/ Iliri ,,ll LIST DELAVCEV V V 'M« va hwš- ' ' , % ,> .Vi*, S? b« ^ ZGOJNOIZOBRA Z E V A L N I H ZAVODIH LJUBLJANA, 9. OKTOBRA 1968 LETO XIX ST. 16 RAZPRAVA O TEZAH O RAZVOJU IN IZPOPOLJNJEVANJU SISTEMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA . Teze naj določijo ie skupne vzgojnoizobraževalne s n ot Izvršni svet vztraja pri sanaciji osnovnega šolstva Razprava o tezah naj bi postala živahnejša. O njih so sicer (že v prvi fazi) zavzeto razpravljali strokovnjaki v naših pedagoških institucijah in republiški forumi; sedaj jih obravnavajo v odborih republiške skupščine. V razpravo naj bi posegle tudi delovne organizacije v podjetjih, šolski ko- Razprave, ki jo je vodila predsednica odbora dr. Aleksandra Kornhauser, so se med drugim udeležili: prof. dr. Vlado Schmidt, predstavnik oddelka za lektivi in družbenopolitične organizacije. Odbor za šolstvo pedagogiko pri filozofski fakulte-prosvetnokulturnega zbora republiške skupščine je na svoji seji (27. septembra) menil, naj bi posebna skupina (sestavljena iz poslancev, sodelavcev strokovnih institucij in družbenopolitičnih organizacij) pripravila gradivo za javno razpravo. Teze je namreč treba soočiti z dokumenti, ki obravnavajo razvoj vzgoje in izobraževanja pri nas, predi’sem pa izoblikovati stališča, kjer je v razpravi o tem dokumentu največ nasprotij. Ali je zaščita delavcev še potrebna? Mnenje udeležencev plenarne. seje republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti o tem vprašanju je bilo enotno — pritrdilno. Z razvojem družbenoekonomskih odnosov in samoupravnega sistema pri nas se Pomen zaščitne vloge spreminja, vendar pa ni zato njegova aktualnost nič manjša. Tudi potreba Po individualni zaščiti delavcev se ne zmanjšuje tako hitro, kot .bi se morala — po logiki našega samoupravnega in družbenega sistema. Potrebo po zaščitni vlogi sindikata bi lahko na kratko označiti takole: gre za zaščito vseh pridobljenih pravic delavcev, za zaščito družbenega in samoupravnega sistema in samoupravnih pravic vsakega kolektiva in posameznika pred vsemi silnicami, ki na kakršenkoli na- vičeno pričakujejo od svoje or-' ganizacije, da bo te naloge re-, šila. Osnovne sindikalne organizacije tudi ne smejo dopustiti, . da bi se same ali posamezni čla- ' ni sindikata počutili nemočne f ob nepravilnostih in napakah, s katerimi se srečujejo v razvoju > samoupravnih odnosov v delovni organizaciji. Med omenjenimi konkretni- j mi nalogami s področja zaščitne aktivnosti je nedvomno zelo po- | membna naloga omogočiti človeku, da si ustvari ustrezne jor- ■ malne in dejanske pogoje za svoje strokovno delo. Danes poučuje v višjih razredih osnovnih šol na primer še vedno okrog 1500 učiteljev zne-i ustrezno izobrazbo, kar pomeni, da več kot 20 c/o učiteljev nima -ustrezne izobrazbe. Večina teh, pa tudi mlajših učiteljev za, razredni pouk se želi strokovno čin zavestno ali iz nerazumeva- izpopolniti in si pridobiti ustrez- • nja družbenega razvoja zavirajo humani samoupravni družbeni razvoj. Kdo naj opravlja zaščitno funkcijo? Nedvomno sindikat. Vendar pa ta ugotovitev sama še ni dovolj. Za konkretno nalogo, kar zaščita brez dvoma je — potrebujemo tudi konkretnega nosilca naloge. Sindikalni forumi — od zveznih, republiških do občinskih — so vsekakor odgovorni svojim članom za to, da so pravice delavcev, ki jih določa zakon ali samoupravni akti v delovni organizaciji, nedotaknjene. Ti forumi pa niso vsak dan Prisotni v vseh celicah družbenega življenja; svojo osnovno funkcijo lahko dobro opravijo samo, če so osnovne sindikalne organizacije dovolj kreativne in aktivne. ■ Le-te so torej neposredni aktivni nosilci zaščitne funkcije. Osnovne sindikalne organizacije morajo povečati svojo aktivnost pri zaščiti delavcev. Boriti se morajo zoper samovoljo posameznikov ali skupin, zoper privilegije ali protežira-uje na eni strani in zoper zapostavljanje in. zanemarjanje določenih dolžnosti ali posameznih delavcev in njihovih pravic na drugi strani. Področja zaščitne vloge sindikata so zelo razvejana in se Panoje jo predvsem na naslednja vprašanja: na delovna raz-~'nerja, nezaposlenost, zaščito delavca na delovnem mestu, zaščito delavca v primeru bolezni, oddih in rekreacijo, skrb za Ureditev stanovanjskih razmer, na dopolnilno in permanentno lzobraževanje in podobno. Samo aktivna sindikalna organizacija, ki uresničuje progre-fj-vne zahteve delavcev, je lahko kos vsem naštetim nalogam. Člani sindikata lahko tudi upra- no izobrazbo; '(K temu jih sili tudi zakon!) Pri tem seveda sami mnogo žrtvujejo, v mnogih primerih pa nimajo niti moralne, kaj šele izhajajo materialne podpore, ki bi jimf olajšala trud pri dokvalifikaciji ali strokovnem izpopolnjevanju. Sindikalne podružnice prosvetnih delavcev bi se morale odločno zavzemati za boljše štu- < dijske pogoje svojih članov in, če je potrebno — v ta namen tudi spremeniti ali dopolniti’ svoje samoupravne akte. Nenehno bi morale bdeti nad tem,' kako skrbijo delovne organiza-i cije (šole) za materialne in druge pogoje izobraževanja in stro- [ kovnega izpopolnjevanja. Tistim prosvetnim delavcem, kise1 izobražujejo (izredno študirajo), bi morali nuditi več m,ožnosti, da jim olajšajo študij, kot npr. j pomoč . pri plačilu stroškov za izobraževanje, delo v najustrez- f nejših izmenah, plačan dopust za opravljanje izpitov in udeležbo na seminarjih itn. , Poleg dopolnjevanja kvalifikacij in pridobitve izobrazbe f višje stopnje je izredno pomembno tudi permanentno stro- f kovno izobraževanje. Razvoj r skoraj vsake stroke je danes tako nagel, da je zanemarjanje f izpopolnjevanja v stroki lahko’ usodno za. položaj prosvetnega delavca na delovnem mestu in v samouvrnvni družbi. Sindikalne organizacije torej nikakor ne morejo in ne smejo mimo problemov dopolnilnega in permanentnega izobraževanja prosvetnih delavcev. Vsaka osnovna sindikalna organizacija bi ' se morala selo konkretno ukvarjati s tepi vprašanjem, ki sodi nedvomno med osnovne interese članov in je tudi učinkovit ukrep za zaščito posamezne- ■ ga delavca. GEZA ČAHUK ti v Ljubljani, dr. Iva Šegula, direktorica pedagoškega inštituta v Ljubljani, predstavniki republiškega. sekretariata za prosveto in kulturo, zavoda za šolstvo, sindikata idr. Na seji so podrobneje obravnavali teze s strokovnega stališča, pri' čemer so poudarili, da o -njih ni mogoče razpravljati izo-i hrano, temveč je potrebna primerjava tez z realnimi možnostmi in potrebami takega razvoja šolstva, kakršnega naj bi imela naša republika v prihodnje. Prvi je sodeloval v razpravi prof. dr. Vlado Schmidt, ki je povedal, da je oddelek za pedagogi-:ko na filozofski fakulteti v jLjubljani že pred dvema letoma dvakrat javno nastopil proti prvi fazi tez, ki so bile že prej izdane; v zadnji verziji pa so stvari ostale nespremenjene. Teze, ki naj bi rabile za utemeljitev reforme šolstva, ne ustrezajo namenu. Dokument bi moral čim bolj konkretno povedati, kaj hočemo doseči s šolsko reformo: njeno utemeljitev bi morali opreti na konkretno deskriptivno analizo sedanjega stanja v šolstvu, da bi bilo očitno, kaj šola danes daje in kaj družba in posameznik od nje zahtevata. Iz razpona med ugotovljenim stanjem in potrebami izvira utemeljitev reforme. Preračunati, bi morali (za daljši čas), kakšno financiranje zahteva takšna reforma, kaj od samoupravljalcev terja in kaj lahko ti od nje pričakujejo. Vsega tega pa v dokumentu ni. Osnovna slabost tez je, da ne iz analize naše življenjske stvarnosti, temveč iz ideala, kakšno naj bo šolstvo. Teze ne -napovedujejo akcije, temveč že kar pozitivne rezultate. V njih ;se prepletajo nejasne želje, ideali in napovedi za njihovo uresničitev, očitno pa zanemarjajo resnična in pereča vprašanja. Ker ne izhajajo iz resničnega stanja v našem šolstvu, tudi ne ugotavljajo vzrokov pomanjkljivosti in konkretnih poti, kako naj stvari izboljšujemo. Za napredek šolstva pa je nedvomno najpomembnejše reševanje tistih nalog, o katerih teze ne govore. Največ pozornosti bi morale posvetiti teze reševanju naslednjih nalog: — izboljšanju objektivnih pogojev vzgoje in izobraževanja in ob tem ustreznega družbenega vrednotenja dela učiteljev in vzgojiteljev (ne le gmotnega, temveč tudi moralnega); — preprečevanju problemov diskriminacije učencev osnovnih šol, zlasti v ekonomsko zaostalih krajih; — odpravljanju ekonomske selekcije ob vpisu na srednje, višje in visoke šole; — boju proti pozitivizmu na vseh stopnjah šolskega sistema in krepitvi vzgojnega dela naših šol. To so osrednje naloge našega šolstva na vseh šolskih stopnjah. V nadaljnji razpravi je povedal dr. Schmidt tudi vrsto zanimivih ugotovitev v zvezi s posameznimi kategorijami šol in vzgojnih institucij. Te ugotovitve je sprejel odbor ob koncu tudi v svojih stališčih. pedagoškega inštituta v Ljubljani dr. Iva Šegula, ki je takole ocenila teze (govorila je v imenu sodelavcev pedagoškega inštituta): — Sodimo, da tez ne gre povsem zanemarjati, čeprav nam ni čisto jasno, čemu naj rabijo. Mislim, da jih vendarle velja skrbno pregledati. V tezah je na eni strani rečeno, naj rabijo usklajevanju razvoja šolstva s sedanjostjo, v bistvu pa naj bi šlo za novo oblikovanje sistema. Ne vemo, ali bo dokument k temu v Republiški izvršni svet je že v juliju zagotovil republiški izobraževalni skupnosti denar, ki je bil predviden v letošnjem sanacijskem načrtu za osnovno šolstvo. To pomeni, da je izpolnil svojo obljubo v celoti, medtem ko je z občinskimi skupščinami precej drugače. Po podatkih republiške izobraževalne skupnosti je 21 občin odmerilo 10,7 milijonov dopolnilnega denarja, kar pomeni, da so občine za sedaj izpolnile svojo obveznost 78 odstotno. Plačati bi mo- čakujemo, opirajoč se na podatke republiške izobraževalne skupnosti, da bodo nekatere občinske skupščine poravnale svoje obveznosti še v naslednjem obdobju in da bo tako prišlo od 85 do 90 odstotne uresničitve stališč IS oziroma skupščinskih sklepov. Tako je pojasnjeval na seji prosvetnokulturnega zbora republiške skupščine, ki je bila 24. septembra, predstavnik republiškega IS dr. Vladimir Bračič. Spomnil je, da je republiška skupščina v (Dalje-na 2. strani) SPLOŠNOST — SINONIM ZA NEJASNOST Svoj prispevek k strokovni razpravi je dala tudi direktorica rale še 6,6 milijonov din; takšen svojih sklepih posebej poudarila, je torej njihov dolg. Lahko pri- da je treba stališča IS izpolniti v celoti, torej tudi tisti njihov del, ki govori o nalogah občinskih skupščin. Izvršni svet bo zato opomnil skupščine, naj izpolnijo svojo nalogo. To so terjali tudi poslanci prosvetnokulturnega zbora v razpravi o osnutku družbenoekonomskih izhodišč za pripravo republiške bilance sredstev in obveznosti splošne porabe v prihodnjem letu. Udeleženci razprave so ostro kritizarali podatek v osnutku, da naj bi šlo v prihodnjem letu iz republiškega proračuna le 15 odstotkov več denarja za vzgojnoizobraževalno področje. Poslanci so temu odločno nasprotovali in zahtevali, naj IS v celoti izpolni stališča: v primeru, da jih ne bi, bi zanesljivo prišlo do yprašanja zaupnice vladi. Dr V. Bračič je na seji izjavil, da si bo IS še nadalje prizadeval in je pripravljen storiti vse, kar je v njegovi moči, da bo v celoti izpolnil določila svojih stališč. Ostaja skratka pri tem, da bo svojo obljubo držal. — Mislimo predvsem na tisti del stališč — je pojasnjeval dr. Bračič — kjer so zelo konkretno navedeni povprečni osebni dohodki, ki naj jih v prihodnjem letu zagotovi slovenska skupnost prosvetnim delavcem, in glede tega ne mislimo odstopiti niti za dinar. Izvršni svet je, kakor je znano, določil v svojih stališčih za prihodnje leto nekatere zelo konkretne, pa tudi splošne naloge za prihodnje leto. Glede sanacije materialnih izdatkov meni, da jo je treba razvrstiti na prihodnji dve leti in da bomo šele 1. 1970 lahko uresničili merila republiške izobraževalne skupnosti, po katerih je le-ta določila odnos med osebnimi dohodki in materialnimi izdatki v osnovnem šolstvu na 85 proti 15. V prihodnjem letu naj bi naredili že prvi korak sanacije v tem odnosu. Po mnenju IS moramo obdržati sistem financiranja. osnovnega šolstva na temeljnih, ustavnih in zakonskih določilih, ki pravijo, da je skrb za IS osnovno šolstvo predvsem stvar občinskih skupščin. Republika bo dala dopolnilni denar, kadar bo cv, , potrebno, in tako zagotovila vsem |f j prosvetnim delavcem v naši re-publiki osebne dohodke in ma-| terialno stanje, o kakršnem govore stališča. Denar za vse ostalo šolstvo (strokovno, visoko, posebno idr.) bo IS zagotovi! z republiškim predpisom. Ta sredstva bodo zbrana pri republiški izobraževalni skupnosti, ki jih bo direktno ali pa preko posebnih izobraževalnih skupnosti razdeljevala ustreznim šolskim institucijam. V zvezi s tem je na izvršnem svetu že pripravljen osnutek sprememb oziroma dopolnil zakona o finan-WM»«f ciranju vzgoje in izobraževanja. Dr. Vladimir Bračič je ob sklepu poudaril, da pomeni taka politika, pri kateri ostaja oziroma vztraja republiški izvršni svet. uresničitev njegovih stališč ter UlllfSlI! skupščinskih sklepov, ki pa bo v prihodnjem letu predstavljal izreden naoor slovenske nacionalno skupnosti. M. Kunej WWM*8SSSiiiS«i Raziskovalno delo s pomočjo elektronskega mikroskopa Priznanie prosvetnim delavcem deset let stara osnovna šola v Kranjski gori je za 360 učencev mnogo premajhna. (K članku na Z. strani) V petek 4. t. m. je bila v hotelu Bellevue v Ljubljani majhna svečanost: predsednik občinske skupščine Ljubljana-Siška Danilo Sbrizaj je povabil na »večerno srečanje« večje število prosvetnih delavcev iz vzgojno-izobraževalnih zavodov šišenske občine. »Presenečeni smo bili,« je rekel V svojem nagovoru zbranim prosvetnim, delavcem tov. Sbri- nost delavcev v vzgojno izobraževalnih zavodih, nad tolikšnim številom skromnih, požrtvovalnih učiteljev, ki iz leta v leto dajejo vse od sebe za vzgojo in izobrazbo naše mladine, priznanja za svoj trud pa pravzaprav ne prejmejo. Zato smo sklenili nadaljevati s takšnimi majhnimi večernimi srečanji najbolj požrtvovalnih prosvetnih delavcev in zlasti tistih, ki odhajajo v zasluženi pokoj. Vsaj na ta način se jim ho- zaj, »ko smo pregledovali dejav- čemo majčkeno oddolžiti.« Občina Ljubljana-Siška je ena med razvitejšimi, bogatejšimi. V letošnjem letu je dala za potrebe šolstva blizu 50 odstotkov svojih proračunskih sredstev ali skoraj dve milijardi starih dinar-jev. »Zavedamo se,« je rekel tov. Sbrizaj, »kolikšnega pomena je za normalen razvoj družbe delo vzgojno izobraževalnih institucij Prosvetnim delavcem je treba dati priznanje. Tisti pa, ki gredo v pokoj, naj ga uživajo v zavesti naše hvaležnosti.« Dobra zamisel občinske skupščine Ljubljana-Šiška »Večernega srečanja« se je udeležilo blizu 60 šišenskih prosvetnih delavcev, med njimi 24 upokojencev; kot gostje so bili povabljeni tudi predstavniki republiške in temeljne izobraževalne skupnosti. Zamisel takšnih srečanj je vsekakor hvale vredna in je 'nemara prvi korak k stvarnejšemu, ustreznejšemu vrednotenju vzgojnega dela v naši družbi. dh STRAN 2 PROSVETNI DELAVEC St. 16 Teze naj določijo le skupne vzgomoizobraže-valne smotre (Nadaljevanje s 1. strani) resnici prispeval. V nobenem dokumentu namreč ne gre pojma splošnosti identificirati s pojmom meglenosti. Vsak akt, četudi obravnava tematiko splošno, jo mora obravnavati jasno. V tezah pa je splošnost sinonim za meglenost. Če so teze zamišljene kot dokument za reorganizacijo ali celo reformo vzgojnoizobraže-valnega sistema, temu namenu ne morejo služiti. V njih je veliko fikcij, ki ne sodijo v tak dokument. — Glede predšolske vzgoje teze ugotavljajo, da razvoj mreže predšolskih ustanov ne ustreza. Zato — če poznamo sedanje ekonomske možnosti za razvoj predšolske vzgoje ■— torej ne moremo pričakovati, da bo zajela v prihodnosti večji odstotek predšolskih otrok, kot jih zajema danes. Nerealno je torej tudi pričakovanje, naj bi naslanjali osnovno šolo na predšolsko vzgojo, ker bi s tem diskriminacijo otrok v nerazvitih območjih še povečali (spet primer vizije, ki v stvarnosti nima opore!). Kar zadeva osnovno šolo, ponavljajo teze že večkrat izrečena stališča v zvezi z enotnostjo šole, ne ukvarjajo pa se z dokazano stvarjo, namreč da osnovna šola kijub formalni enotnosti sistema ostaja neenotna — zaradi velikih razlik v kvaliteti njenega pouka, ki je še vedno odvisna od razvitosti kraja, v katerem je šola. Dokler to ne bo urejeno, tako dolgo ne bo mogo? če doseči z nobeno reformo demokratičnosti sistema na srednji stopnji. Nedvomno bo tudi treba povedati, kdo je odgovoren za osnovno šolo. Teze pravijo, da so zanjo odgovorni »vsi«, kar pa je po dosedanji praksi sinonim za »nihče«. Odbor je torej postavil vprašanje, kdo naj bo primarni nosilec skrbi za osnovno šolo? Udeleženci seje tudi niso soglašali s konceptom reorganizacije srednjih šol. Pomanjkljivosti tez so namreč najbolj očitne prav v poglavju o srednjem izobraževanju. Sprememba srednješolskega sistema (ki prikrito napoveduje odpravo sedanje gimnazije), je bil namreč glavni namen tez, Vprašanje pa je, zakaj sestavljalcev pri novem osnutku niso motila dosedanja stališča pedagoških institucij in zakaj niso skušali zavračati ugovorov, ki so bili povedani v zvezi s tem. Vzrok, da imamo danes številne nerešene probleme na področju strokovnega šolstva, vsekakor še ne more biti vzrok za demontažo gimna-zaje, ki se je uveljavila pri nas kot dokaj dobra šola. Odbor je menil, da je v tezah opaziti težnjo po siromašenju humanistične izobrazbe na srednji stopnji, ki pa jo je treba odločno zavreti. ZNIŽEVANJE RAVNI VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA? Reformo višjih in visokih šol si zamišljajo sestavljalci zopet z novo reorganizacijo: s spremembami v institucionalni strukturi srednjih šol (visokošolska izobrazba naj bi bila institucionalno združena s končno fazo srednjega izobraževanja). Zaključni razredi srednjih šol naj bi postali prvi razredi fakultet, kar pa bi zniževalo raven visokošolskega študija. Tega pa si v naši državi ne moremo privoščiti. Ob vsem tem pa so sestavljalci spregledali probleme, ki se pojavljajo danes na univerzi: regionalno in socialno strukturo študentov, potrebo po večji udeležbi študentov v samoupravljanju, po uvajanju zahtevnejših oblik umske aktivnosti študentov itn. Teze ne razmejujejo zveznih in republiških pristojnosti v šolstvu in ne upoštevajo, da je mogoče sprejeti le skupne vzgojno-izobraževalne smotre, ki jih določajo. (Zgodovina šolstva pa potrjuje, da je mogoče enake vzgojne smotre uresničevati v raznih oblikah vzgojnoizobraže-valnega sistema.) Oddelek za pedagogiko ljubljanske univerze pa tez ni le kritično odklonil, temveč je predlagal tudi konkretno 'pot, kako priti v šolstvu do sistema, ki bi našim razmeram najbolj ustrezal; sedanje teze kažejo, da sestavljalci tega predloga niso upoštevali, pri svojem delu pa so tudi zlahka pogrešali razne socio-loško-pedagoško-psihološke raziskave. Predsednica odbora je ob koncu ponovno poudarila zahtevo, ki se je izoblikovala v razpravi, namreč da naj določijo teze le skupne vzgoinolzobraževal-ne smotre, medtem ko naj bo ureditev organizacijskih oblik avtonomna pravica republik. M. K. Sindikat bo imel tolikšno težo, kolikor bo aktiven — to je staro pravilo, ki ga praksa nenehno potrjuje S plenarne seje republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ob nekaterih točkah dnevnega reda plenarne seje repub- kadrovska krepitev sindikalnega ....... ,. .... dela predvsem v osnovni celici hskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti (bila _ y sjn(jikaini organizaciji. V je 30. septembra letos) se je razvila zanimiva razprava. To naši samoupravi) alskl družbi si je bilo zlasti ob predloženem poročilu o izvršitvi programa stega prejšnjega odnosa; ko so se dela republiškega odbora za čas 1967-68 in pa ob programu prosvetni delavci (in vsi ostali) , ,,,,, ... ... „-ii morali samo obračati navzgor s nalog republiškega odbora ter njegovih organov za prihod- pričakovanjem, kdaj jim bodo nje enoletno obdobje. Misli, ki zaslužijo pozornost, smo sli- »tam zgoraj« stvari uredili. Raz----i i ■ i-i položenje naših članov, je rekel šali tudi pod točko »Zaščitna vloga sindikata«. tov BohaneC; je še vedno pre- , T, .... , . , malo obrnjeno k sebi, na svojo Clam republiškega odbora so siva. Kritika, ki je letela na re- samoUpravno bazo, k stroki, h predvsem pozitivno ocenili delo publiško vodstvo, češ da ne stori konkretnim problemom vsakda-tega sindikalnega organa v pre- dovolj, da bi se razmere popra- . delEL y sindikalnlh 0rgani-teklem letu. Prizadevanja novega vile, osebni dohodki izboljšali (iz- zacljah v preteklem letu še ne vodstva RO so bila resnično vse- enačili ali vsaj približali drugim opažamo doVolj pojačane aktiv-stranska in zelo odločna, zlasti enakovrednim poklicem), ta kn- nos^ v ^em smisla spričo dostikrat in marsikje ne- tika bi morala biti naslovljena . T , . . .. . v . hil vzdržnega položaja v šolstvu: v bolj na občinska vodstva sindika- -N„ap ^ ^nričo tem času smo bili priče nekate- ta in pa na občinske skupščine P ^XflTn^l ’v rfeka rim pojavom v šolstvu, ki so bili ter druge družbeno-politične or- da mini h nri le posledica, skrajna posledica ganizacije; republiški odbor je ^ih f«1® pn- razmer, v katerih prosvetni de- namreč storil vse, kar je mogel, zadevanjih (družbeni dogovor lavci niso več mogli opravljati (O tem dovolj zgovorno priča po- vr^notenju dela.). Preveč opti-svojih nalog. Lahko rečemo, da je ročilo o izvršitvi programa dela re^l vsi vsaj republiški odbor, republiškega odbora, ki ga objav- lahko v kiatkem asu ■’ liamo posebej.) druge probleme. Bili so storjeni Pomembna v tej zvezi je ugo- Prvi koraki — tako zlasti v podružnice — prav v teh dogodkih tovitev predsednika RO tov. glouku.