90. številka Ljubljana, v četrtek 20. aprila XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti pivj-mmi za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 80 ki\ za četrt leto. — Za tuj p dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedcnkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba"1. D pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V 9 Jubilant. 20. aprila. „Wiener Allg. Zeitung", časopis, ki se smatra glasilom onih ustavovernih poslancev, ki so se naveličali gospodarstva dra. Herbsta ter samostaluo hočejo postopati v nekaterih vprašanjih, ta list, katerega navdihuje „rojeni minister" Plener, priobčil je te dni članek, spisan baje po prof. Suessu, ki je vzbudil v vseh krofih senzacijo. V tem članku očita se nemškim liberalcem cela vrsta pregreh, priznava se, da so razbiti vsled lastne krivde, da ne razumejo glasu ljudskega, da vedno več tal izgubivajo mej izobraženim prebivalstvom ter da tako, kakor doslej, ne sme in ne more iti na dalje. Pisatelj članka pravi o liberalcih: „Ne smejo se čuditi, da masa liberalnega meščanstva, ne le u» Duneji, kojemu predbacivate po krivičnem političen indiferentizem, nego povsod, kjer ne razjarja narodna razprtija src, brez zanimanja gleda na pnrlamenta-rične boje, ker to je njih prva in največja hiba, da nijso nič storili, da bi si pridobili simpatij. Če bi bila ustavoverna stranka liberalnim elementom v Avstriji pokazala, da ima voljo popraviti pregreške preteklih let, da je iz poskušnje Taafle-jeve spoznala, da je konstitucijonalizem brez vrednosti, dokler je samo premenjena vnanja oblika za absolutistično svobodi sovražno vsebino zastarelega postavodnjstva, ne imela bi uzroka tožiti o splošnem ind i teren ti zrnu. Drugi nasledkov polni pregrešek naših voditeljev tiči v tem, da še vedno ne spoznajo, kar mora po izkušnjah preteklih treh let in osobito po zadnjih volitvah v češkem veleposestvu znati vsak previden človek, da je velikanska zmota, misliti, da je umetni volilni red, ki ga je Schmerling osnoval, poroštvo za nemški vpliv v Avstriji. Izbor volilnih mož, volitve v veleposestvu in v trgovinskih zborni- cah, vse to je iznajdeno, tako se je pripovedovalo nemškemu Mihelnu, le za to, da dobi on krmilo v roke; vse to pa nij, kakor se je pozneje pokazalo, nič druzega, nego velika laž. Vse te lepe reči dale so se nam v ta namen, da je vsakokratnim do vlade dospelim mogotcem bilo možno, zbornico voliti si, kakeršno so bnš potrebovali. Volilni kolegiji nijso nemški, ampak nesamostalni; uporabljati se puste po sapi, ki veje iz ministerskih palač, proti ali pa za vsakoliko reč. Mi poznamo prav dobro obrabljeni stari ugovor, ka so Nemci v Avstriji preslabi, da bi z istinito liberalnim volilnim redom kdaj prišli do večine. To je ravno, kar zanikamo. Da je temu tako, potem bi mi Nemci ne imeli pravice zahtevati vodstva v Avstriji in predno bi se mi za vso bodočnost sprijaznili s sistemo, da smemo z višjim dovoljenjem Slovanom, potem pa zopet z višjim dovoljenjem Slovani nam stopiti na tilnik, bi se še prej sprijaznili z mislijo slovanske parlamentarne vlade v Avstriji. Poznate H skrivnost mugjarske hegemonije? Narodnosti v Ogrskej privadile so se, da vladajoči rod smatrajo kot zaščitnika politične svobode in zbog tega brez ugovora in radi ubogajo temu vodstvu. Naj Magjari poskusijo vladati z volilnimi sredstvi, kakeršni so pri nas postava, in postavijo se nevarnosti, da bode drug narod prišel do vlade. Smo li slabejsi, manje sposobni, nego Magjari? Poskusite, zahtevajte vodstvo, podprti na lastno moč, v boj i za vladno oblast odstranite vsako pomoč, katera ne prihaja U ljudstva in iz lastnega duha in bodite zagotovljeni, da vam ne bode ravnoveljavnega tekmeca. Naj vas ne straši bajka, da vas bodo surove mase preglasovale; ravno mase narodov nečejo ničesa vedeti o ščuvauji narodnostij; češki delavec kakor nemški bosta vender z liberalci proti fevdalcem. To je glavno; mi moramo biti v resnici liberalni, da se LISTEK. 3ST O V« (Spisal I. Turgenj ev, preložil M. Malo vrh/) Dl~ll££-IL lilij 1 VIII. (Daljo.) Drugo jutro prebudila ga je Marijana, ko je skozi njegovo sobo k Tatjani šla; jedva da se je na pol oblekel, bila je ona uže zopet pri njem. Nje obraz kazal je, da je vesela in skrbna: da je jako razburjena. „Čuj, Aleoša," začela je hitro, »govori so, da se je v T . . . skem okraji, tu v našej bližini — začelo!" „Kaj? Začelo se je? Kdo je to rekel?" „ Pavel. Govori se, da kmetje nečejo davkov plačevati in se oboroženi zbirajo." „Si li ti to sama cula?" „Tatjana mi je rekla. Ali — evo, samega Pavla. Vprašaj ga." Da so se kmetje v T . . . skem okraji vzdignili in nehte davkov plačevati, je gotovo," rekel je ta in mežikal s črnimi svojimi očmi. „Vidi se mi, da je to delo gospoda Markelova, katerega uže pet, dnij domov nij." Neždanov vzel je svojo kapo. „KainV" vprašala ga jo Marijana. „E — tja!" odgovoril je in čelo v velike gube nabral. „V T . . . ski okraj." „Jaz grem s teboj! Hočeš li ? Samo veliki rob»c še vzamem." „Ta stvar nij za ženske," odgovoril