393
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski. *)
V 12. seji dne 14. t. m, prišla je specialna debata o premembi ljudskih šolskih postav na vrsto, a predno se prične razgovor, oglasil se je posl. Svetec ter povdarjal, da po nameravani novi postavi zginejo zadnji sledovi avtonomije deželne; ona se je vkradla v zbor le po samovoljnosti narodnim pravicam sovražne stranke; zaslišal o taki prevažni stvari se ni niti deželni odbor, niti vlada, niti deželni šolski svet; ona peticija deželne učiteljske konference je le umetno, prisiljeno delo. Zato narodnjakom ni mogoče vdeležiti se specijalne debate, oni nočejo nobene odgovornosti pred deželo zastran te postave.
Potem so narodni poslanci skoraj vsi zapustili dvorano ter vrnili se še le potem, k*o je bila specialna debata končana.
Obveljali so dalje predlogi deželnega odbora o tem, kako postopati z deželnimi služabniki in ljudskimi učitelji, ki so še v vojaški zvezi, kedar se v dejansko vojaško službo pokličejo. — Potrdil se je računski sklep dežel no-k uit ur nega zaklad^a in zaklada vino-rejske šole za leto 1877. — Šolski občini Trata se za napravo šole dovoli 33% davčne priklade; šolski občini v Radečah na Dolenjskem v isti namen pa 50°/0 davčne priklade za leto 1878., in 100% za leto 1879.; tej občini se tudi dovoli, da brezobrestno posojilo iz deželnega zaklada povrne še le v 3 letih. Poslanec grof Bar bo pri tej priliki povdarja, da občinam ni treba takih šolskih palač, ki jih na beraško palico
*) Ker bi mnogi naši bralci pogrešali poročila o nadaljevanji in sklepu zborovih obravnav , dodamo na kratko še ostale razprave, ki smo jih zaradi obilega druzega materijala morali pritrgati po listu 47,                                      Vred.
394
spravljajo, kakor so jo Raiecani zidali; kaj čuden je pogled, če v taka krasna poslopja hodevajo raztrgani in bosi otroci.
Za popravo farovškega poslopja v Starem trgu se dovoli dotičnim občinam po 50°/0 davčne pri-klade za leto 1878.; —jaa cestne potrebščine v Veliko-Laškem in Črnomaljskem davčnem okraji za leto 1879. po 12°/0 priklade; — občini L i« berga poleg Litije za razširjenje pokopališča pa 42°/0 priklade za leto 1879. — Ljubljanski mestni gosposki se dovoli pobirati od mrličev po en goldinar takse, in sicer: 50 kr. za ogled mrliča, 50 kr. pa za popis mrlični magistratu. — Zastran ceste iz Krke do Grosupljega se privoli, da se stroški za vzdrževanje in popravljanje začasno zakladajo še iz deželnega zaklada.
V 13. seji 15. oktobra odgovarja deželni pred-seduik vitez Kalina na ioterpeiacijo grofa T h urna zastran nove uredbe davčnih izvršiteljev (Steuer-executoren) ter zagotovlja, da ta uredba ne bode ljudstvu nobenega novega bremena nalagala, temveč da ti izvršitelji stopijo na mesto dosedaj navadnih vojaških eksekucij.
Dalje deželni predsednik odgovarja na interpejacijo poslanca Potočnika zastran tega, da seje g. Cožu pri sv. Roku poleg Zatičino vzela posta. Jedro tega dolzega odgovora je bilo to, da deželna vlada o tem ni nič ^vedela (?), da do nje ni prišla nobena pritožba od g. Coža, ter da za to ni odgovorna, kar je storilo c. k. poštno vodstvo v Trstu, ki je podložno ministerstvu kupčijstva. — Kenečno je deželni predsednik odgovarjal na interpelacijo posl. Navratila glede kupovanja glasov pri Novomeški volitvi deželnega poslanca Hočevarja ter objavil, da se dotične kazenske obravnave vrše pri c. kr. okrožni sodniji v Novo-mestu, in da so vse obravnave vstavljene razua ene, ki se bode 19. oktobra vršila v Novomestu.
