V sredo in saboto
izhaja in velja:
Ha	celo leto	.	<5	for.	20 kr.
n	pol leta	.	3	„	>'0	„
n četort leta l „ 70 „
„	mesec	.	.	—	,,	00	,,
Po pošti:
I ' Za 'celo leto 7 for. 50 kr. n	pol leta	3	.,	SO	„
„ četert leta . 2 „	„
„	mesec	.	.	„	70	„
«t. 4®.
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ ua veke!“	Nar. pesem.
V Celovcu v saboto 9. junija 1866.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenko plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj; za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj II«
Imejmo poterpljenje!
Nočemo in ne moremo tajiti, da smo Slovenci vsi očitno in serčno pozdravljali novo sedanje ministerstvo. Nam Slovanom sploh v in. trpin Slovencem posebej je Avstrija živa ti\pi§reba, da nas tuji narodi — nas Sloven-" cev Nemci in Talijani — ne pozni. Ministerstvo Belcredijevo je nastopilo tisto pot, ktera pelje Avstrijo do sreče in moči, do veljavnosti in slave. In ravno septemberski manifest je bilo tisto zlato in večnega spomina vredno pismo, ki je pokazalo tisto pot. „Prosta je pot“, je zaklical presvitli cesar narodom svojim, zagotovim vam ustavo ali konstitucijo; da bode pa ustava vsem narodom pravična in po volji, napravite si jo sami po svojih deželnih poslancih. Res prav očetovska pa cesarska beseda!
Že je minulo celih 10 mesecev', kar sedi sedanje ministerstvo pri zelenej mizi, — pa ne kaže se, da visoka cesarska beseda in volja stopi v djansko življenje. Čakamo in Čakamo pa ničesar ne dočakamo 1 Same obljube in bosede nam pa nič ne pomagajo.
Kar nas je pri sedanjem minislerstvu naj-fjred osupnilo in ostrašilo, bilo je to, kar sc je godilo na naj vi šib mestih naše birokracij e. Smerling in Hein, Haler in Kuševič, Mecsery in Bach so imena dosti znana in niso za to, da bi serca naša od veselja se smejala, da jih imamo: „Kakor glava tako celo telo". Za Sedmigraško in , Hervaško bi bilo treba dvorskih kancelar-jev krepkega, svobodnega duha; naj bi branila, da madjarska drevesa no rastejo v nebesa. To se ni zgodilo, — timveč delalo se je vse po volji prenapetih Madjarov. Najhujši Madjari in nuidjaroui so se postavljali za nadžupane, možje — pravični in ljubi Slovanom in Romanom — dobili so slovo, j Kakšne v nebo vpijoče posilnosti so se godile pri volitvah za deželni zbor v Pesti, stoji v zgodovini zapisano z debelimi čer-kami. Vse pa je bilo pravo in dobro; — imamo pa tudi v Pošti deželni zbor, ki se } ne obnaša tako, kakor bi bilo za doržavo in vlado pravično in koristno; zatorej se pa c tudi zadeve unkraj litavskib dežel ne mikajo naprej in se zavozljujejo od dne do dne ' skorej bolj in bolj. Tudi gg. Šmeriing in Hein se čudno podajata novej nasprotnej r sistemi 1 Kako ljuba sta deželna poglavarja V Gradcu in Ljubljani, znano je vsemu . svetu in okušamo sladkosti in pridobitve nove sisteme posebno mi Slovenci.
Kar nas je dalje splašilo in poparilo, bilo je drugič to, da se ni storilo ničesar, H a j se popravi volilni red za define zbore. Nočemo govoriti o vo-^ blnem redu za zbor češki, moravski , gali-§ki, štajerski, kranjski in koroški, — govorimo le samo od deželnih zborov v Dalmaciji in Primorskem. Tukaj je vso tako čudno narejeno, da imajo Talijani, kterih le po teh deželah veliko manj, kakor Slokanov , veliko več deželnih poslancev, kakor Slovani. Ne rekli bi ničesar in radi bi molčali, ko bi ne bilo znano vosoljnomu Svetu, kako da Talijani mislijo zastran Av-gtrije. Nismo še pozabili „nesunovccv11, ki mso volili za deržavni zbor, — nismo po-
zabili, da so bili deželni zbori razpuščeni, da nektere volitve liso bile poterjene , da so bila mestna zastopništva odstavljena, da so bile nektere osebe zaperte, — vsega tega še nistno pozabili , pa tudi tega ne, kako zVesto in stanovitno so stali in delali za deržavo in prestol naši Slovani. Poprej-šno ministerstvo tega ni videlo in vedelo; dozdeva se nam, da žalibog tudi sedanje ministersto tega premalo obrajta in vse premalo dela za vselej zveste Slovane.
Kaka je zastran narodne ravno-p ravnosti v šoli in uradu, ne bodemo dokazovali. Ni veliko in tudi ni prenapeto, kar tirjamo mi Slovenci; — pa tudi v tej zadevi se nismo za mak premaknili naprej. Kar je minister Komers zaukazal svojim podložnim sodnijam in minister Belcredi svojim političnim uradnijam, čepi še vse po starem — nemškem in talijanskem — kopitu. Kar je Belcredi poslal v Ljubljano, naj se zastran slovenskega jezika po kranjskih šolah popravi po pravici, po postavi in po pameti, prišlo je gotovo iz dobrega serca in bistre glave. Pa stavimo kaj , da bojo nasprotniki naši to reč sukali in medli tako, da šole ne dobijo čisto nič ali pa le malo kaj. Najviša vlada je že večkrat pokazala, da jo nam Slove cem dobra in pravična; pa po nižavah vleče tak merzel in oster veter, da posmodi koj hitro vsako novo cvetlico, ki pomoli glavico svojo na polju narodnem.
