\r L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 7/ VILEFON PISARNE: 1279 RECTO*. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v (^Ameriki. (•ftember 21, 1903, a* tho Post Oflio« at New York, H. Y., under Um Act of Ooncna of \r H The first Slovenic TDsrily* in the United States. Issued every" daexcept Sundays and Holidays. ak parnik. ki odpluje v Evropo, je poln do zadnjega prostora, dneva je tisoč don vencei t nje z amo tekom včerajšnjega a vilo naš • luko nad 10 >e vračajočih inozemcev, je bilo tudi več sto Slo- ravno toliko odpo-ni parniki. je odplolo šest oceanskih in v-i -v bili prenapolnjeni-e piiniknv je zopet osialo "orkn, ker ni*o • pravočasno svoj va prihuda. Samo par-• :;sk <>d ruske prodre, na ka- pa miKo Na slot v New naznani nik Snu tero -e v novejšem času tira tudi Hrvate. je osravil v na.še j luki nad 200 p« tnikov. Med današnjimi parniki jt bil tudi francoski prenapolnjen in mnogo potnikov je moralo ostati v New Yorku. Wi Slovenci — in leh je samo pri tvrdki Frank Sakser Company kupilo piwoine lisike 302 — so redno odpotovali, kajti vsi s pravočasno naznanili svoj prihod v New York, tako da jim je imenovana tvrdka zamogla še, pred no je parnik dospel v naše mesto, preskrbeti potrebne prostore l k rov.j U. Muoff« SI. »vencev je valo z drugimi parniki, toda ni <»d onih. ktori -o kupili vožne tvnlki. ni za-il. kakor je že- v me odfMkt jeden listke pri imenovan ostal in vsak je pot lel in kakor se je namenil. Naval potnikov postaja vedno v«_čji in rojakom, kteri so namenjeni v staro d movino. ponovno svetujemo, da pravočasno naznanijo t vrdki Frank Sakser Cetap«ny, kodaj nameravajo potovati, kajti vse kasnejše pritožbe so zaman. ODPOZVANJE JAPONSKEGA POSLANIKA AOKIJA. Uzroke odpozvanja bode japonska vlada naznanila šele ko pride Aoki na Japonsko. Tokio, 4. dec. Uradoma se naznanja, da je vlada odpozvala svojega poslanika v Zjed. državah Aokija radi tega, ker je sam za to naprosil. Kedo pride sedaj na njegovo mesto, Se ni določeno, vendar se pa trdi, da dobi poslan i ško mesto njejrov prednik baron Kentaro Kaneko ali pa baron Tak ah i ra. Značilno pri tern odpozvanju pa je dejstvo, da je vlada Aokija odpozvala isti dan, ko je ameriški vojni tajnik Taft prišel v Petrojrrad in ko je prvi del ameriškega vojnega b rodov ja od-plul na Pacifik. Rojakom na znanje. Ker potuje sedaj radi bližajočih se božičnih praznikov in deloma tudi radi krize v staro domovino toliko ljudi, kakor še nikdar popreje, so vsi v Ev repo odhajajoči parniki vedno prenapolnjeni To je dalo parobrodnim družbam tudi povoda, da so cene ne* koliko povišale, vendar pa stalne ceno Še niso določene. Valed tega nam tudi ni mogoče rojakom, kteri so se namenili potovati domov, naznaniti ayt»nfani cen prevoinih listkov. Da obvarujemo potnike eventualnih ne-prflik na potovanju, oziroma zamude, jib tem potoni poživljamo, da nam o svojem potovanju v staro domovino saj štirinajst dni pred prihodom ▼ Hew York naznanijo in nam Istodobno do pošlje jo tudi aro za parobzodnl list, kajti le na ta naStn nam jo mo-got* jamčiti, da bodo pravočasno odpotovali in da bodo potovali take. ka- FINANČNI ODSEK Z VE ZINE GA SENATA JE PRELOŽIL SVOJE SEJE DO MESECA JANUARJA. S tem dokazuje, da se za važno stvar ne zmeni mnogo. DVA PREDLOGA. Washington. 4. dec. Kako skrbno bodo v zvezinem senatu obravnavali o tinančnem vprašanju oziroma o fi-nančnej reformi, je razvideti iz zadržanja onih senatorjev, kteri so v finančnem odseku. Ta odsek je imel včeraj svojo prvo sejo, pri kterej so navzoči dalj časa posvetovali o finančnem položaju v deželi. Dva člana sta tudi stavila direktne predloge, tema naj omenimo senatorja Hans-brot.^liu iz North Dakote. On predlaga. Ja se ustanovi centralna banka, dočim je senator Bailey iz Texasa priporočal, da se tajniku zvezinega zaklada dovoli izdati dolžnih certifikatov do zneska po! milijarde dolarjev. Y>i ostali finančni modrijani so pa previdno molčali, na kar so svojim kolegom svetovali, naj si stvar natančno premislijo. Ko se bode to zgodilo, se bode po božičnem in novoletnem prazniku vršila druga seja, pri kterej bode vsak član poročal o svojih mislih. Vsled tega so vse seje preložili do januarja. Iz tega je sklepati, da bodo do tedaj izdelali kak skupen predlog-, kterega bodo potem predložili senatu x~ potrditev. * » * \ zastopniškej zbornici je pred--t-iiuik Cannon imenoval posebni od--ok. kteri r-e bode bavii izključno z bančnim vprašanjem. Na čelu tega "'l-fka je senator Fowler iz New Jersey a. Ta o lsek se je danes sešel, toda izdelal -e ni ničesar. Treba bode seveda -e več sej predno pride do kadili predlogov. ostalem ima pa vsak ■ lan kongresa svoj predlog, kako je treba sanirati finančni položaj, tako, da zamore nastati iz teira še velika zmešnjava. Brezdvomno bode prišlo med anatom in zbornico do skupne -f-.je o tem vprašanju, da se tako ko-nečno izdela skupni predlog1, kteri bode potem v obeh zbornicah sprejet in potrjen. PO MANJŠANJE PLAČE. Central of New Jersey železnica je pomanjšala svojim vslužbencem plačo. — V Singerovej tovarni prično z delom. Elizabeth, N. J.. 4. dec. V tukajšnjih delavnicah Central of New Jersey železnice so skrajšali delavcem delavni čas, kar pomenja za nje znižanje plače. Imenovana železnica je tudi sklenila, da se v vseh njenih delavnicah skrajša dnevni delavni čas. V velikej tovarni tvrdke Singer Manufacturing Company, kjer so pred par tedni, ko se\je kriza pričela, prenehali z delom, so v ponedeljek zopet pričeli delati. Medtem so v velikej tovarni čistili in popravljali str« je. O KATASTROFI V PREMOGOVEM ROVU NAOMX Dosedaj so prinesli na površje trideset mrtvecev. Pittsburg, Pa., 4. •dec. Dosedaj so prinesli iz zasutega premogovega rova Naomi, v kterem se je rninolo nedeljo pripetila rszstrelba plinov, 30 ubitih in razmesarjenih premogarjev na površje. Vsa trupla so tako sežgana, da jih ni mogoče prepoznati. Vseh žrtev skupaj bode najbrže do 50. Rešilno možfcvo dosedaj ni nikjer v rovu našlo kakih sledov življenja. Jednajst trupel j so našli pri vhodu v hodnik št. 20. Mnogo žen bi rado odšlo v rov, da bi tam iskale svojih mož, toda v to jim Nemiri v Goldfieidu. Milica posreduje. V GOLDFIELDU, NEVADA, SO NASTALI NEMIRI IN MILICA JE MORALA POSREDOVATI. Govemer je naprosil za vojaško pomoč od strani zvezine vlade. R E V O L T A. "Washington, 5. dec. Predsednik Roosevelt je včeraj izdal odredbo, vsled ktere se morajo zvezine čete pripraviti za odhod v Goldfield, Nevada, da napravijo tam zopet red. To je storil predsednik vsled priprošnje tamošnjega govemerja, kteri je brzojavno sporočil, da so tamošnji rudarji priredili pravo revolto, tako, da ni nihče varen svojega življenja. Milica v Nevadi je zelo slaba in proti upornikom ne more mnogo opraviti. Vsled tega se je govemer obrnil na predsednika, da mu da na razpolago zvezino vojaštvo. Najbližja vojaška posadka je v San Franeiseu. Cal. PARNIK "MOUNT TEMPLE** ZGUBLJEN. Potniki in možtvo imenovanega parni ka so se rešili. Zoper n o v a nezgoda. Halifax, N. 4. dec. Parnik Mount Temple od Canadian Pacific Line, kteri je v snežnem viharju obtičal na pečinah pri Lahave Riverju, je najbrže zg-ubljc-n. kajti vsi dosedanji -poskusi spraviti ga nazaj v plovno vodo so se izjalovili. Skalovje, na kt ero je za vozil, je prodrlo njegovo dno in sedaj je pričela voda vhajaii v notranje prostore. Razun tega se je. parnik tudi mnogo poškodoval s tem. ker ga valovje »neprestano meče tje in sem, kajti le njegov sprednji del je na pečinah. Prostori za stroje so že polni vode. Na parnikn je bilo 480 p tnikov. ktere. so poslali v Halifax in v druga bližnja mesta, kar je pa bilo zelo težavno. Med njimi je bilo 200 žensk in otrok, ktere so tako jokale in obupno kričale,* da je bilo častnikom le težavno med njimi napraviti red. Medtem je valovje neprestano prihajalo na krov in potniki so m rali več ur stati do ledij v vodi. Kakor hitro je nastal red, so potegnili vrvi med parnikom in kopnim, nakar so v velikih košarih poslali ženske in otroke na kopno. Možke potnike so prepeljali na kopno v malih ribiških ladijah. Večina potniki v je namenjenih v Ontario in na daljni kanadski zapad". Parnik Mount Temple je nosil 6000 ton in je plul iz Antwerpena v St-John's, NeW Brunswick. North Sidney, N. S., 4. dec. Semkaj se poroča, da je pri Cranberry Head zavozil na skalovje parnik Co-ban, ki je last Black Diamond Steamship Co-, v Montreal u. Imeaiovani parnik je vozil iz Halifaxa v Sidney. Njegovo dno je razbito in prostori se hitro polnijo z vodo. Možtvo se je rešilo. Upati je, da se bode posrečilo parnik rešiti. Meh i kana ki roparji so umorili belo misijonar ko. Santa Fe, N. Mex., 4. dec. Semkaj se poroča, da so nepoznani morilci umorili j edino belo mieijomarko Miss Agnes Tenspleton, ktera se je mudila pri Indijancih v Valverrde, okraj Rio Arriba. Sedaj so od tn odšli domačini v Valverde, da tam stvar preiščejo