Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30’—Din za pol leta............15'— „ posamezna številka . . 1'50 „ V slogi in edinsivu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik dipl. teh. A Kunstler. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto I Ljubljana, dne 2. decembra 1932. Štev. 18. Narodni praznik Prvi december je za nas Jugoslovane velik in pomemben narodni praznik — spominski dan našega ujedinjenja, ko so se danes pred štirinajstimi teti združili jugoslovanski rodovi pod svobodnim žezlom junaških Karadjordjevićev v neodvisni, mladostne slovanske moralne ter fizične sile polni državi — lepi Jugoslaviji. Pomemben je za nas vse, ki smo od začetka mlade države, in še mnogo popreje v slutnjah gledali Jugoslavijo kot simbol vseh naših najlepših idealov, ta dan, v katerem so vtelešena in prerojena vsa nešteta življenja in srca, ki so za naše jutro prenehala biti, vsa ona kri, ki je iztekla v potokih po Kajmakčaianu, Doberdobu, Solunu in Albanskih gorah, za odrešenje nas vseh in za lepše in boljše naše življenje V svobodi zlati. Tembolj pomemben pa je ta dan, ki predstavlja simbol ujedinjenja vseh jugoslovanskih rodov in src, za obrtnika, ki je v očigled nlmbusa, ki ga razliva ta narodni praznik v naše duše, globoko zatopljen v njegov pomen. Prvi —december — dan ujedinjenja! Obrtnik, čuj glas, ki zveni iz grobov narodovih herojev in mučenikov in Ti kliče: „Čuvaj in spoštuj ta dan večno"! „To je dan Tvojega vstajenja v zavesti, da do danes še nisi storil mnogo za ta prvi december v svojih vrstah, da nisi še opravdal in odkupil žrtev, ki so jih i za Tebe v ta dan darovali v krvi pokopani orači Tvoje samostojnosti!" „Ali ne čutiš tudi Ti obrtnik potrebo, da pride Tvoj obrtniški prvi december — dan ko bo od Triglava do Djevdjelije, od Carlbroda do Kotora en po duhu in krvi enak in svoboden jugoslovanski obrtnik vstal nad vse one sile. ki ga vlečejo narazen, za varljive zastore kulturnih in gospodarskih razlik, ter položil venec svojega življenjskega dela na oporoki mrtvih — nesmrtnih na žrtvenike, ki še danes niso odkupljeni. Obrtnik. Tl sam sl poklican k svojemu Prvemu decembru, kot sin svojega naroda, naslednik onih, ki so v svetovnem ognju dajali življenje za življenjem za Tvoj obstoj in dobrobit, onih, ki so v doslednih odtenkih narodovega življenja zapisali od alfe do omege narodove bodočnosti eno — ujedinjenje — skupnost — bratstvo — enakopravnost — svoboda. Ali ima kdo pravico motiti te v Tvojih samostojnih potih za sledjo, ki jo je mučeniška kri začrtala v Tvojo bodočnost in Te poklicala, da ji baš Ti, kot mučenik slediš najdalje do konca in da še enkrat premotriš in pregledaš vse one muke, napore in žrtve, ki so jih pretrpeli Tvoji predniki v borbi za naš jugoslovanski prvi december. Ne dajte, o Vi, ki ste zgrešili pot skozi svetli dan v labirint egoizma in dobičkarstva in ki danes uživate moč, ugled in ime, ki Vam ga je dal narod, da bi zopet nastali časi in da bi se zopet rodile osebe, ki so nekoč zanetile v nas ogenj hrepenenja po prvem decembru, ki je z nevzdržno silo plamtel skozi desetletja pod gi-ganskim oklepom sile in biča, ki pa je prežgal, nalik vulkanu skorjo krivice in gori danes do neba. Zgodovina je narod, zgodovina ni misel, ki je od posameznih nališpana za v svet, da zakriva vse ono, kar je resnično storjeno