©®M1M(JI©IEEGLAS Leto XLIV - št. 35 - CENA 17 d GLASOVA Kranj, torek, 7. maja 1991 ,ljska banka Kram Obkoljena Hrvaška Najbolj črnoglede napovedi, da se bodo °strina mednacionalnih sporov in razhajanja stališč glede bodoče ureditve Jugoslavije v odločni fazi prenesla na Hrvaško, se uresničujejo. prvomajskimi prazniki so na Hrvaškem Praznične šopke nadomestile sveče ob krstah in grobovih, zastave kot izraz nacionalne pripadnosti so postale bojne, puške, tanki in noži pa so Postali način medsebojnega sporazumevanja. V tajskih prazničnih dneh mrtvih niso pokopavali "» objokovali samo na Hrvaškem, ampak tudi ?a drugi strani, na ozemlju srbske republike, od "oder naj bi prihajali bojevniki s sveto dolžnostjo zavarovati srbski živelj pred hrvaškim nasi-ijem. y državo sta se naselila strah in izgubljeno "Panje, da bi se lahko o načinu našega prihodka življenja dogovorili mirno in zrelo. Hrvaška je obkoljena, pičlo leto dni stara "ova hrvaška demokratična oblast je v precepu. .ne tri dni maja je bila na najhujši preizkušnji, Jugoslovanska država pa v petinštiridesetih letih ot>stajanaj še ni doživela takšnega neposrednega sPopada dveh narodov. Nad dobro tretjino hrva-s*ega ozemlja ima neposredno kontrolo arma- a< čeprav po besedah njene komande in držav-"e#a predsedstva samo v funkciji nevtralnega pJePrečevalca še hujših mednacionalnih spopa- 0v- Takšna vloga ji je bila na zadnji seji državna predsedstva še podaljšana. Vprašanja, zakaj na Hrvaškem teče kri, se Postavljajo drugo za drugim. Se je morda nova hr»aška oblast lansko poletje uštela, ko je bila Popustljiva do avtonomaških teženj Srbov v yinski Krajini in je upala na zmago razuma in *a obe strani sprejemljivega dogovora. Prav to Popustljivost sedaj očita Tudjmanovi garnituri naška opozicija, ki hkrati terja takojšnjo odce- pitev in prekinitev vseh vezi s Srbijo in njej naklonjenimi deli Jugoslavije ter fizično uničenje srbskih teroristov. Je hrvaška oblast lani ravnala napak, ko je zavrnila pomoč zveznih organov pri umirjanju položaja v Krajini, sedaj pa pri preprečevanju terorizma računa tudi na pomoč armade in za to pristojnih federalnih organov. Takrat je bilo vstajništvo vezano le na Krajino, sedaj pa se bohoti od Krajine in Dalmacije do Slavonije in Baranje. So bili Srbi na Hrvaškem izigrani s strani srbske republike, ki je pozivala k uporu, čeprav to vztrajno taji, sedaj pa srbski parlament noče slišati o obljubljeni priključitvi srbske avtonomne krajine k matični Srbiji. Nekatere srbske stranke na Hrvaškem že pozivajo sonarodnjake, naj položijo orožje in sedejo za pogajalsko mizo z legalno hrvaško oblastjo. Ti pozivi so sedaj še osamljeni. Med srbskim življem vladajo jastrebi, bodisi živeči na Hrvaškem ali "uvoženi" iz matične republike, zaradi njih pa zgublja potrpljenje druga stran, ki se že znaša nad mirom in imetjem srbskih sodržavljanov. Maj nam še ne bo prinesel miru. V Beogradu skovanega scenarija, da Stipe Mesič 15. maja ne sme za nobeno ceno prevzeti naloge predsednika zveznega predsedstva, še nihče ni preklical. Nedeljski streli na Mesičev avtomobil so del te zarote. Mesiča noče priznati Srbija, ne mara ga armada in če Mesič ne bo predsednik, bo to avtomatično postal Črnogorec v funkciji podpredsednika. 