Potem se vrši 3. branje šolske postave, pri kateri točki so pa narodni poslanci zopet zapustili dvorano.
Potem je obveljal predlog deželnega odbora, po katerem se sistemizira stalna tehniška služba pri deželnem stavbenem uradu z letno plačo 1000 gold. — Potrdili so se proračuni bolniškega, porodniškega, najdeniškega in noriškega zaklada za leto 1879.
Zdaj se obravnava prične zavolj bolniške podružnice na Poljanah, o kateri je baron Apfal-trern v imenu finančnega odseka predlagal, naj prestane ta bolniška podružnica ter da naj se dotična hiša prodd. Poslanec dr. Bleiweis se toplo poteguje za predlog deželnega odbora, po katerem se ima ta podružnica vzdrževati; on na drobno razlaga zgodovino deželne bolnišnice in dokazuje, da je že zdaj pretesna, a kaj še le, Če se podružnica opusti. Dežela pa mora bolnike sprejemati, ona je v to vezana po državni postavi, zatoraj govornik odločno spodbija predlog finančnega odseka. — Isto tako zoper predlog finančnega odseka govori c. k. deželni predsednik vitez Kalina ter povdarja, da je dežele dolžnost, bolnike sprejemati, in da mora v ta namen potrebna poslopja vzdrževati. Tudi poslanec dr. Vošnjak spodbija odsekov predlog ter ugovarja baronu Apfaltrernu, da to pač ne gre, bolnike zarad pomanjkanja prostorov občinam pošiljati nazaj, jih siliti pa, da si lastue bolnice napravljajo, bilo bi jim novo preveliko breme. — V posebnem razgovoru razlaga poslanec dr. 61eiweis, da je Poljanska podružnica, če tudi ne brez pomanjkljivosti, vendar le potrebna in dobra,   posebno  priležen je  njen   vrt za ba-
rake, zatoraj naj se, kakor deželni odbor nasvetuje, za stavbene poprave dovoli 4915 gld., o cenejši napravi barak pa naj deželni odbor o prihodnjem deželnem zborovanji stavi zadevne nasvete. — Deželni predsednik vitez Kalina vnovič povdarja, naj dežela skrbi za zadostne bolnišnične prostore, poslanec pl. dr. Scbrey pa zagovarja odsekov predlog. — BleiweisoV predlog sicer ni obveljal, vendar pa je provzročii toliko, da j© seja nekoliko časa prenehala v novo posvetovanje finančnega odseka, ki je potem svoj prejšnji predlog popustil in nasvetovai, na) se za najbolj potrebne stavbene poprave privoli 1000 gold., deželnemu odboru pa nalaga, da stvar iznova pretresa in v prihodnji sesiji nasvetuje, kako drugih prostorov dobiti za bolnike, ako se podružnica opusti. Potem je obveljal nasvet fioanč-nega odseka , po katerem se deželnemu odboru nalaga, pretresovati in poročati, kako bi se dosedanji deželni zaklad za bolnišnične oskrbovalne stroške dal predruga-čiti tako, da bi v prihodnje skladale take stroške zadevne občine same. Pri tej priliki je obveljal tudi nasvet poslanca dr. Vošnjaka, vsled katerega je deželnemu odboru pozvedovati, ali in kako bi se dale napraviti morda s pomočjo deželnega zaklada v druži h mestih dežele okrajne bolnišnice. Dalje sta obveljala predloga finančnega odseka glede pogojevanja z Ljubljanskim mestnim zastopom zastran svojih bolnikov. Konečno je padel predlog barona Apfaltrerna, na to se glaseči > da bi se deželni zbor zavaroval zoper razširjenje deželnih dobrodelnih naprav.