v namenu, ki posvečuje smoter. Zgodovina ni čast in dobiček posameznika, ki v gonji za stolčkom greši zoper narod — tembolj pa greši, če mu je dana prilika, igrati se s prepričanji mase. Zgodovina je element nepokvarjene narodne duše, ki ne pozna stremljenj posameznikov, v kolikor ne prihajajo iz etičnega nagona krvi in ki bo taka, temu nasprotna in neodgovarjajoča stremljenja strla v prah in pepel, kakor stre kladivo drobno in nebogljeno muho, ki sl je prišla na nakovalo trebit svoja prašna krila. Prvi december! Mi obrtniki bolj kot vsi drugi občutimo njegov pomen, mi ga bolj kot vsi drugi cenimo in častimo, ker v nas še spi njegova neizpolnjena platj kateri dolgujemo svojega jugoslovansko-obrtnlškega ujedinjenjaDaj Bože, da hi bili drugo leto čiste in neomadeže-vane vesti do zgodovine in do herojev, ki so nam v krvi zgradili naš narodni prvi december. ^ Mojstersko zavarovanje V Avstriji je imela zveza obrtnikov zborovanje na Dunaju, kjer se je obravnavalo zavarovanje mojstrov v slučaju nezgode, starosti, ter njih žen in otrok v slučaju smrti mojstra. Pretehtali so že vse obstoječe načine teh zavarovanj v drugih državah ter prišli do zaključka, da se izvede v Avstriji zavarovanje samostojno po obrtnih zadrugah. Če ima zadruga svoje zavarovanje, bodo delali vsi funkcijonarji brezplačno, najeti bode treba le eno moč in ta moč vrši istočasno lahko tudi vsa združbena pisarniška dela. Vplačan denar je vedno pod kontrolo onih, ki so ga vplačali, pa tudi nalaganje denarja se vrši v tem slučaju tako, da pride res onim obrtnikom v korist, ki so člani in vzdrževatelji lastne zavarovalnice. Čim ima na primer obrtna združba 300 članov (ali dve zadrugi 600 članov) bi bil račun na hitrico sledeč. Vsak član plača mesečno ca Din 100.—, to je ce- lotno od vseh članov združbe mesečno vplačan znesek 30.000 Din. Od tega denarja se od računa ca. Din 2000 za stroške uprave in plačo uradnika. Ostane torej 28.000, kar da letno 336.000 Din in nekaj obresti. Ker bi se prvih Pet let ne izplačevalo pokojnin, bi naraslo premoženje na ca. 2,000.000 Din, Ta vsota predstavlja dovolj velik kapital za dajanje posojil obrtnikom, Planom zavarovalnice in za nabavo blaga in suro-^in za članstvo združbe, ki bi bili včlanjeni v na-avljalni zadrugi. Vsa zavarovanja in izplačila bi sti ta,? Vsekakor pa upam, da tisti, kloni podtaknjen faizlfikat ali zločin, se še s tem ni nič pregrešil in se mu za to še ne bi smelo jemati časti in možatosti? 4. Ali priznate, da Je vendar resnica, da je večja podlost od tistega, ki priobči članek pod XX brez odobritve, naknadno pa zahteva pristanek po svoje zaokroženo, če ga pa od imenovanega ne dobi, mu pa še očita nemožatost. Mnogo bi človek lahko napisal, toda res na ta Vaša dobro 'premišljena zavijanja, ki lahko trdim, da je to namen, samo .stvar prikriti in se izogniti pravim odgovorom. Pri tem tlačite vmes krizo? Nismo mi tega pokreta počeli v času najhujše krize. Pa toliko uvidevanja na Vaši strani vsaj še pričakujem, da ue štejete obrtništva v kader brezposelnih na cesti. Pa tudi na račun krize, ne bomo dopuščali, da bi se vsled krize ukoriščali na obrtniški račun neobrtniki. Končno pa pripominjam, da napadati nismo začeli mi, ampak smo se napadom samo branili in tako bodemo delali v bodoče. Mi se nismo začeli zaletavati z zbornične uradnike, ampak so se