19. maja bo na Hrvaškem referendum o prihodnjem položaju republike. Trefta ga je zminirati in ena od min je 12. maj, ko naj bi šli na referendum za avtonomijo Srbi na Hrvaškem. V Jugoslaviji smo začeli odštevati in bore malo je upanja, da to odštevanje ne bo nasilno. • J. Košnjek Zahtevajo plače, regres, informacije... Bled, 6. maja - Delavci Vezenin na Bledu so zjutraj ustavili delo, ker še ni bilo marčevskih plač in je bilo vprašljivo tudi njihovo skorajšnje izplačilo. Kot nam je povedal tamkajšnji sindikalist Peter Pan-gerc, so delavci vodstvu naslovili sedem zahtev. Prva je bilo izplačilo marčevskih plač do jutri, 7. maja, druga izplačilo regresa do 16. maja, pod ostalimi točkami pa so terjali tolmačenje plana proizvodnje in prodaje, finančnega stanja podjetja, plač vodilnih, izplačil potnih stroškov in dnevnic vodilnih za april, na koncu pa tudi povečanje aprilskih osebnih dohodkov za toliko, kot so se povečali življenjski stroški. Če zahtevam vodstvo ne bo prisluhnilo, se bo štrajk nadaljeval, so pribili. - Foto: J. Cigler °b 46-letnici osvoboditve Begunj Slovenci, obdržimo svoj mir Pril ,v' **" maia - K,Jub močnemu deževju se je preteklo soboto, *ann dan< ko so Dorci Kokrškega odreda osvobodili begunjske SkeoIB,ke' v Begunjah zbralo veliko število nekdanjih borcev Kokr-D sa odreda in drugih, ob grobovih talcev v graščinskem vrtu in v sv0j t Pa So krajani Begunj, ki so si ta veliki dan, 4. maj, izbrali za nih li^Jevni praznik, pripravili izredno lepo slovesnost. S cerkveni £ Se *e' tako kot pred šestinštiridesetimi leti, znova oglasil ve-v°n^ ki je Begunjcem in vsem Slovencem naznanjal svobodo... V BPT spet delajo BPT SUvk V"5^3 " Kot Je P°vedal zunanji vodilni delavec lice (jan Teran, so delavci vseh oddelkov tržiške predil-Pr°'2vodnS.Spet *ačeli norrnalno delati. Kako bo potekala *%na s siJa' pa ^ vPrašUivo, kajti tovarna je slabo oskr-nar°ku 7a Vlnami- S sodišča ni še nobene vesti o novem Pred pradnS!ečaJ Podjetja. V. d. direktor Jakob Štabuc, ki je darle onra r .nePreklicno odstopil, bo svojo funkcijo ven-Čas iskali še do novega naroka, da ne bi za ta kratek 'M " A -«~w~«o ;„ Ko tato zadoščeno for- ilsk Plače, pa je seveda še vprašanje. • D. D Zbrane ob centralnem spomeniku na graščinskem vrtu, je najprej pozdravil predsednik sveta Krajevne skupnosti Begunje Niko Legat, slavnostna govornica pa je bila nekdanja zapornica v Begunjah in nosilka Spomenice 1941 Minka Pe-raič iz Tržiča. V svojem govoru je prikazala vso hudo in krvavo zgodovino begunjskih zaporov, kjer je bilo že maja 1941 zaprtih 500, v vseh štirih letih vojne pa je šlo skoznje 12.134 zavednih Slovencev. Borci Kokrškega odreda so tik pred koncem vojne, 4. maja 1945 rešili 632 begunjskih zapornikov. Za Minko Peraićevo je besedo povzel nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Pre-zelj - Stane, ki je poudaril, da so Begunje vseslovenski spomenik in bi morala za slovesnosti tu skrbeti republiška organizacija zapornikov in inter-nirancev. V kulturnem programu sobotne slovesnosti v Begunjah so sodelovali moški pevski zbor "Begunjščica" in učenci Osnovne šole 4. maj Begunje pod vodstvom mentorice Angelce Kemperle. Tako na slovesnosti na graščinskem vrtu. kot v Dragi, je sodeloval tudi vod Komande sekcije obmejnih enot za Gorenjsko iz Radovljice, ki je v Dragi v spomin padlim talcem izstrelil častne strele. • D. Dolenc Tokrat brez govorov Prvomajsko tradicionalno praznovanje na Joštu je imelo tokrat grenak priokus. Objestneži so si privoščili lipo, ki sta jo pred leti posadila Jovanka Broz in Tito. Protest, izraz nekulture ali preprosto: vandalizem. Na Joštu se je zbrala pisana množica ljudi in večina občinskih velemož in uživala... Foto: Mojca