Gozdarstvo v času in prostoru 
Varnost pri delu na sejmu Interforst 98 - Munchen 
Marjan LIPOGLAVŠEK* 
Vsaka štiri letll je Munchen prizorišče največjega 
evropskega sejma gozdarske opreme. Tokratni osmi po 
vrsti od 7. do 12. julija je bil še posebno velik, saj je 
bilo na novem sejmišču na nekdanjem letališču Riem 
na razpolago res vel iko prostora. Velik je bil zagotovo 
wdi po števi!u razstavljavcev in obiskovalcev, kajti 
njegov program je bi 1 zelo pester in celovit. Vsak goz-
darski strokovnjak, lastnik gozda ali delavec je našel 
kt~j zase. 
Kongres pod okriljem nemškega gozdarskega društ-
va je trajal dva dni. KJjučni referati piVega dne so imeli 
bolj filozofske naslove in dogm<Jtično vsebino: 
E. H. Pfleiderer (D): Regionalno gozdarstvo na 
svetovnih trgih 
H. R: Heinimann (CH): Log1stika- ključ do kon-
kurenčne sposobnosti 
H. R. Orto (D): Družbena sprejemljivost modemega 
gozdarstva 
Seminarji naslednjega dne so kot podiumske raz-
prave pokrili skoraj vsa področja gozdarstva: Gozdno-
gaj itveni koncepti prihodnosti, Certificiranje, Organi-
zacija gozdnega dela za bodočnost, Informacijska teh-
nologija v službi gozdnega obrata in njegove organi-
zacije, Razumna uporaba sodobne gozdne tehnike. 
Program je predvideval še 27 ekskurzU po Nemčiji in 
drugod po Evropi. 
V okviru posebne razstave na sejmujeKWF (Kura-
torium ftir Waldarbeit und Forsttechnik) priredil še 
nadalj1~e forumske razprave o posameznjh gozdarskih 
problemih. V enem dnevu s skupno okvirno tematiko 
se je razvrstilo v dveh ali treh, uro in pol trajajočih 
razpravah, 8 do 13 referentov. Tudi za razpravljalce iz 
občinstva je bilo dovolj možnosti. V tematiki teh fo-
rumov je bila poudarjena gozdna tehnika in njena upo-
raba ter zlas(i na začetku vamost pri delu: 
- Delovna varnost in varovanje zdravja - človek 
v središču pozornosti: 
Veliko število nezgod pri gozdnem delu- nam osta-
ne res samo resigniranosr? 
Obremenitve zmanjšati- varovanje zdravja izboijšati ~ 
- Okolju prizanesljiva gozdna tehnika- parola ali 
realnost: 
"Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo 
in obnovljive gozdne vire, Večn<~ pol 83, 1000 Ljubljana, SLO 
GozdV 56 (1998) 9 
Izrabiti možnosti izboljšav. 
Integralne rešitve varovanja okolja za gozdne obra-
te - zakaj in kako? 
- Trendi gozdne tehnike- kaj se je uveljavilo, kaj 
je novega 1 kaj se bo obdržalo: 
Tehnika za pridobivanje lesa- nujnost in možnosti 
razvajal 
Delovni postopki za gozdni obrat, gozdarsko pod-
jetje in za malega posesrnika. 
Komunikacijska in infonnacijska tehnologija osva-
jata gozdarstvo. 
- Gozdarstvo naših sosedov - trg in partnerstvo: 
Sosedi na zahodu: Francija, države Beneluksa. 
Vzhodni sosedi: Poljska in Češka. 
Gozdne tehnike in gozdno delo v EU- perspektive 
za bodočnost. 
- Spor o bodočih opcijah gojenja gozdov in gozdne 
tehnike: 
Negovati gozd, uporabiti tehniko, zaposliti gozd-
nega delavca- je ali ni nasprotje? 