le nekateri od tistih začeli v nas. Zato pa naj nas tudi ostalo neprizadeto uradništvo v tej bobri ne smatra za nikake sovražnike, kajti onim, ki se v naše zadeve ne umešavajo, najmanje nismo nenaklonjeni. Sedaj pa, ako Vam je le malo na interesu obrtništva, apeliram na vse tiste, ki več ali manj od njih zavisi, mir in nehanje z dema-goštvom, da ne bodete res prHirali do skrajnosti, pa najsi bo na eni strani v škodo obrtništva, na drugi strani pa tudi lahko v škodo prizadetega uradništva samega. Seveda event. skrite velike ptice v tem ne pridejo do zaželjenega. Mi nismo hoteli nikomur škodovati ter nimamo nikakega interesa za to. Hočemo pa in vztrajamo na tem, da se vprašanje obrtnih zbornic v Dravski banovini reši pravilno in tako, kakor večina obrtništva zahteva. Vaših 118 zadružnih izjav pa obrtništvo ne more priznati. Ono se ne sklicuje samo na veliki zbor v „Unionu" dne 4, IX. 1932, ampak sklicuje se tudi na banovinski zbor obrtniških delegatov v „Unionu" dne 14./VI. 1931, kakor tudi na ponovni izredni zbor Z. o. z. dne 23./VIII., kjer smo bili vedno zmagovalci, vsaj se je šlo vselej za zbornice. No, in ako prištejemo še izjave iz 1. 1928. in ostala zborovanja, potem mislim, da lahko povdarjamo, da obrtništvo v Dravski banovini hoče enako z ostalim obrtništvom v državi svojo „Obrtno, zbornico". Da ne bodete imeli nadaljne prilike nam podtikati, češ, ml hočemo kar večina odklanja, izjavljam sleedče: Vrzimo v koš. Vi vse Vaše, mi pa tudi vse naše izjave o zbornicah. Delajmo vsi na tem, da se vrši ponovno glasovanje brez vplivov in terorja. Na vsakem zborovanju naj' ima enako besedo zastopnik iz naše strani, kakor zastopnik skupnih zbornic. Delamo naj na tem, da se omogoči obojestranska prosta volja. Obrtništvo pa naj brez pritiska glasuje levo, ali desno. Uverjen sem, da ako bi se postopek vršil tako, Je gotovo 90% obrtništva za svojo obrtno zbornico. V slučaju pa, da bi bil event. rezultat obraten, smo pa pripravljeni popolnoma see pokoriti večini. In tako bi odpadla vsa ta neljuba borba, zahrbtnost in kazni. Vem. da se marsikateri vprašuje ali Je to potrebno in komu je to koristno? Sedaj pa apeliram še enkrat na vse odločujoče, da do tega pripomorete, v nasprotnem slučaju bomo pa smatrali, da ne marate miru in stvarnega dela, kar bo uvidel tudi vsak obrtnik. V event. nadaijno demagoške debato v „Obrtnem Vestniku pa se sploh ne bomo spuščali in hočemo naš list posvetiti samo zbornici in strokovnim vprašanjem. Kličem še enkrat, uvidevnost na plan! Obrtnik nag Izve resnico I Napeto razmerje v obrtnih vrstah je postalo po 4. IX. 1932 še mnogo hujše radi tega, ker se je pokazalo, da .želi obrtništvo svojo obrtno zbornico, ločeno od naše najhujše konkurence trgovine in industrije. Ker sta tako postala dva nasprotna tabora v obrtni masi, katera sta že itak na poznan način zborovala 4. IX. 1932, sem že od tam imel najlepši dokaz, da „Obrtni Vestnik" ni poročal resnice o izidu istih, ampak ostal sem •tiho. Opazili ste gotovo, da tudi gotovi slovenski dnevniki niso prinašali resnice tozadevno, iz česar smatram, da so nam nenaklonjeni, ter jim tako niti resnice ne verjamem dokler nimam zato res zadostnega dokaza. Postal sem neverjeten, ker imam za to dovolj razloga. V zadnjem času so začeli obrtniški listi prinašati stvari, katere presegajo vse meje. Potvarjanje