Peternelj - informatike • prodaja • obrt. • široka potrošnja KRANJ, 7. - 10.5.91 obrt, zadruge podjetništvo I Kooperacija • trgovina Domžale, 5. maja - Te dni v Domžalah poteka drugi ATP challenger turnir Slovenia open z nagradnim skladom 50 tisoč dolarjev. Prva dva dneva je organizatorjem vreme nagajalo, zato so bili kvalifikacijski boji namesto na igriščih teniškega centra TEN- TEN v Domžalah v novi teniški dvorani v Mengšu. V kvalifikacijah sta nastopila tudi člana Triglava iz Kranja Marko Por in Žiga Janškovec (na sliki). Turnir bo trajal do nedelje, 12. maja, ko bodo na sporedu finalna srečanja. Več o začetku turnirja na športni strani V. S., Foto: Jure Cigler DELAVNI PLANINCI NA KRIŠKI GORI - Zadnji aprilski dan so na prizidku h koči na Kriški gori s prostovoljnim delom zabetonirah ploščo nad pritličjem. Kljub slabemu vremenu so v prazničnih dneh uspeli pozidati stene do strehe in spraviti les za ostrešje do koče, nov sneg pa je preprečil uresničitev načrtov za postavitev ostrešja. Več o delu planincev v reportaži na zadnji strani! S. S. - Foto: S. Saje ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Nazaj v - kaj? V času, ko prihaja proces osamosvajanja Slovenije v ključno fazo, se nakazuje tudi obrat v njeni zunanji politiki. Prelomnost in usodnost le-tega se še posebej razločno pokaže, če ga primerjamo s tistim pred pol stoletja. Takratni zunanjepolitični prevrat se je zgodil v znamenju danes kontroverzne OF. "Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov ne priznava OF razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe." Tak je bil zunanjepolitični program, kije usodo Slovenije navezal na slovansko in še posebej na južnoslovansko zaledje. Tej orientaciji je tedaj dejavno nasprotoval tisti del slovenske družbe, ki se je organiziral v belo-gardizmu in domobranstvu in bil sam v sebi razdvojen. Rupnikov krog se je opredelil za vključitev v nemški rajh, previdno čakajoča večina, ki ji je šlo predvsem za ohranitev starih družbenih odnosov, pa je sanjarila o naslonitvi na zahodne zaveznike. Te so najprej, a zaman, čakali na Turjaku, ob koncu vojne pa so jim šli naproti na Koroško. Oboji, tako tisti, ki so igrali na nemško karto, kot tisti, ki so stavili na angloameriško, so bili tragično izigrani in so tako tudi končali. Zmagala je slovansko-komunistična orientacija in ko je po 45 letih zatonila tudi ta, smo priča svojevrstni reprizi nekdanjega zapleta. Tistih, ki še vztrajajo v taki ali drugačni navezavi na jugoslovansko zaledje, je vse manj. Večina je za "pot v Evropo", vendar je v tej naravnanosti znova razdvojena. Del Demosa se hoče nasloniti ali pa kar vključiti v nemški prostor, drugi del oblasti in dobršen del opozicije pa fantazira o nekakšni "navezavi na Evropo", opredeljuje se za dejavno sodelovanje v procesu (zahodnoevropskega povezovanja. Obe smeri pa soglašata v nuji rekapitalizacije Slovenije, v potrebi po privatizaciji in denacionalizaciji, pri čemer gre za svojevrstno restavracijo družbenih odnosov, kakršni so bili pred revolucijo. Dileme o tem, ali se gre v (re)privatizacijo ali ne, torej ni več in enako velja za vprašanje (re)evropeizacije - odgovor je obakrat večinski da. Ostaja vprašanje, kako in v kolikšni meri. Privatizacija se lahko izpelje tako kot predlaga dr. Jože Mencinger, postopno in upoštevajoč komparativne prednosti slovenskega pred drugimi vzhodnoevropskimi gospodarstvi. Ali pa tako, kakor si jo zamišlja harvardski ekonomski vrač Jeffrey