^ do najnižjih še do danes ne mo- višjo strokovno izobrazbo, Vsa sti, da je vso stvar treba le en- ~ * naročen na Prosvetnega delavca, kjer po možnosti tudi sam ejo biti ust ti problemi ugod- priznanja, pohvale in nagrade krat dokončno rešiti. Rešitev teh no in zadovoljivo rešeni. Vse le malo ali nič ne zaležejo. Ob- perečih problemov bo prava skupaj se odlaša ali odlaga čutek, da delo prosvetnih de- vzpodbuda vsem prosvetnim de- . iz leta v leto. Z ickinitvijo skla- lavcev ni enako plačano kot lavcem in naše šolstvo, kultura sodelujem s priložnostnimi ao- dov za šolstvo pri občinskih delo v proizvodnji, ker ni pri- in prosveta bo zavzela v naši skupščinah in ustanavljanjem dobitno, je kot kaplja pelina socialistični družbi tisto mesto, R-0 se tako slučajno pogo- temeljnih izobraževalnih skupnosti smo vsi pričakovali izbolj- vse še tako idealne prosvet- ki ji po vsej svoji pomembno- varjam z mlajšimi' učitelji,^ pa delavce. Pa vendar se le v sti tudi pripada. šanje in dokončne ureditve, pa šolah uče in vzgajajo bodoči se vsa ta zadeva še vedno ni proizvajalci. Mar potem ni važ-vremaknila s prejšnjega tira. Se no, kako bodo le-ti pripravljeni vedno so ostale razlike pri oseb- Nace Vodnik BESEDA nih prejemkih prosvetnih delav- hovo dobro pripravo pa je treba cev, pri odmerjanju finančnih dovolj primernih sredstev, pri- Občni zbor SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA bo 12. in 13. oktobra v Novem mestu. fa’ Bvoje bcdoip ddo^ Za nji- 0 STROKOVNEM GLASILU t7o?nim zaPvtakSvdiJlT- J . , .......... .. ... . . . . V prui številki Prosvetnega ta? Poleg tega ima glasilo še sredstev za materialne izdatke mernih prostorov, učil in spo- delavca sem z zadovoljstvom občasnih prilog, ki so tako g: 1 v šolstvu v eni in drugi občini, sobnega učnega kadra. Takih prebrat vaš članek »Beseda, dve brezplačne. Človek se nehote vpraša, za- učiteljev in vzgojiteljev, ki jih is uredništva«. Zato mi dovoli- Moja želja je, da m bil res g kaj vseh teh težav in problemov ne bodo težile vsakdanje skr- te. da tudi jaz nekaj pripomnim VKak učitelj naročen na svoje x ni v drugih gospodarskih pano- bi, ki se bodo lahko povsem po- k temu, da dam svoje mnenje strokovno glasilo in skušal po- ii gah, družbenopolitičnih organiza- svetili svojemu pedagoškemu o strokovnem glasilu prosvet- larioma no svojih pedagoških m jah, v državni upravi? Se niko- delu, ki ni niti malo lahko, nih delai'cev. izkustvih tudi sodelovati v njem §j li, ali pa vsaj redkokdaj pride- Morda mi bo kdo očital, da po- L. 1923 sem bil nameščen na * svoHmi članki. Tako bo Ust M jo na javno tapeto prejemki navijam, kar je bilo Že stokrat šoli Vrsno-Krn pod Italijo* Bil postal vedno pestrejši in zani- ( ostalih državnih uslužbencev, zapisano. Res je, nič novega ni- sem član Zveze jugoslovanskih niivejši ter stalni spremljevalec E občinskih, bančnih, uslužbencev sem napisal, a vendar postaja učiteljev v Italiji, kjer smo ime- učiteljev prosvetni službi. E v zavodih za socialno zavarova- ta pesem vedno bolj akv.ina, li svoj »Učiteljski list«; z vese- Stanko Skočir m varstva. Posebno nujno bi bilo dikata delavcev družbenih de-treba reševati neskladja v oseb- iavnostij pa so vsekakor stališča izvršnega sveta skupščine SRS o materialnem položaju vzgoje in izobraževanja (objavljena v Delu 30. 5. 1968) in sklepi in priporočila skupščine SRS o materialnem položaju vzgoje in izobraževanja (Ur. Ust SRS, št. 27/68). V teh dokumentih so skoraj v celoti upoštevani predlogi, ki jih je za ureditev materialnega položaja vzgoje in izobraževanja dajal republiški odbor našega sindikata. Vsa ta prizadevanja RO imajo že določene pozitivne posledice v materialnem položaju družbenih dejavnosti, čeprav gre seveda šele za začetek urejanja teh problemov. Tako J® npr. z rebalansom republiškega proračuna bilo določenih (ra' zen 5 % povišanja ob začetku leta) za šolstvo dodatnih 223« milijonov S-din, občinske skupščine pa naj bi z rebalansi za' gotovile dodatnih 2800 milijonov S-din, tako da bi šolstvo v letošnjem letu skupaj razpolagal0 s približno 14 % večjimi sredstvi kot lani. V objavljenih smernicah iz' vršnega komiteja in predsedstva CK ZKJ in dokumentih Vb kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije je ideja o družbenem dogovoru dobila polno podpora-Za nadaljnjo afirmacijo in lZ' popolnitev sistema družbenega dogovarjanja je zelo pomembe tudi pravkar sprejeti zal{01\, a ugotavljanju in delitvi dohoda v delovnih organizacijah (Ur SFRJ. št. 32/68). ki je dal akcijam za družbeno dogovarjate' tudi formalno nravno P°d'a”. Sindikat delavcev družbenih 0 ' javnosti bo izkoristil vse te n ve politične in pravne možnos , v nadaljevanju akcij v zTe' z družbenim dogovorom. smislu je zastavljen tudi Pr gram nalog RO za naslednje 0 dobje.) Ze devet let sem upoko- sem še vedno jih vprašam, če so naročeni na I svoje edino strokovno glasilo, g mi mnogi, žal, odgovore, češ, saj S ga ima šola, pa ga tedaj lahko | St. 16 PROSVETNI DELAVEC STRAN 3 Anketa: kaj menijo o pouku tuj ega jezika V neki metodološki knjigi tetnim predmetom. Na ekonom- nega znanja in osnovnega pozna- ri pa mi očitajo premalo potrpez-sem nekoč prebral, da je za uči- skih srednjih šolah dijaki lahko vanja slovnice vključuje še po- Ijivosti pri spraševanju in. tudi telja lahko zelo koristno, če od poleg obvezne slovenščine in slovni jezik, v celoti pa izključu- premalo sistematičnosti pri pre-časa do časa zve, kaj učenci mi- knjigovodstva opravljajo zaključ- je literaturo oziroma kulturno verjanju znanja. Kljub temu da slijo o pouku njegovega predme- ni izpit iz vseh predmetov razen dediščino jezika. V četrtem let- je povprečna ocena iz angleščine ta. Triletna šolska praksa je go- iz strojepisja, stenografije, pred- niku smo obravnavali predvsem v obeh oddelkih precej nizka, so tovo primerna doba za prvo ana- vojaške vzgoje, telovadbe in tu- poslovna pisma, transport blaga bile samo štiri dijakinje nezado- _ ___ litično vrednotenje učnega dela, jega jezika. Vsekakor nenavadno in poslovne organizacije. Odgovo- voljne s svojo oceno'. Vse štiri ^ objavljen v Objavah republi- darle potrebna. Kateri poklici brez končanega osmega razreda osnovne šole? V »Predlogu za izdajo zakona končan osmi razred' osnovne šo-o strokovnem izobraževanju po le, ter kakšna bo minimalna os-končani šolski obveznosti«, ki je novnošolska izobrazba, ki bo ven- Osebno menim. di na zaključnem izpitu? s stališča dijakov pa morda tudi vrednotenje, ki je v totalnem na- ri so pokazali, da si večina želi seveda menijo, da je njihova oce-za prevrednotenje, saj so na sprotju z deklarirano vlogo tuje- več pestrosti: _ _ na prenizka, srednji stopnji že dovolj kritič- ga jezika v današnji dobi, ki na — pouk bi bil zanimivejši, ni, da so lahko objektivni. Ven- ekonomskih srednjih šolah dobi- bi imeli tudi literaturo; ^ __ _______, . dar moram takoj pripomniti, da va še dodatno strokovno vred- — tujega jezika bi se učila z Povsem neposredno vpraša- p0kjicev navedejo tudi taki, za bomo ravnali, če bomo primerno se za pričujočo anketo nisem od- nost. Nepedagoško bi bilo žago- večjim veseljem, če bi brali lite- nje, na katerega je bilo v pre- katere ni pogoj končan osmi raz- skrajšali in uredili učno dobo za ločil zgolj zaradi tistega stavka varjati mišljenje, da je tuj jezik rarne tekste; cejšnji meri mogoče predvideti recj osnovhe šole, ampak le kon- posamezne poklice, kot pa če bi v metodiki — ko bi se bil, naj- na teh šolah bolj pomemben kot — spoznati bi morali vsaj naj- odgovore. Negativno so odgovar- čana šolska obveznost. Z uresni- preširokogrudno zapisali, da ]e za brž ne bi imel posebnega razloga, kakšen drug predmet, enako ne- večje predstavnike angleške kul- jali predvsem tisti, ki so s tujim gitvijo tega načela bi bilo vsem ta ali oni poklic dovolj le Jšest da preko Prosvetnega delavca o pedagoško pa je, da tuj jezik ni ture; jezikom imeli težave. Takšnih od- tistim učencem in učenkam, ki ali sedem razredov osnovne šole. tem seznanjam šolsko javnost — enakovreden drugim predmetom, — če se že učimo tujega jezi- govorov je bilo 12. Večina anke- končajo šolsko obveznost v sed- Iz praktičnih izkušen] pri izo- Pri tem mi je bilo enako po- kar je posledica že omenjene ka, bi morali spoznati tudi tiste, tiranih, to je 19, izraža mnenje, mem razredu ali pa v nižjih raz- braževanju odraslih na delavski membno vodilo dokaj nenavadno njegove izključitve iz kroga ma- ki so v tem jeziku napisali na]- da bi tuj jezik bile potrebno redih, omogočeno, da se usposo- univerzi v Slov. Konjicah, kjer škega sekretariata za prosveto in da tu ne bomo smeli iti preveč kulturo dne 11. septembra 1963, v širino, ne glede na veliko ste- 5. Bi želeli imeti tuji jezik tu- ie med dragim predvidena tudi vilo mladih ljudi, ki spadajo v to o možnost, da se v nomenklaturi kategorijo. Veliko bolj smotrno za mesto oziroma položaj, ki ga ima turitetnih predmetov. Pričako- boljše stvaritve, tuj jezik na ekonomskih in dru- val sem, da se bodo dijakinje po- Ne manjka pa tudi takšnih, ki gih strokovnih šolah. Za ekonom- mena tujega jezika v celoti zave- so z izborom snovi zadovoljni in ske šole bi ta položaj lahko na dale in res so si bili vsi odgovo- v njej ničesar ne pogrešajo: kratko opredelil takole: po eni ri enotni v tem, da tu ne more — kulturni teksti so sicer za- strani mu zaradi stroke, ki je v biti nobenega vprašanja. Navedel nimivejši od gospodarskih, ven-današnjem svetu izjemno po- bom samo nekatere: dar pa je za nas bol] koristno mernbna, pripisujejo enako po- — brez dvoma zelo koristen poslovno znanje; membno vlogo, po drugi strani predmet, ker danes vsakdo mora — snov me zadovoljuje; Pa ga sedanji šolski sistem po- znati vsaj en svetovni jezik; — s kulturnim bogastvom se — angleščina je predmet, za dovolj ukvarjamo pri slovenšči-katerega vem, da se ga ne učim ni, vendar bi se strinjala z lažjim samo zaradi ocene; — zelo koristno za našo stroko, zlasti še zaradi nadaljnjega ki b; v zadostni meri upošteval naučili; študija; angleščina je zelo pomembna za boljše razumevanje med narodi. Nekateri so mnenja, da bi se stavlja v ozadje in v neenakopraven položaj, ker ni maturitetni predmet. Vzorec: dijakinje obeh oddelkov 4. letnika ESŠ v Slovenjem Gradcu, ki so se učile angleščino, od tega en popolnoma »angleški« razred (odgovarjalo je 20 Prisotnih dijakinj), in skupina 11 dijakinj iz vzporednega oddelka obveznim čtivom. Potreben bi torej bil učbenik, vključiti vsaj med izbirne matu- 13^,3 določen poklic. Ce govori- delam že nekaj let, mi je znano, ritetne predmete. Precej dijakinj mo k0ij konkretno, naj bi tak da so slušatelji posameznih ob-odgovarja samo s pritrdilnico ali predpis dal in zagotovil možnost lik strokovnega in splošnega izo-nikalnico med utemeljevanimi strokovnega usposabljanja ka- braževanja z manj kot osem raz-odgovori pa so bili tudi nasled- kim 40 % mladine, ki osnovne redov osnovne šole v večini pri« nji: šole ne konča v osmem razredu, merov težje dojemali učno snov, — bilo bi pravilno, če bi tuj Mislim, da v bistvu stvar ni jezik bil tudi na zaključnem iz- napačno postavljena, toda pred pitu, ker ga bom potrebovala še njeno dokončno uresničitvijo po diplomi; treba nekatera vprašanja še — da, mislim, da je dovolj po- in uzakonitvijo bo verjetno memben, v življenju večkrat ko- proučiti, da nam kasneje ne risti in če bi se ga učili še za bi povzročala posebnih težav. V zaključni izpit, bi se ga še več prvi vrsti gre za to, da posku- šamo odkriti vzroke, zakaj le ka- (nekaj več se jih je v tem od- poleg angleščine morali učiti tudi delku učilo nemščino). Za širši nemščino, ker je to jezik sosed-vPogled naj navedem nekaj po- nega naroda. Čeprav se dijaki Matkov o učnem uspehu. Zaključ- tako zavedajo pomembnosti ni učni uspeh šole je bil 72,5 c/o, predmeta, je njihova pozor-čisto »angleški« oddelek 80 % host v zaključnem letniku (povprečna ocena razreda 2,6, iz usmerjena k maturitetnim pred-nngleščine 2,5 ob dveh nezadost- metom, kar je povsem razumljivih ocenah); deljeni oddelek 87,5 vo. Med posledicami, ki zaradi odstotka (povprečna ocena razre- tega nastajajo, je zlasti pomanjša 3,1 in iz angleščine 2,7, nobe- kljivo znanje tujega jezika, ker ne nezadostne ocene). jim manjka preglednost, ki jo Vprašalnik sem glede na dvoj- lahko da predvsem intenzivni ni vidik ankete sestavil tako, da študij za zaključni izpit. To zla-šijakinje odgovarjajo na vpraša- sli čutijo tisti diplomanti eko-nja, ki so vezana s konkretnim nomskih srednjih šol, ki nadalju-šelom v razredu in na vprašanja jejo študij na višjih šolah te P splošni vlogi tujega jezika na smeri ali na ekonomski fakulteti, šoli in izven nje. Prvo skupino saj je tuj jezik tu spet obvezen. sem zaradi bolj ali manj osebne- 2. Imate vtis, da ste se an- pomena izdelal manj podrob- gleščine dovolj naučili vsaj za r, o kot drugo, ki ji pripisujem preproste razgovore in osnovna širši pomen. Naj v pojasnilo na- poslovna pisma? yedem še, da zaradi enostavne]- Večina odgovorov je kljub še interpretacije pri obdelavi ni- številnim pomislekom pritrdilna. s. em uporabljali statistične meto- Med pomisleki je na prvem mene, tako da največkrat izhajam stu bojazen pred komunicira-iz najzanimivejših odgovorov. njem v tujem jeziku, ki mu sko- Vprašanja: raj vedno sledi prepričanje, da 1. Kaj menite o koristnosti posebnih težav ne bi bilo več, če Pouka tujega jezika? Na videz morda popolnoma nost živeti v Angliji. Približno odvečno vprašanje, vendar žara- četrtina anketiranih pa meni, da ši že omenjenega protislovnega se angleščine niso dovolj naučili Položaja tujega jezika na eko- in pripisujejo to slabi osnovi iz Oomskih srednjih šolah povsem nižje šole, neresnemu odnosu do Plemeljeno. Postavil. sem ga, ker dela ali nenadarjenosti za jezike. Predavalnice so se spet napolnile bi imeli vsaj za krajši čas mož- kulturno bogastvo tujega naroda — da, že sama sem večkrat kih 60 % vpisanih šoloobveznih ob poudarjeni strokovni usmerit- premišljevala, zakaj ni na za- otrok konča šolsko obveznost v vi šole. ključnem izpitu tudi tujega je- osmem razredu, vsi ostali pa tvo- 4. Kaj vam pri pouku angle- zika; rijo tako imenovani »osip«. Če se ščine ni bilo všeč? Ste zadovoljni — da, čeprav je razumljivo, pravilno spominjam nekaj let z oceno? da si to želijo le tisti z dobrim nazaj, je ta odstotek vedno pri- Zelo osebni, vendar zelo za- znanjem; bližno enak iri ne kaže posebnih osmi razred osnovne šole pa bi ■Pe je izrecno zanimalo, v kakšni 3. Ste v tem šolskem letu bili nimivi vprašanji, zase bi mogel — ne, ker mi dela preveč pre- odstopanj, zlasti pa ne bistvenih bil pogoj za pripustitev k stro- P^eri se maturantke zavedajo po- zadovoljni z učno snovjo? reči, da tudi poučni. Predvsem glavic; ugodnih premikov. Sicer obstaja- kovnemu izpitu, pri čemer bi oce- 'Pembnosti tujega jezika. Naj po- Za uvod k obravnavi tega tisti odgovori, ki presegajo za do- — ne, ker se ga ne učim jo manjše razlike med enim in ne iz splošnih predmetov tu že Po vi m. da je ta predmet v pri- vprašanja moram povedati, da za voljno povprečje. Nekateri pove- lahko; drugim letom, pa tudi med po- upoštevali. Porjavi z drugimi hote ali neho- ekonomske srednje šole ni enot- zujejo to vprašanje s prejšnjim — ne, ker ga ne obvladam sameznimi šolami, toda kakšne- Nazadnje pa le ne smemo po- čeprav ni bila posebej zahtevna. Poznalo se jim je, da jim nekaj manjka, ne glede na to, ali je šlo za usposabljanje v kovinski stroki ali pa za kmetijsko-nadaljeval-no šolo in podobne izobraževalne oblike. Pomanjkanje ustreznega predznanja je bilo zlasti občutno v matematiki in v slovenščini, delno pa tudi v nekaterih drugih splošnih predmetih. Tu na-staja vrzel, ki jo je v nadaljevalnem izobraževanju težko nadoknaditi. Zato ponovno poudarjam, da moramo biti previdni, ko bomo odločali, da je za te in one poklice ustrezen pogoj, če ima kandidat npr. le šest ali sedem razredov osnovne šole, ki jih je uspešno končal. Naslednje, na kar moramo pri tem paziti, pa je dejstvo, da se nam ne bi povečalo število učencev, ki ne končajo osmega razreda osnovne šole. V dobri veri, da je možno tudi brez tega dobiti učno mesto ali zaposlitev, bi lahko marsikaterega mladega človeka, zlasti če še doma niso zadeve primerno urejene, zavedlo na nepravilno pot in se pri učenju ne bi dovolj potrudil. Zato ponovno poudarjam, da bo morala biti možnost priti do strokovne izobrazbe in s tem do poklica, resna in zavestna izjema, ne pa pravilo. Morda bi pri tem kazalo celotno zadevo tako ure-' diti, da bi bil možen vpis v določeno strokovno izobraževanje sicer brez končanega osmega razreda osnovne šole, ki pa naj bi ga kandidat dokončal v oddelkih za odrasle v času usposabljanja za določen poklic. To bo v primerih, za katere bo izdelana posebna nomenklatura poklicev, verjetno trajalo manj kot tri leta. Temu analogno bi se dal prilagoditi učni program, opravljeni izpit čez postavljen v neenakopraven nega učbenika za angleščino, in ponavljajo želje po večji pe- dovolj, kdor pa ga, naj Več dopisnikov — pestrejša vsebina Prosvetnega delavca to ga večjega uspeha na tem pod- zabiti, da so naši delavci, ne gle-Položaj, ker ne spada k maturi- Okvirni učni načrt poleg sploš- stresti v učnem gradivu, nekate- možnost imel; ročju še nismo dosegli. Proučitev de na delovno mesto v družbe- — nikakor ne, ker bi gotovo tega vprašanja bi torej lahko po- nem ali privatnem sektorju, isto- padla, toda v razredu so tudi kazala, kje so ovire za takšno časno tudi člani različnih samo- takšni, ki bi se za to navdušili, stanje ter kakšne ukrepe je treba upravnih organov. Pomanjkljiva Vsi ti odgovori me dodatno sprejeti za njihovo odpravo, pa splošna izobrazba jim dostikrat prepričujejo da ob priznani in četudi bi morali nekoliko spreme- lahko zelo otežkoča uspešno sode- v predmetniku dovolj upošteva- učne načrte. Menim, da se lovanje na različnih družbenih ni vlogi, če izvzamemo težnjo po časa ne bomo mogli več za- področjih, zlasti še takrat, ko je dveh tujih jezikih na ekonom- dovoljevati s tem, da nam le tri za lažje razumevanje določenih Novi epHpmna ištčlanski izda- ske nrohleme ki se nmavliaio v ni učitelistva zanosleneea v sred- srednjih šolah, enostavno ni petine šoloobvezne mladine v ča- zadev potrebno poznavanje šte- latoi °T -’ sedemnaJstcjanskl ske pLobieme ki s,, pojavljajo 1 - e, , a> zaP0sl6neSa v b s onriiemliive«a razloga su redne šolske obveznosti kon- vilk. odstotkov, razmerij, ulom- Jateljski svet Prosvetnega delav- njihovih krajih. Obtem aktivira- njih šolah, prav v strokovnih so- maturi- ča osmi razred. kov’itd. Vse te in še mnoge dru- l-a (predsednik je Jože Suvorov, nju bi morda lahko prispevali lah. Medtem ko je osnovne sole Pron tujemu jeziku kot matun-dipl. ing.), ki ga je ob koncu ju- večji delež občinski sindikalni (in tudi še gimnazije) dokaj po- letnemu predmetu, nasprotno, jtija predlagal RO sindikata de- sveti, strokovni aktivi, pa tudi drobno obravnaval, pa je ostalo cela yrsta jih je za takšno vred-‘Svcev družbenih dejavnosti z na- zavodi za prosvetno pedagoško pisanje o strokovnem šolstvu notenje. merK>m, da bi se' izboljšala orga- slyžbo. zgolj ob robu. Učitelji naj bi prav Zaključek bi lahko bil skoraj- nizacija dela lista, se je sestal ' Posebej velja obravnavati s pomočjo glasila zvedeli kaj več da enak povzetku iz mojega član- Prvič 26. septembra. Vsebino li- vprašanje, kako spremljajo pro- o samem delu strokovnih šol ter ka, o pouku tujih jezikov na s{a bo še nadalje usmerjal ured- svetni delavci svoj tisk. Mnogi njihovih problemih. To bi bilo ekonomski srednji šoli, ki ga je n*ški odbor. namreč sploh niso seznanjeni s še posebej pomembno ob koncu Prosvetni delavec objavil spomla- Osnovni misli, da je doseda- problemi, ki so bili v listu že šolskega leta, ko je pred osem- di. Ker omenjeni sestavek kljub delo in vloga lista dobra os- večkrat obravnavani. Pri tem bi letkami naloga poklicnega usmer- neposrednim predlogom pri na-n°va za njegovo nadaljnej delo, se morda lahko veliko napravili rav- janja. Ob vsem tem pa ne gre ših šolskih forumih ni bil dele- Drugo vprašanje, ki se odpira s tem v zvezi, pa je — za katere in za koliko poklicev se bomo odločili, da zanje ne bo potreben ge vidike bo moral upoštevati tako predlagatelj kot tudi skupščina, preden bo zakon dokončno sprejet. Vinko Langerholc PO SLOVENIJI , Pridružila na seji tudi vrsta natelji šol, ki bi vsaj občasno zanemariti tudi dejstva, da ima- žen nobenega odziva, naj pono- kritičnih pripomb in predlogov opozarjali učitelje na članke v mo prav iz strokovnih šol naj- vim dve ugotovitvi tistega se- izboljšanje njegove vsebine. Prosvetnem delavcu in Sodobni manj dopisnikov, zato bi bilo tre- stavka, ki sta hkrati tudi povzet- P°novljena je bila ugotovitev, da pedagogiki, ki bi jih bilo vredno ba prav z njimi vzpostaviti več ka nekaterih odgovorov v priču- Se v 3e treba izogibati predolgih prebrati. stikov. joči anketi. Strokovnim šolam je Pačelnih člankov, ki so med bral- Udeleženci seje so soglašali z Kljub vsemu pa lahko ugotav- treba dati ustrezne učbenike in v nepriljubljeni. Bistvene misli ugotovitvijo, da je Prosvetni de- Ijamo, da je uporabnost glasila s rievilnih referentov naj bi povze- lavec sicer precej napredoval, ve- prilogo Radio in šola in Objava-U aktuaini uvodniki, osebne liko stvari pa bi bilo treba še mi republiškega sekretariata za Pnglede na probleme .