obrtniških časopisov se mi je zdelo sploh neverjetna predrznost, ter skoraj nisem mogel tega verjeti, če ravno poznam predobro list „Obrtnik", da mi je bil. še edini, v katerega sem veroval. (Ko pa sprejmem list „Obrtni Vestnik", se več nisem spoznal, in skoraj se je zgodilo, da sem hotel reči tovarišem, toraj tudi „Obrtnik" laže, ko sem se spomnil na dne 5. IX. 1932, da sem precejšnjo vsebino obeh člankov z podpisi gg. Hrastelj in Radovana slišal omenjenega dne v zbornici za TOL v Ljubljani. Bil sem toraj mnenja, da je te članke spisala uradniška roka, ter da sta Hrastelj im Radovan iste samo podpisala, dokler nisem sprejel zopet „Obrtnika" štev. 17. Kdor pošteno misli, je z nami, kdor ninia sebičnih namenov Dne 10. I. 1932 na občnem zboru obrtne zadruge v Dravogradu smo enoglasno izglasovali ločeno zbornico. Na licu mesta so padle grožnje o razpustu naše zadruge. Kmalu nato so se grožnje izpolnile. Radi ureditve zadružnega stanja, se je dne 5. IX. 1932 zglasila obrtniška deputacija v zbornici za TOL v Ljubljani. Kako se nas je sprejelo Vam pišem drugič v „Obrtniku", da obrtnik izve resnico. Da skupna zbornica dela za obrtništvo boljše kot ločena, da se ločena boji konkurence v skupni, o ekspozituri v Velikem Bečkereku, da se bodo morali obrtniki voziti po cele ure v Beograd, da pravi Pičman da „Obrtni Vestnik" ni strokoven list, da ima beograjski list „Zanatlija" doktorja za urednika, dočim pa naši pristaši ločenih zbornic udrihajo po doktorjih, da ima več uradnih moči g. Pičman ter, da plača svojemu vodju približno kolikor ima plače zbomični tajnik toliko, da ima Pičman veliko število delavcev in da se ga mora prištevati bolj v industrijo kot v obrt da on ne more zastopati malega podeželskega obrtnika, kje je bil Pičman tedaj, ko je delal Rebek v dobrobit obrtništva, da bodemo centralizirani takoj, ko zmaga ločena zbornica in da bode ta centrala v srbskih rokah v Beogradu i. t. d.; vse to smo slišali dne 5. IX. 1932 v zbornici od g. doktorjev. Oba članka sta pisana toraj v tonu, kakoršnega smo slišali iz neobrt-niških ust, kar me je ravno gnalo do tega, da sem se iz radovednosti podal v Laško. Dne 20. XI. 1932 sva se podala z našim agilnim ter poštenim borcem za obrtniške pravice g. Josipom Sagorc, kleparskim mojstrom v Dravogradu, z njegovim motornim kolesom v Laško. Hotela sva se namreč prepričati na licu mesta ter iz ust gospoda Hrastelj izvedeti, koliko smemo verjeti celi stvari. Ker g. Hraltelj-a nismo našli doma, smo omenjenega dne izvedeli od g. Peternela mnogo važnega. Midva sva bila celo toliko, da nisva bila zadovoljna z izjavami g. Peternela, ter sva v Laškem prenočila in drugo jutro poiskala g. Hrastelj-a, kateri nama je rade volje povedal resnico. Iz pripovedovanja g. Peternela en dan pred pogovorom z g. Hrastelj-čm, sva z g. Sagorc-em ugotovila resnico, ter spoznala oba, tovariša g. Peternela in Hrastelja za junake pravice, katera se za 20.000 Din ne pustita podkupit. Kako se je z potvarjanjem ali falsificiranjem obrtniških podpisov izvršilo, sem mnenja, da Vam smem mirno povedati, da smete našemu listu „Obrtniku" verjeti, dočim pa „Obrtnemu Vestniku" ne verjamem več niti resnice, dokler nimam zadostnih dokazov od drugod. Da obrtnik izve resnico, sem se potrudil poskrbeti, ter sem pri tem ugotovil, da smo posebno mali podeželski obrtniki igračka