Naj navedem nekaj ugotovitev iz razprave o varnosti 
in obremenitvah delavcev. Šrevilo nezgod pri delu je 
veliko, ker so n.evamosti pri gozdnem delu zaradi spre-
menljivih okoliščin dela, zaradi težavnosti dela in za-
radi zahtev za doseganje visokih učinkov velike. Pri 
pogodbenih prevzemnikih del je tudi nadzor izvajanja 
varstvenih ukrepov preslab. Zaradi številnih dejav-
nikov, ki pripeljejo do nezgod, je težko dokazati, ali 
način nagrajevanja vpliva na število nezgod, čeprav je 
bilo že mnogo poizkusov dokazati negativni vpliv akor-
da. Zakonske osnove Evropske skupnosti na področju 
izdelave varnih delovnih sredstev in vamosti delovnih 
postopkov povsem zadostujejo, samo izvajati jih je 
treba. Varnost mora biti cilj delovanja celotnega pod-
jetja in ga je mogoče doseči s sodelovanjem vodij del 
in delavcev. V Švici so imele diferencirane zavarovalne 
premije (20 po boniteti podjetij; 1,8- 13 %) pri obvez-
nem nezgodnem zavarovanju podjetij hkrati z drugimi 
akcijami (SUVA) zelo dobre vplive na varnost 
Obremenitve iz okolja se tudi pri klasičnem gozd-
nem delu z motorko počasi spreminjajo, čeprav so še 
vedno številne in velike. Uporaba težkih strojev za 
sečnjo (harvesterjev) odriva ročnega delavca v vse težje 
delovne razmere. Nove obremenitve, kot so monotonija 
dela in okvare gibal zaradi ponavljajočih se gibov, ki 
429 
Gozdars tvo v Č<.lS"Lt in pr<)storu 
jih prinaša delo s težkimi stroji,je mogoče preprečevati 
z oblikovanjem kabin, akt1vnimi odmori, spremembo 
dela ali s skupinskim delom. Med poklicni mi obolenji 
delavcev so še vedno kljub manjši uporabi motorke 
pogosta obole11ja rok zaradi vibracij, okvare hrbtenice, 
naglušnost. Bolezni, kij ih prenašajo živali, vse še niso 
priznane kot poklicne. Povezanost medicine dela z 
gozdarskimi šolami in podjetji lahko pripomore k večji 
izobraženosti in motiviranosti delavcev in gozdnih 
obracov za vamost dela. 
Na posebni razstavi Vamost in zdravje pri gozdnem 
delu - mehka gozdna tehnika je K WF s pomočjo šte· 
vilnih institucij pokazal primerno orodje in opremo. 
vodenje dela, uporabo srrojev, vame in zdrave načine 
dela. Skoraj pri vseh prikazih so upoš1evali ergonomsko 
prilagojenost in primemosr opreme in 1netod. Pri orod-
ju in opremi so podrobneje prikazali naslednje teme: 
zmanjšana škodljivost posebnih goriv za motorke, 
obremenitve delavca pri različnih načinih obvejevanja 
stoječega drevesa, reševanje iz krošnje drevesa, po-
trebne sile pri naganjanju, sproščanju in obračanju 
drevesa z vzvodom, načini sadnje, ki ohranjajo kore-
ninski sistem sadik, uporaba motornih žag za nego 
rnladovja, preizkušanje uporabnosti orodja in opreme 
(FPA). Pod naslovom Vodenje dela so prikazali: ne-
varnosti zaradi osamljenosti delavca pri delu, goz-
darsko uporabo siscema GPS, simuliranje za učenje 
uprav~janja scrojev, optirniranje vrednosti pri pridobi-
vanju lesa, bre?.žičen prenos podatkov z osebnega na 
strojev računalnik, izobraževanje in dopolnilno izobra-
ževanje- zagotavljanje eksistence, mednarodni seznam 
ponudb na trgu "gozdna tehnika", internet. V okviru 
uporabe strojev so bile nadalje obravnavane naslednje 
teme: racionaliz<~cija z večnamenskimi stroji (sečnja 
in spravilo), zagoravljanje kLlkovosri in organizacija 
dela pri visokomehanizir<~nem pridobivanju lesa, na-