je Neždanov srdito in oči v tla uprl. rNe ... ne! Ako ne greš, bi te smatral Mar-kelov za bojazljivca ... A jaz grem s teboj!" „Jaz nijsem bojazljivec!" mrmral je Neždanov. »Hotela sem reči, da bi naju oba za bojazljivca smatral. Jaz grem tudi." Marijana odšla je v svojo sobo po veliki robec; Pavel pak rekel je poluglasno. „He, he!" in hitro šel poročat Solominu o tem prizoru. Marijane še nij bilo iz svoje sobe, ko je So-lomin uže Neždanovu, stoječemu kraj okna, roko del na rame. Ta se je hitro obrnil: razmršen in neomit izgledal je Neždanov kakor kakšen divjak. Toda tudi Solomin se je izpremenil bil; obraz postal mu je suh in koža rumena, a zobje zgornje čeljusti so se malo videli izpod brk. Tudi on je bil skrben, kolikor mu je dopuščala narav skrbnim biti. dovolj močne čutimo za ono politiko, kojo priporočamo." — — Govoreč dalje, da pomirljivega programa Ta a 11 e-jeve&a ne morejo vzprijeti, ker je to tiste baze konstitucijonalizem pri katerem vlada parlament dela, zagotovlja: „Sklenili bodemo mir B narodi v državi, ki govore druge je/ike. ne bojimo se neizogibljivih posledic. Kc.zvili bodemo zastavo stranke, ki je v resnici nemška, pa tudi istinito liberalna, stranke, ki išče svojo moč v ljudstvu, ne pa v strankarskih svrhah. . Ti stavki so dokaz, da se vzbuja kesanje mej levičarji o dosedanjem postopanji, da je razpor velik, da se stranka krnil in razpada. Omenjeni članek pa utegne biti tudi le vabilo nekaterim izmej levice, da pristopijo v novo liberalno stranko. Vsemu liberalnemu obotnnju, vsem prijaznim bazam pa po dosedanjih Izkušnjah ne gre veliko vere, ali pa nič. Poli t i c ni razgl cm I. Noir ae bode slabo končalo; — zanj — in za vse druge". „Jaz pojdem glodat, kaj je," dejal je Neždanov. „A jaz grem ž njim," dodala je Marijana sto-pivši v tem hipu iz svoje sobe. Solomin obrnil se je počasi k njej in rekel: „,Iaz bi vam no svetov,;! tega, Marijana. Vi bi izdali sebe in nas; naravno, da brez vsake koristi. Neždanov naj uže gre, ako hoče, da poizve, kaj je s to stvarjo ... a pazljivo treba delati! A kaj hočete vi tam ?" nJaz ga ne pustim samega." nTIm, vi bi ga le zavirali." Marijana pogledala je Neždanova, ki je Se vedno na istem kraji stal in jezno pred se gledal. „ Ali je pa opasnoV" „Ako bi opasno postalo," odgovoril je Solomin in se malo nasmijal, »pustil vas bodem tja." Marijana odložila je molče svoj robec in se vsedla. Solomin obrnil se je zdaj k Neždanovu in rekel: „To je prav, brate, da si greš ogledat, kakšne so Btvari v bližini. Morda je vse pretirano, kar se ski dopisnik v ,,Augs. Allg. Ztgda je laSki kralj predlagal našemu cesarju, da bi ga obiskal t Rimu, a da se je ta predlog odbil; rimski dopisnik pa zopet trdi, da se to nij zgodilo. Znamenite so besede, katere je govoril posla nec Zeithammor v nedeljo pred svojimi volila. On je dejal mej drugim: „Izdam vam tajnost, katera v nekaterih minutah ne bode več. Kazen predloga o volilnej reformi za veleposestvo imam Se jeden predlog za reformo volitev v mestih in v občinah po deželi. Če ne bode izšel od vlade predlog o radikalne) reformi — o reormi, ki bi ne zadevala samo Nižjeavstrijsko in Dunaj, marveč vse dežele in mesta — pridružila se bode lex Zeit-hammerjevej še druga, in, če bode treba, tretja, dokler bode mera volilnih zakonov tako polna, da dobimo vse svoje pravo." Lvovski listi od 18. t. m. poročajo o delovanji stedilue komisije: Grof Hohenwart sklical je danes sejo štedilne komisije. O tu skle-nenih ukrepih prišlo bode kmalu kaj v javnost. Vlada nij komisiji predložila nobene predloge. Skoro gotovo je, da se bodo reducirala okrajna glavarstva. V „Corr. Hongroise" nahajamo članek, v katerem tH, ogrskej vladi zelo blizu stoječ list se trudi dokazati, kako potrebno je sporazumljenje in skupno postopanje Slovanov z Magjari proti agresivnemu germaiiizmu. V interesu Ogrov je, da se Slovani v njih ekzistenci ne zožujejo in ne ovirajo v njihovem razvijanji; kajti Če se avstrijski Slovani, kot naravno ravnotežje proti Nemcem, v bodočnosti uničijo, dobil bode vedno dalje s**zajoči germanizem v Avstriji prevlado in Magjare isto tako kakor Slovane uničil. „Agramer Ztg." prinaša iz Boke od 19. t. m. telegram o razmerah 11» jugu: Članovi moskovskega in belgradskega odbora ščuvali so južne okraje Boke, osobito Brajč, Majno in Pobor, naj bi šli Krivošijaucem v pomoč. Pobor in Majna omahujeta, BrajČanci so pa uže razdrli telegrafno zvezo in 8e podali čez Čruogoro h Krivošijancem. Potrebne na-redbe, da se omeji to gibanje, so ?e uže storili. „ Pesti Naplo" objavlja breizmnega dopisnika Članek v katerem se govori, naj bi se okupirane provincije prepustile Srbiji, če povrne stroške. Znano je, da so se v 18. dan t. m. sešle delegacije, da so dovolile zopetnih 23 milijonov za pacificiranje okupiranih dežel in o seji delegacij in o debati govoreča piše „N. Fr. Pr.": ,,Po zagotavljanjih, katera so zastopniki vlade v včerajšnjih od-sekovih sejah obojestranskih delegacij oddali, moglo bi se misliti, da vstaja nij le v Krivošijah, nego tudi v Hercegovini popolnem udušena, marveč, da so se tudi okupirane provincije uže v toliko pomirile, da se bode sredi maja novačenje v Bosni in Hercegovini izvelo. S to trditvijo je denes nam od dobro poučene strani došel dopis v nasprotji, kajti po tem poročilu nij odstranjena nevarnost, da bode predato-ječe izvedenje novučenja za deželno brambo tudi v jugovzhodnem delu kotorskega okraja dalo povod nemirom. Kako bi se moglo izvesti novačenje v Bosni in Hercegovini brez motenja miru, če to nij ni v krajih mogoče, ki so uže blizu osemdeset let pod avstrijsko vlado? Pri teh razmerah se more pač težko misliti na zmanjšanje armade uže v avgustu." 