KRONIKA 255 Mestni magistrat v Mariboru Foto dr. H. Bficher MARIBORSKA KRONIKA OD 1.LDO 1. VI. 1934 PIŠE FRANJO BAS Ob vstopu v leto 1934. označuje Maribor najbolje statistika: Porabil je 1933 13,520.000 KW elektrike ter prekosil v tem vsa jugoslovanska mesta, obenem pa dvignil porabo elektrike za 20 %. Tozadevni polo žaj Maribora v državi kaže ugotovitev, da porabi posamezni Jugoslovan letno povprečno 56 KVV elek trike, posamezni Mariborčan pa 300 KVV; vode je porabilo mesto Maribor 1933 1,385.593 m3; 1. I. so imeli Mariborčani 1174 radioaparatov, 189 osebnih in 67 tovornih avtomobilov, 47 motornih koles, 2660 koles in 75 kočij. 1933 je obiskalo Maribor 14.421 tujcev, v osebnem carinskem prometu pa je bilo od 1. IV. 1933 do 31. III. 1934 ocarinjenih 250.475 oseb; od teh jih je pripotovalo 124.901, odpotovalo pa 125.574. Merilo za notranji promet Maribora je mestni avtobusni promet, ki je izvršil 1933 463.000 km voženj in na njih prevozil 830.000 oseb. Brezposelnost 256 KRONIKA Strossmayerjeva ulica Št. S In 7 pred zvezo Smetanove z Orožnovo ulico 1934 v Mariboru kaže ugotovitev Pomožne akcije, da ima Maribor 1237 pomoči pptrebnih; upoštevajoč pri tem tudi njihove rodbinske člane imamo 12 % Maribor čanov, ki so bili potrebni javnega skrbstva od Po možne akcije, ki je v zimi 1934 mogla računati z zneskom Din 750.000 (od tega je dala industrija Din 350.000, zbirka po hišah pa Din 250.000). (S tem denarjem so se podvzela javna dela ter otvorila ogrejevalnica v Ljudski kuhinji v bivšem Dečjem domu, ki se je preuredil v oskrbnišnico. Hujše kakor Maribor pa je brezposelnost težila okoliške kraje Košake, Pobrežje, Studence, Hoče ter Sv. Lovrenca in Ribnico na Pohorju. Gospodarsko življenje Maribora označuje razšir janje industrij (J. Hutter & drug, Zelenka & Co., Mariborska tekstilna tvornica, A. Ehrlich), otvoritev novih (Jugotekstil, Jugosvila in M. Rosnerjeva to varna volnenega blaga), končana reorganizacija (15. V.) mestnih podjetij, mezdna gibanja delavstva (Doctor & drug, Mariborska tekstilna tvornica), pro test čevljarjev proti otvoritvi prodajalne zagrebške tovarne čevljev »Astre« s shodom in zaprtjem čev- ljarn in usnjarn na dan 24. L, otvoritev prvega koncesioniranega licitacijskega zavoda v Mariboru (A. Lovrenčič), gradnja Delavskega azila, poudarjena akcija Slov. obrtnega društva za ustanovitev Vaje niškega doma, razmah tujskoprometne organizacije z otvoritvijo ekspozitur v št. Ilju v Slov. goricah in Gornji Radgoni po mariborski Tujskoprometni zvezi, razdelitev enotnega davčnega urada od 15. II. v davčni urad za mesto Maribor in za mariborsko okolico, pospešitev del na pohorski cesti in na cesti od Sv. Petra proti Sv. Lenartu v Slov. goricah, otvoritev novih telefonskih zvez Maribora z inozemstvom (Gross Soding, Voitsberg, Bad Ischl, Peggau, Mattighofen, Schonberg ara Kamra, Oberschitzen, Ribnica ob Vrb- skem jezeru, Zeltvveg, Berndorf, Gmunden, Tulner- bach in Pressbaum), ponovna otvoritev francoske konzularne agenture ter nje poveritev odvetniku V. Rapotcu, vinarski kongres dne 27. V. in prepoved prodajati sladoled po ulicah. Splošni gospodarski položaj Maribora pa najbolje označuje proračun mestne občine, ki izkazuje Din 23,695.232 dohodkov in enako izdatkov. Trgovski gremij je na občnem zboru (7. IV.) izvolil novi odbor (predsednik F. Pin- ter), ki je začel z reorganizacijo gremija v Udruženje trgovcev. Kulturni Maribor kažejo misijonska razstava fran čiškanskih Marijinih misijonark 6.—14. I. v dvorani Zadružne gospodarske banke, ki je podala zlasti uspelo sliko vzhodno- in južnoazijske keramike ter pletenin, retrospektivna razstava slik, zlasti grafike Mihe Maleša 18. III.