šolstva pa izboljšati. Tako npr. list še vedno prosveto in kulturo precej večja, ‘ai bi ilustrativno prikazali in- preveč poroča o odločitvah, pre- kot je bila v preteklosti. Prav 'eri’juji. v listu pogrešamo rub- malo pa je očiten vpliv prosvet- zaradi izhajanja Objav v Pro-llk° »Pisma bralcev«, ki pomeni nih delavcev na te odločitve in svetnem delavcu so učitelji pre-- vsakem časopisu most med njihovih mnenj o 1 vaanem časopisu iuusl mcu njiuoviii jiuicuj u sprejemanju cej bolje seznanjeni Ql'alci in uredništvom. K sodelo- raznih odločb in predlogov. problematiko, kot so bili včasih. anju velja pritegniti'večji krog Čeprav se ob samoupravlja- Sproti se seznanjajo z raznimi ^°Pisnikov v raznih krajih Slo- nju v šolskih zavodih pojavljajo pravilniki in zakonskimi osnut-^nije, ki bi objektivno, zavzeto številni problemi, govori list o ki, normativi, ^pa tudi z novimi ••»11 na ustrezni ravni) opisali šol- njih bolj načelno, medtem ko naj potrebnimi učili. Svet osnovne Sole cirkovce razpisuje naslednji delovni mesti: ~~ nčitelja za nemščino PRU ali P (za določen čas — ponovno); učitelja za zemljepis in zgodovino, PRU ali P (za določen čas in določeno število Ur). Stani 1 15 dni ovanj ni. Rok prijave je po objavi. za njihovo re- Nedvomno je razveseljivo dej- tuj jezik postaviti v enakopraven položaj z ostalimi predmeti s tem, da se ga pridruži maturitetnim predmetom. Le-to tem bolj, ker gre za predmet, ki ima dovolj velik splošno izobraževalni in strokovni pomen. V kolikor zakonsko skupnost ekonomskih srednjih šol tega sama ne bi mogla ali hotela doseči, predlagam, da se za to z vso odgovornostjo zavzame republiški zavod za šolstvo. Franček Lasbaher stvo, da ima glasilo že več let .................................... celo zmanjšala. Učne ure bodo bi nakazoval poti šitev. Poleg Sodobne pedagogike je enako število naročnikov — okrog : Prosvetni delavec edino tradicio- 8000, posebej če vemo, da je pro- i Razpisna komisija nalno strokovno glasilo sloven- svetnih delavcev na šolah ko- : OSNOVNE gOLE jZLAKE skega učiteljstva. Kljub temu da ni maj okrog 13.000. Manj razvese- ; povsem strokovne zvrsti, sodi k Ijiva pa je druga plat: plačeva- ; razpisuje ^ njegovim nalogam vendarle tudi nje naročnine. Čeprav je Pro- ; prosti delovni mesta za ne- ; seznanjanje bralcev z novitetami svetni delavec najcenejši časopis j določen čas: pedagoške teorije. Bolj bi se mo- v Jugoslaviji (cena 50 S-din) ima ; _ jjCITBLJA razr. pouka ral povezati s strokovnjaki v pe- naša uprava prav zaradi nered- . ^ matični šoli dagoškem inštitutu, katedri, stro- nega plačevanja iz leta v leto ; . kovnih zavodih itd. To je v pre- enake neprijetnosti — zaradi za- : UČITELJA razr. ^ou teklosti sicer že poskušal, ven- mudnin. Morda velja pri tem opo- 5 v odd. soli Kolovrat dar mu ni povsem uspelo. zoriti, da bi se z boljšo organi- ; prognje s kratkim življenjepi Očitno je, da je v glasilu vse zacijo pobiranja naročnine (s po- ; som p0gijjte upravi šole. premalo pisano o strokovnem šol- verjeniki v šolah) vsem tem ne- . , stvu, čeprav poučuje dve tretji- prijetnostim lahko izognili. mk ........................................ V prve letnike mariborskih višjih šol se je vpisalo letos rekordno število slušateljev — okoli 2500, kar je za. 51 odstotkov več kot lani. Zanimivo je; da se je tokrat vpisalo kar 600 izrednih študentov več kot lani. največ novincev pa ima višja tehniška šola (1100). Koprska gimnazija je po posvetovanju s starši ter v delovnem kolektivu uvedla pouk s prosto soboto, in sicer poskusno za eno šolsko leto. Za to se je izreklo 70 odstotkov staršev. Z uvedbo petdnevnega šolskega tedna se tedenska obremenitev dijakov ne bo povečala, temveč pridobili na koprski gimnaziji tako, da bodo- deloma skrajšali zimske in poletne počitnice ter odpravili nekatere doslej proste šolske dni. Gimnazija v Kopru je prva na Primorskem uvedla pouk s prosto soboto, sicer pa ima tako urejen pouk še pet šol v Ljubljani, nekatere v Kranju, Mariboru idr. Na narodnostno mešanem območju občin Koper. Izola in Piran so tudi lani delovale šole z italijanskim jezikom, v katerih se je število učencev spet povečalo. Na ozemlju Slovenije je delovalo lani 5 popolnih in 4 nepopolne osnovne šole, gimnazija v Kopru, gimnazija v Piranu, ekonomska srednja šola v Izoli, poklicna šola za kovinarsko stroko v Izoli ter poklicna šola za oblačilno stroko v Izoli. Lani je hodilo v vse te šole (z italijanskim poukom) 593 učencev; največ je bilo seveda učen-cev v osnovnih šolah, in sicei 449. Minuli mesec so v Kobaridu slovesno odprli novo šolo. Slovesnosti, ki jo je začel ravnatelj šole Ivan Rutar, so se udeležili med drugimi predsednik občinske skupščine Tolmin Franc Skok, predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik in republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc, — V novi , šoli je 15 prostorov za pouk in telovadnica. Zgrajena je sodobno in tako, da je varna pred poškodbami potresnih sunkov. Letos bo obiskovalo šolo 440 učencev, poučevalo pa jih bo 24 učiteljev. Šola ima naslov: Osnovna šola Simona Gregorčiča. Iskanje novih učnih metod PROGRAMIRAN POUK TUDI V BIOLOGIJI Nove metode in oblike dela ranega pouka biologije. Kot reče-imajo namen, da dosežemo pri no, niso pripravili stroja za pro-učno-vzgojnem procesu čimboljše gramiran pouk, ampak knjigo, ki uspehe. je cenejša. Na razpolago sta dve V iskanju uspešnejših metod učni poglavji. Sestavljalec Jiirgen ima programirani pouk prav go- Petersen je programirano obde-tovo poseben pomeri. Izhaja iz lal učno gradivo: ptičja peresa, ameriških šol, kjer se tehnika in peruti, let. Erika D. Strack pa je njene pridobitve močno uveljav- izbrala učno temo »usta« s pojmi: Ijajp pri pouku’v šolah. Od tam gristi, žvečiti, okušati, prebav-prodira v druge dežele, kjer sku- 1 jati. šajo programirani pouk prilago- Oba avtorja navajata, da pro-diti 97,1 % učencev z veseljem dela programirano, 86,6 % učencev meni, da program ni dolgočasen, 65,4 c/o učencev raje dela s programom kot z učiteljem, 76,9 % učencev misli, da je lažje in 76,5 % učencev misli, da se hitreje uči, kot če bi imeli klasični pouk. Programirani pouk ne name- SSSiSg&SSffiS »Promenta boy« — enostavno majhno učilo za programirano učenje, kot ga reklamira Brovvn-Boveri iz Heidelberga vanja in diskusije vsebujejo vsebinska razglabljanja o novi učni praksi. Spoznanja genetske psihologije so privedla do tega,da se zavzemamo za načelo, naj pouk ustreza individualnim posebnostim posameznih učencev. V učnem procesu se vsak učenec pojavlja kot aktivni subjekt, ki z lastnim prizadevanjem in trudom ob pomoči .učiteljaL osvaja znanje na lastni individualni način. Na mednarodni razstavi učil 9. DIDAK-TE v Hannovvru je velika trgovska hiša Westerman iz Braunšchweiga seznanila obi- programa in njegovih ‘Stopenj je sodeloval team,; sestavljen iz didaktika, psihologa in pedagoga, ob praktičnem razvoju na učiteljski šoli v Hamburgu. Po končani obdelavi so stopnje programa preizkusili biologi na posameznih šolah in po sedemkratnem testiranju je danes na razpolago šolnikom. Tehnika dela s programom je kaj preprosta. Knjižica, formata 13 X 25 cm, za programiran pouk biologije ima strani razdeljene v 4 okvirje, ki so oštevilčeni. Oštevilčenje je nenavadno, ker ne teče na eni strani od vrha navzdol, niti ne more nadomestiti učitelja in:, učne knjige. Ker je pri programiranem pouku Snov razdeljena na zelo kratke miselne enote, ji je lahko slediti. Vsak učenec določi sam svoj lastni delovni tempo. Po vsakem odgovoru izve takoj, če je nalogo pravilno rešil, kar vpliva nanj ohrabrujoče. Napake takoj popravi. Občutljivi, nesamostojni in zadržani otroci se s čustvenih napetosti.. Sposobnejši se ne dolgočasijo, ker programirano delo zahteva vestnost in koncentracijo. K. L. Slovenski šolski muzej premalo obiskan Menda ga ni med učitelji, ki ne bi vedel za Slovenski šolski muzej v Ljubljani, za ta izvrsten kronološki prikaz zgodovine našega šolstva od srednjega veka pa do danes,; ponazorjene in dokumentirane s številnimi ilustracijami in fotografskimi posnetki. Ko sem pred nedavnim obiskal to ustanovo, sem v pogovoru z ravnateljem Francetom Ostankom med drugim povprašal, kako je z obiskom tega muzeja. Povedal mi je, da obiščejo šole iz ljubljanske okolice, pa tudi šole iz večjih mest, ob ekskurzijah v Ljubljano tudi Slovenski šolski muzej. Ravnatelj je poudaril, da je, glede na to, kolikor je bilo o Slovenskem šolskem muzeju že napisanega v časopisih, v muzeju še vedno premalo obiskov. Kot nekdanji prosvetni delavec, ki še vedno dosledno spremlja razvoj našega šolstva, bi rad priporočil vsem upraviteljem osnovnih šol, pa tudi drugih prosvetnih ustanov, naj namenijo enega svojih ljubljanskih obiskov ... . , , (v času šolskih izletov) tudi tej tihim delom sprostijo pomembni pedagoški ustanovi. lanptnsh obisk najavite nekaj dni pred prihodom-upravi muzeja, ki vam bo hkrati zagotovila tudi strokovno vodstvo. Stanko Skočir Dobro organizirane izvenšolske dejavnosti ne zaostajajo za šolskim delom Velikokrat smo razočarani, ogorčeni nad našimi učenci, dolgočasijo se pri pouku! Pouk mora biti pester in zanimiv, privlačen za všakega učenca. Učitelj mora iskati nove metode in oblike dela ter se prilagoditi otroku današnjega časa. Otroku, ki je aktiven, a mi te aktivnosti ne znamo vedno pravilno izkoristiti. Pri dobrem pouku, takem kot bi moral biti, saj je današnji otrok zelo zahteven, ne bo in ne more biti nikoli problem disciplina. Danes otrok lahko vidi zanimive oddaje na televiziji, posluša radio, prebira revije in časopise ter knjige in vse to zahteva tudi v šoli. V nasprotnem primeru se dolgočasi. In naše ure, ki se ponavljajo iz dneva v dan, so le govorjenje, branje. Seveda ne pri vseh, toda kar pri mnogih. Če hočemo uspešno uresničiti učno-vzgojne smotre naše šole, ,se moramo truditi ne samo za dobro organiziran in zanimiv pouk, temveč tudi za dobro in zanimivo organizirane izvenšolske dejavnosti.: Zanje sicer nimamo predpisanih učnih. načrtov, imamo pa otroke, ki radi sodelujejo in na osnovi njihovih zanimanj lahko organiziramo različne dejavnosti. To je potrebno še posebno zaradi tega, ker je veliko otrok, ki so prepuščeni samim sebi, ker so njihovi starši zaposleni in ker mnogi izmed teh otrok ne vedo kam v prostem času. Od celotne- skovalce s priročnikom pr ograjni- ampak vodoravno, z ene strani na naslednjo stran. Prvih pet okvirov, stopenj (vprašanj) rešijo učenci skupno pod vodstvom učitelja. Učenec prebere vprašanje in v zvezek napiše odgovor. Šele, ko odgovor napiše,1 obrne list, kjer lahko primerja rešitev, ki je rdeče tiskana v knjigi. Če je pravilno odgovoril, obrne list in dela se odvijalo celotno izvenraz- na naslednji strani naprej. V pro- O novi rubriki v Sodobni pedagogiki redno delo. V posamezne krožke naj bi se vključilo Čim več pionirjev in mladincev. Vsak naj bi sodeloval /v enem ali. največ dveh krožkih, v skladu s svojim zani ga učiteljskega kolektiva je od- manjem. Seveda se nam zgodi, da višno, kako bodo organizirane izvenšolske dejavnosti in kakšne uspehe bodo otroci dosegli v posameznih skupinah. Mislim, . da dobro organizirane dejavnosti ne zaostajajo za rednim šolskim delom. Učitelj — vodja pouka — je zdaj le pomočnik otrokom in glavno vlogo prepusti njim. V začetku šolskega leta po navadi sestavijo program različnih dejavnosti. Programi, na videz kar dobri, se dostikrat spremenijo le v formalnost. In prav zato ni prav nič čudno, da se za dejavnost otroci v začetku zelo navdušijo, vendar njihovo zanimanje pada. Odvisno je od organizacije dejavnosti in vestnosti me-ntorja. Vse dejavnosti se ponavadi odvijajo v okviru mladinske in pionirske organizacije, včasih pa ti dve organizaciji delata brez prave povezave in njuni programi dela učitelje, so prazni in ne morejo pritegniti večjega števila otrok, čeprav so člani. PO in MO skoraj vsi učenci. V_ okviru teh dveh. organizacij haj se za enega izmed .krožkov lahko prijavi preveč:'otrok. Potem bomo organizirali dve ali tri skupine istega krožka. Da bodo izvenrazredne dejavnosti uspešne, je treba: — izbrati take dejavnosti, ki bodo otroke zanimale, kjer se bodo igrali in zabavali, se naučili nekaj novega, odhajali na ekskurzije in se našli s svojimi sošolci; — pripraviti dober načrt dela skupaj z učenci in ga tudi izvesti; — voditi zapisnik — dnevnik dela in o delu poročati na učiteljskih konferencah; — že v začetku: šolskega leta seznahiti starše s temi dejavnostmi in prikazati njihov pomen; — vključiti v take dejavnosti tudi. učence — vozače; pritegniti k Sodelovanju vse gramu je mnogo risb, kjer mora učenec imena delov, ki jih; kažejo puščice, napisati z ustreznimi odgovori v zvezek. Ko zaključi z vprašanji oziroma odgovori na zadnji strani, nadaljuje z delom zopet na prvi strani, v drugem okviru od zgoraj. Tako se štirikrat vrne med delom, programa na prvo stran, ker sme delati samo na desni strani knjige. Program o ptičjem perju, oziroma ustih ni mišljen za izolirano delo, lahko ga je smiselno vključiti v splošni učni okvir Bralci naše pedagoške revije so opazili, da je v letošnjem letniku uvedena na predzadnjih straneh nova rubrika z vprašanji in odgovori. Takega kotička prej hi bilo, pa tudi drugi pedagoški mesečniki v državi ga nimajo. Ce pa pogledamo v druge slo- prebira Areno ali temu podobne liste kot pa svoja poklicna glasila. (Prosvetnega delavca, Sodobno pedagogiko i. dr.) je strokovno izgubljen. S tem seveda ne mislimo trditi, da je v strokovnih revijah samo čisto zlato in da o tiskanem ni' mogoče več dvomiti, četudi je avtor še tako znan in venske mesečnike (Otrok in družina, Proteus, Naša žena), vidimo, cenjen. «-«• >*»*?•"» šanja in nanje tudi odgovarjajo. S°d°bm PedaS°glkl novo rubn- Mnogi bralci navadno najprej ko’ kl obsega P° več strani? pregledajo rubriko z vprašanji in Opazilo je namreč, da še ni ali na začetek, to je uvod v učno fele. nato ^čno brati daljše član- stkana globlja vez med urejeval-.................... ke in razprave. Posebno mladina snov, ali kot dodatno zaposlitev za sposobnejše učence. Lahko se razdeli na več poglavij, ki jih učenci rešujejo nekaj ur. Program ptičje pero vsebuje 104 vprašanja in je poprečna poraba R'i»WMiiitiiiiiiiraiiii«il^ | OSNOVNA SOLA PIRAN jj r a z p i s uje J j prosto delovno mesto g — UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK | i .; Pogoji: PRU ali P z diplomo. Nastop službe takoj. g J Prijave z ustreznimi dokazili o strokovnosti naj kandidati 1 a predložijo na svet šole v roku 15 dni po objavi razpisa. ill«illlllllllil!l#llll!llllllllll!llll!limil!Hlllllllllllll!llllllllllllllllffllllllIllllfllillllll!lllim Sodelovanje vseh učiteljev se mi zdi zelo pomembno predvsem zaradi tega, ker tako lahko še bolje spoznajo svoje učence. Morda bo kdo menil, da bi potem: morali imeti :veliko dejavnosti. Imeli 'jih bomo: glede na zanimanje učencev.-Da pa bi lahko vključili več otrok, naj pri enem krožku sodelujeta dva ali trije učitelji kot mentorji. Otroci pa so lahko podeljeni na posamezne skupine istega krožka. Ob dobro organiziranih izven-šolških dejavnostih " in uspešnem pouku našim učencem ne bo dolgčas in problem discipliniranosti bo minimalen. : Miloš Djukič s_e rada zateče k tej rubriki in išče v njej odgovore na svoja vprašanja. Res je sicer, da je o delikatnih _ - - problemih včasih težko in celo časa na učenca 145 minut. Isto problematično pravilno svetovati, učno snov bi pri klasičnem pouku toda vsa vprašanja niso osebne-posredovali v 180 minutah. ga značaja in je nanje mogoče Pripravljeni so tudi standard- odgovoriti precej zanesljivo. Tani testi s tega področja. Pri po- kih strokovnih vprašanj pa je v novnem testiranju po treh mese- pedagoški teoriji in praksi veliko, cih se je pokazalo, da so učenci, Porajajo se v zbornicah, na ki so to področje predelali pro- vzgojnoučnih sejah, ob študiju gramirano, manj ^pozabili, kot strokovnih del, pri sestavljanju oni, ki so bili deležni klasičnega referatov, skratka pri vsakem pouka. umskem delu. Človeku, ki misli. ci revije in njenimi naročniki — bralci. To nista dva ločena svetova, od katerih bi prvi samo produciral vsebino, drugi pa bi jo premalo kritično sprejemal. Nekateri bralci, in teh ni malo, si predstavljajo resno revijo samo za »zaprti krog« sodelavcev, ki je hkrati tudi nedostopen. Tako mnenje je zgrešeno in ga tudi ni mogoče zagovarjati! Nasprotno: revija želi omogočiti bralcem, da bi le-ti pogosteje kot na občnih zborih (skupščinah) izražali svoje mnenje in predloge, ki namisli bo o Kako reagirajo učenci na pro- da mu je »vse jasno«, ki ne čuti stejajo med branjem. Te gramirani pouk. so ugotovili z globlje radovednosti in meni, da ’ " vprašalno polo iij dobili pri re- ima vse v »malem prstu«, se ne prezentativni skupini 758 učencev da pomagati niti z najboljšimi naslednje rezultate: . nasveti. Če pa npr, nekdo raje Jubilej, pomemben za vse Ob 75»letnici delovanja oddelka za pedagogiko na beograjski-univerzi ' .z , nih učiteljev za vzgojo potrebnih profilov delavcev. Nasprotje med učinkovitostjo šol in družbenimi UČITELJI, PROFESORJI, VZGOJITELJI Tudi v šolskem letu 1968/69 bo vaš stalni spremljevalec C ZALOŽBA PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE ki je izšel pri Cankarjevi založbi rt C o & 0 1 0) .N ‘S o & 0 1 c rt C •g 'c 2 a o rs rt C . O s o c ca N o —! < N < > Ul “5 m < M Z < u >■ a BS < H - h O BS Z < »s •-3 ca P NAROČILNICA ZA PRIROČNIK Podpisani(a) naslov naročam ..y....„. izvodov PRIROČNIKA ZA PROSVETNE LAVCE za šolsko leto 1968/69 po ceni 23,00 N-din za izvod. Račun bom poravnal(a) v osmih dneh po prejemu knjige. Datum Podpis: Prvega oktobra so na beograjski filozofski/ fakulteti svečano proslavili 75-letnico delovanja oddelka za pedagogiko in obenem prvega oddelka za pedagogiko v Jugoslaviji. Proslave so se udeležili domala predstavniki vseh filozofskih fakultet, višjih pedagoških šol oziroma pedagoških akademij v Jugoslaviji in najvidnejši predstavniki družbeno političnih zveznih organov s področja šolstva. Nedvomno je prvi oddelek za pedagogiko v - Beogradu oral ledino jugoslovanski pedagogiki in dal vrsto najvidnejših pedagogov, ki so razvijali pedagoško naj sporoče. uredniku, njih razmislil! Poleg tega pa je v novi rubriki tudi prostor za čisto strokovna vprašanja s področja pedagoških disciplin, to je za manjše ali vsakdanje probleme, s katerimi se srečujemo pri študiju ali v šolski praksi. S tem namenom se je rodila nova rubrika, ki seveda ne more objavljati izčrpnih člankov, temveč le vprašanjem ustrezne odgovore, informacije in priporočila za boljše zahtevami: se postopoma poveču- delo. Če pa se bo ob vprašanju je, zato se tudi pojavlja vedno več nestrpnosti in kritičnosti do dela v šolah. To pa vodi k odločnejšim zahtevam po hitrejši in učinkoviti preobrazbi ter racionalizaciji šolstva. V tem procesu pa je treba še posebej skrbno proučiti dokaj kritično vprašanje vzgoje prosvetnih delavcev; z vidika poznavanja pedagogike pa še posebej vseh ljudi, ki se ukvarjajo z vzgajanjem kadrov bodisi na splošno izobraževalnih bodisi na strokovnih in drugih šolah. Visokošolska pedagogika je pokazala potreba , po temeljiti obravnavi nadvse žive problematike, bo treba o njej obširneje spregovoriti v začetnem delu revije-Tako si predstavljamo vlogo i11 pomen nove rubrike, njene možnosti in meje v znanstveni reviji. Doslej je prejelo uredništvo nekaj vprašanj, ki so jih poslali šolski praktiki, in nanje odgovorilo; vendar pa bi si želeli še aktivnejšega sodelovanja pri odkrivanju problemov in njihovemu misel do visoke ustvarjalne stop- dejansko še izredno zapostavlja- pojasnjevanju — tako kot smo že nje. S tega pedagoškega oddelka n.a in prav temu vprašanju je je prišlo 31 doktorjev pedagoške simpozij namenil največ pozor-znanosti ’ nosti. Nedvomno simpozij vnaša sveža spoznanja, ugotovitve in Jubilej pa ima Še poseben po- vidike v občutljivo vprašanje men prav v času, ko. postaja urejevanja visokega in višjega Z/l?11"1,/05110’ da i6 pedagoško vedo šolstva, ko gre za metode dela, prej omenili. Naravno je, da j® za prosvetne delavce, ki delaj0 največ v praksi, najbolj aktualna 'daktika z metodiko. Kljub temu pa ne bi smeli zanemarjati tud' drugih poglavij, npr. vprašanj >z zgodovine slovenskega šolstva. potrebno z vsemi silami razvijati vsebino, organizacijo, vprašanje mentalne higiene pedagoške Psi' m z vzgojo kot pnim nBjpomemb- visokega osipa študentov, pa ne hologije in statistike ter biologi)® neiših i----- __ resnično življenj- (genetike). V ospredje sicer bol) silijo »učni pojavi«, prezreti nejših družbenih dejavnikov močneje poseči v bitko za razvoj sodobnih socialističnih odnosov. To spoznanje, ki je bilo prisotno kot rdeča nit skozi vso svečanost, au le OD lumieju izdala repre- getkov kibernetike in še česa obenem hrabri vse pedagoške de- zehtančno opremljeno belo knjigo napredujočih strok ki so v takem ” ---------- " »Petinsedemdeset let oddelka za ali drugačnem sorodstvu s kla' pedagogiko«, ki je hkrati tudi sično pedaeogiko. Izbira problC' na koncu za skost teh šol. Filozofska fakulteta v Beogra- ne /merno vzgoje v ožjem Por/° du je ob jubileju izdala —- au.besede. sociologije vzgoje, lavce v Jugoslaviji, ki So čestokrat le z izrazitim osebnim navdušenjem zmogli delati in iskati pedagoško resnico. Svečani proslavi je hkrati sledil še pomemben simpozij o razvijanju pedagogike na visokošolski ravni. Hiter razvoj družbenoekonomskih odnosov pri nas, ko struktura proizvodnje ' in družbenega življenja zahteva vedno več visoko usposobljenih ljudi, namreč zahteva tudi vedno več ustreznih šol in pedagoško usposoblje- prikaz vztrajne bitke za uveljavljanje pedagogike pri nas in pomembnih uspehov v razvoju jugoslovanske pedagoške misli. K znamenitemu jubileju srbskih pedagogov, njihovim naporom in uspehom prav gotovo vsi slovenski pedagoški delavci iz dna srca čestitamo z željo po nadaljnjem uspešnem razvoju jugoslovanske pedagogike! Rudi Lešnik razlik' mov je velika, potrebe so nc! Naša revija želi, da bi se 4re‘-'n niki s sodelavci, ’ naročniki * bralci počutili kot družina, P0’/ razumevanja, katere vsak član z ' li prispevati svoj delež (v tak' a' drugačni obliki) v prid vzgoje ' šolstva. Naj bo konec predsodke^ o »tistih zgoraj« in »onih SP. Takih prepadov ali katijskih do v ne sme biti! Alze SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI JUGOSLAVIJE Republiški odbor za Slovenijo — Ljubljana PROGRAM NALOG REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE IN NJEGOVIH ORGANOV ZA CAS OKTOBER 1968 — OKTOBER 1969 I. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sprejema program nalog kot politični dogovor za uskladeno in usmerjeno akcijo v obdobju 1968/69. Pri tem izhaja iz resolucije občnega zbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, programske osnove Zveze sindikatov Slovenije in dokumentov VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. V program vključuje tudi naloge, vsebovane v smernicah predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, zavedajoč se njihove družbeno-politične pomembnosti. Izbor nalog temelji tudi: — na kritični oceni stanja in problemov v družbenih in drugih dejavnostih ter interesov članov v sedanjem času; — na analizi programa in aktivnosti v obdobju 1967/68 in — na predlogih predsedstva in pododborov republiškega odbora, občinskih in medobčinskih odborov ter nekaterih podružnic. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije upošteva, da je za izvrševanje nalog v okviru tega programa nujna enotnost in uskladenost akcije do osnovnih organizacij (podružnic). Prav tako je nujno nadalje krepiti na vseh ravneh sodelovanje z organi Zveze sindikatov, samoupravnimi organi in asociacijami, drugimi družbeno-političnimi organizacijami, tiskom, radiom in televizijo, pa tudi s skupščinami družbeno-političnih skupnosti in njihovimi politično izvršilnimi organi. Se naprej je potrebno utrjevati organiziranost, zboljševati delovne metode in medsebojno obveščanje, zlasti pa tudi kadrovsko krepiti vsa vodstva. Posebnega pomena^ pa je ustvarjalen odnos slehernega člana vodstvenih organov našega sindikata in polna odgovornost za izpolnitev sprejetih obveznosti. Za uresničevanje tega programa in drugih nalog, ki sc bodo pojavile spričo dinamičnosti političnega življenja, je potrebna tudi akcijska samostojnost vseh vodstvenih organov, konkretnost in načrtnost v delu ter tesna povezanost s člani, zlasti v okviru osnovne organizacije in občine. Kazen nalog, ki so predvidene v tem programu, se bodo. republiški odbor in njegovi organi aktivno vključili tudi v izvrševanje drugih nalog v okviru Zveze sindikatov, kolikor te zadevajo interese naših članov (npr. delovna doba, bonificirani staž, volitve in volilni sistem itd.). '1 a program je podlaga za programe občinskih oziroma medobčinskih vodstev in osnovnih organizacij Sindikata delavcev družbenih dejavnosti v vsej Sloveniji. Občinska oziroma medobčinska vodstva ter osnovne organizacije (podružnice) naj bi programe svojega dela sprejele najpozneje do konca leta 1968. \l li IL Republiški odbor, njegovo predsedstvo, pododbori in komisije bodo v času oktober 1968—oktober 1969 opravili predvsem tele naloge: 1. Samoupravljanje v družbenih dejavnostih, bančništvu, zavarovalstvu in v upravnih ter pravosodnih organih Na skupni plenarni seji republiškega odbora in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila letos maja, so bila obravnavana aktualna vprašanja samoupravljanja v družbenih dejavnostih. Sprejete ocene, stališča in sklepi so podlaga za aktivnost sindikatov v tem obdobju. Pri tem gre predvsem za prizadevanja o nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov in izboljšave samoupravne prakse, pri čemer bo poleg širših družbenih odnosov potrebno posvetiti posebno pozornost samoupravnim odnosom znotraj delovnih skupnosti. Razen drugih nalog, ki jih vsebuje program in imajo samoupravni značaj, se bo republiški odbor v zvezi s sklepi o samoupravljanju lotil tudi tehle nalog: — spodbudil bo sindikalna vodstva k izmenjavi izkušenj, da bi se uveljavile dobre rešitve, zlasti pa h konkretnemu akcijskemu in ustvarjalnemu odnosu do samoupravne prakse; z istim namenom bo sam organiziral strokovna posvetovanja 0 posameznih pomembnih vprašanjih samoupravne prakse v delovnih organizacijah (oblike samoupravljanja v delovni organizaciji, širše družbeno-samoupravne asociacije — skupnosti, združenja ipd.); — s pomočjo pododborov in s kontakti z občinskimi oziroma medobčinskimi vodstvi sindikata ter na druge primerne načine si bo prizadeval, da bodo osnovne organizacije v delovnih skupnostih družbenih dejavnosti, uprave, pravosodja, bank in zavarovalnic ter organi samoupravljanja s tega področja opravili temeljito analizo uresničevanja samoupravljanja znotraj delovnih skupnosti, ugotovili pomanjkljivosti in začeli konkretne akcije v smeri izpopolnjevanja, poglabljanja in nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v sleherni delovni skupnosti; — posredoval Skupščini SR Slovenije (v februarju 1969) predloge za spremembe in dopolnitve v predpisih o zavodih (zlasti glede: predstavnikov družbene skupnosti v samoupravnih organih zavodov, imenovanja direktorjev, ureditev ukrepov, kadar je zaradi neurejnih razmer ogrožen družbeni interes, zakonske ureditve samoupravljanja in financiranja kulturnih institucij, natančnejše razmejitve pristojnosti med 1 državnimi in samoupravnimi organi, nadaljnjega obstajanja upravnih odborov v manjših zavodih itd.); — sodeloval pri pripravljanju sprememb in dopolnitev Ustave SR Slovenije; — pomagal pri pripravljanju sprememb in dopolnitev zakonov, ki urejajo samoupravljanje na področju družbenih dejavnosti (npr. zakon o izobraževalnih skupnostih ter o financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o samoupravljanju v upravi in pravosodju, v visokem šolstvu, znanstvenoraziskovalnem delu itd.). Konkretne sklepe v navedenem okviru bo sprejemalo predsedstvo republiškega odbora po predhodni razpravi v pododborih in v občinskih vodstvih, na predlog predsedstva pa po potrebi tudi republiški odbor na svoji plenarni seji. 2. Družbeni dogovor o vrednotenju dela družbenih dejavnosti ter upravnih in pravosodnih organov Akcije v zvezi z družbenim dogovorom o osnovah in merilih ter o drugih elementih vrednotenja dela družbenih dejavnosti so zavzemale osrednje mesto v prizadevanjih republiškega odbora v preteklem enoletnem obdobju. Gre predvsem za napore v smeri razvoja družbenoekonomskih odnosov v teh dejavnostih in za uveljavitev načel delitve po uspehih dela. Celotna usmeritev akcije, s katero so že leta 1968 bili doseženi spodbudni rezultati, je dobila v zadnjem času bistveno oporo med drugim tudi v dokumentih VI. kongresa ZSJ, v smernicah predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ in v pravkar sprejetem temeljnem zakonu o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. V nadaljevanju akcije za družbeni dogovor o vseh bistvenih elementih načrtovanja in vrednotenja dela družbenih in drugih dejavnosti na negospodarskem področju bo republiški odbor zlasti: — pomagal pri nadaljnjem teoretičnem in političnem razčiščevanju smisla družbenega dogovarjanja, njegovega značaja in vsebine, prav tako tudi vprašanj nivoja dogovarjanja, ugotavljanja potrebnih indikatorjev, urejanja ekonomskega mehanizma ter ustreznih instrumentov itd.; — vložil zahtevo za družbeni dogovor (po četrtem odstavku 19. člena temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah) za področje šolstva, zdravstva, kulture, socialnega varstva, poslovnih bank in zavarovalstva; zahteva bc predložena predsednikom ustreznih zborov Skupščine SR Slovenije v oktobru 1968; skladno s tem bo sodeloval pri sklepanju dogovorov; — izvrševal naloge, ki jih je prevzel z dogovorom o 3 vrednotenju dela šolskih zavodov, sklenjenem z Izobraževalno skupnostjo SR Slovenije in se vključeval v uresničitev sklepov Izvršnega sveta SR Slovenije o sanaciji materialnega položaja šolstva na Slovenskem; podobne dogovore bo predlagal in sklepal tudi za druga področja družbenih dejavnosti (npr. kultura); — spremljal problematiko materialnega položaja družbenih in drugih dejavnosti na negospodarskem področju in rezultate družbenih dogovorov, se še vnaprej zavzemal za konkretne ukrepe oziroma rešitve ter pomagal pri tem; — sodeloval v razpravi o perspektivnem načrtu družbenega razvoja SR Slovenije in o osnovah ekonomske politike za leto 1969 ter o republiškem proračunu za to leto in — usmerjal akcije občinskih in medobčinskih vodstev Sindikata delavcev družbenih dejavnosti pri urejanju materialnega položaja družbenih dejavnosti in pri družbenem dogovarjanju na nivoju občin. Stališča, odločitve in druge sklepe o navedenih nalogah bo sprejemalo predsedstvo republiškega odbora, na predlog predsedstva pa po potrebi tudi republiški odbor na svoji plenarni seji. 3. Notranja delitev dohodka v delovnih organizacijah družbenih dejavnostih in v upravnih ter pravosodnih organih Ko se letos s posebno skrbjo lotevamo notranje delitve, izhajamo iz osnovne nujnosti o nadaljnjem odpravljanju pomanjkljivosti v družbenem vrednotenju in financiranju teh dejavnosti. S pojmom notranja delitev označujemo primarno delitev s finančnim načrtom in zaključnim računom (materialni stroški, amortizacija, osebni dohodki s prispevki, skladi) in sisteme ter tekoče odločitve v uporabi posameznih vrst sredstev, zlasti tudi delitev osebnih dohodkov po uspehih dela. ' V notranji delitvi je v delovnih skupnostih mnogo storjenega za uresničevanje načel delitve po rezultatih dela. Kljub temu pa spremlja sedanjo prakso mnogo slabosti; marsikaj je nepopolno izpeljano, nepreučeno itd. Delni vzrok za tako stanje je v financiranju, pa tudi notranji subjektivni vzroki so pri tem pomembni. Da bi pomagali sindikalnim organizacijam in organom samoupravljanja v njihovih naporih bo republiški odbor v januarju 1969 na plenarni seji obravnaval to problematiko in' ■— zavzel stališča do postopkov, osnov in meril, ki so za delitev dohodka in osebnih dohodkov določena v pravilnikih, opredelil deformacije, ki jih srečujemo v delitvenih procesih in dal napotke sindikalnim organizacijam za njihovo konkretno akcijo na tem področju; — sprejel katalog karakterističnih delovnih mest z označbo profilov, faktorskih razmerij in izhodiščnih vrednosti za opravljeno delo, upoštevaje normalni obseg in kvaliteto, normalne delovne razmere in normalno intenzivnost; katalog bi bil seveda le orientacija za aktivnost sindikalnih podružnic. Gradivo bodo pripravile do konca leta 1968 posebne strokovne skupine na podlagi ustreznih raziskav in druge dokumentacije. Razen tega bo republiški odbor vplival, da bi se tudi na področju notranje delitve začel uveljavljati družbeni dogovor med grupacijami delo.vnih organizacij družbenih dejavnosti kot eden od instrumentov samoupravnega usmerjanja. 4. Strokovni, moralni in politični vidiki dela v družbenih dejavnostih Strokovno in vsebinsko poglobljeno, družbeno moralno in politično angažirano delo družbenih dejavnosti je zahteva, ki vse bolj postaja osnovni interes celotne skupnosti, a tudi interes in dolžnost vseh delavcev na teh področjih. Ta problematika je tudi vse pogostejši predmet razmišljanj in aktivnosti ne le družbe kot celote, ampak tudi delavcev teh področij samih. Do nedavnega močno prevladujoča usmeritev na materialna vprašanja se mora, vzporedno z reševanjem . finančnih vprašanj, prenesti vse bolj v prid kvalitete dela, na področje družbene vsebine dela. Dolžnost sindikata je, da v sklop svoje aktivnosti vnese tudi to tematiko, saj gre za osnovno bistvo zavestno delujočega članstva v graditvi samoupravne družbe. Zato bo v okviru teh prizadevanj, ki so se odrazila zlasti v smernicah predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, republiški odbor ukrenil tole: — navezal stike s strokovnimi društvi, skupnostmi posameznih vrst zavodov in drugimi, da bi skupno z njimi povečali skrb za strokovno in družbeno rast delavcev v družbenih dejavnostih in da bi proces usposabljanja postal permanentni proces; obenem bo spodbujal razprave in razmišljanja o strokovnosti, idejnosti, etičnosti dela, kakor tudi o njegovi učinkovitosti glede na potrebe družbenega in ekonomskega razvoja; — spodbujal bo občinska vodstva in osnovne organizacije sindikata (podružnice) v družbenih dejavnostih, da raz-pravi ja jo o pojavih, ki škodljivo vplivajo na kvaliteto dela in rušijo socialistične norme zaradi obnašanja posameznikov B in kolektivov (odnos do smotrov naše graditve socializma, delovne discipline, pridobivanje dohodka na nedovoljen na-ttn, posamezni primeri korupcije itd.); sindikalne organizacije se morajo usposobiti, da se s političnimi sredstvi uprejo vsem takim pojavom (moralne in materialne sankcije, disciplinski postopki, odvzem funkcij, kazenski pregon itd.); — primemo tem nalogam bo organiziral in spodbujal članstvo k politični dejavnosti. Načrt izvedbe teh nalog sprejme predsedstvo do konca leta 1968, celotno problematiko ali posamezne njene dele pa po potrebi pripravi za plenarno sejo. 5. Integracijski procesi in vidiki družbenega dela v družbenih dejavnostih Ena izmed osnovnih zahtev sodobnih procesov, ki jih zahteva tudi družbena reforma pri nas, je težnja k vse večjemu racionalnemu in smiselnemu družbenemu in delovnemu povezovanju, da bi učinki, in s tem celotni razvoj, bili vse večji in boljši. V družbenih dejavnostih ti procesi še niso zadostno^ prisotni, in neizkoriščene, neproučene so še neštete možnosti. V nemajhni meri so ta odprta vprašanja vzrok neštetim težavam vseh vrst, s katerimi se srečujemo. Zaradi tega bo republiški odbor: — predlagal, sodeloval, in podpiral vse tiste spodbude in rešitve v integracijskih procesih, ki prinašajo in omogočajo v posameznih dejavnostih večjo kvaliteto storitev in družbenega dela nasploh (npr. racionalizacija mreže ustanov, vsebine in organizacije sistemov na področju šolstva, zdravstva itd.; koncentracija in mehanizacija računovodskega in drugega poslovanja delovnih skupnosti itd.); organiziral bo simpozij (maja 1969) o integracijskih procesih in vidikih družbenega dela v družbenih dejavnostih, in to z namenom, da se problematika začne obravnavati vse bolj strokovno in da se na tej osnovi spodbuja neposredna družbena praksa. O navedenih nalogah bo sklepalo predsedstvo republiškega odbora. 6. Nekatere posebne naloge v zvezi z delovnimi razmerami sindikalnega članstva Delovni pogoji naših članov se uresničujejo v razmerah samoupravljanja. Prav zaradi tega je treba delovnim razmeram, ki se gradijo na novih temeljih, posvetiti vso skrb. Ker se življenjski položaj našega članstva opredeljuje pretežno v de-lovnih skupnostih in je na zaščito mogoče vplivati predvsem v njih samih, ho potrebno aktivnost usmeriti prav v osnovne sindikalne organizacije in jim nuditi vso pomoč. Dejstvo je namreč, da obstaja še mnogo neurejenih vprašanj, ki življenjsko prizadevajo naše članstvo. Razen nalog, ki so glede vrednotenja dela družbenih dejavnosti, samoupravljanja, notranje delitve dohodka, delovnega časa in drugega že predvidene v tem programu, bodo republiški odbor in njegovi organi opravili tudi tele posebne naloge: — strokovna skupina bo (do aprila 1969) pregledala vzorčno (reprezentativno) število pravilnikov in drugih splošnih^ aktov delovnih skupnosti, ki urejajo delovna razmerja, zaščito na delu in v času bolezni, oddih in rekreacijo, strokovno izobraževanje (dopolnilno in permanentno) ter razpolagajo s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo in drugimi sredstvi skladov skupne porabe. Na tej podlagi bo pripravila pregled primernih rešitev. Republiški odbor bo na pomanjkljivosti opozoril vsa občinska vodstva in vse osnovne sindikalne organizacije, pri čemer bo izhajal tudi iz sklepov plenarne seje republiškega odbora o zaščitni vlogi sindikata; — predsedstvo republiškega odbora bo skupaj z Zavodom SR Slovenije za statistiko preučilo možnosti za izvedbo ankete o življenjskih in delovnih pogojih delavcev družbenih dejavnosti, če iz razpoložljivih podatkov ne bi mogli dobiti o tem dovolj natančne podobe; — nadalje bo predsedstvo predlagalo spremembe v evidentiranju nezaposlenih, da bi dobili dovolj natančne informacije o številu in strukturi nezaposlenih s področja družbenih dejavnosti, kar je predpogoj za načrtovanje potrebnih ukrepov (sedanji podatki ne zadoščajo). Prav tako bo predsedstvo predlagalo dopolnitve statistične službe o delovnih sporih, da bi dobili za področje družbenih dejavnosti pregled nad gibanjem teh sporov in njihovo strukturo. 7. Problematika novega delovnega časa v državnih organih in v delovnih organizacijah javnih služb Z zakonom o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji je uveden petdnevni delovni čas v okviru 42-urnega delovnega tedna za vse državne organe in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena. Določena je tudi nova razporeditev delovnega časa. Velika večina delavcev v prizadetih republiških in občinskih državnih organih je prepričana, da je treba premakniti začetek za najmanj eno uro nazaj, uzakoniti polurni odmor in učinkovitejše reševati problematiko otroškega varstva, prehrane ipd. Ta problematika je aktualna tudi za druge družbene dejavnosti, šolstvo, zdrav- stvo itd., kjer se različno rešujejo navedena vprašanja. Ker se problematika novega delovnega časa močno nanaša na življenjske in delovne pogoje naših članov in ker je posebnega pomena za vse občane, saj zadeva tudi njihove interese, bodo predsedstvo republiškega odbora in pristojni pododbori:, — na podlagi rezultatov v preizkusnih šolah in po predlogih prosvetnih delavcev kakor tudi na podlagi analize stanja v drugih dejavnostih zavzeli stališča v zvezi z uvedbo petdnevnega delovnega tedna v šolskih in drugih zavodih (rok: marec 1969); — nadaljevali v prizadevanjih, da bi bili še v letu 1968 uresničeni predlogi za zakonski popravek o premiku delovnega časa za najmanj eno uro nazaj in za uzakonitev polurnega odmora; prav tako se bodo še vnaprej zavzemali za učinkovitejše reševanje problematike otroškega varstva in prehrane, povečanih življenjskih stroškov, problematike produktivnosti dela ipd. 8. Socialno varstvo- Področje socialnega varstva zahteva več organizirane družbene skrbi v organizacijskem, vsebinskem in materialnem pogledu. V tem okviru je nujna zlasti tudi zakonska ureditev tega področja, to je sprejem in uveljavitev republiškega zakona o samoupravljanju, organizaciji in financiranju socialnega varstva. Razprave o tem so se v skupščini in drugih organih že začele. Pododbor za zdravstvo in socialno varstvo republiškega odbora bo do konca leta 1968 obravnaval problematiko zavodov za starostnike in defektno mladino (s posebnim poudarkom na položaj zaposlenih delavcev v teh zavodih) na razširjeni seji, na katero bodo povabljeni tudi predsedniki vcčiih osnovnih sindikalnih organizacij s tega področja. Na podlagi omenjenih razprav, analiz, ki jih pripravlja republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, ter drugega gradiva bo pripravil stališča in jih posredoval v razpravo predsedstvu republiškega odbora. Razen tega bo pododbor za zdravstvo in socialno varstvo spremljal problematiko in delo skupnosti otroškega varstva in po potrebi predlagal ukrepe za ureditev nastalih problem'.'”. 9. Republiška zakonodaja o zdravstvenem varstvu 1$ in zavarovanju Široka javna razprava v sindikatih, SZDL in drugih organih in organizacijah o bodoči ureditvi zdravstvenega vanstva in zdravstvenega zavarovanja (organizacija, samo- upravljanje, financiranje) je pokazala, da je zaradi različnih razmer v republikah smotrna na tem področju kvečjemu zvezna splošna zakonodaja, ki naj zagotovi samo osnovno enotnost sistema. Definitivna ureditev zdravstvenega varstva naj bi bila prepuščena republiški zakonodaji. Ureditev zavarovanja pa je iskati v samoupravnih odločbah zavarovalnih skupnosti in si v okviru splošne republiške in zvezne zakonodaje zagotoviti enotnost, vzajemnost in solidarnost ter s pogodbenimi odnosi urediti vezi z izvajalci zdravstvenega varstva. Pododbor za zdravstvo in socialno varstvo bo sodeloval v pripravah za republiške predpise predvsem z vidika interesov delavcev družbenih dejavnosti in s predpostavko, da morajo republiški predpisi o zdravstvenem varstvu in zavarovanju omogočiti organsko pravilnejše samoupravne odnose med zdravstvenimi zavodi in zavarovanci. Metode svoje aktivnosti na tem področju bo pododbor določal sproti glede na naravo naloge. 10. Zdravstveno varstvo Napori za učinkovitejše zdravstveno varstvo na Slovenskem so v zadnjih letih že prispevali k bistveno boljši organizaciji zdravstvene službe in zdravstvenega varstva. Kljub temu imamo v slovenskih zdravstvenih zavodih še precej heterogeno organizacijo dela, obračunavanje in financiranje, pa tudi različen strokovno-medicinski in organizacijsko-eko-nomski nivo. Istočasno ugotavljamo, da nekaj bolnic še nima jasno začrtane in družbeno akceptirane programske smeri za bodoče delo. Zato bo pododbor za zdravstvo spremljal delo v zvezi z verifikacijo zdravstvenih zavodov in dolgoročnim programiranjem njihove dejavnosti, kapacitet, razmestitve ter namembnosti. Prav tako bo v interesu izenačevanja pogojtev delovanja in nadaljnje rasti samoupravljanja v zdravstvu podpiral težnje za afirmacijo enotnega načina obračunavanja dohodka v bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih. Pododbor za zdravstvo bo nadalje s posebno pozornostjo obravnaval realizacijo sanacij v zdravstvenih zavodih, ki so poslovali z deficitom, problematiko deficitov v skladih ter problematiko objektivizacije stopenj in umestnosti izrednih oziroma dopolnilnih prispevkov. O svojih ugotovitvah, predlogih in stališčih bo pododbor seznanjal pristojne organe in osnovne sindikalne organizacije, po potrebi pa bo pripravil gradivo tudi za razpravo na seji predsedstva republiškega odbora. o 11. Teze e razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje Maja 1968 je zvezna skupščina dela v javno razpravo teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje. Ze ob usklajevanju splošnega zakona o šolstvu z določili ustave SFRJ je bilo ocenjeno, da so potrebne širše in temeljitejše spremembe v našem sistemu izobraževanja in vzgoje. Razvoj znanosti in tehnologije ter razvoj samoupravnih odnosov namreč terja nov pogled na sistem izobraževanja in vzgoje ter prilagajanje njegove fiziognomije in družbene funkcije. Teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje so bile pripravljene in dane v javno razpravo z namenom, da bi bil na teh osnovah izdelan dokument (resolucija ali zakon), ki bi začrtal splošne smernice razvoja in izpopolnjevanja vzgojno-izobraževalnega sistema. Ker je ustrezna izpopolnitev vzgojno-izobraževalnega sistema v interesu vseh delovnih ljudi, bo republiški odbor še nadalje aktivno sodeloval v javni razpravi o tezah, in sicer tako, da bo pododbor za šolstvo: — v septembru, oktobru in novembru organiziral razprave na nekaterih območjih in v nekaj delovnih organizacijah; člani pododbora bodo v teh razpravah tudi aktivno sodelovali; — v decembru sumiral zaključke razprav ter pripravil predlog pripomb in stališč, o katerih bi razpravljalo tudi predsestvo republiškega odbora in jih posredovalo zvezni skupščini. 