ERNEST TIRAN: Organizacija šolskega odra. (Referat v narodno - prosvetnem odseku na pokrajinski skupš5ini UJU v Krškem 8. julija 1924.) Organizacija ŠO * smatram da ni zadeva zase, temve5 samo en akord v naši pesmi, v tisti, ki jo pojemo hote5 v svobodo, ki jo pojemo vsi tisti, ki se zavedamo, da je bila 1. decembra izvršena šele ena to5ka našega programa, vse drugo pa, 5esar želimo, da je še daleč. Kaj je tisto vse drugo, veste sami. Rod ho5emo, ki bo ujedinjen ne samo v eni meji, temveč ujedinjen predvsem v eni miselnosti. Ne morem tu in tudi ni moj namen, da razvijem to misel. Trdim pa, da je utopija, 5e kdo verjame, da bomo niasi današnje generacije izruvali njenega starega duha, najmanj pa še na n5in, kakor ga rujemo, 5eprav stoji v 5asopisih, da le tako naprej po začrtani poti in uspeh ne izostane. Ne delovati, temveS deiati — nam je povedal že Cankar. In on nas je dobro poznal... Napravimo bilanco: Kaj imamo? Imamo tendence ozkogrudnih malkontentov. aspiracije na 3/i in popolnoma odkritih sovražnikov svojega edinstva, imamo dalje nepremagljivo vero v užrvanje brez dela na eni, na drugi strani pa pod težo gospodarskih in političnih prilik je5e5o maso, i'n kon5no etično in moralno deiektno družbo, srečno v svoji votli kulturi videza in fraze. To je vse, kar imamo poleg trdne volje, da bodi druga5e. Hočemo srečno, močno, eno domovino od Triglava in So5e in Istre in Gospesvete do Gjevgjelije, hočemo dalje gospodarsko razvit, etičnomočen, kulturno probujen, telesno zdrav narod, ki bo svojo svobodo ljubil kakor samega sebe, in hočemo kon5no svobodo tudi svojim dušam, ki so zdaj še yse m a-'j hne in borne v svoji sebič- nosti. Pot. ki vodi iz našega hotenja v uresni5enje naših sanj, je P r o s v e t a. Starega, trhlega drevesa ne bom več precepljal: škoda je truda. Brazdo bom izoral v mladino, v njena srca sejal. Le tako bom siguren, da bo moje delo pognalo iz globokega in bo zato iskreno in močno in trajno. S tega vidika mi ŠO seveda ne bo ve5 otroška in otročja igra, temve5 vzgojno sredstvo prvega reda, ki se spaja popolnoma z na5eii delovne šole ter se prilaga tlorisu otroške duševnosti tako kot malokatero drugo. Po tej konstataciji naj pridem takoj k jedru svojega referata k organizaciji ŠO. Žal mi je samo, da moram tu izhajati iz trditve, ki je samo trditev in je ne morem podpreti, kakor sem bil prvotno nameraval; v ostalem pa sodim, da bodo nema usta dejstva, da je ostal moj oglas glas vpijoeega v puščavr, govorila dovolj prepričujo5e. So pač poedinci. ki se trudijo za institucijo ŠO, organizacije ŠO sistematične, na širokem temelju zgrajene, pa še nimamo. Govorili bomo lahko o njej šele, ko se bo vsak posamezni delavec spomnil, da delo brez načrta, delo, ki je samemu sebi namen in cilj, ni delo. Organizacijo bomo ustvarili najprej duševno, s tem, da damo temu delu trdnega cilja. Sai sem ga že nakazal, saj imamo samo enega: vzgojiti nov rod iz prepri5anja in ljubezni Jugoslovanov, kulturno 5i<m najvišje stoje5ih državljanov in etično in socialno polnovrednih ljudi. Seveda bi me zdajle lahko kdo zavrnil: saj je vse to že v prirodi, samo ob sebi razumljivo, cilj našega dela. Da, gotovo; ampak če nočem, da samo hodim za ciljem; 5e hočem, da ta svoj cilj v dogledi_em času tudi res dosežem, potem ne smem pustiti, da ostane moje delo odvisno od s 1 u 5 a j a in prilike in okoliščin, to je: robinzonsko, temveč mu mora priti inicijativa iz mene samega. Prišla pa ŠO = šolski oder. bo samo in šele iz občutka moraine in dejanske pomoči, ki jo lahko pričakujem od vseh onih, ki imajo isti cilj in z menoj streme za njim, od organizac i j e. Takrat šele bom svoje delo lahko zastavil na široko, 5e mi ne bo treba poskušati vsega »ab ovo«, temvec se bom lahko služil z vsemr bogatimi izkustvi, ki so jih stekli moji sodelavci. Verujte mi, ni samo eden, ki je bil svojčas delal, potem pa je nehal, ker mu je ubila vrsta ponesre5enih poskusov energrjo in veselje. Diferenciacija