nekaterih gospodov okoli „Obrtnega Vestnika" ter se zato ne čudim več, da stojimo na robu propada. Od vsdaj spoštujem g. Pičmana še bolj, ker vidim, da fe mož, ki ljubi pravico, a smrtno sovraži krivico, ter pri vsem tem ne obupa. Iz tega pač sklepamo da on trdno veruje, da pravica mora zmagati, sicer nam grozi pogin pred našim najhujšim kankureentam trgovini in industriji, katera se z usodo revnega obrtnika norčujeta, če trdita, da spadajo ti trije stanovi v eno skupno zbornico. Prav nič se pa ne čudim malim podeželskim obrtnikom, če delajo proti lastni zbornici ter zagovarjajo skupno, kajti 'imam do danes mnogo tozadevne preizkušnje, ter smatram vsakega obrtnika za naprednjaka kateri stremi za lastno hišo, obžalujem pa vse one, ki trdijo da so rajši v stanovanju pri svoji konkurenci, katera nas izmozgava do kosti, kajti smatram jih za strahopetce., ki ne upajo na dan z resnico. Čudim se pa, iker mi je dne 28. IX. 1931, čestital g. Zupanc Blaž mojemu članku v katerem sem pisal tako ostro, da nek gospod neobrtnik, ni mogel vzdržati: drugače, kot da si je dne 10. januarja 1932 na obrtnem zborovanju moral oddahniti, kajti pisal sem proti skupni ter zagovarjal ločeno, katere se nam krati na debelo. V članku sem pokazal, da se zavedam rešitve obrtnika samo tedaj, ko si bodemo rezali kruh sami, ne pa da nam ga v malih koscih reže trgovina in industrija, ter da smo sposobni vzdrževati obrtniško zbornico ter si isto urediti tako, da si bodemo ta pičel kos kruha res mogli sami odrezati, brez da pokleknemo pred konkurenco in jo prosimo zanj. Ta gospod Zupanc, ki trti je tedaj čestital ter se mi zahvalil in izrekel priznanje, je naenkrat izpremenil barvo. Ker torej ne vem s kakšnim aparatom se nas lovi, se torej ne čudim, če se nekateri ujamejo, ker nam obrtnikom je pač treba poguma ter zavednosti, katere posedujemo mi v mnogo premali meri. Ampak na podlagi izreka svojega priznanja mojemu članku, se čudim g. Zupancu, ko ga najdem popolnoma spremenjenega. Jaz mu izrekam torej svoje obžalovanje in... Obrtništvo, 'posebno podeželsko vedi da pišem ta članek na podlagi izjave gg. Hrastelja in Peternela iz Laškega, na katerega nisem niti najmanj pritiskal ali ga pregovarjal za eno ali za drugo smer, ter da sem storil to samo zato, da obrtništvo izve resnico. Vsem tovarišem torej priporočam, da začnejo zasledovati politiko obrtne porbe oboje- se nam lahko pridruži. stransko, in siguren sem, da bodo le redki oni, ki bi vrgli najimanjši kamenček na borce za obrtne pravice, ki so dosegljive edino le potom pravih obrtniških zbornic. Z razdirači obrtnih mas iz neobrtniških vrst hočemo končati, mi bodemo postali zopet zdrav in trden steber državi, dočim danes nismo več zmožni plačevati davka, ter tako gledamo v prepad, v katerega letimo z vedno večjo naglico. Kako se nas je sprejelo v ljubljanski zbornici, ter o zadrugarstvu prihodnjič. Dravograd, 27. XI. 1932. Kac Josip, krojaški mojster, Dravograd. Kreditiranje obrtništva pri Zanatski banki Kraljevine Jugoslavije v tekočem letu do 31. oktobra: pri centrali v Beogradu zaprošeno odobreno Beograd ............................... Zunanji................................ Žira in garancije ..................... Kreditne zadruge....................... Nabavljaljne in konzum. zadruge . . . kom. 740 Din 23,036.700-— kom. 504 Din 16,859.900'— „ 1906 „ 28,122 600-— „ 1429 „ 13,936.400 — 5 „ 637.000-— „ 2 „ 64 000'— 13 „ 1,057.000-— „ 12 „ 953.500’— „ 7 „ 290.000-— „ 1 „ 100.050-— kom. 2671 Din 53,143.300 — kom. 1948 Din 31,863.800-— Pitna voda Prebivalcem goratih pogozdenih pokrajin dostikrat ne dela preskrba pitne vode nikakega težkega vprašanja, ker voda se v teh krajih zbira in čisti na zraku in kamenju. Ljudje pa, ki žive v ravninah in v krajih, kjer se voda ne zbira^ naravnim potom, ali tam, kjer je voda radi močvirnate pokrajine onečiščena z raznimi bolezenskimi kaljicami, tam pa tvori preskrba zdrave in pitne vode življenski problem za naseljene ljudi in živali. Po onečiščeni Vodi se najlažje naleze tifus in bolezen kozavosti. V združenih državah Amerike na severu, je bilo še leta 1890 na 100.000 prebivalcev 50 smrtnih slučajev radi nezdrave vode, leta 1927 pa, ko se je preskrba vode popolnoma preuredila, pa so bili na isto število prebivalcev samo še 3 smrtni slučaji tifusa. . ... Za pretvarjanje onesnažene vode rek, ribnikov, vodnjakov itd. ne zadostuje samo filtriranje (precejanje) skozi kremenec in skozi pesek, temveč postopek je spopolnjen sledeče: Najprej se doda onečiščeni vodi aluminijev ali železov sulfat (železna galica) med tem, ko voda odteka. Ta kemična spojina naveže na sebe v vodi se nahajajoče alkalične tvarine in tvori spojeno s temi kosmičasto vsedlino. Ta vsedlina poišče in obda male delce, ki se pri prehodu skozi peščeno cedilo vjamejo v to blato. V velikih koritih stoji nato voda več ur, kjer se vsedejo vsa na kemikalije spojena onečiščenja na dno. To onečišćenje (blato) se potem pri praznem bazenu odstrani. Od tega bazena teče voda ponovno skozi peščen filter. Po filtriranju je voda skoraj čista od škodljivih klic, vendar pa še ni porabna za pitno vodo. Sedaj se tej vodi doda močno desinfektično sredstvo — navadno Chlor. Dodatek klora mora biti tako majhen, da ne škoduje človeškemu organizmu, ker klor je strup. (Na 2 db 3 milijone vodnih delov t del klora.) Ta mala množina je pa že zmožna, da uniči vse bolezenske glivice. Taka voda je zdravju neškodljiva, vendar pa ima duh in je neokusna. Vsled tega se voda valovi z zrakom, katerega se po ceveh upihava pod vodo, nadalje se doda vodi nekoliko bakrovega sulfata (modre galice) in amonijaka, v vodo se pa pomeša tudi prav drobno zdrobljeno oglje, ki naveže na sebe vse duhove. Konečno se voda še enkrat filtrira in je zdrava ter pitna. Položnico za poravnavo naročnine lista »Obrtnik« ste založili. Poiščite jo takoj in nakažite Din 30.— še danes, da zopet ne pozabite. Predsedniki državne zveze nemških rokodelskih in obrtnih zbornic sklicujejo za januar 1933. skupščino zborničnega sveta. Na tej skupščini se izdela predlog in utemeljitev, da se mora osnovati pri državni vladi novo neodvisno mi-nisterstvo za obrt in da se imenuje tudi obrtni minister. Vlažen les se zlepi (zlima) sledeče: Pripravi se ploskvi, da sta prilagođeni ena na drugo. Nato se namaže te ploskvi vlažnega lesa z raztopino acetona in celuloida (starega filma) in se pusti tako namazani ploskvi 24 ur, da se raztopina vle-že v les. Konečno se namaže ploskvi še enkrat z isto kašasto mažo in se jih stisne in pusti osušiti. Zveze se ne more ne na vlagi in ne drugače več razdružiti. Rakete se imenujejo velika granatam podobna telesa, katera se s pomočjo eksplodirajočega