12. Struktura zaposlenih in perspektivne potrebe po kadrih v šolstvu Na področju šolstva se srečujemo z vrsto kadrovskih problemov: na stopnji predmetnega pouka učijo delavci, ki si morajo po noveli zakona o osnovni šoli v določenem roku pridobiti ustrezno izobrazbo. Nekatere predmete učijo učitelji z neustrezno strokovno izobrazbo. Ob tem pa dobivamo vedno več diplomantov, ki se kmalu ne bodo mogli več zaposliti. Z namenom, da bi pomagal pri reševanju kadrovske problematike v šolstvu, bo pododbor za šolstvo v oktobru 1968: — obravnaval analizo Zavoda za šolstvo SR Slovenije o kadrih v osnovnih šolah in predlagal predsedstvu republiškega odbora, da sprejme stališča o nadaljnjem izobražen vanju učiteljskega kadra za osnovne šole; — predlagal republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo, da poskrbi za ustrezno kadrovsko analizo za srednje šole; — priporočil sindikalnim podružnicam in samoupravnim organom šol, da učiteljem, ki si morajo v določenem roku pridobiti izobrazbo, nudijo potrebno materialno in moralno pomoč. 13. Financiranje strokovnega šolstva Financiranje strokovnega šolstva še vedno ni zadovoljivo rešeno. Kljub obveznemu odvajanju prispevka za financiranje strokovnega šolstva sredstva ne zadoščajo. Razen tega so bila zbrana sredstva neustrezno razdeljena med posamezne temeljne izobraževalne skupnosti. Takšne razmere v financiranju strokovnega šolstva motijo normalno delo temeljnih izobraževalnih skupnosti, povzročajo negodovanje in kritiko s strani delovnih organizacij, med šolskimi kolektivi pa občutek negotovosti. Pododbor za šolstvo se bo zavzemal, da se vprašanje financiranja strokovnega šolstva v letu 1968 zadovoljivo reši. V ta namen bo: — vplival na ustrezne spremembe v zakonu o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja; in — se še vnaprej zavzemal za ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti. 14. Problematika visokošolskih zavodov in znanstveno-raziskovalnih institucij V zadnjih letih sredstva za financiranje visokošolskih zavodov in znanstveno-raziskovalnih institucij niso zadoščala za njihovo nemoteno delo. To je imelo za posledico, da je bilo tudi delo samoupravnih organov usmerjeno predvsem navzven, manj pa v reševanje notranjih problemov — organizacijskih, kadrovskih in vsebinskih. Pododbor za šolstvo bo v sodelovanju z univerzitetnim sindikalnim odborom novembra 1968 pripravil informacijo o materialnem položaju in problemih samoupravljanja v visokošolskih zavodih in znanstveno-raziskovalnih institucijah in na tej osnovi sprejel stališča, kako čimprej rešiti posamezne probleme. Pododbor za šolstvo bo s pripombami in mnenji še nadalje sodeloval tudi pri pripravah zakona o visokem šolstvu in se zavzemal za uresničenje stališč, ki jih je posredoval sindikat pristojnim organom. Pododbor bo sodeloval tudi pri pripravah zakona o raziskovalnem delu. J 15. Samoupravljanje in financiranje kulture Samoupravljanje in financiranje kulturnih dejavnosti sistemsko še ni ustrezno urejeno. Nujne so take spremembe v sistemu financiranja in samoupravljanja, ki bodo temeljile na dolgoročnejšem nacionalnem programu razvoja kulturnih dejavnosti (npr. gledališča, knjižnice, spomeniško varstvo, muzeji, arhivi itd.) in omogočile stabilnost virov ter smotrno samoupravno razdelitev in porabo sredstev, namenjenih za kulturo. Pododbor za kulturo jo v minulem obdobju že začel s pripravami za sistemsko ureditev tega področja. Med drugim je pripravil gradivo »Osnove sistema samoupravljanja in financiranja kulture1", ki je bilo obravnavano tudi na seji predsedstva republiškega odbora. Na podlagi tega gradiva in gradiva o materialnem položaju kulturnih dejavnosti (ki ga je pripravil republiški sekretariat za kulturo in prosveto) bo pododbor za kulturo (samostojno ali skupno s sekretariatom) pripravil teze za zakon o samoupravljanju in financiranju kulture. Po razpravi na seji predsedstva republiškega odbora in potem, ko bodo k tezam dale svoje pripombe osnovne organizacije sindikata v zavodih s področja kulture, bo predsedstvo republiškega odbora predložilo teze Skupščini SR Slovenije in se zavzelo za to, da bi bil-zakon čimprej sprejet. Razen priprav za zakon bo pododbor za kulturo vplival na to, da se bo veljavna praksa financiranja kulture začela čimbolj približevati oblikam bodoče sistemske ureditve. Zato si bo pododbor prizadeval, da se sredstva za financiranje kulture v občinah izdvojijo iz proračunov in da se skladi za financiranje kulture osamosvojijo ter postanejo oblikovalci politike razvoja kulture in financerji programov dejavnosti kulturnih institucij. Pododbor bo aktivno sodeloval tudi v pripravljanju nacionalnega programa kulturnega razvoja. 16. Reforma pravosodnega sistema V pravosodnih organih in v skupščinskih telesih že dalj časa razpravljajo o sistemskih, vsebinskih in organizacijskih spremembah, ki jih je potrebno opraviti, da bi sodišča, javna tožilstva in javna pravobranilstva lahko še bolj skladno in učinkovito izvrševala svoje ustavne funkcije. Razprave o spremembah v pravosodnem sistemu vzbujajo upravičen interes vseh delavcev pravosodnih organov. Zato bo pododbor republiškega odbora za državno upravo in pravosodje pregledal temeljna stališča, ki so se izoblikovala v dosedanjih razpravah in se na ustrezen način vključil 32 v nadaljnje priprave za uveljavitev predvidenih sprememb. Po potrebi bo pododbor pripravil gradivo tudi za razpravo na seji predsedstva republiškega odbora. 17. Delovne in življenjske razmere delavcev carine, notranje uprave in civilnih oseb na delu v JLA Posebnosti v delovnih in življenjskih razmerah delavcev, ki delajo v carini, notranji upravi in Jugoslovanski ljudski armadi narekujejo posebno obravnavanje. To tembolj, ker problematika naših članov sindikata z navedenih področij do sedaj ni bila dovolj v središču - pozornosti republiških in zveznih sindikalnih vodstev. Pododbor za državno upravo in pravosodje bo zbral potrebne informacije o življenjskih in delovnih razmerah v carini, notranji upravi in JLA. Med drugim bo v ta namen organiziral razširjene seje pododbora, na katerih bi sodelovali tudi predsedniki sindikalnih podružnic prizadetih dejavnosti. Predloge za rešitev odprtih vprašanj bo (po potrebi prek predsedstva RO) posredoval pristojnim organom in se aktivno zavzel za njihovo uresničevanje. 18. Občni zbori osnovnih organizacij (podružnic) sindikata delavcev družbenih dejavnosti V večini (okrog tisoč) osnovnih organizacij Sindikata delavcev družbenih dejavnosti bodo v jeseni 1968 redni občni zbori. Pripravo občnih zborov in njihovo izvedbo nedvomno lahko uvrščamo med politične akcije prvorazrednega pomena, zato jim moramo v RO in v občinskih vodstvih posvetiti vso potrebno pozornost in skrb. Razen pomoči, ki jo bodo osnovnim organizacijam dali člani RO na svojem območju pri pripravah in pri izvedbi občnih zborov, bo v sodelovanju z RS ZSS pripravljena vsebinska, organizacijska in kadrovska usmeritev in posredovana osnovnim organizacijam ter občinskim oziroma medobčinskim vodstvom. Treba bo doseči, da bodo občni zbori vsestransko dobro pripravljeni in vsebinsko aktualni, da bodo sprejeli konkretne programe za nadaljnjo aktivnost osnovnih organizacij in izvolili močna vodstva, ki bodo sposobna zagotoviti učinkovito delo sleherne osnovne organizacije. Občne zbore osnovnih organizacij je treba izkoristiti tudi za izvolitev občinskih oziroma medobčinskih odborov Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, kjer jih dosedaj še ni bilo in za kadrovsko in organizacijsko okrepitev obstoječih. Lani sprejeta usmeritev, da je okrepitev občinskih in medobčinskih vodstev našega sindikata ena od temeljnih nalog 13 ^ republiškega odbora, je sestavni del aktivnosti tudi v tem obdobju. Celotni nalogi naj posveti še posebno skrb organi-zacijsko-kadrovska komisija republiškega odbora. IS. Sodelovanje pri pripravah in sprejemanju statuta Zveze sindikatov Slovenije Statut Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil sprejet na VI. kongresu ZSJ, daje precej večjo samostojnost (po vse-binski in formalni strani) organizacijam sindikata v republiki in občini, zlasti pa poudarja pomembnost osnovnih organizacij (podružnic). Da bi pripomogli k učinkovitejši organizaciji sindikatov v SR Sloveniji in takemu njihovemu delovanju, ki ustreza interesom delavcev v okviru družbene in gospodarske reforme, bo Zveza sindikatov Slovenije sprejela svoj statut. Republiški odbor in predsestvo RO bosta sodelovala pri pripravah in sprejemanju statuta po svojih predstavnikih, po potrebi pa bosta v osnutku statuta organizirala tudi razpravo na svojih sejah. Organizacijsko-ka-drovska komisija bo do konca februarja 1969 pripravila napotke o tem, kaj naj vsebujejo pravila osnovnih organizacij in občinskih vodstev Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Preučila bo tudi vprašanje umestnosti sprejemanja statuta Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. 20. Seminarji za novoizvoljene člane izvršnih odborov osnovnih organizacij in občinskih vodstev Na občnih zborih osnovnih organizacij Sindikata delavcev družbenih dejavnosti bodo izvoljeni novi izvršni odbori. Lahko predvidevamo, da bo od skupnega števila novoizvoljenih članov izvršnih odborov vsaj polovica novih, to je kakih 4000. Novoizvoljenim članom izvršnih odborov pa tudi novoizvoljenim članom občinskih vodstev je treba omogočiti, da bi se podrobneje seznanili z organizacijo sindikata, vsebino njegovega dela in z metodami, ki jih je treba uporabiti za zagotovitev učinkovitega delovanja. V ta namen bo republiški odbor pomagal občinskim in medobčinskim vodstvom, da bi do maja 1969 v vseh občinah skupno z delavskimi univerzami organizirali seminar in druge oblike usposabljanja za funkcioniranje sindikata. Zavzel se bo tudi, da bi v okviru Republiškega sveta ZS Slovenije izdali žepni priročnik za vse sindikalne aktiviste. m. Posebnega pomena za aktivnost republiškega odbora in njegovih organov, občinskih ter medobčinskih odborov in osnovnih organizacij (podružnic) Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je stalno, sistematično prizadevanje za zboljšanje organizacije dela in delovnih metod, zlasti pa tudi medsebojnega komuniciranja in komuniciranja z javnostjo. Gre za organizirane napore, da bi povečali učinkovitost In odgovornst v izvrševanju predvidenih nalog. Republiški odbor in njegovi organi ter občinska in medobčinska vodstva morajo svoje delo organizirati tako, da bodo lahko dajali ustrezno pomoč podružnicam, ki morajo postati odločujoč dejavnik v uresničevanju življenjskih interesov naših članov. Orientacija vodstev k osnovnim organizacijam in članstvu mora biti prisotna v vseh nalogah, ki so določene s tem programom in v vseh drugih akcijah sindikata. Uresničujoč navedeno orientacijo bo predsedstvo republiškega odbora, po predlogu organi^acijsko-kadrovske komisije, dalo še posebne napotke o izpopolnitvi organizacije, delovnih metod in sistema komunikacij ter po potrebi sprejelo tudi druge ukrepe. IV. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije meni, da morajo vsa občinska in medobčinska vodstva ter izvršni odbori vseh osnovnih organizacij (podružnic) najpozneje do konca leta 1968 sprejeti program svojih nalog za leto 1969. V programu je treba natančno opredeliti nalogo in določiti način izvrševanja, izvrševalce ter roke. Pri sprejemanju programov za leto 1969 naj izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij in občinski ter medobčinski odbori UPOŠTEVAJO NALOGE, KI SO DOLOČENE S PROGRAMOM REPUBLIŠKEGA ODBORA, VENDAR TAKO, DA JIH V SVOJEM PROGRAMU PRILAGODIJO POSEBNOSTIM SVOJIH RAZMER. Upoštevati pa morajo tudi določbe statuta ZSJ in Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki določata predvsem tele smernice za družbene aktivnost osnovne sindikalne organizacije: — da je v središču družbenoekonomskih, idejnih in političnih dogodkov okolja, v katerem deluje; da stalno spremlja stanje in probleme, s katerimi se srečujejo delovni ljudje v delovni organizaciji ali organu in da daje predloge organom samoupravljanja za sprejemanje najustreznejših rešitev; — da se bori proti samovolji in birokratskim postopkom poedin-cev in organov; — da ustvarja pogoje za napredek samoupravljanja in da se direktno angažira v razvoju neposrednega samoupravljanja; — da se zavzema za oblikovanje dohodka in njegov delitve po rezultatih dela; — da razvija iniciativo delavcev za povečanje produktivnosti dela, ekonomično poslovanje in stalno izboljševanje organizacije dela; — da si prizadeva za dvig življenjskega standarda, zboljšanje delovnih razmer in zaščite pri delu; — da zagotavlja članom pomoč in zaščito pri uresničevanju njihovih samoupravnih pravic; —.^a <*a3e Pomoč članom v primeru bolezni in nesreče pri delu in pri reševanju njihovih osebnih ter družinskih problemov; — da skrbi za dvig splošne, družbenoekonomske, strokovne in kulturne ravni delavcev; — da se bori za uresničevanje družbenih moralnih pravil; — da skrbi za družabnost, kulturno-prosvetno dejavnost, dopuste, razvedrilo, šport in druge množične dejavnosti; — da včlanjuje v sindikat še nevčlanjene delavce in da redno zbira članarino. V navedenem okviru naj osnovne organizacije (podružnice) Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije dajo v naslednjem obdobju prioriteto predvsem tudi temle nalogam: 1. Temeljit in kritičen pregled uresničevanja samoupravljanja z vidika odnosov družba—služba in z vidika odnosov znotraj delovnih skupnosti, ugotovitev pomanjkljivosti v splošnih aktih in v praksi; izdelava konkretnega načrta akcij v smeri izpopolnjevanja, poglabljanja in nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov, odločni ukrepi za zboljšanje kvalitete dela, za čuvanje zakonitosti in proti kršenju družbenih moralnih norm; zaostritev odgovornosti vsakega za svoje delo in zaostritev discipline pri delu. 2. Ustvarjalno sodelovanje znotraj delovne skupnosti, v okviru občine in republike pri pripravljanju in uresničevanju družbenih odgovorov o vrednotenju dela družbenih dejavnosti (programiranje dela, osnove* in merila za formiranje in delitev dohodka, skladi itd.). 3. Analiza notranje delitve dohodka, ugotovitev postopkov ter osnov in meril, ki morebiti niso skladna z načeli delitve po rezultatih dela, izdelava predlogov samoupravnim organom za potrebne korekture pravilnikov in za zboljšanje prakse v zvezi z delitvijo dohodka; posebno pozornost je treba posvetiti tudi kritični oceni nadurnega in honorarnega dela in se zavzeti za odpravo te vrste dela oziroma zmanjšanje na neobhodni minimum. Odločnejša bitka za racionalno uporabo sredstev. 4. Skrb za zboljšanje dela in odnosov s strokovnih, moralnih in političnih vidikov v smislu naloge, ki je predvidena v točki II/4 tega programa. 5. Izvedba občnega zbora, vsestranske organizacijske in vsebinske priprave; izvolitev močnega izvršnega odbora, ki bo sposoben zagotoviti učinkovito delo osnovne sindikalne organizacije. 6. Konkretna skrb za uresničevanje zaščitne funkcije sindikata: kritična analiza pravilnikov in drugih splošnih aktov delovne organizacije (skupnosti) v zvezi z zaščito na področju delovnih razmerij, varstvom pri delu in v času bolezni, oddiha in rekreacije, strokovnega izobraževanja, razpolaganja s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo in drugimi sredstvi sklada skupne porabe itd. Tudi kritična analiza prakse. Priprava predlogov za ukrepe, ki naj odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Naloge, ki jih v tem programu navajamo kot prioritetne za osnovne sindikalne organizacije naj bi imele prioriteto tudi v programih nalog občinskih in medobčinskih vodstev našega sindikata. V. Predsedstvo, pododbori in organizacijsko-kadrovska komisija republiškega odbora sprejmejo po potrebi vsak za svojo področje tekoče operativne načrte za izvrševanje nalog, določenih s lem programom in za izvrševanje drugih nalog, ki bi se kot nujne pojavile med letom. VI. Predsedstvo bo poročalo o uresničevanju tega programa na plenarni seji republiškega odbora oktobra 1969, po potrebi pa tudi med letom. Številka: 134/1 Datum: 16. IX. 1968 Tajnik RO: Slavko Grčar Slavko Bohanec Predsednik RO: PROSVETNI DELAVEC radio in Sola NIŽJA STOPNJA: 25. in 26. oktobra: ČOKOLADA ZA BABICO 2. novembra: SREČNI PRINC 8. in 9. novembra: VETER 15. in 16. novembra: OLASBENA 22. in 23. novembra: KO SEM SREČAL SLAVICO SREDNJA STOPNJA: 22. in 23. oktobra: FILM O KEKCU 29. in 30. oktobra: MSTISLAVOVA ZADRUGA 5. in 6: novembra: IVAN CANKAR 12. in 13. novembra: DEKLAMACIJA 19. in 20. novembra: UČENEC — JUTRIŠNJI DELAVEC 26. in 27. novembra: ZGODBE IZ MUZEJA NOB VIS J A STOPNJA: 22. in 24. oktobra: SPARTAK — upor sužnjev v starem Rimu 29. in 31. oktobra: UPORNIK IZ FLORENCE 5. in 7. novembra: ZAPOREDJE MELODIJ V VEČGLASJU 12. in 14. novembra: ODKRITELJ NOVEGA SVETA 19. in 21. novembra: MOŽ, KI JE KAZAL POT 26. in 28. novembra: DRUGO ZASEDANJE AVNOJ Srednja stopnja: 22. oktobra ob 8.55 I. program 23. oktobra ob 14.05 II. program Film Kekec Da ne bo pomote! Slovenci smo doslej ustvarili že tri filme o Kekcu, Rožletu in Tinkari — ali bolje povedano: ustvarila sta jih scenarist Ivan Ribič in režiser Jože Gale ob pomoči in sodelovanju igralcev, snemalcev, montažerjev in še vseh številnih preostalih članov filmskih ekip, pri čemer seveda na najpomembnejšega, čeravno ne več prisotnega pisatelja Josipa Vandota, ki si je pravljični Kekčev svet izmislil. ne smemo pozabiti. Ijamo za naše večno radovedne šo- skupno delo ]e pravzaprav snemal- Ijeno stavo. Metka in Polonca sta se mara k zobozdravniku. Andrej tuli, larje ne bomo govorili takole na- na knjiga, ki jo je bilo treba pri- pogovarjali — katera je lepša, pa ko ga mama prisili, da se umije, sploh in vsevprek. Tema naše repor- praviti, preden so se odpravili sne- sta se pri tem sprli. Babica je znala posebno kadar je na vrsti glava... taže je tretji film na Kekčev motiv. mat. Režiser Gale nam bo pomagal ubrati pravo struno in razsodila, da Štiri proti nič je že za punčki. Mala Zvedeti bomo skušali vse o njego- izbrati kak zanimiv filmski prizor, nobena »ni lepša«, ker si nobena ni Mojca pa končno odloči stavo v ba- vem nastajanju.' kar pomeni, da se Prebrali ga bomo, se pogovorili o v redu umila ušes in nimata čistih bičin prid: pa vendarle niso vsi bomo najprej oglasili v filmskem njem, si ga po bliže ogledali — in nohtov. Dekleti užaljeno trdita, da otroci zmerom umazani. — To gre podjetju, kjer so°zavoljo velikih fi- tako mimogrede zvedeli vse o tem, noben izmed otrok, kar jih je v so- zdaj tudi Metki in Polonci do ži-nančnih’ uspehov poprejšnjih dveh kaj je bilo treba storiti, da so ga seščini, ni čist, a babica ne verjame, vega: trdno skleneta, da se bosta Kekčevih 'filmov sklenili naročiti lahko posneli. Dela prav gotovo ni Sklenejo stavo — in iščejo. vedno skrbno umivali. Babica, dobi še tretjega. Direktor podjetja se je bilo malo. In prizorov je v filmu Tončku ni mar, da je malico z iz njunih prihrankov čokolado, po- oglasil pri Ivanu Ribiču, našem zna- lepo število. Pri razkrivanju vseh umazanimi rokami. Minka hodi sku- jesta pa jo seveda sami. nem scenaristu, in ga pregovoril, da teh filmskih skrivnosti pa vseeno štrana, ko da nosi na glavi sračje Oddaja je preprosta; sodimo, da se je lotil nove, tretje zgodbe. Van- ne bomo doživljali preveč težav, saj gnezdo. Alenka si ne čisti zob in ne gre v razredno delo tega obdobja, dotove predloge tokrat ni bilo več, smo bili nekaj časa sami poleg, po- zato si je moral pomagati kar sam. mešani med sodelavce filmske ekipe Izmislil si je zgodbo, ki je povsem na terenu — na visokem Vršiču in Srednja stopnja: 29. oktobra ob 8.55 I. program njegova, pa čeprav v njej nastopajo v Kranjski gori namreč. Videli smo Vandotovi junaki — naši stari znan- jih pri delu, se pogovarjali z igralci, ci. Seveda nam kaj več o tem v sa- pasli smo radovednost, kolikor nam mi oddaji pove pisatelj Ribič. Pove je duša dala — in zdaj nam _Pre- 30. oktobru ob 14.05 II. program Mstislavova zadruga nam, med drugim, da sta scenarij ostane samo še, da vam sporočimo, s to oddajo želimo podati šolar- so se greli otroci. Neko jutro se je pisala skupaj z režiserjem Jožetom kaj vse vemo o tretjem Kekčevem jem živo sliko enega dne v staro- dvignila vsa vas, razen stark, in so ........... ‘ ’ ' vanski zadrugi. šli trebit in sekat podrast ter mladi V začetku oddaje se avtor spo- gozd. Z njim sta bila tudi Mstisla-minja junakov svojih otroških sanj vov sin Ratibor in Branislav, in med njimi Iztoka iz Finžgarje- Branislav ni imel obstanka. Galetom, saj sta že stara filmska filmu, prepričani, da se vam ob na- slovanski zadrugi, sodelavca. Ali natančneje: njuno šem pripovedovanju ne bo zdehalo. Višja stopnja: 22. oktobra ob 15.05 II. program vega romana »Pod svobodnim son- »Kresnik me kliče,« je trdil. »Pra-24. oktobra ob 8,55 I. program cem«. Tako je nevsiljivo spomnil vi mi, naj si blizu reke izdolbem Spartak šolarje na lepi roman, ki so ga že drevak. Z drevakom bi se spustil po prebrali ali ga še bodo in si bodo reki navzdol. Nekaj mladih žena in tako laže ustvarili predstave o sta- mož iz vasi bi povabil na pot. Plenit rih Slovanih. Do zgodovinske resni- bi šli v bizantinske hiše in na polja.