1 h,m j«* države. Za kronanje ruskega carja vrše se velike priprave. Čuje se, da bode zdanji šef generalnega štaba Obručov dobil drugo mesto in na njega mesto da pride Totleben. O nihilistih se poroča, da so se baje razdelili na več strank, mej katerimi ne vlada po sebno sporazumljenje. Večjidel so to učenci višjih šol, kateri so ali sami popustili študije ali pa so jih izpodili in so sedaj brez pomoči. „Golosu poroča iz Cherzona od 17. t. m.: V krajih Beresnegovatoje in Visunsk v okraji Cherzona nastali so dne 10. in 11. t m. proti zidom nemiri, a bilo nij hudega, pobila so se le okna, ropalo se nij. Zdaj pa dohajejo zopet pomirljiva poročila. Grofu Ignai ijevu in njega politiki sovražni nemški listi se ne morpjo umiriti, ker Ignatijev še vedno ministruje, spravili bi ga radi s tega mesta. In pri teh po strasti narekovanih opazovanjih očitajo mu vse mogoče napake. Rumuiiija ne kaže se prav prijateljsko nasproti rešitvi d un a vs kega vprašanja. Druge vlast: so se baje zjedinile o uravnavi, Rumunija nasprotuje. Predsednik bolgarskega državnega sveta, Ikonomov, nastopil je potovanje po notranjej deželi, da se pouči o vprašanji delitve zemljišč na kraji samem. On jednem potuje pa tudi minister za notranje poslove, Načevič, da preiskuje upravo bolgarskih mest. Prvi je pristaš liberalne stranke in gotovo je, da se bode trudil pridobiti privržencev za liberalce, drugi pa je konservativec in gledal bode pri svojem potovanji na to, da se pomnoži krdelo konservativcev. Tako je zopet pričakovati, da se z večjo silo spet spravi na dnevni red neblagonosni boj mej strankami. Francoski listi pečajo se mnogo s kulturnim bojem, katerega je prouzročil nov šolski zakon, vsled katerega se je odpravil iz šole verski pouk. Špan*ka zbornica še vedno nij dokončala posvetovanja o francoskej kupčijskej pogodbi. Katalonski poslanci vložili so še v slednjej uri popravek, vsled katerega naj bi se pogodba sklenila za nedoločen čas, tako da bi se po samovolji zopet lehko odpravila. Vlada pa bode skoro gotovo malo podpirala ta popravek in zavrgel se bode. l*u|m'ž baje namerava o slavnosti slovanskih apostolov Cirila in Metoda, ki pade po grškem ka-lendru na 11. dan maja, izdati encikliko na razkol-niške Slovane in jih v njej opominati, naj se vrnejo v naročje cerkve. Danes prične se v pruskej gosposke j zbornici predposvetovanje o cerkve no-političnem zakonu. Poročilo o zvezi mej Nemčijo in Švedske* se oficijelno dementira. Zdanje postopanje angleške vlade kaže, da hoče v IrskeJ milostno postopati. Parnellu dovolil se je dopust, zdaj bi bil moral iti v zapor, a govori se, da ne bode treba se mu vrniti. Tudi 1 drugih nekaj sumnjivih je izpuščenih, in kakor se poroča, izpustili se bodo vsi. Dopisnik v „ T i m e s " poroča obširno o zaroti častnikov v Kajiri proti Arabi-paši. Zaroti tej bilo je uzrok avanziranje egiptovskih častnikov. S tem avanziranjera žaljeni so bili čerkeski častniki in njih razjarjenost se je pomnožila še s tem, da se je njim odkazala težavna služba na jugu. Nepo-kornost v vojni postaje vedno večja; tako se pripo-veda, da so vojaki v Damietti šiloma oprostili častnika iz zapora. Vsled tega pričakuje se v prihodnja* dneh upor. Okrožno sodišče obsodilo je 13 čerkeski h častnikov v prognanstvo. Ta obsodba pa bode težko da pomirila razburjenost v vojni. Iz Calcutte se od 16. t. m. poroča, da je po poročilih iz Manda I aya tu se napravila proti dvoru zarota, katerej uzrok so grozovitosti kralja. Vest, da je Yenoung mrtev, je resnična. On je umrl, ko je bil »zaradi intrig s sestro kraljevo, v namenu, da se z njo poroči," v zaporu baje po samomoru. Njegov brat, kateri je bil tudi sumujiv, in še nekov drug uradnik sta bila v zaporu umorjena. Dopisi. ■z Postojine 19. aprila. [Izviren dopis.] Naša čitalnica priredila je 16. t. m. veselico s plesom, katere se je udeležilo precejšnje število občinstva. Posamezne točke sporeda izvršile so se povoljno. Naš zbor seje pokazal v pesnih „Popotnica in Uboj" svoje naloge popolnem veščega. Gosp: A. Zagorjan je v svojem šaljivem kupletu tukajšnje razmere v pravem pomenu naslikal. Žel je splošno pohvalo. Burka „Gluh mora biti", katera je za male odre u-stvarjeua, igrala se je izvrstno ter prouzročila dosti smeha. Igralci, gospodična Ivanka Dekleva in gosp, F. Resic, J. Lavrenčič in A. Zagorjan, izpeljali so svoje težke naloge na občuo zadovoljnost. Po šalji-vej