Kar nam pa slednjič najbolj serco tlači, žalosti in skerbi navdaja, je to, da se ne skličejo deželni zbori. Stari Šmer-lingovci — najhujši nasprotniki sedanjega ministorstva — so strašili ljudi najbolj s tem, da je ustavi zaklenkalo, ko je Šmeriing — oče februarne ustave — odstopiti moral. In žalibog da je marsikdo se vse-del na njih nastavljene škerpce. Naj Belcredi skliče deželne zbore, in tako sovražnikom svojim usta zamaši in jezik podveže 1 Neizrečeno imenitne reči se bojo godile, — na dveh strančh nam žuga kervava vojska, — naša armada požre vsak den še več kot on milijon goldinarjev, — najpoglavitnejše pravice in svobode so po nekterih' deželah že vzdignjene, po drugih so v nevarnosti ; — zatorej vpijejo vsi, naj se skličejo deželni zbori in visoki vladi pomagajo nositi strašno in težko butaro. Pa vsi glasovi ostanejo glasovi vpijočega v puščavi. —
To vse je, kar nas boli in kar nas straši. Čakajmo in upajmo, saj smo posebno mi Slovani, ki smo vselej zvesto stali okoli preslavnega prestola in rade volje dajali za Avstrijo kri in življenje, posebno mi Slovani smo vajeni, čakati in poterpeti! Žalostni časi so nas spet obsuli, marsiktero sladko upanje je že splavalo po vodi, in morebiti da nas čakajo še britke in hude skušnje; — pa stojmo zvesto za Avstrijo, imejmo poterpljenje! Glejte zlato rudo, kako gerda je, ko se verže v peč; — glejte skalo, kako blatna je, ko peneči valovi butajo v njo ; — glejte celo naravo, kako vela in mertva je, preden jo predrami, pretrese in očisti černo hudourje. Zlato pa prisveti se čisto iz vrele peči, — skala se omije in vterdi v burji, — narava so okrepča in oži-
vi po gromu in blisku. Tudi za nas Slovane sploh in za nas Slovence posebej je prišla spet ura skušnje, burje, groma in bliska. Pa bodimo terdni ko zlato, skala in narava, ostanimo zvesti prestolu in domovini: Imejmo poterplenje!
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovca. (Tisk arnica; plan. lovci:	oskerbljevanje armade;
vojska). Prošnja, da se tukaj dovoli tretja tiskarnica, bila je odbita. Zakaj da neki? Tega ne ve in ne more vganiti nobena živa duša; to je skrivnost le same birokracije. Morebiti da gospod, ki je za njo prosil, nima potrebnih lastnost in sposobnost? Po tem jih pa tudi nima noben gospod lastnik ali predstojnik dozdanjih tiskarnic. Morebiti da je ni treba? Čemu se pa potem „Slov. Glasnik11 in knjige „družbe sv. Moliora" tiskajo v Ljubljani?
čemu g. knjigar in založnik vse svoje izdelke tiska v Gradcu, na Dunaju, v Ljubljani? Čemu ravno tako delajo vsi trgovci agenti, gosti vničarji ? Zato, ker je v Celovcu ena tiskana pola za deset goldinarjev drajša kot drugod. Čemu zgodovinsko društvo svojega letnika na svitlo dati ni moglo? Društveni tajnik je v očitni seji sam oznanil, da tiskar letnika dogotoviti ni mogel. Vemo, v kterem germu zajec tiči 1^ Tista — pokrižajte se popred 1 — tista „Čitavnica" „stoji za gospodom, ki prosi za tiskarnico in Bog prenosi, ako „Čitavnica" dobi tiskarnico, — vse bojo ti ljudje čitavničarji postavili na glavo in vso pojde po koncu. Tako vidi, sodi in naznanja na više oblast-nije naša birokracija. Ako bi se po pravici prijela naj dokaže svoje ovaje in „be-richte“, ne mogla bi dokazati černega za nohtom. Kdaj se bojo kaj takim ljudem rogovi odbili? Taki ljudje delajo škodo celemu mestu: kajti več kot 6—8000 gld. denarja gre vsako leto iz našega ubogega mesta, ki bi prav lehko tukaj ostalo in mestni denarnici kaj dobro doslo. Taki ljudje škodujejo deržavi, ker jo pripravijo ob ti-suče iu tisuče davkov. Taki ljudje škodujejo vladi, ker dražijo ljudstvo in spodko-pujejo zaupanje in ljubezen, — posebno ker je gospod prosivec volje bil tiskati zgolj take časnike, ki zagovarjajo sedanje ministerstvo. To je vendar narobe svet, da vlada sama zavezuje jezik in pero ljudem, ki bi jo radi podpirali! — Ravno zdaj je v Celovcu poveljnik „planinskih lovcev", gosp. podpolkovnik grof Mensdorf, brat našega ministra. Prišel je, da to zadevo spravi na noge, kajti vse nekako spi. Kar slišimo o tej reči, ljudem posebno to merzi, da »o se v dotični odbor volili sami visoki rojeni plemenitaši. Naj le tudi samo visoka gospoda daje, tako smo slišali jezike brusiti. Odbor se je torej pomnožil in poklicalo tudi nekaj gospodov iz prostega ljudstva. Pa bode javeljne kaj pomagalo, — reč ta je že po-kažena. Tudi se marsikomu dozdeva nepotrebno napravljati to kardelo; naj se rajši denar nabira za naše vojake, za ranjence in bolnike. Dozdaj se je nabralo še le okoli 1400 gld.!