smodnika dvignejo v zrak. Ko dosezej take rakete svojo najvišjo točko se pnuio povraćati proti zemlji, toda ne padajo kakor kamen, temveč iz rakete se odpro krila in se stvori aeroplanu podoben .zračni splav. Tako plava taka raketa počasi proti zemlji in se ne poškoduje. Raketo hočejo spopolniti in izdelati tako, da se bode dala nopolriiti s poštnimi pismi in pošiljkami. Nato bodo rakete izstrelili n. pr. iz Evrope v Ameriko, ter bi za vso pot rabila le nekaj ur ali pa še manj. (Začasno so to le želje.) V Clrlhu obstoja pleskarska zadruga 60 let. O priliki tega jubileja je zadruga razdelila onim pomočnikom, ki so služili pri enem mojstru več kot 5 let, denarne nagrade. Cirlška zveza obrtnikov je napravila na švicarsko merodajno ministerstvo ovadbo črez inže-nerje in arhitekte, ker oddajajo ti rokodelska in proti 3476 prošenj na Din 65,214.000-— odobrenih 3.026 prošenj na Din 40,664.500 — za isto dobo v prejšnjem letu, pri Glavni podružnici v Zagrebu Zagreb..................................... kom. 107 Din 2,038.800-— kom. 81 Din 1,525.100-— Zunanji.................................... „ 620 „ 7,007.850-— „ 447 „ 3,532.450-— Žira in garancije....................... „ 13 „ 95 900’— „ 13 „ 95.900-— Kreditne zadruge.......................... „_______1 „ 200.000-—________„______1 „ 100000-— kom. 741 Din 9,342 550— kom. 542 in 5,253 450-— proti 879 prošenj na Din 13,357.450"— odobrenih 763 prošenj na Din 10,323.250"— za isto dobo v prejšnjem letu, pri podružnici v Ljubljani Ljubljana....................................kom- 76 Din 1,280.200 — kom. 60 Din 956.700-— Zunanji....................................... „ 177 „ 2,495.470- „ 139 „ 1,874 970- Kreditne zadruge ............................. „ 14= ,, 3,780.000-— „ 13 „ 1,410.000-— Žira in garancije............................. „ 1 », 54.000-—_______,, 1 „ 54-000-— kom. 268 Din 7,609.670-— kom. 213 Din 4,295.670-— proti 56 prošenj na Din l^hOGO-— odobrenih 50 prošenj na Din 2,5l 1.000 — za isto dobo v prejšnjem letu. Od začetka poslovanja t. j. od 2. maja 1931 pa do 31. oktobra 1.1. je podružnica v Ljubljani reševala 391 kreditnih prošenj na Din 14,752.730-— in odobrila 320 prošenj na Din 8,487.210-— pri podružnici v Sarajevu Sarajevo................................. kom. 133 Din 2,086 300’— Zunanji ... „ 690 „ 8,133.700-— Kreditne zadruge ......................... ,, 1 „ 50.000'— Nabavljalne in konzumne zadruge . . . „ 1 „_____50.000-— kom. 825 Din 10,320.000-— kom. 89 Din 574 „ »> l >» i • 1 m kom. 665 Din 1,456.600 — 3,738.100-— 50.000 — 50.000 — 5.294.700 — proti 290 prošenj na Din 4,290.400-— odobrenih 235 prošenj na Din 2,018.500-— za isto dobo v prejšnjem letu. Skupno je bilo vloženih 4505 prošenj na Din 80,415.520-— odobreno pa na 3368 prošenj Din 46,707.620 — proti 4701 prošenj na Din 87,130.850-— odobrenih 4074 prošenj na Din 55,517.250-— za isto dobo v prejšnjem letu. V tekočem letu je bilo predloženih 196 prošenj manj, zaprošeno pa za Din 6,715.300-— manj. Odobrenih je bilo 706 prošenj manj in za Din 8,809.630-— manj kredita. obrtna dela na stavbah le proti proviziji. Vsled gornjega dejstva bodo vsi obrtniki vpeljali enotne dobavne, kupne in plačilne pogoje. V Nemčiji je država dovolila v podporo obrtnikov 200 milijonov mark (3400 milijonov dinarjev), katera svota naj se uporabi za pospeševanje