loteriji pričel se je ples. Sukala se je naša mladina pozno v noč, med tem ko so si starejši gospodje pri kapljici vina z raznoterimi pogovori čas kratili. Počastili so nas ta večer gospodje asentne komisije, kateri so ravno za ra d novačenja tukaj, na čelu njim, gospod „0berstlieutenant Braun". — Pogrešali smo gospodo pa ta večer iz okolice. Razen štirih gostov ni bilo nobenega iz okolice. Mislim, da se vzajemno delovanje bližnjih naših društev na tak način nikoli doseglo ne bode, in da bodo imele take veselice, pri katerih bi se morali drug druzega podpirati, zmerom bolj lokalen pomen. Pa tudi več odličnih domačinov smo na nase splošno obžalovanje pogrešali. Čisti dohodek te veselice je namenjen fondu zu nakup glasovira našej čitalnici. Bog daj le, da bi se ta dobri namen našega odbora kmalu izvršil. Ako si glasovir preskrbimo, nam bode dosti stroškov prihranjenih, pa kar je j ako važno, gojilo se bode petje, kar se dozdaj še ne more zgoditi, dasiravno imamo dovelj pevskih močij. Iz Smarifa 18. aprila. [Izv. dop.] Mrtvaške gomile iz starodavnih časov začeli smo na gori sv. Marije Magdalene razkrivati, a gomila, pod katero je zakopan naš kmetijski napredek, jela se je v Solomin je vstal. „A kaj je s službo, ki ste mi jo obljubili?" vprašala je najedenkrat Marijana zopet z zadovoljnim glasom, akoprem so jej solze še vedno oči kalile. Solomin vsedel se je zopet. „Ali bi vi tako radi od tod proč prišli?" „Ne, ne, samo koristila bi rada komu." »Marijana, vi ste tu jako koristni; ne zapustite nas, ostanite še tu. — No, kaj pa je?" vprašal je zdaj Tatjano, ki je prišla v sobo. (Jedinega Pavla je Solomin tikal in to le zato, ker bi prvega vikanje razžalilo.) »Zunaj je neka ženska, ki hoče govoriti z Alek-sejem Dimitrovičem NežJanovom," poročala je Tatjana in se glasno smijala. — „Jaz sem jej rekla, da tu nikogar nij, ki bi se tako imenoval. Ona napisala je na ta listič svoje ime, rekši, da naj le to pokažem; ako Alekseja Dimitriča nij doma, hoče ga ona počakati." Na papirji napisano je bilo z velikimi črkami „MažurinaB. „Naj vstopi," rekel je Solomin iu se obrnil k Marijani. rAli vam ne bode nadležno, ako pride sem? — Ona je jedna — naših osob." „Nikakor ne, kako morete to misliti ?" Za nekoliko minut stopila je Mažurina v sobo govori. Samo to le ti rečem: bodi pazljiv. — Sam ne pojdeš tja, jaz sem ukazal upreči; ne zadrži se predolgo, nego pridi kmalu nazaj. Obljubi mi to. Neždanov? Je li da?" „Da!" „ Gotovo?" „Saj veš, da se vse tvojej volji pokorava, celo Marijana!" rekel je Neždanov, in odšel, ne da bi se poslovil. V hodniku čakal ga je uže Pavel in hitro pred njim hitel po s.opnjicah, on imel je Než-danova odpeljati." Solomin sel je poleg Marijane. „Ste li culi slednje besede NeždanovljeveV" jo je vprašal. „Da, on se jezi, d-i vas slušam, a njega ne. Nij li to tudi res? Čudno! Njega ljubim, a vas ubogam ... On je mojemu srcu ljubši, a vi ste mu bližji." Solomin gladil jej je roko in ščebetal: „Ta dogodba v T . . . skem okraji je vrlo neugodna ; ako ima Markelov kaj ondu opravil, — tako je izgubljen." Marijana se je prestrašila. ,,Izgubljen, ste rekli?" ,,Da, on ničesa na pol ne stori — in ne skriva se za druzimi!" »Izgubljen!" ačebetala je Marijana in debele solze tekle so jej čez lice. „Ah, Vazilij Fedotič! kako žal mi je zanj! Ali — nij li mogoče, da zmaga ? Zakaj bi baš moral izgubiti?" „Ker, Marijana, takšna podjetja so vedno brezuspešna, ako se tudi srečno končajo ... A pri podjetji, kakor je to, ne pogine samo prvi in drugi, nego i deseti in dvajseti!" „ Torej ne bodemo doživeli . ..." „To, kar si zdaj mislite? — Nikdar! Naše oči ne bodo nikdar tega gledale. — No, dušne oči ... . to je nekaj druzega. Te uživajo naj uže zdaj .... T^h nij mogoče kontrolirati . . . ." „Zakaj pa stopute i vi, Solomin, po tem potu?" „Ker nij drugega. To je, Markelov in jaz imava jedno ter isto svrho; — a vsak hodi svojim potom." »Ubogi Sergej Mihajlovič!" vzdihuila je Marijana. Solomin gladil jej je zopet roko, kot da jo hoče s tem tolažiti. „Ne žalujte, Marijana, in utolažite se. Čakajmo, kaj bode Pavel poročil; pri tej stvari mora človek trde narave biti. Angleži rekajo: „Never say die". — To je dober pregovor, vsakako boljši od ruskega, ki svetuje: „Ako je nesreča tu, odpri jej vrata!" — Naprej žalostiti se, je nepotrebno. nedeljo 16. t. m. s predavanjem kmetijskega uči- Z Dunaja 18. aprila. [Izv. dop.] (RazŠir- telja za Kranjsko gosp. E. K ramar j a razkopavati, je nje števila državnih poslancev. Gla- Tega pouka udeležilo seje nad 300 poslu- sovi o slovenskih zmagah v Ljubljani.) salcev iz obširne šmarijske župnije. Pa tudi iz Vlada je zapovedala, da se natanko preišče, je-li je Ižanskega prišlo je mnogo ukaželjnih kmetovalcev, potreba razširiti število državnih poslancev in za ko~ mej njimi gosp. nadučitelj J. Govekar iz Studenca, liko. Število državnih poslancev naj bi se torej ne J. Gams iz Loke, J. Pešec iz Bresta in M. Peruzzi povekšalo samo za Dunaj, kakor je pri volilnej re- iz Lip. Govorilo se je: 1. ležečih. 