in ako bode mogoče, v jame jo morilce. Tudi domačini v Taos, Mexico, so se napotili sa morilci. Truplo imenovano snisajonarke so našli v grmovju blizo Sole, in sicer tako razmesarjeno, da ga je bilo le težavno spoznati. Umorstvo no izvršili brezdvomno Mehikanci, kteri vidno nasprotujejo pokristjanjenjU Indijancev imenovane pokrajine, &ei» da bodo potem postali 4e bolj nevarni. Tudi prednico Slabi časi in kriza. Železna obrt nazaduje. SAMO V NOVEMBRU JE KOLIČINA IZDELKOV NAZADOVALA ZA VEČ NEGO MILIJON TON. Carnegie Steel Co. namerava vsem svojim delavcem pomanjšati plačo. » ODSLOVITVE DELAVCEV. Južne republike. Proti tuberkulozi. Vojni tajnik Taft pri carju Nikolaju. Cleveland, O., 5. dec. Radi slabega položaja na polju finance in obrti je pričela tudi železna obrt izredno hitro nazadovati. Iz mesečnega poročila Iron Trade Review je posneti, da se je v minolem novembru izdelalo za več nego milijon ton železnih izdelkov manj, nego v oktobru. Nad sto plavžev so morali radi krize zapreti in delavce odsloviti. V decembru, bode nazadovanje gotovo še večje, kajti pod ceno neče nihče delati in prodajati. , Pittsburg, Pa., 5. dec. Tukaj se zatrjuje, da bode Carnegie Steel Co. v kratkem pomanjšala plačo svojim delavcem v kolikor jih ne bode odslovila. To se bode zgodilo najbrže s 1. januarjem. Missoula, Mont., 5. dec. Northern Pacific železnica je število svojih u-službencev znižala za 25 odstotkov. Samo v tukajšnjem mestu so odslovili več sto delavcev. Lynn, Mass., 5. dec. V delavnicah General Electrie Co. so danes naznanili, da bodo imenovano tovarno za par dni zaprli. V tovarni dela nad 7000 delavcev. Ko se z delom zopet prične, bode vodstvo naznanilo, po koliko ur se bode delalo na dan. VELIKA TATVINA. V PuUmanovem vagonu v Virginiji so nepoznani tatovi ukradli ne-kej potnici za $10,000 dragu 1 j e v. Richmond, Va., 4. dec. V nekem Pullmanovem vagonu, kteri je dospel semkaj z nekim vlakom iz Jersey City, N. J., po Richmond, Fredericksburg & Potomac železnici, je nek nepoznan tat ukradel gospej Edward Fribourgovej iz Pariza za $10,000 dragulj ev. Imenovana gospa potuje s svojim možem v North Carolino. Tatvino je gospa opazila, ko je bila na potu med Fredericksburgom in Richmondom. Njena ročna denarnica, v kterej je imela dragulje, je bila odprta in potem zopet skrbno zaprta. Njen mož je v službi francoske vlade, ktera ga je poslala v .Ameriko, da na jugu proučuje pridobivanje terpenti-na. Moštvo Pullmanovega vagona so zaprli in sopotnike so preiskali, toda o zgubljenem zakladu niso našli niti najmanjšega sledu. Fribourgova je nedavno, ko se je mudila v New Yorku pri nekem obedu, imela lepotičje na sebi. Tam so jo tatovi gotovo opazili in so jej sledili v Virginijo najbrže v ravno onem vagonu, na kar so jej dragulje odvzeli. Velik požar. V trgovinskem delu mesta Houston, Texas, je pričelo goreti v prod a j al -niei zlatnine tvrdke Fj-ank Dunn. Od tu se je požar razširil izredno hitro na druga bližnja poslopja in je napravil skupno škodo v znesku 750 tisoč dolarjev. Zgorelo je vež blokov. Med drugimi poslopji je zgorelo tudi jedno gledališče in sodišče z vsemi spisi. 5850 in Usek aginolL St. Louis, Mo., 3. dee. Pacific Express Co. je razpisala $250 nagrade, k tero dobi oni, ki vjame denarnega klerka njenega urada ▼ East St. Loiusu, ill., Thomas A. X. O'Connor-ja, k teri je zajedno s $5860 zginol. V MEXICO CIUDAD SE JE PRIČELO ZASEDANJE ZDRAV- STVENEGA EON-G R E S A V Antofogasti, Chile, se je pripetil smrtni slučaj kuge. PREBIVALSTVO V SANTIAGO i DE CHILE. Mexico Ciudad, Mexico, 4. dec. Tukaj se je pričel tretji mednarodni zdravstveni kongres, h kteremu je poslalo dvanajst ameriških republik svoje zastopnike. Kongres se vrši v nacijonalnej palači. Delegate je pozdravil podpredsednik Ramon Corral. Dr. Edoardo Sicero, ki je član mednarodnega zdravstvenega odbora, je govoril govor v prid razširitve ciljev delovanja imenovanega kongresa in je zajedno nasvetoval, da zastopane dežele store vse potrebne korake v svrho preprečenja razširjanja tuberkuloze ali jetike. Zjedinjene države zastopa pri kongresu dr. Walter Wyman, kteri je dejal, da je v Ameriki mogoče uvesti toliko sanitetnih korakov, da se zamore tudi Evropa mnogo naučiti od Amerike. Antofogasta, Chile, 4. dec. Tukaj so se pripetili tekom včerajšnjega dne trije slučaji kuge in jeden bolnik je že umrl. Santiago de Chile, 4. dec. Glasom sedaj dovršenega ljudskega štetja ima tukajšnje mesto 450,000 prebivalcev. medtem ko je imelo v letu 1900 le 270,000 ljudi. Razne novosti iz inozemstva SIJAJEN SPREJEM AMERIŠKE- PRISTOJNI ODSEK PRUSKEGA GA VOJNEGA TAJNIKA PRI CARJU V CARSKO-JEM SELU. Taft se je več n&go pet ur razgovar-jal s carjem. VOJAŠKA PARADA. VSTAJA ZULU KATRO V. Kapska vlada se je pripravila na vse eventualnosti. London, 4. dec. Semkaj se poroča, da se je pričela v Kapskej koloniji nevarna vstaja .Zulu Kafrov in da se je tamošnje vojaštvo pripravilo na daljše 'boja. Kafre imenovanega rodu vodi glavar Dinzij. Kafri imajo na razpolago veliko število bojevnikov, kteri so znani radi svoje hrabrosti in krvoločnosti. Vlada biti z vojnimi pripravami najbolj v Durba-nu, t- da podrobnosti ni mogoče dobiti, ker je vladi na tem ležeče, da svet o nepriliki v Južne j Afriki ne izve. Iz Durbana se poroča, da so oblasti pozvale pod zastave že prvo rezervo in vso milico. Kafri se zbirajo v velikem številu pri Royal Kraalu in Usutu. V novejšem času se je izvršilo več umorov, ktere vse pripisujejo Kafrom. Mehikanski detektiv zastrupljen. Mehikanski vladini detektiv Trinidad Vasquez, kteri je dospel v Los Angeles, Cal., da nastopi kot glavna priča v pravdi proti mehikanskemu revolucijonarju Villarealu in drugim, se je pred tukajšnjim glavnim policijskim stanom zgrudil in obležal mrtev na mestu. Zdravniki so dognali, da je bil zastrupljen s strihninom. Braadwnmo so gre tukaj sa političen Denarje v staro domovino i DEŽELNEGA ZBORA JE ODKLONIL PREDLOG ZA RAZ POS ESTVO -VANJE POLJAKOV. t Avstrijska vlada svari pred izseljevanjem v Missouri in Mississippi. IZSELJEVANJE IZ ITALIJE V PANAMO. flf. -o- Berolin. 3. dec. Barbarska pruska vlada je v velikej zadregi, kajti niti nemški poslanci nečejo irlasovati za njen predlog, s kterim namerava odvzeti Poljakom njihova posestva in na njih naseliti Nemce. Nemške poslance je namreč sram pred inozemstvom potrditi tak vladin zločin v dvajsetem stoletju. Pristojna komi- ^ .. i sija deželnega zbora, lrfera se je ba- sprejemu. \ sem ostalim elanom car- I = ,, __ . , . „ , , ... . .vila s tem predlogom, ga je pri pr- ske rodbine so Tafta predstavili in '____, . , .. ^ ^ : vem branju odklonila, ga seznanili z večino dostojanstveni- • - j t > .. . , , f* „ rp j, i. . Dunaj, o. dee. Avstrijska vlada je kov. Ker je latt naprosil, nai se ' . , ~ - , . . posvarila ljudi pred izseljevanjem v sprejemu ne da ohcnelen znaeai. ira „ - . . . . / . , ... T .. . . ■ , T Missouri in Mississippi, kar naj ve- niso pozdravili z običajnim strelja- . TM * , . , . Si , - C „ . . lJa za toliko časa, dokler ne pndejo njem.Vendar je pa Semenov polk pri- I , u ... ... _ . ,.T . , od tam boljša poročila. To naj velja redil njemu v pocast sijajno parado . ,„ 0, . ... , , _ , . . « tudi za one Slovence v Ameriki, kte- m častniki imenovanega polka so z „ . . njim skupaj obedovali ! ™ P ^ T ^ z€mljlsea r Ta * a - -r ^ j * ! Missouriju in drugod na jugu. Iz Petrograda je Taft odpotoval s -»r„_^„ii„ ^ - , JT , - , , .. , - o i r 1 Marselle, Francija, o. dee. Italijan- posebnim vlakom v Carskoje Selo. Iz „, , , . , , .J . I t j , - / , ska vIada je tukajšnjemu ameriške- kolodvora v Carsliojem Selu se ie vsa '_ , . . .. , ,, ,. , i mu konzulatu naznanila, Ja se je po- druzba odpeljala v carjevih kočijah I . - . , . ' , . , , , . ,tom preiskave dosnalo, da so zdrav- v takozvano malo palačo, kjer stanu- 1 _ . , J . stvene razmere v Panami ugodne in je carjeva obitej. Tajnika so z obieaj- ■ radi bode rivoli,a v izseIjevanj-e mmi ceremonijami vodih po palači, Italiianov. v Panamo. na kar ga je car sprejel v svojej u- radnej sobi. Car se je z njim razgo- varjal o raznih vojaških vprašanjih in ga je tudi povprašal o potovanju po sibirskej železnici. Pri tem je de- Petrograd, 5. dee. Car Nikolaj je včeraj sprejel v Carskojem Selu ameriškega vojnega tajnika Tafta v avdi-jeneo, ktera je trajala -nad jedno uro. Tem povodom je car pavdarjal simpatije, ktere goji Rusija napram Zjed. državam in je tajnika naprosil, da izroči predsedniku Rooseveltu njegove najiskreneje pozdrave. Taft se je mudil pri carju pet ur in se je z njim xazgovarjai r. vseh zadevah, ktere pa ostanejo večinoma tajne. Carinja je bolna, kajti nedavno se je prehladila in zbolela za influenco, tako da ni zamogla prisostvovati Predsednik je dobil medveda. Birmingham. Ala., 4. dec. Haas jal, kako se časi spreminjajo in kako ] Bros. so ravnokar odposlali predsed-so se že