« Po delu francoskega avtorja varnost za Rim, in to armado je Jeana Defrasna (Recits tires de i’hi- hotel uporabiti, da bi sebi in svojim ce o starih Slovanih se je težko Bratiboru pa' je ' svetoval Kresnik, storie de Rome, Pariš 1954, ed. Fs sotrpinom priboril svobodo. Upor je dokopati, v ■ Finžgarjevem romanu naj poseka goščavo in jo na pomlad Nathan) nam je’sodelavec dr. Kaje- sprožil s peščico gladiatorjev, toda pa je je veliko. zažge. Z motiko nai zakoplje pepel tan Gantar pripravil oddajo o upo- potem, ko se je to jedro znašlo na Po tem uvodu nadaljuje avtor v zemljo, da bo rodila. Nato naj ru sužnjev v starem Rimu in o vodi- svobodi, so se mu v trumah pridru- oddaje zgodbo, ki jo je namenil prav poseje žito in ga zbrana. Na jesen žili sužnji z vseh koncev Apenin- za to priliko. Zamislil si je majhno, bo imel svoje brašno. telju upora — Spartaku. . _ ...... S prvo Sceno uvede avtor poslu- skega polotoka. Spartak in drugi blatno vas. V njej je nekaj moz, šalce v vzdušje, ki je vladalo v Rimu voditelji upora so si na vso moč pri- žena in otrpčadi, oblečenih v ovčje prav? To težko vprašanje je rešil neposredno pred uporom. Gre za ne- zadevali, da bi to množico- po voja- kožuhe, pa tudi v hlače in tunike iz Mstislav. Kresnik je moder bog in *sramno kupčevanje s sužnji na trgu ško uredili in oborožili z zaplenje- lanenega platna. So bosi ali pa obuti hoče dobro ljudem, zato vedno prav v Kapui, ki niso več le delovna sila, nim orožjem. To jim je sprva tudi v opanke iz brezovega lubja. Okoli svetuje, le da svetuje vsakemu dru- temveč tudi zunanji znak razkošja, uspevalo. Vojska upornih sužnjev je njih se gnetejo psi in drobnica. In gače. igrača bogataških gospa, predmet, imela velike vojaške uspehe: uspeš- to naj bi bila Mstislavova zadruga. Kateremu je Kresnik svetoval Ob tem vprašanju, kako naj od- J. L CX f—, VI L CA .O. . i A A t—, J—* a. *— » * - ■— ^} — — —- — ■ — — — — ■ ,) — — — ir . A •' . J . _ na katerega so brezdelni gospodje no se je vojskovala z rednimi rim- V njej so živeli stari Mstislav, nje- slej živijo, se je zadruga razdelila, stresali svojo slabo voljo. skimi legijami in izvedla zahtevne govi sinovi in hčere, njih žene in _ Bronislav se je^ odpeljal po reki. Nič bolje niso ravnali s. sužnji v vojaške premike, gladiatorski šoli v Kapui, kjer se je Nesoglasjem v možje, veliko vnukov in vnukinj in Ratibor pa je šel s svojimi proti zahodu. Mstislav je z nekaterimi vodstvu upora tudi že nekaj pravnukov. rodila misel o uporu in kjer se je glede končnega cilja vojskovanja, Bila je zgodnja zima, lesnega še ostal. Ko je umrl, je divjina prc- končno tudi pričel. Voditelj upora predvsem pa težavam s preskrbo, ni bilo. in žene je zeblo, zato rasla selo in kmalu ni bilo vec Spartak je bif izkušen vojak. Služil se je pridružila še ostra zima. Kljub je sredi sela gorel ogenj in ob njem videti, da je tod živela Mstislavova je v pomožni četi rimske armade, neizmernemu pogumu sužnjev so ko pa je ta odšla v boj zoper nje- rimske čete zadušile upor in do gove rojake Tračane, je pobegnil, zadnjega moža pokončale Spartako-Ujeli so ga in tako se je kot suženj vo vojsko. znašel v gladiatorski šoli v Kapui. Ostal je le spomin na junaško Spartak je čutil, da je velikanska dejanje: opomin gospodarjem in armada sužnjev nenehna resna ne- zgled za zatirane — ne samo v starem Rimu, temveč povsod in vedno. zadruga. Višja stopnja: 29. oktobra ob 14.05 II. program 31. oktobra ob 8.55 I. program Upornik iz Florence »Oddaja Upornik iz Florence« velja predvsem za Galilejevo domo- govori o velikem renesančnem fizi- vino Italijo. Rodil se je v Florenci, Nižja stopnja: 25. oktobra ob 14,05 II. program ku in astronomu Galileu Galilei. v družini ne preveč bogatega trgov- 26. oktobra ob 8.55 I. program Sodi torej v vrsto biografskih od- ca s suknom, in kakor je že navada daj, ki imajo seveda širši namen, v takih družinah, mu je oče name- ČokoSacia za babico vsaj v skopih potezah orisati zgo- nil akademski poklic, toda takega, devinske in družbene okoliščine, v ki bi njemu, bržkone pa tudi druži- Oddaja hoče podčrtati osnovne bomo še enkrat povedali to, kar tudi katerih se uveljavlja enkratna oseb- ni, zagotovil blaginjo. Moral bi bil in naj preprostejše zahteve osebne sicer tako pogosto slišijo — v šoli nost znanstvenika ali umetnika. postati zdravnik. Toda prirojena ve- higiene, ker je pač še zmerom tako, in doma — da je snaga pol zdravja Galileo Galilei je živel v šestnaj- doželjnost ga je vlekla drugam, zato da je zlasti otroci ne upoštevajo in in da je tudi za oko čeden lahko stem stoletju, v času, ki ga zgodo- kot študent medicine na univerzi v da šo sprti z vodo, ko gre za umiva- samo tisti, ki je tudi snažen. vinarji označujejo kot pozno rene- Piši ni uspeval. Ze takrat pa se je nje. Z malce šaljivo zgodbo jim Čokolada pomeni za babico dob- sanso. Ta oznaka v mejah stoletja ukvarzal s fizikalnimi poskusi. Nje- gov prvi ■uspeh je bil zakon o prostem padu. S pomočjo preprostega nihala je namreč ugotovil, da telesa en-ake velikosti in oblike nihajo enako ne glede na težo. Ce torej enako nihajo, tudi padajo enako hitro. S svojim odkritjem pa se je Ga-lilei dotaknil ene največ jih avtoritet za vsa znanstvena vprašanja — avtoritete grškega filozofa Aristotela. Le-ta je ob zakonu grške filozofije zgradil edinstven sistem formalne logike. Aristotelovo delo s tega področja je njegova šola zbrala v Organon, kar pomeni orodje, v prenesenem pomenu torej metodo znanstvenega mišljenja in raziskovanja, S to metodo so se potem Aristotel in njegova šola lotili zbiranja in urejanja vsega antičnega znanja o svetu in človeku. Na filozofskem področju niti stari niti srednji vek nista ustvarila pomembnejšega dela, zato je razumljivo, da je Aristotel tudi v pogledu posameznih prirodoslovnih znanosti pomenil srednjeveškemu človeku nedotakljivo avtoriteto. Zaupali so mu in nikomur ni padlo v glavo, da bi bil preveril njegove ugotovitve. Pa tudi v renesansi, ki je bila nekakšen prerod antične znanosti in umetnosti, njegov ugled ni padel. Da bi bolje razumeli silovit odpor, s katerim so Galilejevi sodobniki sprejeli njegova odkritja, moramo poznati družbene razmere v .pozni renesansi. Po silnem poletu humanizma od trinajstega do šestnajstega stoletja je v šestnajstem stoletju nastopila reakcija. Velika sprostitev nravi je grozila z razsulom. Predvsem pa se je Cerkev čutila ogroženo. Na severu se je rodilo reformacijsko gibanje in dotlej dokaj svobodomiselni renesančni papeži so zdaj zastavili vse sile za ohranitev Cerkvene oblasti. Z ognjem in mečem so se lotili vsega, kar je dišalo po svobodni misli in duhovnemu napredku. Nekdanji cvet renesančne družbe — humaniste — so zdaj neusmiljeno preganjali. Nič čudnega torej, da se je inkvizicija, nekakšna papeška tajna policija, temeljito ukvarjala z Galilejem, ker je s svojimi odkritji rušil Aristotelov ugled, hkrati z njim pa tudi duhovne temelje Cerkve. Če se za trenutek vrnemo k Aristotelovi filozofiji, bomo ugotovili, da je njegov logični sistem po zapletenem sklepanju vodil do neke nadnaravne sile, ki je vzrok in izhodišče vsemu gibanju sveta. Ta del njegove filozofije je torej dobro rabil srednjeveški sholastični filozofiji. Napredek prirodoslovnih ved je bil zatorej katoliški Cerkvi močno nevšečen. Galileju pa je bil še toliko bolj nevšečen, ker se. je lotil dokazovanja heliocentričnega sistema. S tem je vrgel zemljo in človeka iz središča vesolja, uničil Ptolomejevo podobo sveta, katero je sprejel v svoj sistem Aristotel, od tod pa je prišla med osnove krščanskega učenja. Če naj bi torej obstal ugled Cerkve, je moral slavni znanstvenik molčati. Naša oddaja govori o Galilejevem življenju in delu, ob njem pa je mogoče govoriti o številnih dejstvih, ki bodo poglobila in poživila zgodovinski pouk. ročaja in ga odnesla v zakotno ulico v borno kočico, kjer je revna žena hitela šivati svileno obleko za kraljičino dvorjanko, da bi s skromnim zaslužkom mogla kupiti svojemu bolnemu otroku vsaj najpotrebnejše. Lastovka je vedela, da se ne sme več dolgo muditi, ker se bliža zima, a je vendarle ostala še drugo noč pri princu, mu izkopala na njegovo željo safir iz očesa in ga odnesla študentu v podstrešno izbico — za drva, da ne bo zmrznil pri knjigah. Lastovka tudi tretjo noč ni odletela v Egipt. Se drugo oko je morala izkljuvati princu in odnesti safir mali prodajalki vžigalic na bližnjem vogalu. Zdaj je bil Srečni princ slep. Lastovki se je globoko zasmilil, ker Srednja stopnja: ga je ljubila, je sklenila ostati za vedno pri njem. Posedala je na njegovi rami in mu ščebetala o tem, kar je videla. In ker je bilo v mestu še obilo revščine, ji je princ velel, naj ostrga z njega bleščečo prevleko in naj razda zlato ljudem. Princ je stal poslej siv in brez sijaja na svojem stebru. Tudi zima je prišla in z njo sneg. Lastovko je bolj in bolj zeblo. Z zadnjimi močmi je zlezla princu na ramo, ga v slovo poljubila, potem pa mrtva padla k njegovim nogam. Tedaj pa je princu počilo svinčeno srce. Na županov ukaz so kip Srečnega princa pretopili, stopiti pa se ni hotelo njegovo srce. Vrgli so ga na smetišče, kjer je ležala mrtva lastovka. 5. novembra ob 8.55 I. program 6. novembra ob 14.05 II. program Ivan Cankar Vsako šolsko uro skušamo približati šolarjem velike može in je to tem teže, čim večje je njihovo delo. Na sporedu imamo oddajo o Ivanu Cankarju. Neža Maurerjeva je izbrala iz Cankarjevih del odlomke, ki jih je najlaže povezala v nekakšno celoto. V teh odlomkih so njegova otroška leta, njegov odnos do soljudi in do sveta in predvsem njegova ljubezen do matere. Odlomki so vzeti iz naslednjih Višja stopnja: Cankarjevih del: 1. »Jaz, bratje, pa vem za domo- vino«, str. 6 2. »Jaz, bratje, pa vem za domo- vino«, str. 29 3. Zbrana dela VIII., str. 155 4. Zbrana dela X., str. 408 5. »Jaz, bratje, pa vem za domo- vino«, str. 216 6. Zbrana dela VIII., str. 311 Želimo, da bi bila naša oddaja lepa dopolnitev vašega šolskega programa pouka slovenščine. 5. novembra ob 14.05 II. program 7. novembra ob 8.55 I. program Nižja stopnja: 2. novembra ob 8.55 I. program Srečni princ Zaporedje melodij v večglasju Namenili smo se, da v teh poznojesenskih dneh spet pripravimo čudovito, izredno toplo in humano zgodbo Oscarja Wilda, ki jo je Frane Milčinski zelo uspelo prelil v radijsko igrico. Naša odločitev pa, da jo podajamo učencem na nižji stopnji, je morebiti malce tvegana; ne zavoljo osnovne vsebine, marveč aavoljo nekaterih pojmov in predelav ki so takemu otroku še ne-*nani ali nejasni (Egipt, piramide, lotosov cvet in podobno). Prepričani pa smo, da bodo zgodbi kot celoti zlahka sledili vsi in da jih bo emocionalno močno zajela. Če bi bilo potrebno, bo dodatna učiteljeva razlaga zapolnila vrzeli. Vsebina. — Na visokem stebru nad mestom je stal kip Srečnega princa. Bil je pozlačen, za oči je imel dva modra safira, na meču se mu je iskril rdeč rubin. Vse ga je občudovalo. Svoje dni je živel princ v palači, Brezskrbnost imenovani. V njem in okrog njega je bila sama lepota in sreča, ni se pa menil, kaj se godi onstran visokega grajskega zidu. Tako je živel in umrl. A še po njegovi smrti je ostal simbol sreče in zato so napravili kip po njegovi podobi in ga postavili na steber visoko nad mestom. Na večer nekega poznojesenskega dne se je princu k nogam spustila zapoznela lastovka, da bi na poti k egiptovskim piramidam tu prenočila. Toda spanec so ji pregnale solze, ki so padale nanjo iz prinčevih oči. Povedal ji je, da joka nad zlobo in nad bedo, ki vladata v njegovem mestu. Pomagal bi rad trpečim, a se ne more ganiti s prostora. Zato je poprosil lastovko, naj mu bo potovka. Na njegovo željo je lastovka izkljuvala rdeči rubin iz mečevega Zadnjič je bilo govora o sozvočjih. Spoznali smo, da morajo pravilno izbrana sozvočja lepo poudariti značaj melodije in prispevati še en način večglasja, kjer ne gre za podpiranje melodije £ sozvočji, marveč za istočasno združitev ali prepletanje več podobnih ali pa tudi precej različnih, včasih navidez povsem nesorodnih melodij, ki pa se vendar stopijo med seboj v skladno celoto. Nižja stopnja: 8. novembra ob 14.05 II. program 9. novembra ob 8.55 I. program Veter Učni program elementarne šolske stopnje spremlja med drugim spremembe v naravi in marsikatera učna enota je posvečena tej tematiki. Tako nizajo v tem času razredni pogovori znamenja jeseni in bližajoče se zime. Gotovo nanese beseda tudi na vetrove, značilne spremljevalce poznojesenskih dni. Pa se nam je zdelo primerno, da dopolnimo te razgovore s svojo ilustracijo. Po začetni zamisli naj bi oddaja pripovedovala o tem. kaj vse veter zna. Avtor, Tomaž Kalin, se temu ni izognil, hkrati pa popelje v oddaji poslušalca po svetu, mu z besedo in slušnimi efekti predstavi vetrove vseh sil in mer, nakaže škodo in grozo, ki jo povzročajo, hkrati pa tudi prenekatero korist, ki jo ima človek od manjšega ali silnejšega gibanja zraka. Naše »doživljanje« vetra sicer ne poteka jeseni, marveč se zgodba začne in spleta y počitnicah. Družina se odpravi na morje — taborit. Po poti je vroče, a morje jih sprejme s prijetno sapico. Toda ponoči se dvigne vihar in prižene nevihto. Veter preti podreti šotor in taborniki ga morajo držati, da jim ga ne odnese. No, nevihta se umakne in vihar poleže, doživetje pa je za malega Toneta tako močno, da se mu vtihotapi še v sanje. Veter odnese fanta ',z šotora s posteljo vred, za kazen, ker ga je med nevihto zmerjal, da je samo za škodo. Ponesel ga bo okoli- sveta in mu dokazal, da zna biti tudi koristen. Že prek dneva na primer so ga vsi hvalili, ker jim je preganjal poletno vročino. Nočni vihar, vetrov starejši brat, je res nasilnej-ši, a kaj hujšega navadno ne naredi. No, zdaj nese veter Toneta nad Indijo — preobljudeno in pogostoma lačno deželo. B'ant vidi dolge procesije ljudi, ki prosijo za veter, za monsum. Monsum jim nosi dež in jih tako rešuje suše in lakote; brez dežja ni kcuha.' dežja pa ni, če veter ne prižene. obiakov. Ko letita dalje proti vzhodu, vidita v daljavi divjati tajfun, enega najstrašnejših viharjev, ki podira vse, ob kar zadene na svoji poti; tudi naša popotnika se mu izogneta, da ju ne potegne v svoj vrtinec. Na Japonskem najdeta daleč zunaj na morju ribiče, kličejo veter na pomoč, naj jih zanese v pristan, da se jim ne bodo usmradile ribe. Se dalje letita okoli Zemlje in nad Londonom naletita na gosto meglo, tako gosto, da je mestno življenje povsem ustavljeno: ni bilo vetra, da bi meglo razgnal. Na Tonetovo prigovarjanje priskoči veter Londončanom na pomoč, zapiha — in avtomobili glasno zatrobijo v zahvalo. No, kmalu potem odloži veter fanta spet v šotor in Tone se zbudi še ves v teny kar je bil doživel ponoči. Brž razloži vsem, da je veter koristen za ljudi in življenje na Zemlji, da brez vetra obla- ki ne bi potovali z morja na kopno in ne bi imeli nikoli dežja, vsepovsod bi bila, sama puščava. In kako veter nastane? — Sonce segreje zrak, ponekod zelo močno, segreti zrak je lažji, dvigne se, na njegovo mesto pa vdre hladnejši. Prav to vdiranje zraka iz okolice v prazen prostor je veter. Veter je zrak, ki se premika. Tone je šel potem vsak , večer počivat s tihim upanjem, da ga bo Veter spet odnesel na popotovanje. Srednja stopnja: Tega sicer ni več doživel, pač pa je skozi vse počitnice užival v prijetni morski sapi, bil vesel vetra, ko jim je pihal v jadra, na poti domov pa je na sečoveljskih solinah opazil črpalke, ki jim vetrnice poganja veter. Oddaja vsebuje za šolarje elementarne stopnje sicer nekaj novih zemljepisnih in drugih pojmov, ki pa današnjemu otroku v glavnem niso tuji; sicer pa je podana tako preprosto, da ji bodo zlahka sledili. 12. novembra ob 8.55 I. program 13. novembra ob 14.05 II. program Spomniti se moramo, da so proizvodi daljnih dežel Vzhoda prihajali v zgodnjem srednjem veku prek Bizanca v Evropo. S prihodom islama na obale Sredozemskega morja pa je Evropa izgubila to pretežno kopensko zvezo z Vzhodom. Italijanska mesta, zlasti Benetke in Geno- va, so prevzela vlogo posr-edovalea. Kupovala so od mohamedanskih narodov za drag denar to blago in ga še dražje prodajala evropskim narodom. Nič čudnega, da so ti narodi sanjali o bajnem bogastvu Daljnega vzhoda in iskali neposredno morsko pot v to deželo. Prvi so se zganili Portugalci in so konec 15. stoletja odkrili pot okoli Afrike v Indijo. Njihovi uspehi so vzbujali zavist Španije in spodbujali Krištofa Kolumba, da je hotel najti pot v Cipangu (Japonska) in Indijo v nasprotni smeri kakor Portugalci. Krištof Kolumb je bil rojen v Italiji in torej tujec v Španiji. Po dolgih letih čakanja, prizadevanja in spletk je vendar dosegel, da mu je španski dvor dal potrebna sredstva za daljno pot v dežele zlata in dišav. V razdobju med leti 1492 in 1504 . je potoval štirikrat čez Atlant-ki ocean ter odkril Srednjo ter del Južne Amerike. Do svoje smrti (leta 1506) je bil Kolumb prepričan, da je res dospel v Indijo. Zato je prebivalce teh dežel imenoval Indijance, zaradi tega se tudi Novi svet ne imenuje po njem. Mnogokaj v življenju Krištofa Kolumba nam je še dandanes uganka. Ta mož, ki hoče najti novi svet in kljubuje praznoverju in nevednosti visokih in nizkih, je bil in je še vedno privlačen za pisce, ki žele razsvetlili njegovo problematiko, odkriti prave vzroke njegove slave in pozabe. Naša oddaja bo pripravljena predvsem po knjigi Jakoba Wasser-manna in bo torej v njej tudi veliko govora o odnosu novih gospodarjev Amerike do tamkajšnjega prebivalstva. Knjigo je pod naslovom Krištof Kolumb in v prevodu Vladimira Nagliča izdala Mladinska knjiga. Nižja stopnja: 15. novembra ob 8.55 II. program 16. novembra ob 14.05ŽŽI. program Glasbena Deklamacija Kaj vse smo že doživeli na proslavah!? Ob recitatorjih, ki so si na vse pretege prizadevali, da bi nas pretresli, smo morali krotiti smeh, ob tistih, ki so nas hoteli spraviti v dobro voljo, smo se dolgočasili. In smo rekli: tale pa res ne zna recitirati. Res, vse prevečkrat stopijo na oder recitatorji, prepričani sicer, da so mojstri umetniške besede, pa v resnici o umetnosti deklamiranja nimajo pojma. Dobrih recitatorjev je žal veliko manj od tistih, ki jih s pravico imenujemo diletante, katerih patos, pretirano čustvovanje, nesmiselno in nepotrebno poudarjanje posameznih besed in siloviti dekla-matorski kriki so ne le smešni, pač pa pogostoma povsem zabrišejo smisel pesmi. Dobrega recitiranja se je seveda treba učiti — kot se je treba učiti vsake stvari na svetu. Pri tem učenju nas učitelji umetniškega ali pa vsaj lepega govorjenja opozarjajo na lepo število pravil, med njimi pa predvsem na preprosto, logično in čisto izgovorjavo, katere namen bodi ohraniti vsebino pesmi in jo vtisniti v poslušalcev spomin. Recitator Višja stopnja: se mora prilagoditi razpoloženju verzov, ki jih izgovarja, vendar ne tako, da se ob žalostni pesmi izjoče do solz in se pači, ali kaj podobnega. Najbolje stori recitator, ki se v pesem vživi tako, kot bi bila njegovo delo, njegova izpoved. Prav to je tisto naj dragocenejše, kar nam lahko da dober interpretet; izrazno prepričljivost in pristno podoživljanje. ki ju celo večina pesnikov ne premore, ker so pač — slabi recitatorji. V šolah nas predvsem zanima deklamiranje otroške poezije. Tudi šolarji sami čutijo, da večina med njimi nima ne deklamatorskih sposobnosti ne deklamatorskega talenta. A to niti ni najhujše. Hudo je, če se že otrok navzame spačenega in diletantskega način recitiranja, kakršnega otrokom že v prvih življenjskih letih tako rade vsiljujejo zaljubljene mamice. Koliko muk morajo prestati učitelji, da te napake odpravijo. Naša oddaja bo skušala šegavo in nazorno spregovoriti o vsem tem: o napakah in o dobrih zgledih. Morda le ne bo čisto zaman. 12. novembra ob 14.05 II. program 14. novembra ob 8.55 I. program Oddaji »Pojte z nami, otroci« in »Katera pesmica vam je bolj všeč?« sta na sporedu radijske šole že nekaj let zapovrstjo. Vsebina pisem številnih mladih poslušalcev, ki so nam vodilo pri programiranju oddaj pa kaže, da so te glasbene radijske šole še vedno zelo priljubljene. Zato se bosta ti oddaji menjavali tudi letos. Za pi-ro letošnjo radijsko šolo »Pojte z nami. otroci« bodo tokrat šolarji v oddaji »Katera pesmica vam je bolj všeč« izbrali med Srednja stopnja: tremi skladbami eno, ki se bo najbolj prilegala njihovemu okusu, ki jo bodo najraje peli. Notne zapise vseh treh pesmi bomo objavili v radijski prilogi »Dela«, vas pa vabimo, da nam pošljete na uredništvo radijske šole za nižjo stopnjo glasove otrok v vašem razredu. Za uredništvo pa bi bila zani« miva tudi vaša obširna poročila o razpoloženju, ki je vladalo v razredu, pri poslušanju oddaje. 19. novembra ob 8.55 I. program 20. novembra ob 14.05 II. program Učenec — jutrišnji delavec Odkritelj novega sveta Že bežen pogled na zemljevide vedelo človeštvo tiste dobe o Zem-15. stoletja nam pove, kako malo je Iji, na kateri sami živimo. Poklicno usmerjanje ni samo stvar doma, ampak tudi šole in strokovnih služb. Razmišljanja o poklicu sicer niso uvrščena (kot snov v predmetnik) v učni načrt naše osnovne šole, pogovore o poklicih pa lahko vseeno izvedemo pri vsakem šolskem predmetu in na vseh stopnjah. Otroke to zanima in čutijo, da je izbira poklica zelo važna. Oddaja z naslovom »Matjaž bi rad postal pisatelj ...