2. njalnic). 3. 4. O razdelitvi wspolovinskih" travnikov (me- I formi predlagala Herbstova stranka, temveč hoče O osuševanji senožet preko potoka Breg Taaffejeva vlada, da se to zgodi tudi za druga j glavna mesta in okraje, ki imajo primerno števdo prebivalstva. Tacih deželnih okrajev je posebno dosti na Češkem in Moravskem. Ker bode to raziskovanje zelo natančno in obširno, nij misliti, da bi vladna predloga o tem predmetu v kratkem prišla na dnevni red državnega zbora. Sijajna zmaga v ljubljanski mestni zbor navdala je ne samo Slovence kjergod živeče, temveč tudi druge Slovane z nepopisljivim veseljem. Na Dunaji napivali smo junaškim ljubljanskim narodnim meščanom, uradnikom, obrtnikom, sploh vsem, ki so pomagali, da je Ljubljana tudi oficijelno slovenska. Čehi, Poljaki, Hrvati, Srbi pa so nam Slovencem, kjer smo se le sešli ž njimi, stiskali roke, ter nam srečo voščili k ljubljanskim zmagam. Res ginljivo je, kako so v tem slučaji poka zovali drugi Slovani svoje simpatije do nas Sloven cev. Češki in poljski listi so prav vestno zabeleže vali naše zmage v posameznih volilnih razredih v Ljubljani. Vsi se vesele nad velikim uspehom narodne naše stvari. Tako pravi »Pokrok" od 15. aprila : „Ffejerae narodni strane slovinske upfimnč štčsti, že podafilo se ji po 14 letech dosici včtšini v zastupelstvu hlavniho mčsta, jakož ma tam nepo mčrnu včtšinu v obivatelstvu." »Narodni Listi" priobčili so glasove iz du najskih nemško liberalnih časopisov o „Vitefcstoi Slovincu pfi obecnich volbach lublanskvcu", kazaje iz teh glasov na ogromen napredek in zavednost ljubljanskih Slovencev. »Moravska Orlice" po roča o naših zmagah pod rubriko »Lublan vracena Slovineum." »Čeh" izrazil je koj po volitvi v drugem razredu, da je naša zmaga v prvem razredu zagotovljena ter končuje: „Bude tedy Lublan vra cena lidu, j emu/ patfi." A tudi poljski časopisi vesele se zmage. „Gazita Narodo\va" (izhaja v Lvovu od 14. t. m. štev. 85 poroča o našej zmagi v III razredu, da so „zwyciežyli nadzwyczaj švvietnie na rodowcy stowienscy. Jest to wskazowka, že wra zie wyboru do sejmu i Radi panstvva z tego miasta zvrvcie.za. Centralisei niesivchanie agitowali, ale na-deremnie. (Jieszymy sie z calego ser ca tym sukcesem Slo w i ene 6 w." In ko smo zmagali v 2. razredu, poročal je isti list o velikauskej zmagi O živinoreji. O ravnanji z gnojem. 5. O kulturi sladkorne pese in 6. O šolskih vrtih. Strokovnjaško in jedernato predavanje o vseh točkah posebno pa o zboljšanji močvirskih senožet vzbudilo je mej poslušalci pozornost, posebno z veseljem bilo je sprejeto poročilo, da se zdanja vlada živo za avstrijsk napredek zanima in da ona radostno kolikor v njenej moči z zdatno gmotno pomočjo kmetijstvo pospešuje. V posameznih razgovorih poudarjalo se je, naj bi se z muricodolskimi junci nehalo mešati naše pleme, kajti izkušnjo so do d )brega pokazale, da Muricodolci za naše kraje nijso, in predlagalo se je, naj bi se za močvirsko ravnino holandsko pleme, za višji trdinski in gorati svet pa pinegavsko izbralo. Obče spoštovani gospod dekan D rob nič trudil se je najbolj, da so se kmetovalci v tako obilnem številu zbrali in da se je obruvnava tako živahno vršila. Slava mu! A tudi župana Fran Koščak iz Grosupljega in Vinko Ogorelec iz Škofljice imela sta mnogo truda pri tej stvari. Čestitati se mora občinam, ki imajo za narodni blagor tako vnete načelnike; tu se je prav jasno pokazalo, kake vrednosti je 'ruvanje ne katerih kričačev teh krajev. Z veseljem se mora pripoznati, da se tudi učiteljstvo zaveda svojih dol žoosti, posebno Šmarijski nadučitelj Borštnik mora se na tem mestu častno omeniti, da je po Bvojej moči stvar pospešaval. Ta shod je tudi v drugej vrsti skrbel za po vzdigo našega naroda. Pri „banketu", katerega je po pouku napravil gostoljubni gospod dekan na čast gospoda Kramarja, nabirali so se po predlogu g. V. Ogorelca tudi darovi za »Narodni dom". V obče se sme opomniti, da je v teh krajih oživela narodna zavednost, katero so Šmarijci posebno s tem dokazali, da so narodno zmago pri ljubljanskih volitvah v soboto večer s kresom in streljanjem slavili. Iz teh kratkih podatkov razvidite lehko, kako se slava slovenska po zmagonosnih dnevih v Ljubljani širi po slovanskem svetu! 'Ma Dunaja 18. aprila. [Izv. dop.] Denašnja TribUne" donaša uvoden članek, v katerem s številkami dokazuje, da Nemci v Českej nikakor nijso zatirani, marveč da imajo v primeri z drugimi deželami še celo preveč zastopnikov. Nemcev v Českej je 2,04f>.000 in ti so v državnem zboru zastopani po 48 poslancih. Dolenja Avstrija z Dunajem, ki šteje 2,308.000 prebivalcev, tedaj skoro za 300.000 več, ima le 37 poslancev. Pri Nemcih v Českej se voli na vsakih 42.000 prebivalcev jeden poslanec; Dunajčanje in Dolenje Avstrijci pa volijo še le na vsacih 62.000 prebivalcev jeduega poslanca. Zbornica poslancev, ki šteje sedaj 353 zastopnikov, bi morala, ako bi bile vse kronovine osrečene s takim volilnim redom, kakeršnega imajo Nemci v Českej, imeti 516 poslancev in mi Slovenci bi pošiljali 26 