Presvitli cesar je, kakor je že znano, postavil posebno komisijo, naj na to gleda, da se pri oskcrbljevanju naše armade ne godč take reči kakor jih je vesoljni svet stermč slišal leta 1859. Ne vem, kako je to, da se pri nas ničesar ne sliši o takih dražbah ali licitacijah. Menda se vse godi tiho pod roko in da se le sklicujejo samo že znani literanti ali dovažavci. Morebiti da bi se pa vendar še kak nov oglasil, ako bi vedel: več ko se jih oglasi, boljši je za deržavo in armado. — Slišali smo iz verjetnih ust, da je visoka vlada teh misli, da pride za gotovo do vojske. Ako že drugače biti ne more, po tem urno na noge in haj-dimo nad nasprotnike; kajti naša armada požre vsak dan pol drugi milijon goldinarjev terdega denarja: škoda za vsako uro! —
Iz kanalske doline 4. junija §. (P o-menljiv dogodek. Romarji.) Naj spet kaj „Slovencu11 pišem. Novega sicer nič posebnega ne vem, ali naj bo nekaj malega. Kakor drugod videli smo tudi tu veliko vojakov. Druge krati so romali romarji skozi našo dolinico na sv. Višarje, zdaj jo pa koračijo vojaki v večih ali manjših kar-delih na boj. Tu pa mi dovoli „Slovenec", da ti nekaj posebnega povem, kar se ne prigodi ravno vsaki dan in tudi ne povsod. Po starodavni navadi gre namreč križev teden v sredo procesija iz laškega Pontabla v nemški Pontabel; Slovenci iz Lipaljevesi pagredč najprej v nemški Pontabel in potem z nemškimi Pontablj.ini na laško stran. Vselej ravnajo tako, da se obč procesiji tje in nazaj gredč srečate sredi mosta. Taka je bila tudi letos; ali tu se je še nekaj zgodilo, kar je spomina vredno. V tem času namreč, ko so se verstile sredi mosta laška, slovenska in nemška procesija, prijezdi en oddelek konjikov — husarjev — na most. Znano je, da so pri husarjih ljudje vseh jezikov in vseh ver, kar jih je na Ogerskem. Glejte, si mislim, na tako majhnem in tesnem prostoru košček mnogojezične Avstrije! Lahi, Nemci, Slovenci, Madjari, Romani, Slovaki, Serbi, morebiti še celo Cigani, Židovi in Bog ve kteri še srečali so se tu, eni s procesijo v pobožnih molitvah, drugi pa potovajoči z vojaško godbo tje kam na bojno polje, ravno ko se je v litanijah molilo:	„Kuge, lakote, vojske reši nas, o
Gospod" ! Da bi bili pač uslišani! — Sicer naj pa pristavim še to, da gre letos mimo druzdi let kaj malo romarjev na sv. Višarje. Vreme pa tudi še ni bilo kaj posebno ugod-
— 182 —
no* O sv. Trojici je še le na gori sneg skopnel, ki ga je bilo letos na debelo. Morebiti pa da bo zanaprej kaj bolje. vIz Šmihela pri Pliberku 5. jun. N. N (Že zopet nesreča po ognju) Ni še dolgo tega, kar sem pisal od ognja, ki je v naši fari v Konjiški vasi 5 poslopij pokončal in blizo 6 tisuč goldinarjav škode napravil. Pa zopet imam še veČo nesrečo sporočiti, ki se je včeraj dopoldne tu pripetila. Komaj nam je toplota v poslednjih dnevih žitno polje malo popravila in nas z novim upanjem napolnila, da nam verh drugih stisk vsaj kruha ne bo treba stradati, kar nas zopet druga šiba, hujša od perve zđdene. Ostalo jo od vsega Šmihela: novi farovž, toda brez hleva in skednja, Kovačevo, Sercerjevo in Lajtgebovo pohištvo; vse drugo je v pepelu in v razvalinah, pa še pri teh hišah je izbina oprava veliko škode terpcla, ker so jo v naglici vun metali. Tudi zvonik pri farni cerkvi je zgorel. Zvonovi z uro vred popadali so na tla; eden se je ubil, uniina dvema stčpili so se roči; orgle, altarji in vsa notranja cerkvena oprava je silno pohabljena, kakor se že sploh pri ognji godi, da se celo z najbolj dragocenimi stvarmi ne utegne lepo v čaker hoditi. V resnici žalosten pogled in pogorele družine usmiljenja vredne, toliko bolj, kor jih še polovico ni bilo zavarovanih, zakaj ljudje ne spregledajo poprej, dokler morajo lastno nesrečo z britkimi, pa prekasnimi solzami objokovati. Čudimo se tudi, da vsa cerkev z zvonovi vred ni za več, kakor 2000 goldinarjev zavarovana 1 Kdo da bi bil zanetel, se ne ve. Sum leti na no-kega rodbinca one hiše, kjer se je najprej ogenj pokazal. Govorica pa tudi gre, da se neka rokonaška druhal po tej okolici klati, ki tako prilik išče, da grabi in krade, ter da je bil ogenj berž kot ne že po noči podtaknjen, ki se je pa še*le ob 7. uri zjutraj v plamenu pokazal, in sicer pri hiši nekega skopuha in stiskavca, ki si veliko-bartov po več dni ni nič, ali si je k veče-mu enkrat na don kuhal, ter je na videz celo soli pri ljudeh prosil; sedaj pri ognji pa, kakor pravijo, je razun 280 gld. papirnatega denarja tri škafe tolarjev in d vaj setic, okoli 8000 gld. (1) v kleti zakopanih na svetlo prišlo. Sicer je to neverjetno; vendar kakor sem kupil, tako prodam. A če je temu le tretji del resnice, bi ga smela gosposka poprašati, kje in kako je toliko skup spravil ? — Ako bi drugi res ubožni vmes škode ne torpeli, taki skopuhi in so-
vražniki samega sebe bi pač ne bili usmiljenja vradni.
Ravno ta deri ste pa menda tudi v Mi-žiški fari dve hiši pogorele; a o tem mi ni bolj na tanko znano. Bog nas torej varuj in sv. Florijan tacih nesreč; sv. Duh pa naj bi enkrat vse gospodarje od kraja razsvetil, da bi so dali zavarovati! v blBHl Im slov. pokrajin. —.— (Deželni zbori bolji memo kongre-s a.) Pravijo, da dneva pred večerom ne gre hvaliti. Tudi mi smo se malo opekli, ko smo polni radosti, akoravno še ne vi-devši del, Belkredijevo ministerstvo skorej da v zvezde kovali. Vendar še vedno stojimo na njegovi strani in smo ga pripravljeni podpirati, bodi si z umom ali dlanjo, z denarji ali s krvjo, ako bi le hotlo spoznati, da bo pred zgodovino zaradi sedanjih homatij težko izhajalo, če jih na lastna ramena prevzame, da pa tudi z ožim državnim zborom po Schmerlingovein kopitu za mnogonarodno pa v njem ne zastopano Avstrijo, za kojega se centralistični časniki vlečejo, moči in zmage ni iskati. Mi ostanemo te misli, ter jo še sopet in sopet pov-darjamo, da sta moč in ostanek Avstrije odsamoupravstva njenih dežel in od enakopravnosti njenih narodov z a v i s n a. Zato se nam vse konferencijo, vsa posvetovanja, vsi shodi ali kongresi, naj bi se za Avstrijo še tako dobro dognali, ne zde nikdar tista sredstva, po kterih bi se v svojem notranjem okrepčati in proti vnanjemu zabraniti zamogla. Toda, ker se nam ti shodi, ako jih od praktične plati in po pravilih sedanje zvite politike presojamo, nič drugega ne vidijo, nego oslabljenje naših bornih finančnih zadev in odlašanje za toliko bolje oboroženje naših sovražnikov, zato nam tudi ne gre v glavo, kako bi nam ti shodi mogli kaj prida prinesti. „Bojim se Danajeev, če tudi darujejo." Mi ne verjamemo, ako ogenj ravno v plamenu ne gori, da bi bile tudi pod pepelom vse iskre popolnoma zadušene. Dokler pa še iskre vedno tie, vprihodnjič pred ognjem še nikakor nismo zavarovani. Glede na to toraj trdimo, da bi sklicani deželni zbori za sedaj Avstriji več po-mogli, nego vsi shodi, po kterih Avstrija k večemu na posled utegne k spoznanju priti, da jej je po prenapetih zahtevah od strani vnanjih vlad vojska neogibna. Predrznemo se celo reči, ako bi dežele le toliko časa zborovale, kolikor časa bode shod trajal, da si od tega zborovanja več prida obetamo.
veka, ki bi si zares upal terditi, da je avstrijska armada nemška.