Sachs, se pravi naenkrat in ponižujoč Slovenijo ne le na vzhodnoevropsko, temveč na latinskoameriško, banansko raven. Nekaj podobnega kot za slovenska podjetja velja za R Slovenijo kot celoto. (Re)evropeizira se lahko kot eden samostojnih subjektov evropske integracije ali pa kot spodnjenemška dežela - rezervat dela, procesij in občasnega vriskanja. V prvem primeru bi morala seveda odpreti meje in se dati naprodaj z vsem, kar premore: od zemlje preko podjetij do nacionalnih posebnosti. Nekateri sloji (ve se, kateri) bi bili tedaj ogroženi v svoji identiteti, zato raje pristanejo na odcepljeno alpsko državico zaprtega tipa pod nemškim protektoratom - kot ja-gnje v volčjem varstvu. Dr. Dimitrij Rupel ima spet svojo vizijo: "Slovenija ima vse kvalifikacije, da se uvrsti med normalne evropske države. Kljub svojemu relativno majhnemu obsegu in kljub pičlim izkušnjam z državnostjo ima Slovenija od vseh nekdanjih socialističnih vzhodnoevropskih družb nemara najboljše možnosti za normalno demokratično življenje in za gospodarsko blaginjo. Toda o tem mora biti poleg nas prepričana tudi mednarodna skupnost. Trudili se jo bomo prepričati, to pa nam bo tudi uspelo." Koje v Skupščini RS tako obetavno govoril, je hkrati potožil, da smo še vedno "ujetniki Jugoslavije". Nanjo sta nas navezali vodilni slovenski politični koaliciji v letih 1918 in 1941(45). Sedanja hoče iz nje uiti. Kam ? V naročje Nemcem ali Evropski skupnosti naproti? Bojazen, da nas prvi sprejmejo, je enaka verjetnosti, da nas druga zavrne. Kakorkoli že: Jugoslavija je še vedno tu in najprej moramo razčistiti z njo! Preimenovanje šole Kranj, 6. maja - Učenci in učitelji osnovne šole Bratstvo in enotnost na Planini bodo deseto obletnico šole počastili s preimenovanjem. Poslej se bo šola imenovala po Jakobu Aljažu. Slovesnost bo v sredo, 8. maja, ob 19.30. • H. J. Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS. Mciše Pijatleja I. Kranj_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s pou- darkom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: Kan Bizjak_______ Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec__ Odgovorna urednica: Leopold i na Bogataj _ Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Kosnjek. Lea Mencinger. Slojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-7-lehir. Andrej 2alar. Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vn/lič; Fotografija: Gorazd Sinik. Jure Cigler _ Tisk: Podjetje DELO — TfR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: Moše Pijadeja I. telefon: 211-860 telefax: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefax: 21 5-366_ Mali oglasi: telefon: 217-96(1 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku: uradne ure: vsak dan 7,— 13.30. ob sredah do 16.30 (Cesta JLA 16).____________ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: tromesečni obračun, individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Oglasne storitve: po ceniku (osnova: 200 din-col cm. Naročnina za tujino: obračun enkrat letno 140. DLM o/ preračun v ostale valute. Oproščeno plačila prometnega davka (I r list Republike Slovenije 7 91).