zastopnikov v državni zbor. Če je volilni red za Nemce v Českej tako brezuzročno ugoden, da drugi mestni okraj na Dunaji s 118.570 in tretji okraj s 90.436 prebivalci volita po jedne^a poslanca, nasproti pa Libeica (Reicheuberg), ki šteje 2'J.OOO duš, in Budejevice (Binhveis), ki imajo le 23.000 stanovni-kov, tudi po jednega poslanca, če je ta volilni red na škodo druži h avstrijskih Nemcev tako krivično sestavljen, kolika mora biti krivica nasproti slovanskemu prebivalstvu. In vse te nepostavnoati in nepravilnosti zakrivili so dr. llerbst in njegovi pristaši. Sedaj začno uvidevati drugi avstrijski Nemci, da so do sedaj Nemcem iz Češke, kateri so gledali le na svojo basen, pobirali kostanj iz žrjavice, da so plesali, kakor se je v kazini v Pragi godlo. Spoznanje je prišlo, a pozno. — Vlada obrača vso pozornost na posojilnice, ter hoče zlasti kmetske po-sojiluice krepko podpirati in pospeševati ustanovitev novih. — Shodu, sklicanemu proti Kronawettru, se ne sme pripisovati najmanjšega pomena, kajti udeležiti so se smeli le povabljeni, mej vsemi 400 deležniki bil je jeden voli le e in občinski odbornik Gugler je pismeno ta zbor imenoval npolitische Taktlosigkeit", kar je bil po vsej resnici; nezaupnica Krona wettru votirana ima toliko vrednosti, kakor lanski sneg. rekoč: »W Lublanie i w calej Krainie ra-došč ogromna." v onej istej obleki, v katerej je bila, ko smo se z njo seznanili. IX. »Ali nij Neždanova doma?" vprašala je ter, zapazivši Solomina, k njemu stopila, mu v roko segla in ga pozdravila z besedami: »Dober dan, Soloni i n !u — Marijano pogledala je iz strani. »Neždanov se kmalu vrne," odgovoril je Solo-min, »toda dovolite mi vprašanje, odkod ste culi. .." »Da je tu? — Od Markelova; razen njega pa ▼ed6 zato še nekatere osobe v mestu. — Nekateri so ga spoznali." »Torej hasnil mu njegov kostim nij nič," mrmral je Solomin pred se. »Dovolite mi," rekel je potem zopet glasno, da gospodičini jeduo z drugo seznanim: „Gospodičina Sinecky, gospodičina Mažurina! — Izvolite sesti!" Mažurina naklonila se je malo ter se vsedla. »Neždanovu izročiti imam pismo, a vas Solomin nekaj vprašati." »Kaj — in od koga?* »Od koga, to veste; vprašanje je to: »Je-li tu pri vas vse pripravljeno?" »Pripravljenega nij pri meni čisto nič." Mažurina odprla je, kolikor jej je bilo mogoče, male svoje oči in ga vsa začudena gledala. „Nič?" je vprašala. „Nič!" potrdil je Solomin. »Res, čisto nič V" „Res, čisto nič!" »Naj li je to odgovor, ki ga povem, kje, uže veste V" »Da, recite le, da je to moj odgovor." Mažurina se je za nekoliko trenutkov zamislila in potem izvlekla iz žepa cigareto. »Prosim malo ognja." „Evo, žvepljeuko." Mažurina zapalila si je najprej cigareto in potem rekla: „Mi smo se nadejali drugega odgovora, osobito ker so razmere povsod drugačne, nego tu. Toda, to je vaša stvar. Jaz sem le za malo Časa sem prišla; videla bi rada Neždanova, da mu neko pismo izročim." „In kam greste potem?" »Ah, daleč proč." — (Potovala je prav za prav v Genf, ali povedati nij tega hotela, ker se jej je Solomin zdel sumljiv in nezanesljiv in ker je bila »tujka" navzočna. — Mažurina, ki je jedva nekoliko besedij nemški razumela, šla je zategadelj v Genf, da tam nekej, njej neznanej osobi izroči 279 rubljev in polovico neke karte, na katerej je narisana vinska trta.) — (Dalje prihodnjič.) Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo predstavljala se bode v tukajšnjem deželnem gledališči uže iz prejšnjih let dobro poznata igra »Edda", drama v 4 dejanjih. Predstavljala se bode v korist igralcev g. Danila, gospe Gutnikove in gospic M. in G. N igri no v i h. Ker so to naše najboljše igralne moči, ki so se skozi celo sezono trudile z istinito priznanja vrednim delovanjem in to le za pičle krajcarje, kajti Dramatično društvo nij jih moglo plačati, ker nij imelo podpore. Želeti je torej, da se občinstvo prav obilo udeleži te predstave. — (Obrtni j skodruštvo za Kranj s k o,) katero je izključilo v svojih pravilih vse politiko-vanje in kateremu predseduje g. občinski odbornik J. N. Ho rak, imelo bode v nedeljo 23. aprila ob Vali- uri, v steklenem salonu gostilnice pri Lozarji (sv. Jakoba trg), svoj ustanovljajoči občni zbor. Dnevni red je: 1. Poročilo o novo potrjenih pravilih ; 2. volitev upravnega sveta petnajsterih udov in 3. predlogi posameznih udov. Vabljeni so VBi obrtniki in prijatelji obrtnijstva. — (Domača o br t ni j a.) Naš domači obrtnik in svečar gosp. Oroslav Dolenec pripravil je za tržaško razstavo raznovrstuih v resnici lepih voščenih izdelkov. V prvej vrsti gre omenjati sedem sveč razne debelosti mej njimi velikonočna, s krasnimi raznobojnimi voščenimi šopki olišpana sveča. Dalje dve knjigi, izredno lep album in dva keliha, obdana z girlandami raznih cvetic. Vsa dela so lepo in vkusno izvršena in gospod Oroslav Dolenec bode b temi izdelki vredno zastopal našo domačo obrtnijo. — (Občina Trebeljno) odposlala je na državni zbor prošnjo za ravnopravnost slovenskega jezika. — (Poezije S. Gregorčiča) prodaja, kakor smo uže povedali, j