čini merjenja lesa, gozdarsko preizkušanje uporabnosti 
strojev, varovanje okolja z oprimiranjem porabe olja 
za mazanje in z varčevanj em energije v hidravliki, 
zbijanje tal pri uporabi različne tehnike, povezave žič­
nih vrvi, obdobno preizkušanje žičnih vitlov. Pod na-
slovom človek in zdravje so še posebej prikazali: ne-
varnosti sbkanja s traktOlja, radUski klic v sili, va-
rovanje kože pri nošenju rokavic, prehranjevanje med 
delom, oblikovanje odmorov in zavetje v prikolici, 
preizkušanje osebnih varovalnih sredstev (podloga 
hlač, čelada). Kljub številnim prikazom na tej posebni 
razstavi prostor, ki ji je bil namenjen, ni bil velik, 
nepregleden-pa tudi ne natrpan, tako da sije bilo raz-
430 
stav lj ene in dobro dokumenti rane prika ze prijetno ogle-
dovati. Nasprotno paje bil ostali sejem ogromen, z zelo 
številnimi razstavljalci, in različna gozdarska oprema 
pa tudi ostali artikli, na primer maziva, obleke, strojno 
orodje, peči, so bili precej pomešan-i med seboj. Tako 
je težko ugotoviti razvojne usmeritve tehnološkega 
razvoja. Prevladujejo stroji za sečnjo vseh velikosti s 
sečno glavo na hidrav(ični roki (harvester). Vse manj 
paje strojev samo za dodelava lesa, kjer so orodja na 
ohišju stroja (procesor). Orodje in motorne žage imajo 
Je manjše izboljšave. Trakt01jev za vlačenje je vse manj 
ali pa im<~ jo več namenov: na primer dvobobenski vitel 
in hidravlični n<~kladalnik ali klešče hkrati. Tudi zgibne 
polprikolice dobivajo še dodamo opremo, na primer 
vitel. Vse kaže, da povsod razvijajo stroje, ki bodo v 
vseh razmerah uporabni za popolno mehanizhanje pri-
dobivanja lesa. Celo države vzhodne Evrope ne zaosta-
jajo, saj so tudi Slovaki na LKT montirali hidravlično 
roko z glavo za sečnjo. V razstavljeni ponudbi so pre-
vladali manjši žični žerjavi z vse bolj avtomatiziran imi 
vozički. klasičnih žičnic skoraj ni več videti. Vsi pro-
izvajalci opreme in strojev poudarjajo ergonomsko 
prilagojenost Najbo lje so ergonomsko dodelane kabi ne 
strojev za sečnjo, kjer ostajajo strojni ku le še kreativne: 
naloge, mnogo rutinskih funkcij pa prevzame raču· 
nalnik. Spremembe in poenostavitve doživUajo že tudi 
ročice joystick ob naslonjalih za roke. Oblika ohišja 
in kabin strojev ni več oglata, ampak zaobljena, pou-
darjena je vidljivost. Ergonomske reši1ve niso vedno 
najuspešnejše, nekatere so že zastarele, vendar ni več 
strojev brez prilagojevanja človeku. Tako so mdi vse 
večje tovarne hidrav]ičnih bmionskih nakladalnikov 
izdelale zaprte kabine, ki se dvigajo in spuščajo po 
stebru nakladaloika in jih je mogoče posebej naročiti. 
Številni stroji so radijsko vodeni, na sejmu ni manjkalo 
informacijske tehnologije, prilagojene gozdarstvu, po-
možnih sredstev v gozdni proizvodnji, na primer goriv 
in maziv. Tudi ··slovenski" zgibnik Woody s hidro-
statskim poganom, radijskim vodenjem, vitlom in na-
kladalnikom je vzbujal zaradi svoje velike prilagod-
ljivosti pozornost obiskovalcev. 
Pri vsej razsežnosti sejma vedno znova preseneča 
množica obiskovalcev, ki se dret~ ajo okoli razstavljene 
opreme in se živo zanimajo zanjo. To so številni obisko-
valci iz Evrope in sveta (Japonci), pa tudi domačih 
kmetov, lastnikov gozdov, podjetnikov in delavcev je 
res veliko. Seveda je bila največja gneča v šotoru, kjer 
točijo bavarsko pivo. 
GozdV 56 (1998) 9