Resnica sama zdse govori: mi vidimo, ktera sestava se avstrijskej deržavi kratko in malo ne prilega, ker ni naravna, — a ktera je za njo edino prava, naravna.
V pruski armadi so razun 7000 poz-nanskih Poljakov vsi drugi Nemci, francoska armada obstoji razun nekoliko stotin Arabcev sploh iz rojenih Francozov, italijanska od 1. 1859 iz samih Italijanov, angleška iz Angličanov, Škotcev in Ircev, kteri sploh angleški jezik govorč ; da, celo ruska armada je vlita kakor iz enega kalupa: Slovanov — Velikorusov, MalorusoV in Poljcev, — proti kterim zgine v pravem pomenu besede število Čudov, Tatarjev, Kal-mukov itd. V primeri s temi poglejmo pa armado avstrijsko ! Kolika je tu različnost in zmes jezikov v vsakem društvu! Slovani; Madjari, Italijani, Nemci, Romani in Cigani: to so ti obstojni deli armade avstrijske! Sicer pa je po poslednjem uradnem naznanilu tdka-lo razmera narodnosti v avstrijski armadi:
Cehov, Moravanov in Slovakov je 116.000 raoŽ
Poljakov........................ 42.500	n
Rusinov......................... 54.500	„
Slovencev....................... 20.000	„
Serbov in Hervatov . . .	57.000	„
Samih Slovanov tedaj . 290.000 mož
Besednik.
Avstrijska armada.
(Iz „H14sa.“)
Kakor nam dunajski vojaški listi naznanjajo, ima Avstrija zdaj večo armado ali vojsko, nego sovražniki njeni, Pruska in Italija obe skupaj. Ako se vname res vojska, pošlje avstrijska vlada v bojno polje
800.000	mož. Na Dunaju tedaj mislijo, da je Avstrija lahko obema sovražnikoma kos.
Mi, ki smo se precej z začetka odločno zoper vojsko izrekli, nepričakovaje od nje nobenega vspelia za narode avstrijske, najmanj pa za narod češki, mi ne moremo v tej zadevi imeti kar nič preveselega upanja. Kakor se moč in sila deržav ne opira samo na veliko število prebivalcev, ravno tako je tudi nemogoče moč ktere koli armade provdarjati ali moriti po številu glav in librih smodnika.
Duh si nareja pot, odloča in zmaguje tudi pri vojacih. Najslavnejši vojvodi so priznavali to resnico in ravnali se po nji v vseh svojih bojnih naznanilih. Spomnimo se le bojnih oklicev največega vojskovodja našega veka, Napoleona I. Le-ti so morali kri vneti vsakemu Francozu, ker so se pozivali na njegovo ljubezen do domovine, na njegovo Čast in serčnost, na slavo imena francoskega.
Napoleon je z eno samo besedo navdihnil svoje armade, da so imele ono čudovito moč in doprinašule vekomej znamenita dela junaštva, tako da je Cambronne v bojnem hrupu nesrečne bitve Waterlooske izustil besede : „Garda pogine, ali se ne vda nikdar!“ Napoleonu je bilo le treba napisati na svoje ‘oklice: „Francozi!" a poslednji sin Francoske je bral in vedel, da to njemu velja.
Ali je pa temu tako tudi pri avstrijski armadi V — Predno pa se na to vprašanje odgovor da, treba se je nekoliko seznaniti z živi ji, iz kterih obstoji armada avstrijska; treba je poznati popolnoma njen značaj in stan.
Kakor je Avstrija, glede na sestavo njeno, v resnici mali svet, ker obsega razno-verstne in med sebčj različne narodnosti, kar se ne nahaja v nobeni drugi evropski deržavi, tako je tudi armada ali vojska avstrijska med vsemi evropskimi, kar njene življe zadeva, najrazličnejša in posebna. — Raznorodna deržava se kaže naravno in dosledno tudi v armadi avstrijskej.
Kakor do zdaj ni mogel noben dunajsk deržavnik avstrijski narodov obleči v eno isto uniformo (vojaško obleko), kakor nobena sila ni mogla vzeti jim, da tako rečemo, osebnega značaja, njih posebnih šeg in navad, da bi se moglo reči: Avstrija je nemška deržava: ravno tako bilo je tudi zastonj vse germanizovavno in centralizo-vavno prizadevanje v armadi avstrijskej, in danes ni gotovo nobenega razumnega člo-
Pokazalo bi se nen ret, je li Dunaj ali Prank ob rod središče Avstrijske teže, in ali mora sedanja os reči v-na politika specifično Avstrijska ali nemška biti.'— Tako premišljamo priprosti ljudje po deželi. Prihodnost pa nas bo učila, smo li napčno ugibali. Bog daj, da bi ne bilo prepozno !
Iz lin oz. K B. (O b č i n s k i d a v c k za šole. Slana. S1 e d n o st!) Pred nekoliko dnevi je dobilo županstvo cirkovljan-ske občine sv. barbarske župe dopis od okrajnega urada na Ptuju, ki zahteva od župana, da v šestih mesecih pobere in stirja od občanov 208 gld *), kteri so predplatno bili iz okrajne peneznice na več let plačani za učilniške potroške. Vse je tako razmer j eno, da pride na vsakega občana 14 u/„ od zemljiščne dače, pa tudi od hi-suine, razrednine (Hausklassensteuer), dohodnine, pridobnine. V tem dopisu ni naznanjen den, niti podpisan okrajni glavar ali njegov namestnik.