spremenili, odkar je on sam i niku Rooseveltu poldrugo leto stare-na saneh potoval v Sibir, ko so pri- ! medveda, kterega so ustre- čeli graditi tamošnjo železnico. Na- Uli T ponedeljek zvečer v južnej Ala- dalje se je tudi zanimal za probleme, ktere ima ameriška vlada rešiti na Filipinih. • Potem se je podala vsa družba s carjem v jahalno šolo, kjer se je zbral Semenov polk in razne druge čete, ktere so defllirale memo carja in voj- I di cerkev istega svetnika. V razva-nega tajnika. Pri kasnejšem zajuter- j linah so našli sežgano truplo necega ku je car napil na zdravje Semeno- J patra, necega Buka. Jeden gasilec se pogreša. Škoda znaša kacih 100 tisoč dolarjev. bami. Samostan in cerkev zgorela. V Corringtooiu, La., je požar razdejal sam^fan sv. Josipa, v kterem so stanovali redovniki in redovnice. Zajedno s samostanom je zgorela tu- vem polku, kteri je bil vedno lojalen zlasti povodom ustaje v Moskvi. Tu se je Taft seznanil tudi s knezom Dolgorukim, čegar oče je bil najboljši prijatelj Taftovega očeta, ko je bil slednji v Rusiji za poslanika. Pozno popoludne se je Taft vrnil v Petrograd, kjer je bil zvečer častni gost pri banketu, kterega je priredil minister inostranih del Izvoljskij. NAPAD Z BOMBO V NEW YORKU Italijani so napadli pekarno svojega rojaka. V hiši 502 iztočna 14. ulica v New Yorku pripetila se je včeraj razstiel-ba bombe, ktero so nepoznani zb čin-ci položili pod okno v pritličju se nahajajoče pekarne Italijana Salvatore La Puma. Razstrelba je bila tako jaka, da so vsi člani rodbine imenovanega peka padli iz postelj. Nad pekarno se nahajajo bančni prostori tvrdke C. Albanese Co., kjer se je vršila seja nekega italijanskega dobrodelnega društva. Vsi navzoči so prestrašeno bežali na ulico, ker je bilo pričakovati, da se v kratkem pripeti Se j ©dna razstrelba. Policija je stvar takoj preiskala in dognala, da je bil napad namenjen imenovanemu italijanskemu peku, kteri pa trdi, da v novejšem času ni dobil nikakih grozilnih pisem. Policija nrra seveda ne verjame, kajti pri izpraševanju je bil do skrajnosti boječ. Napad je priredila brezdvomno znana La Mano Ne-ra, ktere se Italijani nepopisno boje. kdLt ^ 4 KRETANJE PARNTKOV. Dospeli so: Rhein 4. dec. iz Bremena z 902 potniki. ^ofia Hohenborg 4. dec. iz Nev, Or-leansa. Cevic 4. dec. iz Liverpoola. Dospeti imaje: Campania iz Genove. Patagonia iz Hamburga, Fried rich der Grosse iz Brezneoa. Teutonic iz Liverpoola. Slavonia iz Reke. Graf Waldersee iz Hamburga. Koeln iz Bremena. Laura iz Trsta. Lusitania iz Liverpoola. Celtic iz Liverpoola. Amerika iz Hamburga. Philadelphia iz Sonthamptona. La Touraine iz Havre. Ida iz Trsta. Koreja iz Lib a ve. Cretie iz Genove. Ryndam iz Rotterdama. Astoria iz Glasgowa. Odpluli so: Cedrie 5 dee. v IiverpooL La Provence 5. dee. v Havre. Gross ur Kurfnerst 6. dee. ▼ Carmauia 7. dee. v Liverpool. St Lords, 7. dsn. v Southampton. PYiedrich der Pro—a 7. doe. ▼ 6wva 7. dee. < "GLAS NARODA" (Slovcnic Daily.) Owned anil published by the SLO VEIN IC PUBLISHING COMPANY (a corj>oration». FRANK SAKSKR, pre>i«lent. VICTOR VALJ A VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of business of the corporation and .idresaea of above otfi<*ers: lOn Oreenwich Xa tem mescu ne bode mo razpravljali, je-li teorija Lmeaiovane Cros-manove opravičena ali ne., kajti ka- pade nanj odi j nasilstva. Jtosth se še dosedaj ni -vrnil v zbornico. Tako je mogel podpredsednik Navay uve- kor v vsakem, tako smo tudi v tem sti novo metodo in proglasiti, da ne vprašanju pristaši "starih nazorov" dovoljuje hrviatskim delegatom govo- iz prejšnjega stoletja. V ostalem pa tudi razpravljanje o ljudskem samomoru ni umestno za časopis, kteri ima gotove meje in predpise, kaj jft "fit to print". Toda baš radi tega smatramo umestnim, da ne odobrava-•treeL Boroogh'of ^fanhattan, New"York j nio nazorov hipermodernih žensk. Mi Oity, N Y. Za leto velja list za Ameriko . „ pol leta........ ,, feto za mesto New York - . M pol leta za mesto New York ,, Evropo za v3e leto .... .. t. »» p01 ,eta • • • ~ četrt leta . . . V Evropo pošiljamo skupno tri številke. $3.00 1.50 -t.oo 2.0O 4.50 2.50 1.75 "GLAS NAKUUA" izhaja vsak dan iz-vzemši ne železnic in trustov. O tarifu govori natančno ]>r> principih republikanske stranke, ko priporoča, da se tarif ne spremeni do leta 1900, kar je tudi najboljše. V ostalem je pa za republikance tudi pametno, ako se tarif ne s premimi pred predsedniškimi volitvami, ker bodo spremenitev tarifa lahko pri kampanji bij ubil i in jo jN»tcm po končanej zrnati tudi izvršili. Hvalevredno jo. da se Je predsednik zavzel v svoje j poslai.ici za delavstvo. kajti on priporoča, da se ustanove zvezina razsodišča, kterih namen naj bode poravnati prepire med delavstvom in delodajalci. V>e to je v poslanici, ktera je v ameriškem smislu konservativna. lll< te lju Današ .je ženske. takozvauem Women's Peace je goska I. R. Crossmanova uprav navdušeno go v* rila za i samomor, kteri naj se uvede splošno j>o vsej deželi. Govorila je samim damam, ktere so se zbrale, da poslušajo njene neslanosti in neumnosti. "Naša dobrodelnost in dobrotni-fitvo sega predaleč in radi tega je mm go ura est neje. da skušamo pomno-imanje človeštva zatreti, nego da delujemo na to, da se pomnoži. Pravi zločin je namreč dajati otrokom življenje, ako se jih ne more preživljati. *' Tako je govorili imenovana plemenita dama. In poleg tega je Crosma.nova med ploskanjem ««talih žensk povdarjala, da bi t>ilo umestno, da se že v šolah uči deklice gojiti ljudski samomor. Ona sama je teorijo tega samomora oznanjevala v tenementnih hišah in s ponosom naznanila, da je dosegla, da je deset o žen j enih sester, ktere mo bile hčere neeega pijane*, le — dva otroka. Časi a« spreminjajo in tako tndi nazori človeštva- O takih njih se je preje razpravljalo le pri sborovanjih eoeijologov in učenjakov, toda nikdar ne javno. Dandanašnji Slovenci, kteri smo bili vzgojeni kot Slovenci, poznam^ kot vzor ženstva le naše matere in sestre. Ali morda je kedo med nami. kteri bi si mogel predstavljati, da je njegova mati, sestra ali žena kedaj delala javno propagando za to. da se takoj otroke v šoli podnčuje v izvrševanju ljud-skoira samomora?! Tv sreči se pa ^kaj taeesra tudi O ameriških ženskah — v splošnem snni-— ne more trditi. Akn se pa ta teorija v bodoče uresniči, potem bodo morali bodoči možki prevzeti vse one dolžnosti. ktere sedaj opravljajo ženske... Pismo iz Hrvatske. V Zagrebu, 14. nov. Hrvatska obstrukcija v Pesti je v polnem miru. Dvajsetoriea hrvatskih delegatov — toliko jih je vedno na braniku, do-čim jih je pripravljenih za borbo je-dva okolo 30 — zavira uspešno delovanje peštanskega parlamenta. Ta borba je brez pretiravanja naravnost titanska in je nima primere v nobene obstrukeiji na vsem svetu. 20 do 30 mož se bori tu proti večini -100 p slancev, ne da bi imeli podpore s kterekoli strani. Nar.>dnostni poslanci prihajajo v parlament in tudi ne morejo aktivno podpisati našo borbe, ^impatizu- jejo z njo. Razloire za to sem vam pojasnil v enem izmed svojih zadnjih pisem. Madjari so najbolj besni, ako kdo izmed nan dnostnih poslancev priskoči na pomoč Hrvatom, ker je po njihovi logiki nasilnih šovinistov vsakdo, ki prebiva na Ogrskem, "političen Madjar" in kot tak po zakonu (!) prisiljen delovati za edinstveno madjarsko državo. Kako bi torej m trpodpirati Hrvate, ki se puntajo proti tej ogrski državi? A narod-iostni poslanci vedo. da bi nam mno-lto ne moirii [H*inairati, pač pa bi samo sebi škodovali, zakaj ob koncu koncev se mora ta borba končati s kakim kompromisom. Hrvati v tem slučaju ne morejo še slaviti za pogoj mira. da se Madjari ne maščujejo narodnostim in da jih ne zatirajo še bolj, kakor sedaj. Ono neznatno številce madjarskih (»oslancev, ki so name-ravali oponirati vladi radi na«:<.»dl»e. mora sedaj radi 4 splošne nevarnosti" prepustiti pije samo Hrvatom. Ta peščica Hrvatov in Srbov je to-i "j osamljena kakor kaplja na veji, ^ikrožena od o2rumuee hrvatska delegacija na-ajala v kakoršnemkoli drugem evropskem parlamentu, nikjer bi se ji le bilo t roba boriti s tolikimi jezikovnimi težkočami, kakor tu v ogrskem parlamentu. In p tem naj bosta ta naroda na-vana drug na druzega, ko jih deli tako nepremostljiv prepad! Hrvatski delegati so v tujem me--tu. daleč od središča svoje moči, krepi jih edinole prepričanje, da re-prezentujejo v tej borbi zares ves narod. \ maloktera obstrukcija ima toliko moralne moči, zakaj to ni na--ilstvo manjšine nad večino, marveč >> j, obupna borba jednega naroda proti drugemu za temeljne narodne pravice. Hrvatska delegacija je brez tehnične obstrukcije zavlekla in demni-tetno razpravo 10 dni. Nazadnje so se dvignili Madjari in se jeli posvetovati. s kakšnim sredstvom bi premagali hrvatsko delegacijo. Stari liberalci, :ia čelu jim We-kerle. bi imeli najraje, da bi se spremenil poslovnik, da bi se tako vprihodnje zaprla pot tudi