—5. IV. v Kazinski dvorani, trajno napredovanje študijske knjižnice, ki je med drugim pridobila Ottuv Slovnik naučny, Bedier J. et Hazard, Histoire de la litterature frangaise in Milkau F., Handbuch der Bibliotheksvvissenschaft, večeri Zgodovinskega društva, redna vodstva po maribor skem muzeju, ustanovitev vzgojne posvetovalnice po društvu šola in dom, delovanje Protituberkulozne lige, katere zbirka za tuberkulozno bolnišnico v Ma riboru je prekoračila po Novem letu 1934 vsoto Din 100.000, akcija za poklicno posvetovalnico, katero je pokrenila Ljudska univerza, ki je vzdrževala redna poljudnoznanstvena predavanja, prireditev IV. peda goškega tedna 30. IV.—5. V. v kazinski dvorani po Pedagoški centrali, proslava svetnikom proglašenega dona Bosca 22. IV. v stolnici in v unionski dvorani, O. Devov večer Glasbene matice 22. I., odkritje spo minske plošče na rojstni hiši v št. Jurju pri Celju bratoma Benjaminu in Gustavu Ipavcu po Ipavčevi pevski župi, 201etnica razvitja prapora mariborskega Sokola v Rušah, ustanovitev godbe na pihala za de lavstvo tovarne J. Huter & drug, osnovanje Sloven skega bralnega krožka za širjenje domačega čtiva, pobuda za ustanovitev vinarskega muzeja v Mari boru, katero je dal A. žmavc 19. V. v »Večerniku« in izum plinovega aparata, katerega je napravil M. šolar, tehnik v mariborski plinarni. V maju se je preselil v Ljubljano tednik »Razgled« in prenehal izhajati, konec marca pa je izšel M. šnuderlov roman »Izgubljena zemlja«, ki prikazuje mariborske in po- Grajski trg Št.1 do 1934 KRONIKA 257 dravske prilike v prevratni dobi 1918—20. Izpre- membe v vodstvu organizacij so se izvršile pri na rodnih železničarjih, ki so izvolili na občnem zboru 29. IV. novi odbor s predsednikom A. Lukačičem in pri Zvezi kulturnih društev, ki pričenja z 29. IV. iz voljenim novim odborom (predsednik J. Pire) z reorganizacijo na načelu delitve dela. V političnem življenju so imele krajevne organi zacije JNS redne letne občne zbore in 11. III. je pri redil »Boj« zborovanje v unionski dvorani. Na sredi med M. Šolarjevim izumom in športnim življenjem stoji zgraditev prvega mariborskega in jugoslovanskega jadralnega letala Vrana. Zgradili so ga mladi jadralni letalci mariborskega Aerokluba po načrtih ing. B. Cijana v mizarskem podjetju A. Lešnik v Studencih in ga krstili na Teznem 13. V. Prvo do mače jugoslovansko letalo tehta 72 kg, nosilnost znaša 145 kg, možna hitrost do 45 km na uro, zmore višino do 2000 m, razpetina kril meri 8'8 m, dolžina 5'85 m, površina pa znaša 13'2 m2. Za start z gumi jevo vrvjo potrebuje 6 HP. Športno življenje so gojili vsi dosedanji športni klubi. Na zunaj se kaže v eksponiranem položaju S. K. Rapida ter po podvigu zimskega športa, zlasti smučarstva. Med športnimi novostmi beležimo prvi hockev nastop na Treh ribnikih, kjer je 14. II. orga nizirala mariborska Zimskosportna podzveza tekmo med S. K. Ilirijo iz Ljubljane ter S. K. Kastner & ohler iz Gradca. 4. II. sta priredila Mariborski akademski sabljaški klub in Mariborski motoklub na progi Ko roška cesta — Kamnica — Koroščeva ulica prvi moto- joring v Mariboru. 13. V. je dovolila Zimskosportna zveza v Ljubljani ustanovitev Koroške zimskosportne podzveze, s čimer se je delovno območje Mariborske zimskosportne zveze zmanjšalo za ozemlje Mežiške in Mislinjske doline. Maribor je zapustil eden od pi- jonirjev zimskega športa Bruno Parma, ki se je uve ljavil pri organizaciji zimskosportnega odseka SPD, Mariborskega smučarskega kluba in Mariborske zim skosportne podzveze. V ostalih športnih panogah je kolesarski 'in motociklistični klub Perun ustanovil 20. V. kolesarsko sekcijo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Mestna slika Maribora je podana po novih drevo- rednih nasadih, po kanalizaciji, sistemiziranju cest ter po novih zgradbah, ki deloma