Navada je bila že pred 1. 1848, da je vsako leto račun polagal okrajni urad, kako se je gospodarilo z okrajnimi nalogami, na kaj so se trošili denarji, in tak račun so podpisali občinski županje pa župnik. Je li se to godi dan danešnji, ne vemo. Niste li videli in vedeli nedostatka ali pomanjkljivosti, če ste račun vsako leto na tanko sklenili, in ako ste, zakaj niste iskali povečanja okrajnih nalog vzroke na-znanivši ? Znano pa je, da okrajna gosposka nikakor ni imela navade več let na plačilo takih nalog čakati; kako neki je to toliko časa v nemar pus'ila? Okrajna pe-neznicti na Ptuju je imela po smrti okrajnega glavarja Gl. preostale gotovine okoli 0000 gld.; kako pa se je potem ravnalo, da so nastale tolike zadrge ? Poprej se nikoli ni slišalo kaj takega, in sedaj se nam ni razkril vzrok. Menda mislite, da vam bodemo nosili penezo slepo in brezrazložno ? Nikakor; dajte račun od svojega uradovanja, mi hočemo vedeti, kako ravnate z našimi krvavimi žulji. Kako pa je to, da plačujemo 10 % okrajnih in 10 % občinskih nalog, Čeravno so od lanskega leta občine prevzele spravljati učilniška drva, in ceste nadelavati? Vprašamo tudi, kako smete zahtevati od županov, da bi pobirali ta zastanek, vsaj v oni dobi, kedar ste delali ta dolg, niso bili županje dačni pobirači za učilniške po-
*) Vsa župa naj bi plačala 011 gld.
Nemcev........................ 150.200	mož
Madjarov ...................... 70.500	„
Italijanov..................... 33.000	„
Homanov...................... 47 500 „
Armencev.......................... 845	„
Ciganov...................... 2 950 „
Judov (Židov)................... 9.850	„
Proti 150.200 Nemcev nahajamo v avstrijski armadi 454.645 vojakov nenemške barodnosti, tedaj skorej štirikrat veče število. Kdor le nekoliko avstrijsko armado pozna, priterdil nam bode, da komaj tretjina vseh vojakov nemški jezik razumi, nikar pa ga ne govori. Kaj pomagajo vsi nemški i)Pofeli“ in vse nemško komandovanje : Mad-jari, Italijani, Poljaci, Hervatje, Serbi in Cehoslovani nočejo nemški govoriti. Avstrijski mornarji govorč sploh le laški, proj-p08tavljeni morajo pogostoma nemška povelja v laški jezik prestavljati, da jih mornarji razumejo. Vseh 14 husarskih polkov obstoji bodisi iz Madjarov ali Slovakov, ki nikakor ne morejo 10 poštenih besed v nemškem jeziku govoriti. Ravno tako obstoje vsi ulanski polki iz Poljakov ali drugih Slo-vanov. Razun treh oklepniških polkov, za ktore se vojaki na zgornje — in niže — Av8trijanskem, na Štajerskem in Moravskem nabirajo, govori se nemški, vsi drugi polki obstoje iz (Jehov in Moravanov.
(Konec pride.)
— 188 —
trebe, nego okrajni dačni urad? Kakor sto si dolgove napravili, tako skrbite jih poravnati ; onda niste nas vprašali, tudi sedaj nas s tem pustite na miru. Menda mislite, da so županje vaši čekucijaši? Nikdar! Kak pomen ima to, da ni podpisan okrajni poglavar? Brezimenih dopisov ne sprejem-Ijemo, pa tudi nimajo nikake vezavne moči; tedaj tudi ne za terjatev, da bi se pisarju, ki je razmeri 1 odstotke, pet gold, plačalo iz občinske peneznice. Nikar no mislite vi okrajni gospodje, da vsi županje hodijo glavički !
Neusmiljena in nenasitljiva slana je nam Haložanom, kamor tudi Zavrčanc štejemo, 24. vel. travna, namreč dan pred Vrbanovim, tretjino vinskih kavrnikov pozobala. —
Lani je labodsko knczovladištvo na voljo dalo duhovništvu svoja imena slovenski ali kako inači pisati; pa glej čudagolema, ravnokar beremo v naj novejši okrožnici imena s tsch, s c h. t z, ktera so v duh. imeniku po slovenskem napisana. — Slednost jo to, pa je li tudi pravoslednost?!
Iz Uraden 28. maja. S. („Telegraf" in štajerski avtonomisti). Zdaj, ko se že vlačijo po politiškem obzorju tem-noBivi oblaki, iz kterih se bodo zdaj zdaj morivno strele vsipale po mnogobrojnih trumah, še celo zdaj nimajo Slovenci zaželenega miru. Treba bi bilo, da bi združeni vsi pravi Avstrijani šli nad ropaželjne sovražnike, ki nam hočejo novih nesreč na glavo nakopati. Zdaj nas še štajerski avtonomisti psujejo in sramotijo po svojem časniku „Telegrafu". Kdor bere njegov članek, br. 118 od 24. maja pod naslovom „Slovenski domorodci na Štajerskem", mislil bode, da ima „Telegraf" nalogo spravljati vse narodnosti pod pete edino zveličavni nemški kulturi, kar pa „Telegrafu" nikakor ne bode po sreči izteklo. On je poln praznih fraz, laži, hegemonističnih načel itd. Posebno pa daje naša poslanca, ki si sama upata moško zastopati svoje volilce v deželnem zboru.
Čisla ju tudi ves slovenski narod, „Telegraf" pa ju zaničljivo imenuje „soge-nannte Patrioten". Radi bi vedeli, kaj da Bi neki „Telegraf" misli pod besedo: „patriot". Nikakor mu še ne gre v glavo, da bi bil kak slovenski narod na svetu. Gotovo smemo reči, da je beržkone prej tam zdravi um doma, kjer se skrbi za blagostanje in omiko naroda kakor v „Telegrafu", ki je le kovač fraz, laži, zaničevanja in pso-vavek. Kljubu temu se pa ne sramuje na čelu nositi napis „Mit rechtem Mass nach festem Ziel". Njegove dopisovalce vodi sama nevošljivost, ostudna jezičnost, natolcevalnost brezumna srd, velikonemška nečimurnost; navdušuje jih ideja velike Nemčije, kteri hočejo našo domovino žrtovati. Zagotavljamo „Telegrafa",^ da po svojej glavi ne doseže namena in če je vlada vsem narodnostim res pravična, ne bode dalje dopustila, da bi on še za naprej ljuliko nesloge med narode sejal. Kar delajo domoljubni možje, delajo to v imenu slovenskega naroda in njemu v korist, „Telegrafova" kratkovidnost se ve da še zdaj tega noče videti, akoravno smo mu že davno to do čistega dokazali. Naj nam tudi „Telegraf" pove, kedaj in kako so se neki Slovenci njemu pritoževali, da jim domoljubni možje ne delajo po volji. Menda ga še moti ona zaupnica Lbschnigu in Feyrerju, o kterej smo že o pravem času zadosti slišali. Dalje se drzne „Telegraf" trobiti, kako se žali slovenski narod, če ga častihlepni možje spravljajo v sovraštvo z nemškimi sosedi, s kterimi so do sedaj mirno skupaj živeli. Jaz pa pristavim: Mirno kakor golob z jastrebom!