Kossu-thovcem, ako bi hoteli obstruirati. No, Madjari so se največ trudili, da bi uničili pravo Hrvatov, da bi govorili hrvatski — s tem bi z jednim udarcem onemogočili ne samo ob-strukcijo, marveč vobce hrvatsko debato. A t«, ga vendarle ni bilo mogoče izvesti s spremembo poslovnika, ker je ta pravica Hrvatom zajamčena v temeljnem n agodbenean zakonu. In tako so Be zatekli za potnoS k obema i Rs • lomil riti hrvatski k poslovniku, ker jih on ne razume ! P- d to pretvezo je odvzel besedo mansikteremu hrvatskemu poslancu. Doigrali so se viharni prizori. Hrvatska delegacija je vložila proti temu postopanjn. protest, navajajoč razen zakona Še samega predsednika Justha, ki je vedno in vselej dovolil pri vsakej priliki govoriti hrvatski. Kavay je protest izročil — arhivu! Kako daleč je> že Madjare zavedel šovinizem in kakšni mojstri v odvetniških fintah so, dokazuje tolmačenje ne kterih madjarskih "poslancev, da imajo sicer Hrvatje pravico govoriti hrvatski, ali ker je službeni jezik v parlamentu madjarski, morejo govoriti hrvatski, tx.:da v - madjar- skem pre vodu. Od ponedeljka sem razpravlja parlament o avtonomnem carinskem tarifu. Vsi hrvatski govorniki se udeležujejo razprave, ki bo najbrže trajala precej dolgo, a šele potem pride na vrsto nagod-ba, ki mora biti rešena do konca decembra. Zato odteguje predsednik besedo za vsako malenkost, često tudi brez vsakega opomina. Ako bi delegacija mirno trpela takšna nasilstva, potem bi bil pač hitro zlomljen njen predvsem voditelji. so jih zavrnili. Čim so namreč madjarcmi izgubili oblast iz rok, so izgubili obenem tndi temelj daljnega svojega obstanka, ker med narodom itak niso imeli nikdar nobene zaslombe. Kletev in mržnja se jim je takrat vsula na glave. Naj-li sedaj zopet polože vse na krožnik rizika in se pokažejo kot sluge, ki jih mogočnež za vsako ceno lahko dobi zopet nazaj v svojo službo. Prvi je odbil vsako ponudbo bivši minister in vodja mad j aronov Toma-šiČ. Njemu so sledili drugi in te dni so izdali Tomašič, S pevec in Šmnar novič taksne izjave v javnost, ki jim za vselej a pošiljatev o pravem času pride. pošljem jo v tovarno. Igrače so namenjene mojim otrokom, ali Bow- je obrnil drugače. Razdeli jih. kakor hočeš. Stotak. 'd ga najdeš na dnu zabojčka, je Tvoj Miklavž. Napiši mi veliko o sebi, pokojni ženi in otrocih, in kadarkoli Ti bo kaj primanjkovalo, obrni se na me, svojega brata. Moja žena Te srčno pozdravlja in Te v poletju z družino pričakuje. Tako bo preje pozabila. Tebe in otroke v duhu objema in peljubuje Tvoj brat Rudolf. Vratar,^ zganivši pismo, po kimal s sivo glavo: "No, glejte, kadar je stiska najhujša, pomoč božja najbližja. Zdaj boste živeli drugače." . • s s Morda še nikdar ni Jenko tako hitel domov, kakor isti večer, nesoč bratovo darilo v rokah. "7 duhu je že gledal veselje otrok, mraza ni čutil skozi tanko auknjico. Ženina bolezen je vzela privarčevane novce, kar ni bilo neizogibno potrebno, je po-prodal in Se dolgove napravil. In 5e ni bilo pomoči. Pol leta je že, odkar je umrla in tedenska poplačila, vestno odrajtovana, Se niso porav- Sosedova stara mati je varovala njegove štiri otroke. Pridni so bili, ubogljivi, mirni. Moirda je vplivala na nje dolga bolezen materina, morda je, to ona izprosila pri Bogu v nebesih. Domov prišedši, je skril Jenko zabojček v temni kuhinji in stopil k o-trokom in vsakega poljubil. "Stara mama so inam pripovedovali, da deli danes sveti Miklavž pridnim otrokom darila", razlaga najeta rej i Francek. 4 'K nam bode težko prišel, ker so ulice preozke in umazane, kožušček bi si umazal in ne ve, ktero okno je naše", pomaga mlajša Mi cika. Oče ju poboža in de: "Če boste pridni, pride tudi sem, mati mu bodo v nebesih povedali, kje'da ste." "Ali vidiš, Mieika", nadaljuje Francek samozavestno. "Rekel sem, da mati n& bodo pozabili in drugi sk> verjeli, le ti nisi hotela." "Zakurili nam bodete danes, mati", pravi Jenko, "da se bode svetnik malo pogrel, kadar nas obišče." "Toplo bomo imeli, toplo", se vesele otroci in Francek vpraša: "AJi ne boste, zaspali, boste slišali, tče, kadar potrka na okno? Tudi ne pozabite, da je okno privezano, vrv morate privezati, mati so rekli, da pride skozi okno." "Le brez skrbi bodi, vse storim, molite lepo za mater, za vse dobre ljudi, ki danes svetega Miklavža k revnim ljudem pošljejo. *' Hud mraz je bil ponoči. Burja je nesla sneg in se upirala v slaba okna, da je včasih šipa zaropotala. Srečen je zaspal, ko je bil pomislil, kako se bodo otroci druzega dne darov veselili. A k m al o bi se bilo zgodilo nekaj druzega. Pred polnočjo v sapa poleže.. V globoki nočni tišini se oglasijo odmerjeni koraki ponočne straže.. Redarja sta bila. "Kaj. tu imajo okno na stežaj odprto; je-li jim tako gorko?" 11 Pri Jenkotu je", op mni drugi, "najbrže je veter odprl. Potrkam, da zapre, da mu njegov drobiž ne zmrzne." Pristopivši bližje k oknu, pri svetlobi ulične svetilke zapazi štiii otroške nogavice. "Glej, ubogi otroci, taka revščina, in vendar pričakujejo svetega Miklavža. No, čakajte, preden zbudim očeta, — ker nimam svojih, podelim vam, da ne b sle zastonj čakali*', in z desnieo seže pod plašč ter takoj zatem -polaga v.nogavice po nekaj drobiža. Ko je to izvršil, potrka na notranje okno, ki se vsled pritiska samo .odprlo. "Jenko, vstanite, zaprite okno!" Nič se ne oglasi iz teme in tišine. Redar p rine glavo v sobico in takoj se umakne. "Hitro okolo, pokliči vratarja! Tu se je nekaj zgodilo. Nobenega ne -slišim dihati, po smradu so najbrže o-mamljeni s plini iz peči — če že niso mrtvi." V hipu je £ila vsa hiša pokouei. Poklicanemu zdravniku se je posrečilo vse spraviti k zavesti. Prvo vprašanje otrok je bil .: "Kaj mi je Miklavž prinesel!" Vsi so ginjeni opazovali veselje malih, ko so zagledali darove na mizi. Jenko je povedal, kako jih je dobil in se zahvalil za pomeč. "Malo je manjkalo. Da ni veter okna odprl, ne bila bi nič opazila", p rip mni redar. "Ata, recite temu gosp^_a, da ni odprl veter okna, Francek je prere-zal vrvico, da bi k nam Miklavž mogel, ako bi vi zaspali", pove Micika. "Ko ste bili z materjo v kuhinji, je šel Franeek položit naše nogavice na okno in je videl, da je še privezano, zato je vrvico s pipcem prerezal. In glejte, svetnik je prišel skozi okno ter še v nogavice denarja dal", kaže jih iznenadenemu očetu. "Pravzaprav morate'tedaj sina zahvaliti, da ste se rešili", reče zdravnik, "a v taki luknji s tako pečjo ne smete ostati." "Ne ostanem, gospod doktor", in Jenkov obraz se je zasvetil v zavesti srečnejše prihodnosti, kteri temelj je sv. Miklavž položij. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenj. Collins Medical Institute v New Yorku. Vaše pismo sem prejel ter Vam spoTočujem, da sem vsa zdravila v 'redu prejel, ktera so me tndi prav popolnoma ozdravila, za kar se Vam najtopleje zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam; VaŠ hvaležni Mihael Kršinar, __ Box 68, Tyre, Pa. Slovensko katoliško podp. društvo -j} svete Barbare ==o za Zjedinj-ne države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. •nkorpot-Irano dno 31. januarju l«=>0 2 v državi PennMylvanijt, -O—O- ODBORNIKI: Pradaednik: ALOJZU ZlAVERL, P. O. Box 374, JTocrart City, F«. Podpredsednik: MAitTLN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAJST, Box t>07, Forest City, Pjl. H- tajnik: ASTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Qhia. Blagajnik: MARTEN MUHlC, P. O. Box 537, Forest City, Pn. NADZORNIKI: MARTIN GfcEiRCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest Citjh K" A~ROL ZALAIt, I nadaornik, P. G. Bo* 647, Forest C&ty, Pt. FRAN KNAFBLJC, H. nadzornik, 900 Braddoek Aveoua. ffe dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadsornik, 50 Mill St., Lmxerne, Pa. POBOTNI IN PRIZIVNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kaa. JOSIP FETEKNEL, L porotnik, P. O. Box «5, Wffloek, Pa. IVAN TORNTČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L. tajniku: Ivan Telban, P. #. Box rt*t City, Pa. Društveno glasilo jo "GLAS NARODA". in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi ZA BOZIC darila svojcem v staro domovino in iz Zjc-dinjenih držav zgolj gotov denar"; to pa najbolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST.. , NEW YORK. N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, OHIO. ----1 Zdravju najpnn«ernejšH pijača je L, E I S V PIVO m m ktero ie '/arjero iz najboljšega . jr portiranega čt ?kt j. r. I n cir . 1 ; d' it jf naj n:kdo ne zamud, poskusiti ga v svojo Izftnc kcr.si, kakor tudi v kurif.t svoje družine, svojih prijateljev «n drugih. Lei^y pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zve^Le pri tie©. Tra^nškar-ju 6102 Ri. Clair A' c. N.*-'. kteri Vam diagevol.; vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. dP Velika zaloga -ij^wis?