izpreminjajo sliko starega zazidanega Maribora, deloma pa izpreminjajo dosednje vrtove, polja in travnike v zazidane ulice. Mesto je zasadilo s kanadskimi jagnedi (populus pvramidalis) Kosarjevo ulico, Vrbanovo in zahodno stran Čopove z javorji (acer campestris), Koroščevo na južni strani z okroglimi javorji (acer platanoides globosa), Marijino in Kettejevo in trikot pred gostilno Potočnik z okroglimi akacijami (robinia inermis), VVildenrainerjevo z okroglim brestom (ulmus mon- tana globosa), Jadransko in Beograjsko z jeseni (fra- scinus candida v Jadranski, frascinus excelsior v Beo grajski), Betnavsko cesto pa z velikolistnimi lipami (tilia grandifolia). Kostanji so bili posekani na se verni Aleksandrovi cesti med Prešernovo in Cankar jevo, na Tattenbachovi ulici med Sodno in Vošnja- kovo, na južni Razlagovi med Prešernovo in Cankar- Prehod za pešce Iz Smetanove ulice v Slrossmayerjevo In Orožnovo ulico 1933 ter do pomladi 1934 jevo, na vzhodni Ciril-Metodovi od Aškerčeve ulice do Tomšičevega drevoreda ter na Koroščevi ulici od Trubarjeve do Vrazove. Javor (acer platanoides) je posekane kostanje nadomestil na Razlagovi, jesen (frascinus excelsior) pa na Koroščevi ulici. Kanalizirane so bile Kosarjeva ulica, Linhartova, Metelkova od Radvanjske do Pregljeve, Koseškega, Magdalenska in Betnavska cesta med Delavsko in Metelkovo, Marmontova ter Kettejeva med Marmon- tovo in Betnavsko. Finančno sta krila kanalizacijska dela kanalizacijski fond (cevi) in Pomožna akcija (mezde). S sredstvi Pomožne akcije je bilo tudi re gulirano cestišče Delavske ulice med Magdalensko ulico in Betnavsko cesto. Maja meseca je mariborski občinski svet sistemi- ziral mestne ulice in ceste v 3 razrede; pri prvem znaša vozišče 10 m, hodnik za pešce pa 4 m, pri dru gem 7'5 m in 3 m, pri tretjem pa 6 m in 2 m. Nove zgradbe so izpremenile predvsem sliko starega Maribora, medtem ko nove zgradbe v smeri proti Kamnici in proti Pohorju samo nadaljujejo današnjo predmestno sliko mesta. V Hariboru polpretekle dobe je začel na vogalu Prešernove in Maistrove ulice z gradnjo stanovanjske hiše industrijalec H. W6gerer, na vogalu Vrazove in Miloša Obilica stavbna podjet nika ing. arh. J. Jelene in ing. J. šlajmer, na vogalu Tattenbachove in Kopališke zobozdravnik dr. B. Kri stan, s katerega stavbo v zvezi je tudi regulacija vo gala samega, na prostoru severnega trakta starega Scherbaumovega mlina pa odvetnik dr. O. Blanke. Pri glavnem kolodvoru je bila na mestu nekdanje lampisterije dogotovljena nova carinska pošta, na Glavnem trgu M. Osetova trgovska hiša in na mesto 1933 po povodnji porušenega mosta je bil zgrajen na Mariborski otok nov železni most. Izpremembo v zunanji sliki bo doživel stari Ma ribor z dvema začetima gradnjama. Lastnik Grajskega kina J. Guštin je podrl, da pozida na istem mestu novo palačo za kino, hišo na Grajskem trgu št. 1, ki je predstavljala na zunaj povprečno meščansko hišo iz začetka XIX. stoletja, po tločrtu pa hišo, ki se je od 258 Nikolaj Žagar Alojz Benkovič obrtnih in stanovanjskih prostorov ob Vetrinjski ulici razvijala z gospodarskimi poslopji in pritiklinami, kakor nekdanjimi kletmi, drvarnicami, hlevi, shram bami za poljske pridelke itd. za dvoriščem proti Go sposki in Volkmerjevi ulici. Drugo zunanjo izpre- membo je doživel stari Maribor z zvezo Orožnove s Smetanovo preko Strossmajerjeve ulice, že 1933 je Maribor razširil Smetanovo ulico proti vzhodu ter jo odprl osebnemu prometu z Orožnovo. Tovorni promet med Smetanovo in Orožnovo pa je zapirala hiša Strossmajerjeva št. 7, ki je hila kot Schmidererjeva ustanova namenjena osirotelim služkinjam. Mestna občina je te preselila v mestno oskrbnišnico ter za čela 29. IV. podirati pritlično hišo, kakršnih je v prvi polovici XIX. stoletja nastala dolga vrsta ob Stross majerjeva ulici; s tem je začela pripravljati za tovorni promet zvezo Orožnove in Smetanove ulice, ki je za četek in zahodni sektor druge mariborske prometne podolžnice. 