obrta. Denar se je razdelil tako, da je država plačala petino vsakega, od obrtnika izstavljenega računa onemu naročniku, kateri je naročil delo obrtniku. Podpora se je izplačetvala v obliki davčnih bonov. Pozabili ste, da smo Vas opozorili, da poravnate 30 Din za naročnino »Obrtnika«. Pravila za obrtne zadruge IX. Izpremembe In dopolnitve pravil. Člen 46. Za Izpremembe dn dopolnitve teh pravil je potrebno, da je prisotna na skupščini najmanj K vseh članov združbe. Tako usvojene izpremembe in dopolnitve postanejo polnoveljavne, ko Jih odobri zbornica. X. Preostanek združbe. Člen 47. Združba sme prestati, če zbog nizkega števila članov ne daje možnosti za uspešno delo in če se z uporabo odredb odstavka (1) (§ 356. zakona o obrtih njeno področje spoji s .področjem druge združbe. Prestanek združbe odreja zbornica. Imovina združbe, ki je tako prestala, se uporabi predvsem, da se likvidirajo njene obveznosti, ostanek pa prevzame nova združba. Ce se ustanovi nova združba ali izloči področje združbe v druge ali nove združbe, pripada novi združbi, ali združbi, ki H pristopijo bivši člani, sorazmeren del dotedanje imovine. Ko se odreja velikost tega dela, se mora upoštevati število izstopajočih članov. Ce so pasiva večja od aktivov, Je treba pokriti primanjkljaj iz posebnega prispevka, ki se predpiše vsem prejšnjim Članom združbe. Ce se ne doseže v tem pogledu sporazum, odloča zbornica. Ce bi bila delitev škodljiva koristim imovine ali sklada samega ali če bi nasprotovala Interesom njune namembe, odredi zbornica po zaslišanju prizadete združbe, naj se imovina ali sklad ne delita in se naj skupno vodita in upravljata- V teh primerih je postopati po posebnih predpisih, ki jih predpiše ban po zaslišanju zbornice. XL Končne odredbe. Člen 48. Ta .pravila so se usvojila na ustanovni skupščini dzružbe trgovcev (obrtnikov) za srez (mesto) ......... ki je bila na dan ........... 1932- v •......postanejo pa polnovaljavna in stopijo v moč, ko jih odobri po § 364. zakona o obrtih_______ V Beogradu, dne 31. marca 1932.; br. 9805/u. Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer g. r- Dobave Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 60 komadov žičnih in žimnatih krtač. — Direkcija državne železarne v Varešu sprejema do 14. decembra t. L ponudbe ©lede dobave delavskih oblek. —i Dne 21. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobraćaja v Splitu ofer-talna licitacija glede dobave dežnih plaščev in oblek. — Dne 6. decembra t. 1. se bo vršila pri VIII. sekciji za vzdrževanje proge Vršac licitacija glede dobave strojnih delov. — Dne 15. decembra t. J,, pri glavnem; sanitetnem skladišču v Zemunu glede dobave 10.000 komadov osebnega in 10.000 komadov posteljnega perila; dne 29. decembra t. 1. pa glede dobave 1500 komadov kap za vojaštvo. Pojasnila daje TOI zbornica v Ljubljani. Avtomobile so izboljšali na ta način, da vodo, katera hladi motor, nič več ne hlade, temveč jo puste zavreti in pretvoriti v paro. Ta para žene parno turbino, katera pomaga motorju vrteti avtomobilska kolesa. Stroški za bencin ee vsled tega zmanjšajo baje na polovico pri dosegi iste sile, katero opravlja sedaj sam motor. Tiskali J. Blasnlka nas!.. Univerzitetna tiskarna in lltoKrafija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš. Zahtevamo znižanje najemnin za naše delavnice. i