**^ .k - .t-s - - -»>= » i vina in Z"«nra. . -_» Prodaja 1»H«> 11 il on vi no p<»____ ,, (iuo v:n»» po ... Orožnik 4 trallo i o za . . Briiijevec 12 steklenic ?a ali 4 gralL (sodček) za . . Za. obilno naročilo se priporoča Al- GRILL, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. ____§=11 e s kolom, ki ga je pn- i . . " v ! n^kem neka mkida ciganka m je za- nesel seboj. Izročili so ga sodiscu v . .. ° J I <-ela pripovedovati, da ji lahko naredi, Ivianj. ' la se ji do C. novembra do 4. popol- Požar. \ petek, dne 8. novembra ... , ... . , . . , , _ „ .1 dne izpolni vsaka zelja, ako dobi od je nastal ob i. un zvečer ogenj v. . x j * j- ^ J ° J nje kako zlatnino, ktero dobi tudi ob azaj v zglavju svoje po- eva je dala nato ciganki 14 K vreden zlat prstan, s kterim je ta zadovoljno odšla. Bog zna, kake želje je med napovedanim rokom Ma- tijeva gojila, izmed kterih se ji pa ni izpolnila niti ta, da bi dobila pod zglavjem svoj prstan. Navihana ci- I ganka je do 24 let stara in pripada k Podborntu pri Kamniku na gospodar- . . . ,, -- T . u. 3 1 istem času n skem poslopju Manje Juhant p. d. .. . , . , . ! stelje. Matij« Matije ve ravno ob easu, ko je gospodinja kurila grmado, da speče kruh-Ogenj je zanetila hudobna roka. Pogoreli sta dve hiši in gospodarska poslopja in je škoda znatna, vendar jo pa krije zavarovalnina v znesku 2000 kron. Vrli gasilci iz Komende so urno prihiteli na pogorišče in le njim ] . „. ; ciganski kotlarski gruči Gcmann, ktera obstoji iz 28 oseb in se sedaj baje zadržuje nekje na Notranjskem. Edina želja, ki se zna Matijevi še izpolniti, je ta, d;, dol^i svoj prstan nazaj in seveda le po orožniškem "copra- se je zahvaliti, da se je omejil ogenj in da ni pogorela cela vas. Kamniški vlak je po vozil pri km 47.8 delavca Luko Tomisa iz Lukovi-ee. Odtrgal mu je desno roko. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Umrla je v Ljubljani Minka To-minškova. rojena Svetek, po daljši, mučni bolezni v cvetu mladosti. PRIMORSKE NOVICE. nju' STAJERSKE NOVICE. Smrtna nesreča. Na postaji v P radarske m je prišel pod vlak 421etni _ zavirač Jožef Rudolf in bil na mestu m Umor pn Rovinju, Pozimi so našli . „ . , „ . . , , . ~ t i mrtev. Zapustil je zeno in štiri nepre- blizo Rovinja zaklanega nekesra Beli-, .... , . ^ > T, ... . ,, .7 , ! >krbljene otroke, ca. L mora sumljiv je bil neki Zahtila, ker je z njegovo ženo imel umorjeni javno ljubimsko razmerje. Zahtila je pri sodišču tajil, da bi sploh bil kaj slutil o takem razmerju, a priče so mu dokazale, da je zasačil svojo ženo dvakrat in flagranti. 2ena je prvotno izpovedala, da je zasadila Beliču nož v prsi, ker jo je posilil. Pozneje je vse preklicala, češ, da je hotela le moža razbremeniti. Končno pa sta se mož in žena glede Zahtila tako zapletla, da sta bila oba obsojena zaradi umora vsak na osem let ječe. Zastrupila se je v Trstu 301 etna u-radnikova soproga Marija Collavo. Z moževim prijateljem, ki je oženjen, je prelomila zakonsko zvestobo in darn ji je mož odpustil ta prestopek, ko je zvedel zanj, se je zastrupila iz sramu pred sosedi, zlasti pa sosedami, Id »o tudi vedele za njeno nezvestobo* Javna varnost ▼ Tfstu je od dne do dne slabša zlasti zdmj jeseni in pozimi. Roparski napadi se gode ob belem dneva, krade pa vse, kar v Trsta delati noče in nima. Niti v najbolj obljudenih ulicah nisi varen svojega imetja, Se pa greš ponoči po ulicah, HRVATSKE NOVICE. II. Ricmanje v Dalmaciji? V Tri-bunju bi se imel nedavno tega blagosloviti v tamošnji župni cerkvi kip sv. Antona, ki so ga kupili v Ameriki bivajoči župljeni. Ljudstvo je želelo, naj se slavnost izvrši v starosloven-skem jeziku. Župnik je ugodil tej želji in pozval glagoljaša očeta Pravdi-co iz samostana Prvič, da opravi cerkveni obred v staroslovenskem jeziku* Ko je za to izvedel škof, je takoj prepovedal staroslovensko mašo ter ukazal, da mora opraviti cerkveni obred kanonik Karadjole v latinskem jeziku. Ker je bil vrhu tega takoj premeščen tudi župnik, ker je dovolil staroslovensko bogoslovje, je ljudstvo o-goreeno sklenilo, da ne bo zahajalo v cerkev vse dotlej, dbkler se ne bo pri obredih rabila staroslovenščina. Ta sklep izvaja narod z vso doslednostjo in ne zahaja več v cerkev. Na ljubico je streljal. V Zagreba je streljal delavec Mihael Nedeljko v posredovalnici za službe na služkinjo Roso Hamel, a je ni zadri. Deklo on da je bil blizu Ogulina na Hrvatskem od neznanih tatov oropan poštni voz, iz kterega je zmanjkalo več poštnih vrečic, v kterih je bilo 24.723 K era-ričnega denarja, mnogo denarnih pisem in vrednostnih reči. Tako^ se je sodilo, da so morali rop izvršiti ljudje. ki jim je znana poštna služba. Štiri dni po ropu so našli v bližnjem gozdu prazne poštne denarne vrečice, denarna pisma in vrednostne stvari pa še nedotaknjene. Vsled nekega posebnega slučaja so zasumili, da sta rop izvršila poštna uslužbenca Mijo Draskovic in Mile Kapelet. Ko so ju prijeli in začeli zaslišavati, sta se začela kmalu v svojih izjavah mešati, dokler nista vsega priznala sledeče: Draskovic je tisto noč, ko je bil storjen rop. spremljal pošto od Gospiea v Ognlin. Ko je prispel v Brinje, odprl je poštni voz in vrgel za bližnji plot, kjer je stal po dogovoru Kapelet, ki je bil tisti večer prost, vrečice z denarjem. denarna pisma in vrednostne stvari. Nato je nesel v poštni urad brinjski pošto namenjeno za oni kraj, ko se je pa vrnil k poštnemu vozu, je začel kričati, da je pošta okradena. Kapelet je med tem zbežal s plenom domov, kjer je vzel iz vrečic 24,723 kron, ki jih je zakopal na svojem travniku, denarna pisma pa je pustil neodprta doma. Da bi mu ne prišli na sled, vzel jih je čez štiri dni seboj in jih vrgel v gozdič, kjer so jih nato našli. Zakopani denar je pošta seveda dobila ves nazaj, roparja so pa izrodili sodišču v Ogulinu. BALKANSKE NOVICE. Bolgarija in Macedonija. Sofija, 14. novembra. Stamb^jlovistiškim poslancem sobranja se je posrečilo spraviti v a dre so na prestolni govor svoje nezadovoljstvo z uspehi macedonskih reform in želje, naj bi Bolgarija v Macedoniji direktno posredovala. Knez je dal po Stanciovu izjaviti, da I>od takimi pogoji ne more sprejeti deputacije. ki bi mu prinesla ta odgovor. Vsa politična javnost z napetostjo pričakuje, kako se bo razvil ta konflikt. Zatrjuje se, da si hočejo Stambulovisti s takimi manevri priskrbeti lep odhod, ker vidijo, da se bliža konec njihovi vladni moči. — Carigrad. 14. nov. Turška vlada raz-poslala je svojim poslaništvom okrožnico, v kteri se pritožuje, da bolgar->ke čete sedaj napadajo mohamedan-ee in turške vojake, da bi izzvali re-presalije. V okrožnici se zahteva, naj velesile store primerne korake v So-fiji- RAZNO TEROSTI. Napoleon I. o ženskah. "Mi capa d :ii narodi ne znamo postopati z ženskami. Pokvarili smo jih s tem, ker Smo ravnali predobro ž njimi. Prepustili smo jim stališče, ki je enako našemu. — Ženske so naša last, kakor je drevo, ki rodi sad, last vrtnarja. — Ako si je ženska nekaj utepla v :rlavo, se mora vse umakniti njeni volji. — Ako si vzamemo ženo, zaradi tega se še ne odpovemo materi." Odkritje velike zaloge orožja v Italiji. Iz Rima se poroča: V Porto Maggiore je bila v prostorih tamoš-njega oddelka zveze poljskih delavcev odkrita velika zaloga orožja. — '1 Po polo romano" piše: Odkritje je toliko, da morajo nastopiti najresnej-še bojazni. Že dalj časa je znano, da zveza poljskih delavcev pod pretvezo gospodarske organizacije nič druzega ne dela, kakor organizacijo za oborožen političen upor. Temu je najboljši dokaz odkritje zaloge orožja in s hišno preiskavo pri drugih oddelkih te zveze bi se isto dokazalo. V državnem zboru je bila z ozirom nato vložena interpelacija, ki zahteva najstrožje naredbe proti pripravi oboroženega upora zveze poljskih delavcev. Škripajoči čevlji. Oni zamorejo nosilea spraviti v obup in njegovo okolico v slabo voljo. In nihče ne ve^ natančno, kaj povzročuje to neljubo, slabo donečo godbo. Nekteri čevlji škriplje jo samo ob lepem vremenu, a drugi tudi ob deževnem. Pri tretji letni konferenci narodne zveze angleških prodajalcev čevljev v Liverpool u je bilo nekemu učenemu možu stavljeno vprašanje, ako more razložiti, kako nastane škripanje čevljev* Profesor Proctor je Odgovoril, da se ta šum da na ta način razložiti, da sta gornje usnje in podplat nekoliko rahla, in da je vzrok škripanja drg-nenje. Sploh pa je škripanje okus vsacega posameznega in je še dandanes tupatam priljubljeno. Vsaj on ve o neki tovarni čevljev, ki je dobila naročilo, 'a mora polovica naročenih čevljev Škripati, druga pa ne. Ali so bili škripajoči čevlji za parado in druge si a vii osti določeni, je vprašanje fantazije bralca samega. Gospod Miki ■!«n fl V neki bavarski vaški Soli je sevati: "S kterimi besedami je za grozil Bog Adamu na prvem grehu T** — *f Zemlja bodi prokleta zaradi tebe, gospod šolski svetnik.