Potem se je za leto 1879. potrdil proračun deželnega zaklada: potrebščine v znesku 369.790 gold. 16 kr., dohodkov pa z 115.863 gold. 98 kr.; po takem primanjkljej z 253.926 gold. 18 kr., ki se ima pokriti s priklado po 20 odstotkov na vse nepo-srednje davke, izvzemši doklado za vojaščino, in pa 3 priklado z 20 odstotki na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. Poleg tega je finančni odsek nasvetovai različne sklepe, namreč: 1) Z naj visim sklepom dne 25. novembra leta 1858. izrečena odveza uradnih plačil in pokojnin cesarskih uradnikov od plačevanja deželnih priklad k dohodnini naj velja tudi glede dohodnini podvrženih plačil ljudskih učiteljev; — 2) deželni odbor naj prevdari in poroča prihodnjemu zboru, ali naj se dnine izplačevajo tudi takim deželnim poslancem, kateri ne pridejo v sejo ali kateri imajo dopust; — 3) deželni odbor se pooblasti, iz zaloga za cestne namene v nujnih slučajih za posamezne ceste tudi 1000 goid. presegajoče podpornine dovoljevati; — 4) deželni odbor naj v pretres vzame novo organizacijo deželnih uradov, po kateri bi se utegnilo število uradnikov zmanjšati, delavnost ostalih pa bolj nategniti ter naj nasvete stavi o uradniških plačah; ako-neČno se je poojstrila določba glede nagrad in pa podpornin za deželne uradnike, da se ta izdatek kolikor mogoče zmaojša. (Kaj neki k temu poreče gla-soviti ,,komite deželnih uradnikov", kaj neki porek6 gospodje Kunibert Drenik, Viktor Hofman in Ferdinand O meječ, ki so zvonec nosili v tem „komitetuu in nesramno pisarili v „Tagblattuu? bodo li kaj kmalu zopet romali v Litijo ter zahvalno adreso preponižno izročili pokrovitelju Vestenecku?)
V splošnem razgovoru se je najprej oglasil dr. J. Vošnjak ter Dežmanu odgovarjal, ki je o priliki po-verilnih obravnav glede volitve deželnih poslancev trdil, da se ljudstvo veseli, da je nemškutarska stranka dobila večino v deželnem zboru. Govornik po neovrg-jivih prejasnih številkah na drobno dokazuje dobro gospodartvo narodne večine, vsled katerega je razvidno, da ni le nikakoršnega deficita, ampak da se kaže še celo presežek v znesku 33.000 gold.   Temu na-
sproti pa so dokazale skušnje, da povsodi, kjerkoli vlada ^liberalna" stranka, je primanjkljej (deficit) za petami. Nadalje dr. Vošnjak deželno upravo na Kranjskem primerja z upravo v druzih deželah ter zopet s številkami dokazuje! kako vestno in varčno je ravnala dosedanja narodna veČina na Kranjskem v vsacem obziru z deželnim denarjem in da je deželne finance izročila v najlepšem redu. — Temu ugovarjata Dežman in pl. Scbrev, katerima se ve da, narodna večina ni bila nikoli po volji. Al poslanec dr. Po ki u kar ju zavrne, reksi, da se narodni večini po pravici ne more očitati slabo gospodarstvo, ker se je v vseh važnih denarnih zadevah nasprotna stranka vedno podvrgla narodni večini ter s to glasovala. Kar se pa tiče reorganizacije deželnih uradov, bode ta imela gotovo strankarak pečat na čelu. — Konečno spregovoril je poročevalec pl. Vesteneck, al bolje bi bilo gotovo za-nj , ako bi bil molčal, kajti poslanec dr. Vošnjak imel je priliko, ga prav dobro ošteti ter pokazati, da vitez Vesteneck nima najmanjšega pojma o deželnem proračunu, o deželnem gospodarstvu. — Potem so obveljali gori navedeni odsekovi predlogi.
Koncem seje stavi baron Apfaitrern nujni predlog, naj deželni odbor pregleda poduk za davčne izvršitelje, ter naj, ako se pokažejo kake težnje ali kaki veči stroški, pomoči zahteva od vlade. Ker je baron Apfaitrern nekako ostro govoril proti vladi, ga deželni predsednik vitez Kalina zavrača; naposled obvelja enoglasno predlog Apfaltrernov.
(Konec prihodnjič.)
395