„Telegraf", hoče Slovence varovati hudega, ktero jim proti iz sklepov unkrat objavljenih, alto se v življenje vpeljejo. Le-ti niso „Telegrafu" nič druzega kakor spački bolestnih sanjarij. Štajerski avtonomisti so že imeli dovolj priložnosti, skazati se Slovencem pravične, — pa gorje nam, ako bi mo-
rali imeti take varhe! Slekli bi nam bili že davno narodnost in navezali nam verige okoli vrata!
Mi svetujemo torej „Telegrafu", naj se spodobnejši obnaša, da se mu ne bo smejal vsak pameton človek. Mi nc tirjamo od njega nobenega podučevanja. On naj podučuje nemške kmete, ki so tega tako potrebni kakor naši. Naj gleda „T." poprej na »voje napake in naj strehi štajerskim avtonomistom luskine iz oči. Zelo namreč jim že branijo , da ne vidijo prav. Vsak za Be!
Dopisovalcu onega „EingeBendet" v dodatku od 26. maja rečemo samo to, da nam ni pokazal toliko bistroumnosti in šaljivosti, kakor on morda misli. Manj bi se bil spekel, ko bi ee ne bil oglasil!
X Ljubljani 5. junija. (Nove volitve za kupčijsko zbornico; občni zbor slov. Matice.) Preiskava, ktera se je vpeljala pred štirimi meseci zarad volitev za kupčijsko zbornico, sicer še ni končana, vendar se je naznanilo toliko pred-sedništvu zbornice, da so te volitve za neveljavne spoznane in da naj se razpišejo nove volitve za kupčijsko zbornico. Zdaj vendar ve kupčijska zbornica, pri čem da je, in upamo, da nam bodo prihodnje volitve naklonile ravno tiste m o ž e, kteri so že zdaj imeli z&se veliko večino. Preiskava pa neki teče še naprej in pokazalo se bode, ali so se res godile tako hude reči, kakor bi nekterim pač bile po godu. Za zdaj o tej zadevi ne vem več povedati.
Menda ni več tako dalječ do istega časa, ko se ima sklicati po pravilih občen zbor družbenikov slov. Matice. Naj mi bode tedaj dovoljeno, da izrečem tukaj željo, ktero ima veliko tukajšnjih udov, in kteri bodo gotovo tudi pritrdili vnanji udje. Ako ima biti občen zbor v resnici občen, treba je gotovo, da se skliče v takem času in tak dan, da bode mogoče vsakemu društ-veniku se ga vdeležiti. To pa ni mogoče, ako se skliče zbor na delavnik, ker vsakdo je na tak dan vezan na svoja opravila, od kterih bi se le težko mogel odtrgati. V streglo bi se tedaj gotovo družbenikom slo v. Matice, ako bi se sklical občni zbor na nedeljo. Nedelja je dan počitka, tu ima vsakdo največ časa prostega. Sama Ljubljana šteje okoli 160 udov ; kteri imajo pa od vseli teh priliko, da se vdeležijo občnega zbora, ako bode na delavnik? Le malo malo jih je, kterim bi pripuščala to njihova opravila. Vse drugače je to na nedeljo. Treba je tedaj najprej, da je vsakemu družbeniku mogoče vdeležiti se. Ravno iste razmere nahajamo pa tudi pri vnanjih udih.
Naj tedaj slavni odbor slov. Matice vse to tehtno prevdari in po tem ravna. Več udov ko se bo vdeležilo občnega zbora, tem boljše bode, zatorej naj se izvoli pa za to tudi pravi čas.
Iz Žminja v Istriji. (Spominek in zadušbina pokojnemu Antonu Banu, župniku v Boljunu. Slana. V o j s k a.) Ker si, dragi „Slovenec" že dvakrat dopis od nas dragovoljno sprejel in nam svojo zadovoljnost pokazal, prosimo te, če se ti vredno «di, tudi še tretjokrat nekoliko vrstic dobrovoljno sprejeti. Omenjeni g. pokojni župnik bil je iskren Slovenec iz Kranjske doma, rojen v vasi „Zbu-ra „imenovani, iz fare sv. Marjete pod okrajno sodnijo Mokronoško (Nassenfuss), tri ure od novega mesta. Previdnost božja mu je odločila duhovništvo v tržaški škofiji, da postane goreč duhoven pastir svojim bogo-ljubnim ovčicam, kterim je delil o vsaki priliki hrano duševno in telesno, da bi pokrepčal njihova pobita srca.
On je bil človek bistrega uma, vedrega lica in neprestrašenega srca, ki je vedel tuge z drugimi deliti in sprejemati, z eno besedo: on je bil pravi, dobri in pobožni duhovni oče svojih faranov. Zato so ga pa
tudi vsi ljubili, kmetje kakor tudi vsi gospodje duhovni in posvetni, da še zdaj ne morejo pokojnega pozabiti, ker je bil v resnici mož vsem drugim na izgled.
Na znamenje ljubezni so mu duhovniki 14. maja tega leta na pokopališču v Bo-Ijunu, kjer pokojni gospod že peto leto počiva, spominek postavili za neumrjočo slavo njegovega blagega delovanja na duhovnem polju.
Iz ljubezni do pokojnega gospoda so pre-milostljivi tržaški škof prvi darovali 10 gold., potem pa po škofiji drugi milosrčni gg. duhovniki. Na toti dan 14. maja je bila najprej za pokojnega gospoda slovesna velika črna maša in pridiga na pokopališču, ktero je gospod Anton M i c e t i č, župnik iz Roča blizo Buzeta tako omiljeno govoril, da so gospodje duhovniki, kterih je 15—20, kakor tudi veliko drugih poslušalcev nazoč-nih bilo, bili vsi ginjeni do solz. Pokojni gospod je služil 7 let za kaplana, potem je bil dve leti za farnega opravitelja (ad-mistratorja), kakor župnik vBoljunu pa 18 let. Umrl je 27. julija 18G1 v 56. letu svoje starosti. Naj v miru počiva!