*' — Da bi izbrisal neprijetni učinek tega odgovora, je brž vprašal drugega učenca: "Kaj je rekel Bog kači?" — "Po trebuhu se boš morala plaziti, gospod šolski svetnik. Prah žri celo svoje življenje, gospod šolski svetnik.,, — Nadzorniku je bilo uljudnosti preveč, vzel je klobuk ter odšel. F kteri stična odpustnica. Ko so se x vežani pred dvemi leti odcepili od Švedske, izdana je bila od državnega zbora nastopna odpustnica: Oskar Bemadotte bil je od 18. sept. 1872 do današnjega dne v naši službi kakor — kralj. Ves ta čas se je pokazal kakor pošten, marljiv in udan narodu; njegovo delovanje nas je zadovoljevalo, samo se je pogostoma pri njem opažalo nagibanje na samovoljo* Zato ga mi danes odpuščamo. Kristi-janija, 7. junija 1905. Michelsen, predsednik zbora. V pojasnilo kako si pomagati. Na mnogoštevilna vprašanja, zadnji čas dohajajo iz raznifr krajev Zjed. držav glede sedanje de narne krize, odgovarjamo še posebej tem potom, ker je stvar zelo važnega pomena in se naši rojaki gotove sa nimajo zanjo. '' Mestna hranilnica ljubij anska' * in "Kranjska hranilnica", kakor t« di drugi denarni zavodi v Ljubljani so ustanovljeni na dobri podlagi is se ni bati nikake zgube. Kdor želi poslati denar v hranilni ce, sorodnikom ali prijateljem v Ev ropo in ne more dobiti denarja iz ban ke, da bi kupil Postal Money Order, naj zahteva na banki za isto svoto. ktero misli odposlati NEW YORK BANK DRAFT TO THE ORDER OF FRANK SAKSER CO. Omenjeni draft naj se pošlje nam in natančni naslov prejemnika, regi-strovano po pošti. Nadalje izvršili bodemo mi posilja-tev vestno in točno kakor po navadi Za denarne pošiljatve za staro do movino sprejemamo tudi navadne Čeke; pripomniti pa moramo, da mora biti vsak tak ček pravilno podpisan ali indorsiran na drugej strani in da dospe denar, nakazan po navadnik čekih 4 do 8 dni kasneje na določeno mesto. Plačati je tudi malo kolekcijo fci se računa po razdalji od Neir Torka. Vsi isti pa, kteri bi radi takoj od potovali v staro domovino in ne mo rejo gotovega denarja na banki do biti, naj zahtevajo na banki tudi NEW YORK BANK DRAFT in iste ga prineso seboj v New York. Na račun omenjenega drafta dobili bode pri nas vožne listke, potrebni denar za na pot in kar bode preostalo, dobe na banki v Ljubljani ali pa na zadnji pošti v avstrijski veljavi. Na New York Bank-draftlh je na tiskano ime one newyorške banke ktera ima pokriti označeni znesek po torn Clearing House. Teh draftov n zamenjati z navadnimi čeki. Ravnajte se po teh nasvetih, km tako se lahko izognete raznih n* prilik. FRANK SAKSER CO. COiLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da za-more vživati življenje e v vsej razkošnosti. za revnega pa. da zamori preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njt ^a. Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hir£=. ter slednič popolnoma zii.pa.dete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vasi lastni osebi, ker isto ne Spada samo Vam. ampak tudi Vaši družini. Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdravit;, ni za Vas nobenega oproŠčcnja. Vsi oni, kateri so trošili Čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jt-dnako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. „ Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so pox^olnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. •Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil. Cenjeni Collins M. I. ! Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v S dnevih popolnoma ozdravil. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni 8*2- Martin Krivic, —6. St. Racine, Wis. Directorju Collins X. V. M. I. ! \ as prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip Gulek. Box, 26 Broadhed. Colo. Martin Krivic ZATORAJ ROJAKI ! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinienih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmaeov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnj^ o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th Street, NEW YORK. Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeijih in praznikih. h1j6111hb—— f —wi 111 m"! i iiiiiiim NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom Slovencem v Claridge, Pa., naznanjamo, da je za tamošnji okraj nai zastopnik Mr. JOHN BATICH, P. O. Box 487, Claridge^ Pa., ter ga rojakom toplo priporočamo. Frank Sakser Company. Išče se DOBRO IZVEŽBANO DEKLE ZA SALOON. Plača primerna, delo lahko. Natančneje po izvedeti je pri 1 John Jakše, P. O. Box 326, West Mineral, Kansas. (30-11—5-12) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in Hrvati, kteri potrebujete dobre zimske obleke, priporočam vam staro obče znano trgovino STAR ŠTOR na Stev- 760—770 West Washington Street, Indianapolis, Ind Vprašajte se za Josipa Sekl&n, ker z menoj lahko govorite v domačem jeziku in zagotovim vas, da bodem vsacega popolnoma zadovolil. Jaz govorim slovensko, hrvatsko, nemško, madjarsko, macedonsko in angležko. Nadjaje se mnogoštevilnega obiska, se priporočam spoštovanjem Josip Seklan. f93-ll—23-12) Telefon 246 Frank Petkov 720 Market Street. Waukegaa, lil priporoča rojakom svoj C^S A L O O N,^. v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine sni od k e. V svoji PRODAJALMC1 ima vedno ivežfc groce-rlje po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v New Yorku. m m m m ■ m ■TrfSl l liitiii lllian,.^!! MARKO KOFALT/ 249|So. Front St., STEELTOrv, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočilk stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodoe listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino pc najnižji ceni. Razglednice! ZA ROŽIČ in NOVO LETO. 10 komadov 30c, posamezen komad 5c. Velika razglednica SINGER BUILDING, največje poslopje na svetu, 8c komad. HUMORISTIČNE in razne druge vrste, 12 kdmadov 30c. Pri naročitvi je denar priložiti I FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y. Mr. FRANK lmrr.rft care of Sadar, 4C6 Efan It, LnMDa, Colo., nai zastopnik aa iamoftnje mesto ter fe pooblaščen pobirati naročnino na list "Glas Vmeodm". ' TIVDT za brz°pari>ik 1 IMl 1 ^ tero dru 5bo ho£eftnaj-ce^He in bodel najso lidneje post. pri. Fr. Sakserju. 1=9 GnpvrVh Zt- . : York, zate c-:f >c nim oinm«. Knjige družbe sv. Mohorja smo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dohi 13 KINJIG. V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler ! zaloga ne poide, po $1.30 s poštnine j ali ekspres-stroški vred. Rojaki iz Clevelanda. O., in okolic« 1 dobe iste tudi pri našej podružnici v ; Clevelandu, O., 6104 St. Clair Av«., N. E. Naročniki na te knjige, kteri ss spremenili svoj naslov, o iroma ki se ; se preselili, naj nam naznanijo cvej j novi in stari naslov, da knjig% gotovo j dobe. o Nadalje smo ^ohili tudi /— PRATI K E za leto 1908 Drmfttnskm, Kiaa "kova in istyofjewi. « OMM O* •mmmuMmlrt. kteri jih ko^O««. lib dobs sa f*. Dobe se pri FRANK BAKBTnt OO., 109 Greenwich 0U«t» Kov Tozk. 6104 St Olair Ave., Cleveland. O. Air*. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER GO. ) "v Pittsburgu," Pa. in okolici Rojakom da, j. za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle -I .Pozor Rojaki! Noroitnaj deno garantirano mašilo sa plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. "Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, tei ol> sobotah do 8. ure zvečer. IfejcttftMu gfc ttOpi*, priporočam. Frank Sfikser. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^' zmodernlm kogljlžčom. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah tr druge raznovrstne pijače ter unijsk% smodke. Potniki dobe pri meni čedno kurje očesa, brad o vice in ozeblino Vam prenočišče za nizko ceno za. 75c., Pri na- v S dneh popolnoma ozdravi da le to resnica se jaflhči $500. roCbi bias9901116 denarje po Post Money Order poliljati. Postrežba točna in izfeorna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom toplo priporoča Martin Potokar Jakob Wahčiž, 1». O. Bo* 69 ohi ^^ Si, enter An. Chicago, IIL vatom pri- Slovencem in H: poročam svoj SALOON v obilen po set. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi ze'-O fine amoOke. Rojakom pošiljam denar« v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino xa '4Glas Naroda". V zvezi sem z gg. F ranic Sakser Co. v N e w Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Sly, Minn. t Rodbin«) Poianeških. tomui. poljski spisal S. SieiJdtwio, poslovenil Podravski. DRCGA KNJIGA m (Nadaljevanje.) Ona dvigne oči in jih upre oh polico, pritrjeno nad pihalno mizo. potem odgovori: "Ker je bila to moja krivica. Da! Samo moja." In misleca, da ne more biti dovolj velikodušna, je dodala, zardevši se do ušes in povesivši oči: "Zakaj profesor Waskowski govori prav v tem, kar pi.?e o — učenju." Polaneški je bil v tem hipu voljan poklekniti in ji poljubiti noge. Njena mičnost in dobrota ga nista le razorožili, nego ga popolnoma premagali* "Ker sem že izgubil, sem izgubil," je zaklieal kakor bi končal misel, ne izraženo z besedami: "Vi me vladate popolnoma.'' Tudi ona je veselo stresnila z glavico. "Oj, r.e vem. Taksna plašljivka, kakršna sem jaz." "Plašljivka in vit Naj vam povem pripovedko. V Belgiji sem poznal dve gospodični TVautersovi, ki sta imeli zaljubljenega mačka. O tej dobri stvarci se je zdelo, da da počenjati s seb«»j vse. Potem je še ena izmed njiju dobila v dar domačega kunca. Neverjetno je skoro, vendar pa je res; maček se ga je bal tako, da je skakal od strahu po vsej sobi in zbežal na peč. Nekoč sta odšli "Wautersovi gospodični na izprehod in se zdajci spomnili, da sta maček in kunec sama ostala. 