« spodbuja razmišljanja o poklicu. Opozarja na potrebnost in vrednotenje dela, na opazovanje sposobnosti, ki jih nekdo kaže. na resnico, da je pravi poklic težko najti. Opisan je eden izmed prvih poklicev — poklic lončarja (ročno delo), našteti pa So tudi drugi poklici in njihov razvoj. Oddaja pripoveduje o fantu, ki je strahovito neroden in mu vse leti iz rok; o fantu, ki vse nariše in po- riše tudi šolsko klop, o fantu in dedu ter razredniku, ki ugotovijo, da Matjaž ne bo pisatelj, ampak risar. Oddaja nudi precej izhodišč za pogovor o poklicih. Domača naloga o tem, kako je prišel do poklica oče ali mati pa lahko spodbudi pogovor med starši in učencem o tej tematiki. Tudi to, kaj so učenci sami že razmišljali o poklicu, kaj je potrebno za poklic, ki ga želijo opravljati, v katere šole morajo, da bodo dosegli svoj cilj, je le nekaj možnih izhodišč za naloge ali pogovor z učenci. Ni prezgodaj razmišljati o poklicu že na srednji stopnji. Večina šol ima dobro razvejane krožke, v katerih učenci že lahko spoznavajo svoj bodoči poklic, posebno še, če je delo v krožku individualno in upošteva zanimanje posameznega učenca. Zapiski učencev ob tej od- &r ~ S>i33i žTjB -S podari Frenk Slavici petokrako s in končno se ji posreči, da spelje ™* ^ S: srš s ns 't ks: =»■ ž dejo v vas Nemci rekvirirat, opazijo se izognejo kakršnemukoli prese-IVIoŽ ki ‘9 kazal pot petokrako pri dekletcu, zato seveda nečenju. V vrsti mož, ki so slovenski knji- v prikaz dejanj, s katerimi je vpil- - ževnosti pokazali pota in cilje ter val na premike v slovenski kulturi. Srednja stopnja: odločilno vplivali na njen razvoj, je Glede na to bo posredovala najraz-prav v ospredju Fran Levstik. Leta ličnejše odlomke iz njegovih del in njegovega ustvarjalnega dela pome- prikazovala razmere, ki so njegovo nijo idejno in kakovostno prelom- delo izterjale in porodile. Vsekakor nico v sodobni slovenski literaturi, pa bo treba mlade poslušalce še pred 19. novembra ob 8.55 I. program 20. novembra ob 14.05 II. program Zgodbe iz muzeja NOB Za dan republike se bomo tokrat »Moje zgodbe niso vesele, težke medtem ko segajo njene posledice poslušanjem oddaje seznaniti z Lev- sprehodili po muzeju NOB in osve- so, a vseskozi resnične,« izgovori še prav v današnje dni. stikovim literarno-zgodovinskim po- žili spomin na težke dni revolucije, zenski gias, ki ima funkcijo vodica menom z njegovim življenjepisom ki jih učenci včasih vse premalo po- po razstavnih prostorih v muzeju, Fran Levstik je bil izraz tistih in~ne n’aposjed z družbenimi in knji- znajo. Odločili smo se, da tokrat po- je pa pojmovan simbolično — kot najbolj naprednih sil, katerih težnja ževnigkimi okoliščinami, sredi kate- sredujemo tematiko velikih zgodo- zgodovina, ki pripoveduje sama. -Te je bila, dati slovenstvu enakopraven rih se znajek q vsem’ tem obširno vinskih dni v nekoliko drugačnem zgodbe vam bodo pripovedovale o nacionalni položaj in socialno po- p0rogai0 literarni zgodovinarji, še vsebinskem in oblikovnem okviru, ljudeh, ki so se bojevali in trpeli tlačenemu slovenskemu človeku ziv- zlasti siroko pa dr. Slodnjak v svo- kakor je bila temu navada doslej, tudi za vas.« Ijenje, ki bo enakovredno življenju . m biografskem romanu -Pogine Pričujoči oddaji smo hoteli dati več Vse, kar nam ta sivolasa starka pripadnikov vseh drugih narodov. na- pss ^ ali manj dokumentarno obeležje, pri — zgodovina pripoveduje, se je v Kultura je bila v tem boju za na- oddaja se bo razvila iz enega sa- tem na smo se želeli izogniti kon- resnici zgodilo, četudi se bo marsi- cioualni in socialni vzpod eno naj- moaa žarišča ____ Levstikovega sre- strukciji zgodbe. komu izmed mladih poslušalcev, Id močnejših, kolikor ne celo najmoč- čanja s prijateljem v poslednjem, že oddaia naj bi pripoved6Vala o tistih dni niso doživeli zdelo kot nejse orožje- z boleznijo in zagrenjenostjo napol- boiu za sVabodo in novo ?živlienj° pravljlca- Mladim poslušalcem je Oddaja, ki naj posreduje njegov njenem življenju. Skozi razgovor, ki na Štejerskem^ajela naj bi P^rebno obrazložiti nekatere speci- človeški lik, hkrati pa njegovo delo, bo obujal Levstikovo življenjsko pot ianie v celoti' izhajala pa iz dolo- ?lcnosti °0:|a na StajersKem, posebno ki ga je opravljal kot javni delavec in delo, se bosta razkrila njegov ^ spominskih predmetov ali fo- le zapletenof vprašanje nemcurstva, v vseskozi težkih in zaviralnih pogo- človeški lik (značaj, temperament, toerafif ohranjenih iz člsov narod- kl ?e ?e v tamkajšnjih krajih naj-jih, se ne bo ustavljala ob osnovnih izobrazba, življenjski odnosi) m nje- noosvobodiinegja boja in spravljenih podatkih njegove poti skozi življa- govo dolgoletno delo (pesniško m nje, pač pa se usmerila predvsem kritično). Jasno je, da oddaja o vrsti do- Nižja stopnja: 22. novembra ob 14.05 II. program 23. novembra ob 8.55 I. program v vitrinah Muzeja narodne osvobo- godkov spl(’h ne spregovori, ker so diive v Mariboru Vsa ta pripoved bodjsi stranske narave ali pa pre- nai bi dobila v oddaji tudi simbo- več zapl6teni, da bi jih bilo mogoče lični pomen. obrazložiti. V njej bomo, kolikor je Priča smo celi vrsti scenskih mogoče, govorili tako, kot da poslu- drobcev od predvojnih sestankov ko- šalcem na srednji stopnji poleg munistov in žandarskega nasilja nad splošnih pojmov o našem narodno- njimi, od prihoda nemških okupator- osvobodilnem boju in revoluciji ni Pred praznikom pred dnevom čudno, da si ob pogledu na vasico jev in njihovega terorja do ustanav- nič znanega. Naš osnovni namen je, osvoboditve, bo naša oddaja, upamo, pod seboj zaželita tople izbe in dru- ljanJaprvnh partizanskih odredov, te splosne pojme in vtise samo raz- dobrodošla ilustracija k razrednim žinske domačnosti. A že zavoljo var- do njihovih bojev, njihove rasti, nji- sirjati, ne pa tolikanj razlagati spe- razgovorom, saj pripoveduje o tem, nosti tehnike se morata vsakršnim hovih zmagovitih pohodov pa vse cificno štajersko problematiko m kako je drobno vaško dekletce po- takšnim željam odpovedati. do osvoboditve. dogajanje. Ko sem srečal Slavico 26. novembra ob 14.05 II. program 28. novembra ob 8.55 I. program Drugo zasedanje AVNOJ magalo partizanom. Toda tistega dne najdeta v bun- V gozdu nad samotno vasico ima- kerju hudo bolnega tovariša. Nujno jo partizani dobro skrito svojo ti- je potrebna zdravniška pomoč in Višja stopnja: skarno. Kurirji prihajajo in odha- kurirja jo bosta poskusila dobiti za jajo in odnašajo v svoje enote polne vsako ceno, pri tem pa očuvala nahbrtnike natiskanega materiala, skrivnost tiskarne. Pod noč se spu- Tako se vsake toliko časa oglasita stita do najbolj odročne hiše v vasi, v tehniki tudi Janez in Frenk. Pot najdeta v hlevu pol doraslo deklet- Petindvajset let je minilo, kar goslavije. Vsako leto se tudi radij- ju zmeraj vodi po samotah skozi co Slavico in jo pregovorita, da pri- je v Jajcu drugič zasedal Antifaši- ska šola spomni s priložnostno od- gozdove in prek grebenov, zato ni pelje — brez vednosti domačih — stični svet narodne osvoboditve Ju- dajo tega zgodovinskega dogodka. Oboje, tako petindvajsetletnica drugega zasedanja AVNOJ, kakor iz leta v leto radijska šola na to temo, sta narekovala izvirno zamisel oddaje. Člani slovenske delegacije na drugem zasedanju AVNOJ še vedno aktivno posegajo v družbeno življenje pri nas, spremljajo sodobne politične premike po svetu, prav tako pa so v njih živi spomini na dogodke, ki so narekovali sklic drugega zasedanja najvišjega predstavniškega telesa jugoslovanskih narodov v NOB. Zato bo oddaja mozaik spominov in razmišljanj vidnih politikov in kulturnikov o dogodkih na bojiščih, političnih kuloarjih v neokupiranih prestolnicah in razvoju narodnoosvobodilnega gibanja pid nas, ki so posredni ali neposredni vzrok sklica. Vsakdo med njimi, poleg tega, da je aktivno posegal v dogodke, je bil tudi še posebej zainteresiran na posebnem vprašanju, bodisi na rešitvi narodnostnih problemov, bodisi na tvorni kulturi v posebnih pogojih (angažirana umetnost) ali pa ha strateških vojaških vprašanjih. Sodelavci v oddaji bodo »izničili« 29 let in neposredno soočili dogodue takrat in svet okoli nas danes, predvsem tiste vidike, ki so že vseh petindvajset let med seboj povezani. Dokumentarno vrednost oddaji bo dal neposreden nastop udeležencev Igor Pleško: »Spomin na počitnice«, risba drugega zasedanja AVNOJ. St. 16 PROSVETNI DELAVEC STRAN 0 KURIRČEK 1,2 Otrok čuti živo potrebo po Najbrž, če se pesmi že vnaprej branju. Dovolite, da vam povem, ustrašimo, kako bi jo otrokom čemu sem bila priča prvi dan le- sploh približali. Pri pouku pridno tošnjega šolskega leta. V knjigar- obravnavamo prozna besedila, no je prišlo pet učencev prvega razreda. »Ali 'nam daste knjige?« je eden ,d njih začel siliti v prodajalko. »Kakšne knjige, mali?« »Knjige, take s slikami ir take brez slik.« »Jaz bi rad tisto.« »Jaz pa tole.« »Dajte jo še meni.« čez pesem pa — hop, obrnimo list! Če bo naša estetska vzgoja temeljila vedno samo na prozi (mislim na literarno estetsko vzgojo), bodo učenci začeli misliti, da je pesem nekaj stranskega, manj kvalitetnega in celo odvečnega. Bele, puhaste meglice, morda se zaman vozite po prvem listu Kurirčka. Nepoznani kolega, privošči kdaj kako dobro besedo »Že, ampak saj za tako knjigo tudi pesniški tvornosti in jo pri- nimate dovolj denarja.« »Denarja sploh nimamo.« "Kaj pa potem? Knjig ne dajemo zastonj.« »Dajte meni tole knjigo.« »Tovarišica učiteljica je rekla ...« "Ne boni se prepirala z vami. bližaj učencem enako zavzeto kot . drugo snov. Seveda, se da s eno samo nogo v svet, za skrajno silo smo srečni tudi na invalidskem vozičku. Za kaj vse smo prikrajšani, pa tudi vemo. Umetnina ni samo navest, umetnina je tudi nesem, Otrok se bo literarnoestct- Henri Rousseau (1844—1910) — »Pokrajina z živino-« — olje — Philadelphijski muzej umetnosti Svet modeme umetnosti (2 d "Logika in pridige nikoli nje, kaj je skupnega umetnikom drugačen svet, nikakor ne vedno ne prepričajo, vlaga noči mi naivcem? Vsi naivci so samouki; tako preprest, kot ga odraža »Po- • mimo- akademskega znanja so ob- krajina z živino«. Okoli štirideset vsšerio^ kaj bere, ali bere ali ne likovali brez posebnih teoretičnih let je bilo cariniku Rousseauju, določili, preprosto, z neko otroško ko je pričel slikati kot samouk seže globlje v dušo.« W. VJhitman ^Najprej je treba ugotoviti, da Tukaj dajemo knjige samo za de- sko skladno prebujal, samo če bo nar. Pojdite zdaj.« doživljal oboje. Žalostni so odšli. Zadnji je Za danes se mi ne zdi potreb-skrbno zaprl vrata. _ no, da bi se z oceno sprehajala Na ta dogodek sem se spomni- p0 Kurirčku , od sestavka do sela ob prvih dveh številkah letos- stavka. Mozaik sestavljajo drob-njega Kurirčka. Vabljiva opre- ^ to je jaSno. Kurirček je lep ma, prisrčna vsebina,^ nevsiljiva mozaik. Otrok pa hoče brati, tudi vzgoja, igra in pouk — vse, kar je potrebno za otroka, da bo imel revijo rad. Mislim na učiteljico, ki je prvi dan šolskega leta znala učencem knjigo tako približati, da se jih je pet zateklo po koncu pouka naravnost v knjigarno. Doživeli so prvo razočaranje. Vseh nadaljnjih razočaranj pa se skoraj ne bo dalo prešteti. Mislim ria ose ngs, ki tiščimo v otioka z neprimerno knjigo, ki mu branje vsiljujmo ali pa nam je sploh. .-- ’ .— uciivinu £ei3iu. "iiei Ho t,n,ost’. ^,2° lmenuisrri0 naiv- ivno« slikanje prirode naivno gesto. To »nerodno«, »na- Fotihem je pisal pesmice in zlo- vzgojeni. Prevečkrat prihajajo otroci iz na- 1 šili. rok knjižno popolnoma ne- ke slikale svet okoli nas. struja, kot npr. ekspresionizem 11 fiurreaMaem. Ce so druge žfhje manifestirale svoja hote- Tal{e samouke, slikarje Ijud-s teoretičnimi Članki, s skup- ske&a k°va. Pa poznamo že tudi ?lTri nastopom in s sorodnimi, če P°Prej, bodisi da gre za nabož-e be enakšnimi slogovnimi zahte- n'0 slikanje na steklo, za orna- in ljudi je žil malo poznano dramo v petih ' pq prvih dveh številkah sodeč +1 v' i-c i* 1i in -fr-vrs.r-i -iT_r* t ^ . A : 7 V ~ 1 * * * 1 š 4- 4- si ali primitivno, ni posebna izraženo tako, kot bi otroške ro- dejanjih,, toda slikanje je posta- bo Kurirček tudi letos kvalitetna lo osrednji medij izražanja, naj- revija, primerna predvsem za si je naletel na posmehljiv odnos učence 4 . razreda. In tako težko celo med svojimi , slikarskimi vendar ni in toliko časa nam že vrstniki, tudi uporniki zoper aka- ostane, da se z učenci o vsaki šle-demizem. Iz preproste, res ljud- Vilki tudi pogovorimo. Sestavki ske pariške četrti je hodil s tov. Vogclnikove in Grosmanove ^®tni, Pia to ne velja za primitiv- —Mo posiikavanje kmečkih ^tnc^^^raTo," ob ^reSni pabisko^Zr^^H^ tovemovsi.Ne^znann^jma 110 umetnost Tu sre zn nosn- sknni, omar, bodisi za lončar- ‘ d__ K. ..J._u* m AntM. iz prvega razreda se brez dvoma Umetnost. Tu gre za pasa- skrinj, omar, . eznike, ki delujejo posamično, ftv'° ipd- Toda tu gre pokojnini je bil bogat v svojem branje, ki bi poplemenitilo dosti-tihem doživljajskem svetu, tež- krat tako suhonaren pouk. Ali pa tei povsem nepovezano! lave -javljajo, sovseohai, ^Ij^le^ J=to je^prer ^mN^N=r-M^ ^aJlaže bi ‘ označili naivne ali torej res ljudski, a tudi hkrati PNmitivne umetnike kot samou- anonimni, saj nam ustvarjalec a tudi ta izraz je tako širo- ostaja neznan. Ta umetnost je lia-Ke8a pomena, da ni zadovoljiv. stala v patriarhalnih razmerah, Tudi oba izraza — primitiv- ki iih Se niso načele civdlizacij-na> naivna umetnost — nikakor ske pridobitve in družbeni raz-nista zadovoljiva. Oba sta danda- voi- Množična je in v nasprotju toLV+rabi’ p0jma sta ustaljena’ s. sonodnimi umetnostnimi poj a- ti j dl j z ne(dotaknjeno 'Oda to že zadošča, da jih ne mo- vu, ki jih ustvarjajo posamična ;oWc.,n^. goval z delom; nerazumevanje ljudi in. tudi umetnikov mu ni prizaneslo z dvomi, toda slikanje je preraslo vse breme in bolno občutje. Najsi je slikal pokrajine okoli Pariza ali pariške motive, portrete ali vojne in alegorične Bo šla kar tako mimo učencev? iz prvega razreda se brez dvoma zaveda, kaj je njena dolžnost in v čem je njeno poslanstvo. BERTA GOLOB V rbinčev »Slovar tujk« ----- —..c„, c« ne mo- opustiti zavoljo nezadostne naivci z značilno preprostim, a sebine obeh poimenovanj. S Primitivno umetnostjo označujejo Pogosto plemensko kulturo Afri- tudi individualnim podajanjem in gledanjem na svet. Poprejšnjo ke, Južne Amerike, Oceanije. Le-Pa je po svojem izvoru, svoji &ebini in namenu povsem dru-*aana od tiste, ki jo poznamo od šrandmama’ Moses ali od cari-r111^ Rousseauja, skratka od sli-^iev samoukov, ki živijo v ci-dizirani državi, kjer umetnost maXeC-skup,na i,n še ma!nJ kultna. menda tudi vse. ®-ryec individUBlizdirapa. Tudi z ^ , ,Iru?im izrazom ni kaj dosti bo- sa! v »naivni« umetnin,l kni škega slikarja samouka Edvarda sarsko ponekod poenostavlja, diru- da število obravnavanih gesel, bo da je od 12.OOO izvodov, kolikor J v *** MiAi.wMA.i4iu tT; —1______________________________ ... . j ____! .n __ i______ rlici crlo.rlo 11 tn.dt.i IpksiknPraf- - * . 1 . j _ : l]e, ^gosto ni dosti "naivnosti!'More- Hicksa (1780—1849), bomo ob °ltl jo je še največ v podajanju; .ttplki »Miroljubnega kraljestva« vendar je ta izraz le prikladnejši razpoznali svojskosti tega naivca. oa Prejšnjega, ker po pomenu ne Edvard Hicks, kveker iz Pen-4* nsvlvainije, . je naslikal okoli Izdaja obsežnega »Slovarja summa summarum — še poveču-iskrenostjo in otroško nepokvar- tujk«, katerega avtor je sodelavec je notranje bogastvo slovarja in jenostjo. V slikah malega forma- Inštituta za fizolofijo in soedolo- zvišuje njegovo praktično uporab-ta je poln »čipkarskih« detajlov, gijo ljubljanske univerze France nost. umetnost ..hto C—iemo |£ gS FS2. ^ ufitS realno mo-tiviko, zdiaj sikrivnostino založbo v Ljubljani, ki je delo smo z najnovejšim »Slovaijem fantastično. Obstaja za vedno izdala, marveč za vso slovensko otroško prvobiten. kulturno javnost. V olju »Pokrajina z živino-« 2e bežen retrospektiven preše nam razodeva Henri Rousseau gled tovrstne dosedanje dejavno- z resnično preprostostjo naivnega sti nam pove, da kljub številnim čajema iz živega življenja, pri krajinarja, kjer na svojstven na- podobnim delom Slovenci doslej Qemer gre vštric z današnjo stop-čdn odraža y pokrajino, živali in še nismo imeli nobenega slovarja nj0 človeške civilizacije in kultu-pastideo s predivom. Že kompo- tujk, ki bi se s pravkar izšlim re> zei0 potreben je bil ta zieijsko nekoliko nenavaden, ri- slovarjem lahko meril bodisi gle- siova^ dokazuje že samo dejstvo, folklorno, trebnem zamen jati z umetnostjo novodobnih naivcev. Le-tem je skupno navidez nedodelano, morebiti neproporcionalno odraža-nje vnanjega sveta, ne poznajo senčenja, risba in kompozicija je otroško »nerodna« — to pa je TEHNIČNI POUK ZA 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE Tehniška založba Slovenije je za začetek šolskega leta izdala že dalj časa pričakovani priročnik TEHNIČNI POUK ZA 8. RAZRED OSNOVNE SOLE. Priročnik obravnava tiste panoge tehnike. ki jih predpisuje učni načrt za tehnični pouk v 8. razredu. Pri sestavljanju priročnika je sodelovalo več avtorjev, kar je zaradi različnosti tčm razumljivo. To je obenem že v sami zasnovi dobra stran priročnika, ker daje jamstvo, da so vsa poglavja enakovredno obdelana in na zahtevani strokovni ravni. Osnove fotografske tehnike je v priročniku obdelal Vlastja Simončič, osnove elektrotehniko Evgen Verč, elektroniko na ’ je obdelal Božidar Magajna.. Poglavje o tehniškem risanju za 8. razred je prispeval Marjan Tomšič. Pri vrednotenju priročnika moramo takoj v začetku upoštevati izhodiščno zasnovo njegove izdaje. Obravnavana knjiga namreč ni niti učbenik za učence1 niti priročnik za učitelje — temveč priročnik za učence. Četudi se vsebina oslanja na predpisano snov v učnem načrtu, pa je namembnost priročnika omogočila avtorjem, da celoviteje obdelajo posamezne teme oziroma poglavja. Ce bi avtorji obdelali le tiste primere, ki jih učni načrt neposredno omenja, bi vsaka od tehničnih panog — fotografija, elektrotehnika, elektronika izpadla kot torzo. Odločitev za celovitejšo obdelavo posameznih tehničnih panog je omogočila avtorjem, da ustvarijo dokaj obširen priročnik, katerega vsebina znatno presega obseg snovi, ki jo določa učni načrt. Na to so avtorji v predgovoru k priročniku tudi sami opozorili. Pri hitrem pregledu priročnika lahko to ugotovi vsak učitelj tehničnega pouka. Založba in avtorji so vprašanje preobsežnosti snovi rešili tako, da so gradivo ločili na obvezni in neobvezni del. Za obvezni del so v tisku uporabili večje, za neobvezni del pa. man j še črke. Obravnavane teme so tako ostale notranje povezane, učencem pa je omogočeno, da se s snovjo obširneje seznanijo. Sicer tudi učencem priporočamo, da v zvezi z učno snovjo razen učbenikov prebirajo še druge knjige in revije. Moramo priznati, da avtorji niso imeli lahke naloge. Poleg obširnosti panog so se morali odločati o vsebini ob upoštevanju starostne oziroma izobrazbene stopnje učencev. Upoštevati so tudi morali smotrno povezanost z znanjem učencev iz drugih predmetov, zlasti iz fizike. Osnove fotografske tehnike so zelo uspešno obdelane -v zaokroženo celoto. Kratek povzetek iz zgodovine fotografije, opis fotografskih aparatov, napotki za snemanje, opis sve-tločutnih materialov, razlaga o delovnih postopkih v temnici, o projekciji in projekcijskih aparatih, nekaj osnovnih spoznanj o barvni fotografiji in na kraju še opis kine-fatografije — so teme, ki sestavljajo to poglavje priročnika. Avtorjeve dolgoletne pedagoške izkušnje in še večje izkušnje v fotografiji sami so omogočile, da smo v priročniku dobili za to stopnjo najustreznejše obdelano področje fotografije. Elektrotehniko je avtor takoj po uvodu predstavil z nevarnostmi elektrike za človeka in stvari. Temu TEHNIČNI POUK za 8. r«rc,l ssiwvfic Sole tujk« dobili težko pričakovano, času in potrebam prilagojeno delo, ki ohranjujoč ustrezno prostorno proporcionalnost med posameznimi zastopanimi področji, Ce sd ogledamo sliko a meri- tod detajlira, vendar, z barvo fbsi glede temeljitosti leksikograf-ubere žive, kontrastne tone. Zanimivo je, kako je Rousseau p-o-sta- a-l® Možnosti dvojnega pomena. , vPri naivni umetnosti imamo v.*ave tudi s časovno opredslit-s!in le-te umetnosti. V nasprotju Kakšnim impresionizmom ali balističnim realizmom, kjer se - , , znaša celokupna naklada, doslej ske obdelave posameznih tujk. prodanih že 10.000 izvodov, tj. kar Potrebno je bilo nad deset let 35 odstotkov celotnega tiskanega vztrajnega in natančnega dela pri fonda; to pa je vsekakor takšen dobrem obvladanju več svetovnih knjigotrški uspeh, kakršnega na jezikov, preden je avtor iz skla- Slovenskem ne doživimo preveč dovnice raznih kompendijev, pogosto; vil vodoravnico predmetov. Valoviti pas tvori gričevje v ozadju, dvajset slik z istim naslovom in deloma oblaki, vodoravnico pa sorodno motiviko — »Miroljubno hiše, travniik, pa tudi, dekle s kraljestvo«. Gotovo je ta poteza kravama. Kakor imamo lahko ustrezne strokovne literature ter Povsem se strinjamo z avtor-značidna.. le za Hicksa medff-riitv- »Pokrajino z. živino« za preprost drugega gradiva izluščil skoraj jevo ugotovitvijo, da je sestava __rcaniBiiruiu ajci od ck zanimivo pa je, je- odraz naivne stilizacije umetnika, 30.000 tujk, tujih pojmov, rekov takšnih in podobnih slovarjev de ^ dodobra določiti mejne letnice nenehno obvladoval skorajda istf kjer pokrajina in živa bitja ne- -« 1.*—’-* s,",! '~Jt" Posamezne struje z njenim č-asov-ri? jedrom uveljavljanja, pa pr kaže navidez povsem, nepovezane •■ode, pa aivnj umetnosti tega. ne mere-a storiti. Tudi o skupnem te-o-ačnem manifestu ne moremo boriti, prav tako ne o skupini osebna izjema j-e Hlebinska šo- itd., iz najrazličnejših področij lo, ki ga nikoli ni . mogoče sma-metivmi svet, ista miselnost, pa zahtevno odražajo poetičen od- človekovega udejstvovanja. trati za popolnega ali pa dokon- tudi slogovna izrazila. Naša slika blesk slikarskega doživljanja pri- Pri razlagi posameznih gesel, čanega. Vsak, še tako temeljit je drugod, npr. v »Voj- opremljenih z ustreznimi diakri- slovar, nikoli ne zajame prav in nelogične motive v celotnem prikazu. V ospredju je skupina domačih in divjih živali, ob njih otroci, toda volk leži miroljubno hi« ali v »Snu«, kljub'naivni sti- tičnimi znaki, se skrbni sestav- vsega, saj tudi besede živijo svoje li-začiji Raoussoau povsem dru- Ijalec ni omejil zgolj na njihovo življenje, pri čemer ene umirajo, lačne narave, vsebinsko bolj za-, slovenjenje, marveč jih je opre- druge pa se žele porajajo. |H. Tudi časovno ti umetniki ob ovci, koze ne vznemirja bliži- «ick. izstopajo istodobno. E-dward s je npr. umri 1849. leta, ca- na leva, otrok se dotika leva in tigra, spredaj pa otroka brez- p,niku Rousseauju so 1895. prvič skrbno sedita. V ozadju pri st-ra-FJSvili v neki reviji litografijo ni pa je skupina ljudi — In-dljan-, rojna« (še prodno je doživel ci in belci, vse pa je vpleteno ob »aKšno razstavo) Viviina so cd- rok-rajino gozda in jezera. Navi-ž!!lL> 1925 leta, slikarka Dorothea dez gre tu za povsem ločen po-ula pa živi še dame-s. Spričo jav. Živali — zlasti tiste, ki jih n bi bilo težko določiti kak-rš- slikar nikoli ni mogel videti dru-kHli časovno jedro naivne ^ače kot iz knjig “ so podane ustnosti, čeprav je po drugi »nepristno«, ne delujejo le naiv-,Drani res, da številni umetnostni no po svoji fiziognomiji, ampdk jSOdovinarjii govore o cariniku že hudomušno. Upodobitev ljudi VodSSeau'lu kl0t pomembnem no- '^že mnogo večje poznavanje, del °bne'm samouku, ki je vplivno Hicks je bil kveker, blizu mu s °Val npr. na surreal-izem in je je bija miselnost o medsebojnem kg 0:|irr|j preprosto podanimi sli- razumevanju ljudi, spoštljivem in dr* Prvi širše prodrl v svet poštenem sožitju. To zamisel je - ethOsfi nefolklorno. Če že 'leten in miselno mnogo bolj zahteven. (Nadaljevanje prihodnjič) mil 'tudi z raznimi dopolnili in »Slovar .tujk«, ki je stal v jezikovnimi posebnostmi ter z je- subskribciji 58 dinarjev, stane se- drnato, toda kljub temu temeljito leksikografsko razlago, kar — daj v prosti prodaji 70 dinarjev. VIATOK htciri Halvi] smo določiti umetnosti, n® slikarsko izrazil dvojno: Imagi-časovnih meja narno in realno. Imaginarni del ostaja vpraša- siike predstavljajo živali z otroci, zamisel je povzel iz poglavja preroka Izaije iz Svetega testamenta, »ealni del slike pa prikazuje Williama Penina, ki sklepa po-goef-i miru z Indijanci. To, kar ima anes zgodovinski prizvok, je bilo za Hicksa sodobna stvarnost, saj je naseljevanje še trajalo, z njim a vsi konflikta, ki so izvirali iz t-o-gosto krutega srečanja med prvotnima prebivalci in doseljenci Slikarsko pa je tembolj pristen, čim bolj je naivno preprost in v oblikovanju. Tudi Henri Rousseau (1844-1910) pogosto uporablja prirodo. 