ozlr- delitev dela ter vzajemna pomoč naj bi bila osnova organizacije ŠO. Kako si mislim to organizacijo »izvršeno«. Predpogoj in »conditio sine qua non« je, da se je ne smatra za monopol enega ali treh, temve5 da se strnejo v delu vsi, ki jim je naš program ve5 kot samo fraza. Pri okrajnih društvih naj se osnuje odsek zaŠO, ki nai delo ŠO v okraju. poživi, razžari in podpre. Kako. to prepuš5am inicijativni domiselnosti tovarišev v društvu samem. Dal bi samo nekaj splošnih misli. Skrbi naj predvsem, da pritegne k delu 5im največje število a k t i v n i h delavcev. Posreduje naj med poedinci1 in centralo pri narodno-prosvetnem odseku UJU potom rednega izmenjavanja opazovanj, stečenih izkustev, določitve novih potov, izvršitve novih idej, sploh, potom stalnega medsebojnega stika. direktive in pomoči iz centrale poedincu, centrali pa direktive in poinoči od poedinca. Omogo5i naj v prehodnem času z ustanovitvijo okrajne garderobe in event. tudi prenosIjivega šolskega odra s kulisami prirejanje iger tudi na šolah, kjer to vsled poraanjkanja teh tehničnih pripomočkov še ni bilo mcgoče. Zbere naj kone5no točno statistiko sedanjega stanja ŠO v okraju. Sploh — podrobnejšega dela centrala sama ne more organizirati tako uspešno kot tak odSek, prviS. ker je predale5, drugi5, ker je tega dela preve5, tretjič ker je silno ra:alično in odvisi popolnoma od lokalnih razmer. To bi naj bil očrtan samo delokrog takega odseka. Notranji ustroj seveda bi bilo prilagoditi razmeram. Ne smel bi pa biti preve5 formalen. birokratičen, temve5 5im najbolj demokratski, prijateljski. Mogoče bi tudi kazalo, da za enkrat ustanovimo take odseke samo pri nekaterih društvih, tam, kjer so razmere pa5 ugodnejše; 5e bi pokazali uspeh, bi jim gotovo sledila kmalu tudi ostala društva. Taka torej naj bi bila os organizacije, kakor sem si jo zamislil. Z njo bi dali ŠO tistega enotnega temelja, ki mu ga danes manjka še skoro docela, našemu delu pa sistematičnosti in ž njo intenzivnostr ter popolnejšega uspeha. Posameznik naj skuša, da v svojem podrocju doseže v glavnem tole: Na vsaki šoli — tudi samotni enorazrednici — naj bo nekdo. ki bo dovolj po duhu milad in modern, da bo spoznaL kako je ŠO najboljše u5ilo za državno, etično in umetniško vzgojo mladine in ljudstva sploh. Skuša naj udejstviti naš ideal. stalen šolski oder povsod. Ne m»slim, da bo to že jutri; ve pa naj, da je z vsako, še tako skromno prireditvijo, v godi šolski sobi, brez vsega, vendarle dosežen pozitiven uspeh. storjen korak naprej do cilja. Razvije naj vse svoje organizatori5ne sposobnosti, dokaže vso svojo požrtvovalnost; odsek in centrala pa mu bosta pomagala. Ravno posameznik je tisti, ki bo z drobnim in najdrobnejšim delom dosegel najdragocenejše uspehe. Da navedem samo en primer: Izšla sta dosedaj dva zvezka »Odra«. V obeh so prizori, kiaaravnost kri5ijo, da bi jih otroci brali v razdeljenih viogah v šoli. Mislim, da še bo tudi najveSjemu lenuhu zbudilo zanimanje za knjigo. ki ni tako čisto nič po- dobna šolski, ki zaposluje tako zelo v misel in fantazijo in čuvstva in celo telo njegovo, in je s tem pridobljen za knjigo. Upoštevajoč ta psihološki moment tudi najbolj pedanti5en nadzornik ne bb mogel imeti pomislekov, da bi tega ne samo ne dovolil, temveS celo priporo5al. Ce smo tako brali par skrbno izbranih prizorov, jih bodo učetici znali kmalu na izust, nastopili bodo pred razredom — že imamo šolski oder. Čudni otroci pa bi bili, 5e bi ne hoteli zdaj znati vse igre in nastopiti z njo pred 5im širšo publiko. še bolj 5uden učitelj. ki bi ne znal v slu5aju potrebe sam vreci te misli mednje, tako mimogrede pomagati jfon do nje, da niti ne opazijo. In ima obeneim že vloge razdeljene, igro naštudirano in mu je treba skrbeti samo še za tehni5no stran. In da bi ne bilt ravno otroci morda najboljši odjemalci kajižnice ŠO — 5e bi jo poznali, seveda — mislim, da tudi ni povsem izključeno. Poskusiti bi bilo treba. (Konec prih.)