'Samo da Matou ne bi poškodoval kunca!' — 'MatouT Saj se ga vendar tolik" boji.' — In Šli sta j mirno dalje. Čez eno uro sta potem prišli domov — in mreni te. irospodič-na. ka i se je zirodilo ? Od kunca so bila ostala -amo ušesa. Takšne so razmere dam do nas. Izpočetka kakor bi se bale — potem pa nam ostanejo samo ušesa." Sicer pa ni govoril resnice, ker se je zavedal, da bo temu druimče. Marica pa se je zamislila in mu odgovorila : "Ne. .Jaz nisem take naravi." "Tem bolje.'* odgovori Polaneški. 1' pgvem vam odkritosrčno, kakšen zaključek sem izvedel iz tega svojega opazovanja: večji egoizem zmeraj zavlada manjšemu." "Ker se tudi večja ljubezen vda manjši." odgovori Marica. "To je. kakor bi šel peš za vozom. Kar se tiče mene. priznavam, da bi me kakega Heroda že veselilo držati takole v rokah (Polaneški iztegne prste in jih stie bo treba bojevati zato, da se ne boste preveč žrtvovali in n dajali. Vaša narav je že takšna, in vem, koča jemljem. Sicer pa si ljudje govore xako: tudi ta Mašek, ki ni Salomon, mi je rekel tole : Ona utegne biti nesrečna s teboj, ti pa z njo nikdar. In prav je dejal. Sedaj sem le radoveden. kako se bo vedel Maszek proti svoji ženi. To je trda roka." "Ali je močno zaljubljen T" "Ne tako, kakor je bil pred nekaj Časa, ko se je z njim nekoliko koketiralo." "Ker ni bil tako vrl kakor nekov gospod Stanko." "To bo kaj č'iden zflioit. Ona i: odurna. jo M»dn ter ima nepre- stano rdeč oči l > la Maszek se žoni radi denarja Dort.iŠ-iai si je, da era ne ljubi, in ko je Tir.?! afero z -towskim (to je tuk vite?!) je b«l u-verjen, da ženski uporabita priliko in pretrgata razmere. Vendar se je zgodilo prav nasprotno, in premislite, Maszek je sedaj iznova nemiren zato, ker mu Tre vse kakor po maslu. To se Trm zdi sumnivo. To čudne reci. Pravijo, da go«j>od Kraslawski še živi ....Bog ve. kaj se je zgodilo!.... Vse skupaj je to glupo. Ondi ne bo sreč*>. vsaj take ne. kakršno si mislijo." "Kako pa si jo mislite vi?" vpraša Marica. "Mislim si, da tiči sreča v tem, dobiti zna'ajno ženo — kakršna ste vi — in videti jasno bodočnost." "Jaz pa si mislim: Sreča tiči v tem, da bi bil človek ljubljen, toda to še ni dovolj." "Kaj še?" "Da je žena tega vredna in da bi____" Gospodična Marica za nekaj Saša ni mogla dobiti besed, naposled pa je rekla: "Da bi verjela možu.... in da l>i obenem delala z njim.** V J JI. Polaneški se ni motil. Maszka se je godilo tako dobro, gospa in gospodična Kraslawska sta se vedli tako da je prihajal čimdalje ne-m je sam smejal te- mu. ker pa nekaj časa ničesar ni pri k rival Polaneškemu, mu je rekel ne- j kesra dne s pravim cinizmom: "Dragi moj — to sta. izkratka re- ■ ('■eno, angela, meni pa vstajajo lasje na ;rlavi, zakaj v tem tiči nekaj." "Rajši zahvali Boga." "Ker sta preidealni, brez napake,: da, tudi brez ničemurnosti. Včeraj, ' na primer, sem jima dal razumeti, da j sem odvetnik, a to le zato, ker se mo- ! rajo po mojem mnenju sinovi boljših { rodbin s čim ukvarjati ali kaj biti. Ugani, kaj sta mi odgovorili! Da je to prav tako ugoden posel kakor vsak drug. da je za njiju dobro v>ako delo, najsi kakršnokoli, in da se morajo le ničemurni in nevredni značaji sramovati dela. Izstrelili sta :oliko nabojev. napolnjenih s splošnimi frazami, da me je že kar mikalo odgovoriti z nekakšno sintezo iz krasnopisnili vzorov. na primer: "Čast je skala, viseča nad prepadom," ali kaj podobnega ! Polaneški, pravim ti, da v tem V slučajih nesreče izvijenja udov. ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expcller. Oil suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno doma iu skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi. v vseb lekarnab po 25 iu 50 centov. F. A D. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. ^katere se dobe v zalogi iOQ GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. Y. MOilTVHNTKI: BOGU, KAR JE BOŽJEGA, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, fina vez $1.00, zlata obreza pol-usnje 75c. DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ slono kest $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1.00. vezano v platno 75«. KLJUČ NEBEŠKIH VRA"I. «esaao v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, pa utegne biti kaj lična žena, zlasti za zlata obreza 90c. Maszka. ki je cenil društveno dostoj- i NEBEŠKE ISKRICE, vezano v plat- vzornejša zaroeenea, kakršna -ii je le moči misliti v društvenem pomenu te besede. {Dalje prihodnjič.) JOHN KRACKER o. HM tiči nekaj. Mislil sem si, da oče, toda to ni oče. Imam že o njem poročilo; živi v Bordeauxu, imenuje pa se M. de Canglais ter ima svojo rodbino. Ni tako legalna kakor številna, živi pa ob renti, ki mu jo pošilja gospa Kra-slawska." "To te vendar ne ovira?" "Prav nič." "Ako je tako, sta to nesrečni ženski, in to je tudi vse." "Da. ali pa imata tudi primerne dohodke? Pomni, da imam bremena. Vrhutega — ako sta taki ženski, kakršni se kažeta, torej bogati, tedaj sem tudi jaz prepričan, da se res zaljubim, toda to bo glupo; ako se pa pokaže, da nimata ničesar ali le malo, -era tudi pripravljen, da se zaljubim, to pa bi bilo še neumnejŠe. Ona se mi zdi jako mič-ia." "Ne. To bo vsekakor edina pametna stvar. Toda ti, Maszek. misli le na-e in nekoliko name in na Plawie-ka. Ziii.j. da se nisem vajen šaliti v takšnih rečeh, in obrok poteče kmalu." '"Še kurim pod kotlom — s kredi-r«>:i . Sicer pa, vi sedite na zemljišču v Kremenu. < 'ez nekoliko dni se bo pri gospe Kiaslawski -davila zaroka, po kteri upam. da zvem kaj gotovega." Zdajci prične Maszek samogovor: "Da je tako pozitiven človek, kakršen sem jaz, zabredel v tako zmedo. to je neumevno. Na drugi strani pa tudi ni človeka, niti med temi, ki vedo najbolje, kako kdo stoji, ki bi dovolil dvojiti o imovini gospe Kradla \vske. A vendar sta tako plemeniti!" "Tvoja bojazen je verjetno neupravičena."' mu seže Polaneški nekamo nestrpno v besedo. "Toda ti. dragi moj. nisi docela pozitiven človek, ker si zmerom kaj pripovedoval in še zmerom pripoveduješ, nikar da bi iskal tega, kar bi ti dajalo kruh." Cez nekoliko dni se je res praznovala Maszkova zs-oka, ktere -c jc udeležila tudi Marica, zakaj gospa Kraslawska, ki ji je bil gospod Pla-wieki všeč in Čigar sorodnike je poznala, se ni ogibala dotike z njim, pravtako kakor ne z Bigielovimi. Maszek je pozval vse znance* sloveeih imen s ščipci na nosu in z brazdami na laseh, večinoma še mlade in pretežno ne preeterične. Med njimi je bilo pet bratov Vižev. ki so se imenovali : Mizio. Kizio, Bizio, Breloček in Tatuš. Ljudje so jih imeli za speče brate, zakaj čuteči življenski nagib zgolj v nogah, so se prebujali le o pustu. omedleli pa so, zlasti v duševnem oziru, popolnoma o postu. Bukacki jih je imel rad in se je dobro zabaval z njimi. Bil je tu baron Kot; zasli-šavši nekoč o nekovem starodavnem Kotu iz Dembna, je dodajal vsekdar. kadar so ga predstavili: "Tz Dembna" in pristavljal vsemu, kar je kdo govori z njim, "Quole drole d'his-toire". Maszek se je tikal z nji^i vsemi, dasr je občeval z vsemi nekamo brez čislanja, enako kakor z mladim Ivopovskim, ki se je odlikoval s prekrasno idealno glavo in takisto lepim1 kakor neizraznimi očmi. Vrsto razumnejših prijateljev sta predstavljala Polaneški in Kresowski. Gospa Kra-slawska je bila povabila zopet nekoliko gospa, s hčerkami, okrog kterih so se sukali malomarno in flegmatieno Viži in kterih deviška srčeca so utripala, brž ko se jim je približal Ko-povsH, manj glede na njegovo duševno podobnost s Hamletom, ki je tičala v tem, da bi se, ako že ne sam, njegovi možgani lahko spravili v "o-rehovo lupino". Nekoliko dostojnih pleš je še spopolnjevalo salon. Gospodična Krasi aw ska, belo opravljena, je bila navzlic svojim rdečim očem videti zelo dražestna. Tičala je v njej res neka ženska mičnost, ki je počivala v čudovitem, skoro zaspalem miru. Spominjala jc nekoliko na podobe Perugininove. Časih je zagorela nalik alabastrovi svetilnici, v kteri se zdajci zablisne luč, čez trenutek pa zopet ugasne, in sicer ne brez čaru. Tega večera je imela na sebi lahko belo obleko ter bila videti lepša nego sicer.... Polaneški si je mislil, ko je gledal nanjo, da mora imeti dovolj tOTO SAJCSRR, suho sroe in dovolj prazne glavo, da Str., New York. no 50c. rajski glasovi 40c. otroška pobožnost 25c. vrtec Nebeški, platno 70c., sio- nokost imit. $1.50. skrbi za dušo, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. nost nad vse. Njiju skupno življenje je obetalo biti nekakšen hladen dan, ko ne pripeka solnce, pa tudi ne grozi uima. Sedaj sta sedela na koncu salona. ne preblizu, pa tudi ne predaleč od ostale družbe; ukvarjala sta se j drug z drugim ne več, ne manj, nego i se je spodobilov njegovem, obeeva-i SV- zlata fino vezano nju z njo je bilo videti le toliko ob- j $2"00' ^^ vezava $1.20. čut kov, kolikor jih je bilo treba, pred a vsem drugim pa težnjo, da bi se ka- ; ^ t«—~> zal kot korekten zaročenec, in ona mu ' UČNE KNJIGE. je to vračala z enako mero. Nasmi- j _ _ hala sta se prijateljski drug drugemu, | ABECEDNIK SLOVENSKI, vexan on je govoril več nego ona kot bodoči J vodja in glava rodbini; časih sta zrla drug drugemu v oči, izkratka: \ predstavljala sta najrednejša in naj- *v«_ija LZvr-s k'Ci 9 kakvvo(*ti nadkriij ejo druAa ameriška vina. Kadeče vino (Concord) prodajan _x» 50c gaJono; belo Tino (Catawba) •i 70c g al ono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNC JE 50 GALON. BRINJEVEC, za ktere ga sem in portiral brinje iz Kranjske, velja steklenic Taj $13.00. TROPINOVEt $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najin an je po&ode za žganj* 40 4%gmlosie. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KSAK£R, Euclid, Ohio. JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemških M A R Al OP I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni ocb $22 do $45. PloSCe so i« najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim i« od $45 do $80. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AITiNOV NEMŠKO - ANGLEŽKT TOLMAČ, 50c. _ ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA 40e. ČETRTO BERILO 40e. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90e. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER SLOVEN I SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 50c., nevezano 40 c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA S-P1HOVAN JE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. ROČNI ANGLEŠKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40e. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKT Janežič-Bartel, nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SPI SO V NIK LJUBAVNIH IN ŽE-NITOVANJSKIH PISEM 25e. SPRETNA KUHARICA, broširovano SOc. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. VOŠČILNI LISTI 20c. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NIH PISEM 30c. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, vezano 50c. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40c., broširano 30c. ZABAVNE DRUGE 3 IVA PRODAJ NARAVNA CALIFGRNIJSKA VINA Dobro črno im belo viaa od 36 d« 45 centov galona. Staro belo ali črno viao 50 eentov galoma. ¥ sealing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon fina, mora aam poaodo plaiaiH. DroUk po 92J58 galona. Uivorica po $3.00 galona. Pri večjem nsrojhln P. O. Box 77» NI vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je it velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev t staro domovino in kupovanju parobTodnib tike tov, pri tem se je vedno obračati ja zaupne ljudi in jeden teh Je F*. SAKSER, IN RAZNE KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- CO 10c. ANDREJ HOFER 20e. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c., nevez. 70c. BARON TRENK 20e. BELGRAJSKI BISER 15e. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BERAČICA 20e. BOJ TEK, v drevo vpreženi vitez, 10c. BOŽIČNI DAROVI lOe. BURSKA VOJSKA 30c. CESAR FRAN JOSIP 20c. CESARICA ELIZABETA 15e. CIGANOV A OSVETA 20e. CVETINA BOROGRAJSKA 30«. CVETKE 20c. ČAS JE ZLATO 20c. ČRNI BRATJE 20c. DAMA S tv a \trtja twit, fino vezano $1.25. DARINKA, MAT.A ČRNOGORKA, 20c. DETELJICA, življenje treb kranjskih bratov, franeoakih vojakov, 206. DOMA IN NA TUJEM SSOe. DVE ČUDOPOLtNI PRAVUICI vezan 00e. DOMAČI 21DRAVNIK po Kneippu, nevezan 50e. ERAZEM PREDJAMSKI lSa. ERI SOe. EVSTAHUA 15e. GENERAL LAUDON 96a. GEORGE STEPHENSON, aSe lil »a nie, 40a. GOLOBČEK IN KAKAIČEE 35a. GOZDOVNTK, 9 sveaka, skupaj 79a. GROF RADECKI 99a. HEDVTKA, V AN RESNICOLJUB 20c. Z A NAMI, mala Japonka, 20e. ZDAJALCA DOMOVINE 20c. ZGUBLJENA SREČA 20c. TTDOR. r>obnžni kmet, 20c. JAROMIL 20c. JURČIČEVI SPISI. 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD 20c. KNEZ ČRNI JURIJ 20c. KRIŠTOF KOLUMB 20c. KRVNA OSVETA 15c. KAKO POSTANEMO STARI 40«. LAŽNJIVI KLJUKEC 20c. MAKSIMILIJAN L, cesar mehikan-ski. 20c. ^ MALI VITEZ, 3 zvezki, skupaj $2.25. MARIJA, HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA 10c. MIKLOVA ZALA 30c. MIRKO POŠTENJAKOVIČ 20c. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40c. MRTVI GOSTAČ 20c. MALA PESMARICA 30c. MALI VSEZNAUEC 20c. MUČENTKI. A. Aškerc. Elegantno vezano $1.25. NA INDIJSKIH OTOCIH 25c. NA PRERIJI 20c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsaki 20c. Naseljenci 20c. NASELNIKOVA HČI 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20e. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI 20c. NARODNE PES^n. Žirovnik. Tri zvezki, vezano, vsak p° 60c. OB TI ITI II VEČERIH 70c. OB ZORI 50c. ODKRITJE AMERIKE 40c. PREGOVORI, PRILIKE. REKI, 30c. PAVLIHA 20c. POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC 20c. PRAVLJICE (Maj ar) 20c. PRED NEVIHTO 20c. PRI SEVERNIH SLOVANIH 30e. PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20c. PRI VRBOVČEVEM GROGI 20c. PRST BOŽJI 15c. PRVA NEMŠKA VADNICA 3oc. POEZIJE. F. Prešeren. Vezano 80e.. broširano 50c. POEZIJE. Vojanov R, Majster. 60c. REPOŠTEV 20c. RINALDO RINALDINI 30c. ROBINSON, vezan 60c. ROBINSON CRUSOE 40c. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POI^ANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE 20c. SANJSKE KNJIGE, velike, 30c SANJE V PODOBAH, male, 15c. SENILIA 15c. SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30c. SLOVENSKI ŠALJIVEC7 2 zvezka po 20c. SPISJE 15c. SPOMINSKI USTI IZ AVSTRIJ SKE ZGODOVINE 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SREČOLOVEC 20c. STANLEY V AFRIKI 20c. STEZOSLEDEC 20c. STO BERTIi ZA OTROKE 20c. STO MAJHNIH PRIPOVEDK 25c STRELEC 20c. STRIC TOMOVA KOČA 40c. SV. GENOVEFA 20c. SV. NOTBURGA 20c. 60 MALIH POVESTIJ 20c. STOLETNA PRATTKA 60c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak 20e. ŠAUIVI SLOVENEC 75c. ŠTIRI POVESTI 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, 36.50. TIUN LING, morski razbojnik, 20c. V DELU JE REŠITEV 20«. VEN ČEK PRIPO VESTI 20c. V GORSKEM ZAKOTJU 20e. VRTOMIROV PRSTAN 20c. V ZARJI MLADOSTI 20e. W1NNETOU, rdeči gentleman, tri d $1.00. ^ ZL.d $2.50 do $3 galon s posodo ved. Manj nego JO gulon naj nihče ne naroča, ker manje ko-Ilčine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na-ročniki dopošljejo denar, oziro- Jjjf' ma Money Order. ffo Spoštovanjem jo i7 Nik. Radovich, vk 594 Vermont St^ San Francisco, CaL Ko j akt, naročajte se aa "Glas Naroda* % največji tu naj cenej il dnevaik. Čast mi je^naznaniti slavnemu jg; občinsiv« y ^TUi^Agi, II'... kakor t? tudi rojakom po Zjed. državah, ^ da sem o tvoril novo urejeni jji saloon pri "Triglavu", 617 S. Cen'er Ave., Chicago. III., blizu 13. ulice, kjer točim pristno uIežar.o Atlaa-pivo, izvrstni whiskey. Najoolja vina in dišeče smodke so pri'meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tab le 1. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mludlč, Ci7 So. Center Ave., Chicago, 111. Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906 2f ) milijor ov kron, Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijona kron. Varnostnih prihrankov 8O tisoč kron. GLAVNA POSOJILNICA poprej glavna slovenska HRANILNICA in POSOJILNICA reglstr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, Kongresni trg St. IS9 nasproti nunske cerkve sprejemu in izplačuje hranilne vlogeter jib obrestuje po 19/ 2/o to je od vsacili 1(K> kron 4 K ~>o vin., in si« er takoj oo.šilja vložne knjižice priporočeno poštbiiie prosto. Hriinikik-a šteje cez ot'U eianov, ki re]>re>'.eutujeio milijini v kron čistega premoženja. Ti člani jamči r», vsled registrirane ne«>mejene zaveze savoda, s celim svojim premoženjem za \ loge. talv«» <;> I h Hi t;) Hi <|> m 0 ki I <(> 5A> fit i fy CH 5;> 1 1 i IS v L ___- V. . ___•____ ZEMLJEVIDI 7B^lTJlt'.V!ll> AVSTRO - OOBSEE, veliki 25&, mali 10c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, maH 10b. ffKMTJMVIIi EVROPE 9Ba. WgMTJKVID ZJED3NJENIH DRŽAV asou FR, SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. €lair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodniii listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje -v Zjedinjenib državah in v Evropi. PoSilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, © in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, p redno se da pregovoriti, da komu vroča denar. V mnenja, da ima opraviti z nami.