23. maja nam je slana večidel trto, fižol, turšico in korun (krompir) posmodila, ži-votni sok izpila, in saino suho perje pustila, kakor kadar je zvijačna lisica z dr-vesa petelina izmamila, ga oskubila, mu kri izpila, meso pojela in same kosti pustila.
Druga bolj huda slana pa nam bo zdaj vojska, ktera nam tu od zapadne in južne strani najbolj grozi. V Pulji in Rovinju je zdaj več vojakov, kakor pa domačih prebi-vavcov! Iz Pulja, kjer so velike terdnjave, sliši se k nam večkrat gromenje topov. Bog hotel in sreča junaška, da bi naši avstrijski vojaki več slane imeli, kakor je uje po polju padlo, da bi jo sovražniku tako prežarko zasolili, da bi za vselej dosti imel. Jaz upam in prosim tudi Boga, da bi so tako zgodilo!
Brhovski kruc m/p.
Bojne priprave.
Priprave za vojsko se delajo neprenehoma. Pa je tudi prav, ker je vojska gotova. Vse upanje, ki ga je svet stavil na pariško konferencijo, zginilo je skorej popolnoma. Toliko pa so vendar pridobili, da so se med tem časom prav dobro za vojsko pripravili in lahko zdaj vsaki čas perva puška poči. — Bene de k ima še vedno glavni stan v Olomucu in ga neki ne misli tako hitro premeuiti. Ali težko bo to dolgo terpelo. Tam obiskuje pridno v okolici nastanovljene vojake in je povsod z navdušenjem sprejeman. — Tudi Krakov se uterjuje. V ta namen se bo v predmestjih in okolici več sto hiš poderlo. So jih že zaznamovali in menda tudi že cenili. — Na mejah se povsod spet potni listi pregledujejo. — Za armado se zaaj 300000 parov čevljev potrebuje. Bili so tudi že zategadel oskerbljevavci na Dunaj poklicani in za svet vprašani, kako da bi mogli najhitrejši toliko čevljev narediti. Par se zdaj plačuje po 4 gld. 90 kr. V Bernu jih menda največ uarede. Se celo na mašino bi jih radi delali, da bi delo hi-treji izpod rok šlo, ali naše usnje ni menda zato, kakor jo n. pr. francosko. — Na Šleskem je že velika draginja. Tako je v mestu Frankstadtu cena mesu od 4 na 14— 16 kr. poskočila. Tudi na Češkem, Moravskem in Šleskem se pripravljajo močno na černo vojsko. Vse se vnema zoper Pruse. Ravno tako je tudi na Tiroljskem vse za černo vojsko pripravljeno. V Meranu se zbere
20.000	taeih brambovcev, ki so za naskok namenjeni. Deželni strelci so 1. t. m. stražo na cesarskem dvoru prevzeli. — V Veroni biva zdaj tudi nadvojvoda Rainer, ki z Albrehtom vred v gradu, Vecchio imenovanem, stanuje. Albreht je neki jako priden
— 184 —
in začenja pisati že na vse zgodaj. Ob 3 popoldne je kosilo, h ktereinu je navadno kacih 20 oseb povabljenih. Uradniki v Benetkah dohč plačo za 3 mesece naprej, da se morejo lože s potrebnim živežem pre-skerbeti. Deželna vlada je tam prepovedala , da no sme nihče brez dovoljenja gosposke čez mejo. — Kdor se zoper to pregreši, kaznovan bode po postavah. Staršem, varhom in duhovnikom je posebno zaukazano, naj dobro pazijo na svoje ljudi, da je kdo čez mejo ne pobriše. Pa bode težko kaj prida pomagalo, ker Lahi le preradi čez mejo gledajo in — vhajajo.
Pruska armada je zdaj vsa sklicana in šteje 43275, batalijona pešcev, 321 škadron konjikov ,	1086 topov ,	72 topničarskih
kompanij in 9 pionirskih batalijonov. Tako velike armade ni Pruska še nikdar na nogah imela! 6000 mož s 40 topovi je pride v mejno mesto Liebau, kjer je zdaj vse polno vojakov. En sam kupec jih ima 400 nastanjenih, konj pa 77! Šlesko ima zdaj nad 200.000 vojakov , in drugih 100.000 lahko koj iz bližnjih krajev pritegne. Zategadel je pa tudi že velika draginja nastopila. Vse se je podražilo.
Italijanska vladaje ukazala dva batalijona planinskih lovcev napraviti, ki se pridružijo Garibaldijevi armadi. Tudi 1 ška-drono konjikov so mu dovolili. Že dalj časa se je pisalo, da je Garibaldi svoje dozdanje bivališče na otoku Capreri zapustil in v Florencijo ali pa v Gcnuo prišel; ali do zdaj se še ni poterdila ta novica. Tudi to bo javeljne res, da je imeniten zdravnik dr. Nelaton o G. rekel, da ni več za vojsko, kar je pri Aspromonti rapjen bil, in so ga neki preslabo ozdravili. Armada prostovoljcev zuaj šteje 64.000 m. En oddelek laškega brodovja že ladija sem in tj e po jadranskem morju Skorej bomo kaj slišali
Švaj ca tudi napravlja armado, ki bode
200.000	mož imela. Viši poveljnik je polkovnik Aubert, ker se je zavolj svoje starosti general Dufour tej časti odpovedal.
Kacini dohodkov in stroškov za Slomšekov spominek.