edini g. Ign. Grunt ar, c. kr. notar v Logatci (Loitsch). To ponavljamo še jeden pot, ker se nekateri gospodje s poštnimi naročili oglaSajo ▼ Ljubljano. Telegram »Slovenskemu Narodu". Praga 20. aprila. Okrožnica ustavover-nega volilnega odbora naznanja ustavovcrnim volilcem-veleposestnikoin, da je odbor odbil od konservativne stranke ponujen kompromis in da priporoča, naj se zdrže volitev. Razne vesti. * (Najdaljša nemška beseda) utegne biti naslov, ki si ga je napisala neka Švicarska družba na svojo pisarno. Slove tako : Viervvalstadterseesalon-schraubendampferac tienconcurrcnzgcsellschaftsburean. * (Srbski hajduk.) Iz okolice srbskega mesta Arandjelovac prišla je deputacij« treh kmetov h kralju s prošnjo, naj pomilosti hajduka Despiea, ki se navadno imenuje „šumski car.u Ta šumski car spomina še. nekoliko na nekdanje hajduke, ki so bili zaštitniki in osvoboditelji po Turcih podjaimljenega naroda. Uže 10 let biva v Rudniških planinah in nijso ga mogli ujeti, ker jemlje denar bogatašem, osobito pa oderuhom in siromakom pomaga. Slednji ga tedaj sprejemajo pod strehe in ga čuvajo pred zasledovalci. * (Največja trdnjava na svetu) jei sedaj Pariz. Razen „fortov", kateri so se zidali po | nasvetu Thiers-ovem, so se na strategično važnih mestih po nemško francoskej vojski zgradila nova utrjenja. RfettO z vsemi okoličnimi trdnjavami zav zima sedaj devetnajst štirja^kih milj. Kdor bi hotel oblegati Pariz, moral bi imeti vsaj pol mili jona vojakov na razpolaganje. * (Pariški milijonarji.) Pred nekoliko časa brala «e je v „Schl. Zeitung4' naslednja čudovita vest: Gospa Patti privolila je proti svojej navadi, da izjemno peva v privatnem društvu. Baron Ilirsch povprašal jo je, bi li hotela za 15.000 frankov jedenkrat peti v njegovej hiši, in ko je v to dovolila, priložil jej je še !ep dar. Tik palače barona Hirscha nahaja se še veličastnejša barona Giinz-burga, kateri uživa svojih 50—60 milijonov, katere si je pridobil v Rusiji, kjer je bil zakupnik žganja. V istej ulici stanuje tudi polkovnik Mačka j, ki vleče na leto 20 milijonov iz svojih srebernih rudnkov v Kaliforniji. Ker je on večjidel leta v Kaliforniji, ima 20 najplemenitijih konj za vožnjo soproge. Najdražji kine, ki ga je kedaj napravil juvelir Boutheson, kupil je Mačka y za 1,800 000 frankov za svojo soprogo. Okolo teh milijonarjev, ki ne vedo, kake zabave bi si izmislili, da bi mogli potrositi svoje do hodke, pa živi na tisoče in tisoče ljudi, ki trpe mraz, glad, vročino, in potem se svet čudi, da se rode in množe socijalisti in komunardi. * (Dobro zaslužena nagrada.) Bogat Anglež obišče zdravnika, ki je bil na glasu, da je velik slepar in katerega bi bd rad poznal. Bogataš reče, da je bolan. Zdravnik pogleda ga ostro, mu trka na prsi in drugod ter mu drži naposled malo I steklenico pod nos: nDuhajte!u Bogataš poduha. ' „Dobro, Vi ste ozdravljeni." Anglež čudi se temu I hitremu ozdravljenju, a vpraša mirno; rKoliko sem , dolžan?" — „ Tisoč frankov!" — Anglež izvleče mirno listnico iz žepa iz listnice pa bankovec za 1000 frankov, ga pomoli zdravniku pod nos in reče: „Duhajte! — Dobro, Vi ste plačani!" in zapusti ponosno zdravnikovo sobo. III. izkaz doneskov za spomenik dr. J. Rleivveisa viteza Trsteniškega. O. Hribar Ivan, glavni zastopnik banke „Slavije* v Ljubljani....... 5 gld. — kr. G. Klim Karol, državni in deželni poslanec v Ljubljani......... 10 , — „ G. Jerič Jožef, župnik v pokoji itd. v Ljubljani........... B „ — , G. Dreni k Fran jo, glavni zastopnik zavarovalnega druStva peštanskega v Ljubljani ............. 5 , _ ^ G. dr. Tavčar Ivan, odvetniški kandidat v Ljubljani.......... 3 „ — „ Qt» Robič Simon, oskrbnik župnijo na Sentjurijskej gori........ 3» — » G. Samotarec v Lahih....... 2 „ — „ G. Tratnik Filip Jakob, c. kr. davkarski nadzornik v Ljubljani...... 5 „ — „ G. Urbas Anton, kanonik itd. v Ljubljani •............ 2 „ — „ Liza Trček, zasebnica....... 1 s — n Vkupo . . . 41 gld. — kr. K temu v zadnjem listu izkazanih . . . 729 „ 50 „ Vkupo do zdaj . . ~. 770 gld. 50 kr. IDuinei/jsl^ei "borza dne 20. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 7G gld. 50 Enotni državni dolg v srebru • . . 77 „ 35 Zlata renta...... ... 94 » — 1860 državno posojilo . . ... 129 „ 75 Akcije narodne banke....... 825 „ — Kreditna akcijo......... 341 , 60 London............ 120 , 10 Srebro............ — „ — Napol.............. 9 „ 52 V, O. kr. cekini........... 5 „ 64 Državne marke......... 58 „ 75 4«/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 119 n 60 Državne srečko iz !. 1864 . . 100 „ 172 „ 50 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . M , 45 Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 „ 85 n . n 4«/,...... 89 „ 50 „ papirna renta 5°/0..... 88 „ — 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 , — Dnnava reg. srečke 5% . . 100 gld. 1M „ 25 Zemlj. obe. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi . 119 „ 75 Prior. oblig Elizaberine zapad. železnico 99 „ 50 Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnico 105 „ — Kreditne srečke.....100 gld. 179 „ 80 Rudolibve srečko..... 