15. III. je sklenil občinski svet izpremeniti ulična imena samo po rodbinskih imenih, tako da se bo v naprej imenovala n. pr. Jože Vošnjakova ulica samo Vošnjakova ulica itd.; nadalje uvedbo uličnih napisov z življenjsko označitvijo imenika posamezne ulice. 25. V. pa je bila dosedanja ulica Ob železnici pre imenovana po umrlem, Ob železnici stanujočem pi satelju J. Kostanjevcu in istočasno je dobila nova ulica na zahodu Koroške ceste ime Bezenškova ulica. V zasedbi vodilnih javnih mest je bil 5. II. insta liran za stolnega prosta lavantinskega dr. Maks Vra- ber, 28. II. je predal posle upokojeni prvi državni to žilec dr. Ivan Jančič in 28. IV. je bil umeščen za stol nega dekana lavantinskega dr. Franc Cukala. Za vedno pa so zapustili Maribor sledeči vidnejši predstavitelji mariborskega življenja: Nikolaj Žagar (t 27. I. v Mariboru), Alojzij Benkovič (t 7. II. v Kamniku), Martin Petelinšek, katehet na deški me ščanski šoli (t 2. II. v Mariboru), S. M. Anastazija Kopitar, ravnateljica učiteljišča šolskih sester (t 10. II. v Mariboru), gledališki igralec Fran Tovornik (27. II. v Mariboru), dr. Fran Jankovič (2. III. v Mari boru), in Josip Kostanjevec (t 20. V. v Mariboru). Žagar Nikolaj je po končanem študiju klasičnega jezikoslovja služil 12 let v Busiji, 1891 1904 v Dal- Dr. Fran Jankovič Josip Koslanjevec maciji in do upokojitve 1921 v Mariboru. Kot upoko jenec je z diogensko skromnostjo in pravo rodoljub- nostjo prihranil Din 80.000'— za štipendije belo kranjskim dijakom (v prvi vrsti iz rodnega Damlja in Dolnjega Suhorja), Din 41.18618 pa je zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda in svojo knjižnico mari borski klasični gimnaziji. Benkovič Alojzij je bil eden osrednjih maribor skih družabnikov, botanik, ki je sestavil Imenik zdra vilnih rastlin in Latinsko-slovensko-nemški rastlinski slovar slovenskih dežel, edini Mariborčan, ki se je vztrajno bavil z astronomijo, in prevajalec, ki je po slovenil 23 dram, ter 116 romanov, novel, črtic in pesniških zbirk slovanskih in nemških pisateljev. J ankovič Fran, dr. med. je bil eden najpomemb nejših slovenještajerskih politikov. Na gimnaziji se je udejstvoval kot organizator celjskega slovenskega dijaštva, v javnem življenju pa kot narodnoobrambni borec v Vitanju in Konjicah, politični in gospodarski organizator kozjanskega okraja na programu Slov. kmečke zveze, deželni poslanec v Gradcu, državni po slanec na Dunaju, namestnik deželnega glavarja šta jerskega, član kontrolne komisije za avstrijske dr žavne dolgove, varuh aretirancev 1914, sotrudnik majniške deklaracije, tajnik Jugoslovanskega kluba, podpredsednik Narodnega predstavništva, in bil 1919 v S. Protičevem kabinetu minister za vere. Strokovno je deloval pri zdravstveni štajerski zakonodaji, v Ma riboru pa kot soustanovitelj in predsednik Zdravni škega društva in soustanovitelj Protituberkuloznc lige. Kostanjevec Josip je pred veliko vojno uči- teljeval na Kranjskem, predvsem na vadnici v Ljub ljani. Javno je živel kot pripovednik, ki je pod vplivi J. Kersnika in F. Govekarja pisal v Ljubljanski zvon, Kres, Slovan, Dom in svet, Slov. ilustrovani tednik, Zvonček, Popotnik, Učiteljski tovariš, Mentor, Slov. narod, Slovenca, za Mohorjevo družbo in Slov. matico, kjer je 1902—06 urejeval Zabavno knjižnico. Po pre vratu se je naselil v Mariboru, pisal manjše stvari za Večernik in pripravljal spomine na naše pisatelje in kulturne delavce iz polpretekle dobe. 25. V. je sklenil občinski svet sodelovanje Maribora pri »Kroniki«. KRONIKA