Skupina prejšnjega računa 1550 gld. 56 kr. dva cesarska zlata in en križast tolar; nadalje so darovali sledeči gospodje: Kovačič Jožef kanonik v Trstu 10 gld., Vueela Izidor župnik na Štermcu 1 gld., Majhar J. župnik v Gozdanjah 1 gld., Rečnik Janez župnik v Podgorjah 1 gld., Skarbina Jož. župnik v Domačalah 1 gld., Treiber Franc župnik pri sv. Jakopu 2 gld., Tomašič Matija dekan v Rožeku 1 gld., Sme-riečnik Boštjan župnik na Žihpoljah 3 gld., Globočnik Frane župnik pri sv. Jurjupod Tabrom 5 gld., Jeriša Luka kaplan tam 5 gld., Žličar Franc kaplan v Braslovičah 5 gld., Pavša kaplan pri sv. Peiru pri Mariboru, Ozmec kaplan tudi tam, vsaki 5 gld., Sumper Janez župnik en križast tolar, Kuh-ler Tomaž učitelj eno dvajsetino, Kulilar Ana krčmarica 3 dvajsetice vsi v Skoči-dolu; Marinčič Anton in Andrej % kri-žastega tolarja in eno dvajsetico, Vuhe-rer Luka župnik pri sv. Miklavžu 3 dvajsetice, Čuš Janez kaplan v Lučah en križast 'tolar. Laška dekanija 71 gld. 75 kr. Gosp. Pirc korvikar in stolni koo-perator nabral in poslal 22 gld. 50 kr. želi sledeči popravek prejšnjega računa: Ne gospodičina Hladnikova, ampak Frančiška Hladnik kuharica v Gorici 2 gld., ire Maton Božidar, ampak č. g. Madon Blaž, župnik v Šempasu je dal en gold, v novič ker je bil že prej enega po zg. „Danici11 poslal, ko je bii g. Matej Pirc korvikar in stolni kooperator svojih pet goldinarjev v omenjeni namen daroval — Videmska dekanija 66 gld. 50 kr. Idrijska dekanija 22 gld. Skupuina dohodkov mese a maja 227 gld 75 kr. Stroški za poštnino 1 gld. 41 kr., tedaj še ostaja
ta mesec čistih dohodkov 226 gld. 34 kr.’
2'j,j, križasta tolarja in 8 dvajsetič. S k u p-nina vseh dohodkov 1776 gld. 90 kr., dva cesarska zlata, 3ys križ. tol. in 8 dvajsetič.
Opazka: Imena posameznih dariteljev Laške Videmske in Idrijske dekanije in zbirke gosp. Pirca se bodo kasneji oznanila. Daritelji prejšnjega r a- j čuna:	V Ljubljanski dekaniji so daro-
vali sledeči gospodje: Potočnik Janez 2 gld., Šranc Stane 5 gld. oba v Brezovici p Kajdiž Tomaž 1 gld., Vidmar Janez 1 g. oba na Dčbrovi; Prijatel Štefan prj sv. Katarini 1 gld., Malneršič Jož. na Šmarni gori 1 gld., Namre Anton župnik v j Šmartinu. Malneršič Jož, kaplan tam vsak 1 gld. Mali Vatroslav pri D. M. na Polju 1 gld., Zupin Jožef župnik v Černučnh 1 gld., Ravnikar župnik v Rudniku 1 g., Drobnič Andrej pri sv. Petru v Ljubljani 1 gld., Toman Janez tudi tam 1 gld., Tomec Davorin tudi tam 1 gld. Gostiša J. 1 gld., Karun Franc 2 gld., oba v Ljubljani; Peterlin Ant. na Igu 1 gld.
V	Loški dekaniji so darovali gg.: Pintar Anton župnik v zalem Logu 2 gld., Skill Valentin kaplan v Selcih 1 gld., Remic Primaž župnik v Loki, Rome F. ravnatelj, Jeriha M. Kapi., Hervat Mihael katehet, Vidmar Jožef kaplan , Pavlič Andrej lokalist pri sv. Lenartu, Možina Janez v Javorji , Globočnik v Poljanah, vsaki 1 gld , Rožič Alojzi, Bernu J., oba v Poljanah vsaki 50 kr., Zagoda Janez i na Tratah, Dolinar Franc v Leksovici, i Ulčar Blaž v novi Oslici, Šlibar Mart. v | stari Oslici, vsak 1 gld.; Kramer Franc dekan v stari Loki 2 gld. — V Leskov- j ški dekaniji so darovali gg.: Polak Edv. dekan 5 gld., Vovk Janez 1 gld., Zupan Miha 2 gld., Zagorjan Martin 50 kr., Vatroslav 60 kr., vsi v Leskovicu. Albreht Leopold, Bogolin Miha, oba v Studencu, vsak 50 kr., Tavčar Anton 2 gld., Železnik Janez 1 gld. , Šarabon Valent 50 kr., vsi na Raki. Gašperlin Kašper župnik v Bučki 1 gld., Grablovic Jož. župnik pri sv. Jerneju 1 gld., Lesjak Janez v Kostanjevici 3 gld., Markič Matija in Vovk Janezv župnik pri sv. JKrižu, Rebič Francin Štrukel , oba v Čatežu, vsak 50 kr. Zajec Andrej v vel. Dolini 60 kr. — V novomeški dekaniji so da rovali gg. Arko Jernej 5 gld., Jelovšek Franc 1 gld. Svetličič Matevž 1 gld., Me terc Andr. 2 gld., Kuhel Matija 1 gld., | vsi v Novem mestu. Mejač^ Anton 2 gld-Krese Jožef 1 gld., oba v Šmihelu. Bač- j nik Janez v Prečni, Martinc v Bavtovasi,j Skrabec v Toplicah, Gruden Jaka pod-župnik v Poljenicah, vsak 1 gld., Oreš- ! nik Jož. v Mehovem 1 gld. 20 kr. Ver-ščaj Janez v Stopičah, Turk Štefan v Brusnicah, Skala Jakop pri sv. Merjeti, Hoenigman Peter tudi tam, Jerin Jakop ; pri beli crkvi, Rome Jožef pri sv. Petru, Rešek Peter v Mirnipoči, vsak t gld. j (Dalje prihodnjič).
V	Mariboru 1. junija 1866.
Matija Prolog,
deuamčar.
Cena svincu.
Po najnovejši naredbi fin. ministerstva velja v Plajberzi cent poskusnega svinca 16 gld. 25 kr., navadnega pa 15 g. 75 kr-Kdor vzame na enkrat 20 centov, pusti sc mu 1 odstotek, pri 50 c. 2 pri 100 c. 3 % plače, če kup znaša 500 gld., plača se za 1 7„ % uianj.
Dunajska borsa 8. junija 1866.
6“/0 metalike	.	.	.	53.26
6°/0 nacijonal	.	68.75
1 I 1.	. 68.80
Bankine akcije	. 647. -
Kreditne „	.	.	.	. 122.30
London	....	. 134.75
Novi ulati ....	6.44
Srebro	....	. 136.50
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik R Bertschinger.