45. OBLETNICA učiteljske mature V KOBARIDU tolminski učlteljišf-sig ,.So letošnjega avgusta pro-li 45. letnico mature. Zbra- !eta ae v Kobaridu, kjer je bilo doto-T3 kar rl-set maturantov — Učithr'2!°'v- Matura tolminskih Prm, sSnikov leta 1923 ie bila te £s?rav e™ in zadnji izpit —^ na tolminskem učitelji- neP°sreaen rali’ ~5Sne;^ učitelj ličniki so mo- m maturo v viomu, pu-gubiu upunduijci nu'uu, ^ -icer v italijanščini in pred tu- vendar temelji njegova miselnost Edward Hicks (1780—1849) — »Miroljubno kraljestvo« — olje — (okoli 1848. leta) — Philadelphijski omisijo. S. S. drugačni osnovi in odraža muzej umetnosti takoj sledijo metode, s katerimi se zavarujemo pred električnim tokom. Po opisu instalacijskih materialov in instalacij je avtor širše opisal uporabo električne energije, predvsem v našem vsakdanjem življenju. Zaključni del t&.ea poglavja pa obravnava proizvodnjo in prenos električne energije. Spoznanja o elektrotehniki je avtor učencem predstavil in približal s primeri, ki jih učenci tudi sicer najpogosteje srečujejo. Elektronika je v priročniku pred-.stavljena najprej v njenih začetkih — telefoniji in telegrafiji, nato pa prek spoznani o elektromagnetnem valovanju preide k rndiotehniki in televiziji. Temu sladilo še spoznanja o radarju, elektromedicinsikh aor-ratih. elektroakustičnih aparatih in nekaj osnov uporabe elektronike pri avtomatizaciji v proizvodnji. Poglavje o elejktroniki je zaključeno s shematskih nriknzom izdelave tranzistorjev. Elektronika ima v nadali-.njem razvoju tehnike in drugih področij dela in življenja veliko bodočnost. Za učence 8. razreda osnovne šole je elektronika nrav nptovo izredno zahtevna tema. kUub temu ie avtorju uspelo na primeren način obdelati to poglavje. Priročnik je izredno bogato opremljen z risbami in fotografkami. Priročnik bi Še pridobil ‘na vrednosti, Če bi vkli učili še nekaj izdelkov iz elektrotehnike in elektronike. obdelanih podobno, kot je pokazana izdelava daUlnomera ‘v okviru poglavja o tehniškem risanju. Novi priročnik le ob vsem, kar smo r*' prebiranju lahko o njem ugotovili, pomembna pridobitev za tehnično vzgoio v osnovnih šolah, s nrldom na bodo posegali po njem za delo tudi v izvenšolskih tehničnih krožkih. l. P. ^■■DceDBnESGtteaEffRRnBffiiesiEasPKKCNRif cavvsnasssi s : 5 Delovna skupnost "OSNOVNE SOLE FOKOVCI ; i razpisuje : M W prosto delovno mesto — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK za določen čas od 1. novem- ; bra 1968 do 30. junija 1969. Š STRAN 10 PROSVETNI DELAVEC St. 16 ŠOLSKA VODSTVA! Ko razpisujete prosta delovna mesta v šolah — ali vesfe/ da berejo Prosvetnega delavca vsi prosvetni delavci v SR Sloveniji? Zato imajo razpisi, objavljeni v našem glasilu, največji uspeh! Filmski in TV vodič ob štirih zjutraj Kriza nekega zakona. On, ona. Otrok in preteklost, lepa, a že oddaljena, ju povezujeta v noči, ko se trgajo še tako krhke vezi. v utrujenosti, ki je nastala iz nesoglasij, porojenih v vsakodnevni monotoniji življenja, v katerem se moško življenje odvaja od ženskega, je premalo moei. da, bi se tkala vez. ki bi prinašala unanie za jutrišnji dan. Ob koncu no-či,. ob J štirih zjutraj, se začne znova staro? 31,680 pedagoških ur. življenje. Le za izkušnjo bogatejše." ^--- 1--'1 ':1 Subtilna režija je uspela narediti iz resda vsakdanje teme zrelo umetniško delo, ki ga priporočamo za filmsko-vzgojno delo s starejšimi srednješolci. Elektrogospodarski šolski center Nova Gorica Žetev šolskega leta 1967-68 Preteklo šolsko leto so v EGSC odseka pa bo kot paralelka začel Nova Gorica dokaj uspešno zaključili. Ta zavod je lani obiskovalo naslednje število učencev in slušateljev: — elektro šolo (9 oddelkov) — 226 učencev, — kovinarsko šolo (17 oddelkov) — 420 učencev, — delovodsko šolo (1 oddelek) (22 slušateljev), z rednim poukom v drugi polovici šolskega leta. Pri tem SC so se v šolskem letu 1964/65 že izobraževali avtomehaniki. Zaradi pomanjkanja učnega prostora pa je moral biti kasneje vpis za to stroko opuščen. Letos je upravi ŠC uspelo dograditi in opremiti novo učno proizvodno halo, v kateri že poteka pouk kovinarske šole. S to — seminar o zaščiti pri delu pridobitvijo je nastala objektivna možnost za ponovno uvedbo avtomehanskega odseka. ŠC ima ustrezno kadrovsko zasedbo za to šolo, pa tudi vsa potrebna učila. Republiški pedagoški svet in za- — 72 slušateljev, — seminar za prvo pomoč — 45 slušateljev. Učni program je bil v celoti realiziran in je 23 rednih ter 6 zunanjih predavateljev opravilo II n II * I « n Si Sl s I I II Dosežen je bil dokaj enakomeren in visok reden obisk pouka, saj znaša kar 97 odstotkov. Učni uspeh je bil v preteklem šolskem letu za nekaj desetin odstotka boljši kot v predhodnem šolskem letu. Dosežena je bila povprečna ocena 3,1, kar velja za SC v celoti. Učni uspeh po strokah pa je bil naslednji: — v elektro šoli 81,45 %, — v kovinarski šoli 72,97 %. Celotni uspeh še nekoliko dopolnjujejo uspešno opravljeni popravni izpiti. V elektrošoli jih je od 29 učencev kar 27 izpit uspešno opravilo, v kovinarski šoli pa je bilo 66 učencev uspešnih od 92, kolikor jih je delalo popravni izpit. Tudi letos je EGŠC uspešno opravil svojo družbeno dolžnost. Gospodarstvu je dal 230 mladih kvalificiranih delovnih moči, in sicer: 92 električarjev ter 138 kovinarjev. RAZVESELJIVA NOVOST NA ZAČETKU novega Šolskega leta Redni pouk se je začel z zakasnitvijo, in sicer 17. septembra. Dom šolskih centrov v Novi Gorici, ki je namenjen predvsem učencem in dijakom srednjih šol, so letos čez poletje preurejali in adaptirali. Zaradi nekaterih nepredvidenih obnovitvenih del, še bolj pa zaradi izredno deževnega poletja, ki je delo oviralo, so se PO romanu Roberta Musila je gradbena dela zakasnila. Zaradi film režiral Volher Schlandorff. ^ ...... KAJ JE NOVEGA MUCKA REŽISER: Cliv Donner. Režiser Cliv Donner je mojster angleške komedije. Ta film je posnel pri ameriškem producentu. Film je duhovita komedija o seksualnosti. To pot nekoliko drugačna, kot smo navajeni. Film je svež, poln dinamike. GOSPODIČNI IZ ROCHEFORTA Jacques Demy, avtor filma Cherbourski dežniki je z ekipo znanih Igralcev ustvaril zanimiv film za filmskega sladokusca. Prinaša pa premalo, da bi ogrel povprečnega gledalca. Film je primeren tudi za mlajše gledalce. MARy FOPPINS Glasbeni film v proizvodnji Walt Disneya. Film za staro in mlado. Zgodba o vzgojiteljici s čarobno torbo in čarobno močjo je sladkobno pobarvana, v stilu mnogih filmov te proizvodnje. MAKEDONSKA KRVAVA SVATBA Zgodovina je okvir melodramske zgodbe. Folklora v filmu pa je cenen okras filmskega kiča. Film, ki je bil sicer predvajan v Areni, vendar prav gotovo po zaslugi republiškega ključa, ne pa po svoji umetniški vrednosti. TRI URE ZA LJUBEZEN Cenena zgodba o gospodinjski pomočnici. Pristop temi izrazito malomeščanski. Realizacija povprečna. MLADI TORLES ifri ! > vod za šolstvo SRS sta že spreje-la in potrdila potreben učni program in predmetnik. Ob izredno velikem zanimanju, ki ga je opaziti pri delovnih organizacijah in številnih obrtnih delavnicah, je mogoče že sedaj z gotovostjo trditi, da bo za avto-mehanski odsek treba že v prihodnjem šolskem letu poskrbeti za razširitev. Vodstvo SC upravi-ceno sodi, da ima ta odsek izred-no lepo razvojno perspektivo. (ges Nedvomno je posluh vodstva ({gs EGSC za potrebe gospodarstva, zaradi česar so uvedli to koristno razširitev v zavodu, tak ukrep, ki bo znatno povečal in razširil pomen tega učnega zavoda ter tako tudi samemu zavodu odprl nove možnosti za razvoj. c. z. Predstavnik mlajše generacije filmskih ustvarjalcev se je odrekel vsem mikavnostim novega vala in ustvaril samosvoj in pomemben film. Film je psihološka študija razvoja mladostnika. Priporočamo ga za filmsko-vzgojno delo. SUHA ŽIVLJENJA — brazilski film REZIJA: Nelson Percira Dos Santos. Brazilski film SUHA ŽIVLJENJA je za program naše televizije obogatitev, ki nam predstavlja malo znano kinematografijo v nadvse simpatični luči. Mladi režiser Dos Santos nam v tem filmu predstavlja del svoje domovine v najtemnejši luči — z vsemi socialnimi razlikami in revščino. Zaradi svoje poštene in preproste izpovednosti film priporočamo odraslim in mladini od 12. leta dalje. dru? Cina prevarantov — angleški RVŽIJA: Mario 7,ampi. Film je značilna angleška kriminalna komedija, ki ji daje svoj pešat znani angleški komik Terry Thomas. VISOVT ZID — Češki. REŽIJA: Karel • Kartuma. Češki film VISOKI ZID je poetična podoba sveta, ki je v zma-terializiranem svetu vsakdanjosti in kruhoborstva vse bolj neznan. V kotičku vrta velike bolnišnice ob visokem zidu se srečujeta dekle, ki stanuje v bližini, in mladenič, ki si je pri prometni nesreči poškodo- v.v,t-r,vi; o,". Primpren za 2lc- tega ni bilo mogoče začeti z rednim poukom v začetku septembra, ampak z določeno zamudo. Ko bo letos ta dom imel preurejene nekatere objekte, bo eden najprimernejših tovrstnih zavodov v Sloveniji. Uprava EGSC si že takoj spočetka prizadeva, da število pedagoških ur v tem šolskem letu ne bi bilo okrnjeno. Temu primerno so že prikrojili šolski koledar. Med drugim bodo zaradi kasnejšega začetka pouka skrajšane zimske šolske počitnice. Tudi rezervni čas posameznih predmetov je skrajno racionalno programiran. Novost, ki je za sedanje družbene in gospodarske razmere izredno razveseljiva, je v uvedbi avtomehanskega odseka. Z letošnjim šolskim letom je EGŠC uvedel ta odsek in z njim razširil program šole. V elektro šolo je letos vpisanih 178 učencev, cd tega 3 oddelki. 92 učencev na novo vpisanih. V kovinarski šoli je 299 učencev, od tega 93 na novo vpisanih (3 odd.). Avtomehanski odsek ima dva oddelka za 60 na novo vpisanih učencev. Prvi oddelek je z rednim vai hrbtenico... Primeren za 'gle-1 p0u^0m zagej hkrati z ostalimi, tiaice nad is let, .......g ocjdelek avtomehanskega Seminar za boljše delovanje sindikalnih organizacij Občinski sindikalni svet Maribor je v sodelovanju z Delavsko univerzo pripravil zelo poučen seminar za predsednike sindikalnih podružnic v prosveti. Na dvodnevnih predavanjih na gradu Bori se je zbralo kar 49 podružničnih funkcionarjev. Teme predavanj so bile dobro izbrane, tako so predavatelji obdelali naslednjo snov: Vsebina, metode in oblike dela sindikata. Samoupravni akti na področju vzgoje in šolstva. Osnovne smernice zveznih tez o izobraževanju, O socialni varnosti in pripravah za novi zakon o socialnem zavarovanju, Vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. Razen teh izrazito stanovskih zadev pa so še imeli zelo aktualna predavanja, kot n. pr. Izhodišča za spremembo ustave SFRJ in odnosi do ČSSR. Nadalje so še razpravljali o osnutku programa občinske komisije sindikata družbenih služb in o pripravah na občne zbore. Le-te nameravajo izvesti v novembru in decembru letos. Ob zaključku seminarja je podal tov. dr. Vladimir Bračič stališča IS Slovenije do vprašanj vzgoje in izobraževanja. Tako je bilo snovi dovolj za razpravo in zlasti še za nadaljnjo obravnavo po sindikalnih podružnicah. Udeleženci so bili namreč še posebej pozvani, da podano tematiko prenesejo v svoje šolske kolektive. Občinski sindikalni svet namreč pričakuje sedaj, ko se materialne razmere postopoma urejajo, več idejnega in strokovnega poglabljanja v prosvetnih vrstah. V tej zvezi bodo morali še zlasti poiskati dobre kadre, ki bodo znali in hoteli delati v sindikalnih organizacijah. Kot jc večina ob zaključku ugotovila, je seminar dobro uspel in uspeh se bo moral še zlasti odraziti v boljšem delu med članstvom, -ko * * is * lis I * i * Slg i H m Pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE je izšel ZGODOVINSKI ATLAS Izdalo ga je podjetje Učila v Zagrebu, skupno z Državno založbo Slovenije pa je pripravilo tudi slovensko izdajo, ki jo je potrdil republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije. Publikacijo je uredil dr. Zvonimir Dugački z uredniškim odborom, ki so ga sestavljali dr. Josip Lučič, prof. Olga Salzer, prof. Josip Kampuš in prof. dr. Ferdo Gestrin. Slovenski prevod je opravil prof. Tomaž tVeber. Publikacija obsega 68 strani, ki prikazujejo čas od prazgodovinske kulture v Evropi do najnovejših dni. Snov je prikazana v 220 zemljevidih, skicah in risbah ter bo odlično pomagalo pri ponazorjevanju zgodovine v vseh šolah. Publikacija ima format 20,5 cm X 29 cm, vezana je v polplatno ter stane 30 N-din. Dobite jo v vseh knjigarnah. Ce še nimate v šoli prepotrebne knjige LEBAG0GIKA si jo nabavite kmalu, ker je izšla v nizki nakladi. V dveh zajetnih knjigah, ki obsegata skupno nad 1150 strani, je skupina najboljših jugoslovanskih pedagogov obdelala temeljna vprašanja naše vzgoje in šolskega dela. Pri tem so sodelovali naši znani pedagogi, kakor dr. Vlado Schmidt, Marica Dekleva, dr. Stanko Gogala, dr. Milica Bergantova in drugi. Knjiga podaja temeljno orientacijo v pedagoških vprašanjih. Oba dela skupaj staneta 112 N-din. Za glasbeno vzgojo na nižji stopnji osnovne šole prepotrebna knjiga je Priročnik za glasbeno vzgojo na nižji stopnji osnovnih šol (1., 2. in 3. razred) Sestavila Breda Bidovec-Oblak in Janez Bole. Priročnik prikazuje, kako na sodoben način uvajamo otroke v temelje glasbenega pouka ter pomeni napredek v naši glasbeni vzgoji. Dobite ga v vseh knjigarnah, stane pa kartoniran 16 N-din. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 # i I i i Ip i i fes M 1 8 is I i: * i i i s I g i i 8 i il H Potreben je republiški koncept vzgojnoizobraževalnega sistema Člani sekcije za razvoj druž- morajo skupno z delavci drugih svoje programe razvoja vzgoje jd benih odnosov na področju izo- delovnih področij oblikovati od- izobraževanja na svojem obmocj ^ braževanja in vzgoje pri republi- noše, ki bodo temeljili na dohod- na osnovi analiz sedanjega polo ški konferenci SZDL Slovenije so kovnem sistemu. Sistem financi- žala potreb šolstva ter vzgojno' na septembrski seji razpravljali ranja naj bi temeljil na interesu varstvenih zavodov. V razprava ^ o tezah v razvoju in izpopolnje- in potrebah delovnih ljudi ter moramo ugotoviti skupna druz vanju sistema izobraževanja in omogočal hkrati hitrejši razvoj vzgoje v SFRJ. Ugotovili so, da samoupravnih odnosov v delovnih je treba naš vzgojnoizobraževalni organizacijah na področju ozgoje, sistem prilagoditi gospodarskemu izobraževanja in izobraževalnih in družbenemu razvoju sveta, skupnosti ter pospeševal kakovost Hitrejši razvoj proizvajalnih sil, dela. Hkrati s tem bo treba po-samoupravnih socialističnih odno- speševati modernizacijo in racio-sov kakor tudi hitrejše oblikova- nalizacijo vzgojnoizobraževalnega nje in uveljavljanje sodobnejšega procesa vzgojnoizobraževalnega sistema, ki bo omogočil učinkovitejšo integracijo dela. Sistem vzgoje in izobraževanja bo treba hitreje kot doslej vključevati v dosežene samoupravne odnose družbe. Delavci s Člani sekcije so menili, da je pri tem najbolj spremljiva orientacija zvezne komisije, po kateri naj bi bila zagotovljena predvsem temeljna enotnost tega sisfema v SFRJ, vsaka republika pa naj bi v okvirih te skupnosti sprejela področja vzgoje in ozobraževanja svoj program razvoja sistema vzgoje in izobraževanja. Zvezni dokument naj bi v kratkih, strnjenih črtah zajel osnovna družbenopolitična in pedagoška izhodišča razvoja sistema in politike . , • vzgoje ter izobraževanja v SFRJ. Na zadnji razširjeni seji se- dnevno bivanje v šoli le 6000 šo- ki odklanjajo ta način vzgoje, čes vzgojitelje, ki delajo v oddelkih Predlagali so še nai bi tako.j kretariata za razvoj družbenih larjev, prav toliko jih je v vzgoj- da šola tega m sposobna prevzeti podaljšanega bivanja: pedagoški začeli oblfkovati konceot nadari-odnosov na področju izobraževa- no varstvenih ustanovah, še več in da je vloga družine v prostem institut bo izdal skupaj s se^re- 1 • nia in vz?oie pri republiški kan- kot 50.000 pa bi jih bilo potreb- času še vedno dominantna. tanatom za prosveto in kulturo nih celodnevnega bivanja. Izkuš- Omeniti velja tudi veliko fluk- priročnik za organizacijo in vo- Več kot 50.000 učencev potrebnih celodnevnega bivanja pravljaliTprabkimntiki^elodnev- nje pa kažejo, da bodo za dosego tuacijo vzgojiteljev v oddelkih ce- denje dela v oddelkih p nega bivanja otrok v šoli. Raz- tega cilja potrebni še veliki napo- lodnevnega bivanja. Vzrok temu nega bivanja, pripravljajo nega bivanja prava je bila namenjena pripravi na jesensko posvetovanje o tej problematiki in pripravi akcijskega programa za hitrejši razvoj podaljšanega in celodnevnega bivanja otrok v osnovni šoli. Pri tem so posebej opozorili na raz- ri za izboljšanje prostorskih, kadrovskih in finančnih možnosti. V Sloveniji je za sedaj le 30 odstotkov šol, ki delajo v eni sami izmeni! Po dosedanjih izkušnjah lahko trdimo, da se izobraževalne skup- ni le težavnost dela, temveč tudi gradivo o podcenjevanje samega vzgojite- časa otrok. Ijevega dela. In še novost za oddelkih podalj šapa tudi organizaciji prostega Branko Blenkuš njega razvoja sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Občinske skupščine naj bi v .sodelovanju s temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi prav tako sprejele lll!!!lli!lll!l!lll!ll!!lllll{illllllllll!!llli!ll'!llBQiinnil>IIIIII1lliilllllll!lllllllini;!!!!ll!l!i!i liiilSiSlil! ll!ii!il!lll!l!l»iMM mere, v katerih danes družina nosti še niso vključile v akcijo živi, učne uspehe in na vlogo razširitve celodnevnega bivanja, šole, ki naj bi se v prihodnje še več ukvarjala z vzgojo otrok. Prizadevanja za podaljšano in celodnevno bivanje otrok v šoli so torej sestavni del prizadevanj za sodobno šolo kot družbeno izobraževalno ustanovo. V Sloveniji je bilo doslej vključenih v podaljšano in celo- 29 LET NOVOMEŠKEGA UČITELJIŠČA saj nimajo niti enotnih stališč do razširjanja te dejavnosti. Medtem ko so ponekod pripravljeni sofinancirati podaljšano in celodnevno bivanje le v sedanjem obsegu, pa drugje nasprotujejo ustanavljanju takih oddelkov in menijo, da je treba najprej sanirati ostale razmere v šolstvu. Znana so tudi stališča o tem, da je podaljšano bivanje sicer potrebno in koristno, vendar pa izdatkov zanjj ne more kriti izobraževalna skupnost. Prav zato pa je zadnji čas, da razčistimo vlogo izobraževal-Prejeli smo popravek obvesti- nih skupnosti in skupnosti otro-ia v 14. številki Prosvetnega de- škega varstva! iavca glede praznovanja 20-letni- Večina prosvetnih delavcev se ce novomeškega gledališča: pro- sicer zavzema za razširitev ome-slava bo 19 oktobra (in ne 10. njene dejavnosti in meni, da bo oktobra)! le tako mogoče rešiti vrsto takih, Svet centra strokovnih šol v Ljubljani, Titova cesta 78 razpisuje prosta delovna mesta: — UČITELJA slovenskega jezika Pogoj: profesor slovenskega jezika — UČITELJA za praktični pouk frizerske stroke za predmet lasničarstvo Pogoj: dokončana poklicna šola frizerske stroke z znanjem'lasničarstva in 5 let prakse Nastop dela takoj ali po dogovoru. Osebne dohodke izplačujemo P° pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. n H m i H fjjj r H M ■ i D n n H 1 g s n n H S Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE KRIŽEVCI V PREKMURJU razpisuje 1. delovno mesto RAVNATELJA poleg splošnih izpolnjevati še naslednjo Kandidati morajo pogoje: — da imajo višjo ali srednjo izobrazbo pedagoške smeri z najmanj 5 let pedagoške prakse in strokovni izpiti — da imajo moralno-politične in organizacijske* sposob- nosti. Na razpolago je družinsko stanovanje v novem bloku. 2. delovno mesto UČITELJA ZA RAZREDNI POUK PRU ali učitelj, ki študira na PA razredni Pogoji: pouk. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti pošljite na naslov v roku 8 dni po objavi razpisa. benopolitična izhodišča reform6 vzgojnoizobraževalnega sistema; reformo pa bo treba uresničevat' postopoma. Branko Blenkuš OBVESTILO V nedeljo, 13. oktobra ob 13.3® bo v Šentjoštu nad Horjulom otvoritev nove šole in odkriti spominske plošče padlim v NOb^ Vabimo vse učitelje, ki so P_°V’ čevali na tej šoli, da se udeleži.!0 slovesnosti. ! PROSVETNI DELAVK i s * ■ List izdaja republiški odbor sin- g 5 dikata delavcev družbenih dej«*v' J S nosti Slovenije — izide štirinajst' * * dnevno med šolskim letom — Ure' S S ja uredniški odbor. g ■ Odgovorni urednik Drago Ham- ■ g Naslov uredništva: Ljubljana* • g Poljanska 6-II. tel. 315-585. , S S Naslov uprave: Ljubljana. Na' S " zor jeva 1. tel. 22-284. S Poštni predal 355-VII. * « Letna naročnina 10 N-din (100U « g S-din), za šole in druge ustanov« , g 20 N-din (2000 S-din>. I! Štev. tek. računa: 501-8-26-1. jj Tisk; CZP Ljudska pravica. S iiiillililiiHliiiiiiliilllll Ulili!