10 „ 20 „ — Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 133 „ 50 Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . 216 „ 25 kr. mestu ISče se za prodajalnieo z mešanim blagom v Novem učenec ne premajhen in z dobro odgojo. Natančneje se izve v prodajalniei gospoda Antonu KriN]»erjti v LJubljani. (241—8) Knjigarna, tiskarna, zalogu pupirju in stranske stvari, zelo rentabelno, stara kupčija, brez konkurence, v južno slovanskem provineijal-nem mestu z nemškim prebivalstvom, železniška postaja in po.staja parobrodov, |iriMl» so po nizkej ceni. — Ponudbe na anonsno ekspedicijo Fmito v SMui. (246—2) Oštir se išče za goBtilno ne daleč od Ljubljane. — Natančno so izve v j Novih ulicah Nt. £5, I. nadstropje. (249—2) | •s a 11 o i rt 'Z 4 u a ffl «8 PH 0 n> — M a a 3 cc et « o a e -~ c -~ rt .S — t- c C! '■- So 60 rt ö o. 2 'S 2 3 2 6C *« es S Ja Scc 2 .= o y £ V i— * S a c "C I I Oh . . rt rt tri ~ i O Si1-' I Cm j '* '- ,2,« g a 3 I a m Q I 1 I i-a C «j C o; S S 3 W DQ "*i (3 CJ 'Zl rt -T M S a g ffi" —' m — o 2 » e Z mm mm mm rt O !b rs. co p ¿4 £ rt . o I ko — ■X j « rt — o kh JO •— > C O 's rt <-~ >- >-' ^ S« ■g a s ^ 'i S I s r o1 a » 2 1' - ^- rt g 2 si" O _t5 rt •■a a h £ rt rt #cy-£, ^ r c ti? rs -1 — TO rt ro . r.!-- ~ te « oo o 5« ce ~ t/j u & M o C 88 te « rt ~ t=S M 00 a, pH oŠ rt (r-f f I 3 «N :^ko SX-n — 5,5 i: o Sc C. in kr. najvišje priznanje Zlata kolajna Pariz 1878. Zdravilišče Gleichenberg Jedno vozno uro od postaje Feldbucli ogrske zahodne železnice. Začetek sezone dne 1. maja. Začetek grozdnega zdravljenja začetek septembra. Alkiiln-nii-miiriiitifiin in /i-li-zni- kinlii-i'. kn/jn mleko, iiiliiiliicijo v. mlekom, Hinrokoviinl lnn-ki in atndcnčaato Blanico, opljeno-ki-le kopolji, joklunc kopelji, kupolji v aladkej vudi, kopclji od Bnire-koviii bouk, nir/ki polna ko]>t.|Ni» lila«lilii» |»i.|it<-it: kor Ima voliko proite Ogljene kislino, iioupeiiujii |»rnl»lkvljeil.|e valod tutfa, krr ima iIobII dvojno <>nljetio-kinleK'a natrotia in domino Holi in uijnm apneiiskih /-uvez, nbtožujooili žolodoc, zato ho .loliuniiiis>>i'iiilii«-ii i>uiiol)uo priporoča pri kolesnih v želodci in nnliii i-j i. Dobiva ho v vso!« vočjih trgovinah r. mineralno vodo. (212—2) Zaloga -v nj J \a. "to 1J ani pri Petru Xjasaxi*.ku. VpraSanja in naročila voz, Htanovauj in rudni«; pri i-ji » mi i j s i \ ■■ \ < itlu \ lik i» pri „ da so prebavfjenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan jo iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, vpliva uspeSno pri vseli težavah pri prebavtjenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljcvanji, telesnih in zelod&nih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (Vflled motenja prebave); isti oživija vso delavnost prebave, napravlja len zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega vpliva je zdaj gotovo in priznano //«*/.»•/••«# itomnče .*■»•*■ postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. VaSe blagorodje! Čutim se dolžnega, da Vam izrečom najboljšo zahvalo. Za febrnvarja uže boleham na želodčnej bolečini, zjedinjeno z neapotitnostjo in brezmirnimi nočmi. Obiskal s-m uže mnogo zdravnikov brez uspeha. Le po moči „dr. Rosovega zdravilnega balzama" sem zopet opomogel, vplival je čudovito. Vsi moji znanei v tem kraji morejo to pričati in so čudijo nad mojim apotitom. Do zdaj sem si naročil tretjo steklenico pri gospodu Neusteinu v Piiinkengasse. Prosim Vas, da to mojo spriealo po resnici objavite. Še jedenkrat presrčno zahvalo. Spoštovanjem Peter SpriiiKer, vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auerhoigasso 2. Da Be izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Kohov Mlrai lini balzam iz lekarne B. Frarnerj.-. v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr, Bosovega zdravilnega balzama. l/*i*ai,vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca It. Fragneiju, lekarna nk črnemu orlu" v Pragi, Kcko der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; J os. Svoboda, lekar; J, pl. Tiukoczy, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar. V K a m o n i k u : Jos. Močnik, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. iJ/kV Vso lekarne in večje trgovine z materija! ni m blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam: Praško vseobčno domače mazilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abseose, krvava ulesa, gnojne inozoljčko, črmaati tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če so noge potč in zoper kurja očesa; če roko pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper staro rane in take, ki segnoje; zoper raka, ranjene nogo, vnetje kožice na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, uapihnenjo so kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. V ;.» 2S in kr. (142—6) IBalzani za uho* Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. velj. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mu':. Lastnina in tisk nNarodne tiskarne*. /