__, V Jugoslaviji vladata nasilje in diplomacija tankov Krvavo praznično darilo Hrvaški Zaostrovanje razmer med Srbi na Hrvaškem in hrvaško oblastjo se je med prvomajskimi prazniki sprevrglo v krvavo obračunavanje, državljansko vojno, ki je med hrvaškimi policaji vzela 13 življenj, podatki za drugo stran pa niso znani. Nemiri so zajeli kar tretjino hrvaškega ozemlja, kjer vzdržuje red armada, kar tudi pomeni, da je tretjina Hrvaške pod kontrolo Jugoslovanske ljudske armade. Neznanci streljali v avtomobil dr. Stipeta Mesića. Kranj, 6. maja - Napetost na Hrvaškem in zaradi nje v vsej Jugoslaviji ne popušča. Ponoči s sobote na nedeljo so Zagrebčani prižgali na tisoče sveč v spomin na ubite sonarodnjake v spopadih s srbskimi teroristi in v opomin, da se kaj takega ne bi več dogajalo. Posebej v Dalmaciji se je hrvaško prebivalstvo, zgroženo zaradi nasilja Srbov, začelo znašati, tudi z ognjem, nad premoženjem sodržavljanov srbske narodnosti. Ponoči s sobote na nedeljo in v nedeljo je bilo slišati posamezne strele, v vzhodni Slavoniji je bila minirana železniška proga, Vukovar je še naprej blokiran, v Borovem selu pa so še naprej enote Jugoslovanske ljudske armade. Pozivi zoper nasilje so vedno pogostejši tudi s strani srbskega prebivalstva na Hrvaškem in nekaterih njihovih strank, s Hrvaške pa so tudi sporočili, da so neznanci streljali na avtomobil podpredsednika predsedstva SFRJ dr. Stipeta Mesića. Med atentatom Mesića ni bilo v avtomobilu, njegov šofer pa je ostal nepoškodovan. Na Hrvaškem torej vlada terorizem, mržnja med obema narodoma pa je dosegla skrajno mejo, od katere bo težko kmalu storiti korak nazaj k umiritvi mednacionalnih strasti. Ta korak bo težak predvsem zato, ker so tako na eni kot na drugi strani že padle žrtve, za katere je ali šele bo terjano maščevanje, največkrat pa je to maščevanje obremenjeno z zgodovinskim sovraštvom med hrvaškim in srbskim narodom. Državno predsedstvo je reagiralo zelo pozno, šele v soboto zvečer, ko je predsednik dr. Bo- risav Jović sklical sejo predsedstva. Ponavadi jo je sklical že prej, preden se je kaj zgodilo ali bi se moralo zgoditi. Predsedstvo je pohvalilo armado, ki je preprečila nadaljnje mednacionalne spopade, ter uporabilo uporabo sile pri reševanju problemov. Dr. Mesič je po seji dejal, da mu vliva upanje in da bodo Srbi sami osamili tiste, ki hodijo na Hrvaško, da bi jo destabilizirali. Predsednik hrvaške vlade Joško Manulič (dr. Franjo Tudjman na sejo ni prišel) pa je povedal, da je predsedstvo obsodilo teroriste, ki hočejo zrušiti legalno hrvaško oblast. Dr. Franjo Tudjman, predsednik Hrvaške je v petek zjutraj dramatično nagovoril sodržavljane. Četrtek je bil najbolj tragičen dan v kratki zgodovini nove hrvaške oblasti, komaj slabo leto od volilne zmage mlade demokracije na Hrvaškem, je dejal in povedal, da bodo ponovno terjali od zveznega državnega vrha in vojaške komande jasno stališče do spoštovanja legitimne hrvaške oblasti, razen tega pa sodelovanje zveznih oblasti s hrvaško Odmevi Slovenski izvršni svet je sprejel posebno izjavo, s katero poziva k prenehanju nesmiselnega prelivanja krvi in obsoja upor zoper legalno hrvaško oblast in ter ščitenje teroristov s strani nekaterih enot JLA. Naša vlada je izrazila zaskrbljenost nad slovenskimi vojaki, zvezni vladi pa je poslala zahtevo po odpustu naših vojakov iz JLA do 10. junija, kar ni poziv k samovoljnemu zapuščanju JLA. Pismo z izrazi sožalja in podpore hrvaškemu narodu in vernikom je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar poslal tudi zagrebškemu nadškofu in kardinalu dr. Franju Kuharicu, le ta pa je izrekel izraze podpore hrvaškemu predsedniku dr. Tudjmanu. Kardinal je izrazil upanje, da so bile to zadnje žrtve za mir. Rdeči križ Slovenije je ponudil pomoč Rdečemu križu Hrvaške. V Zagrebu so pobudo radi sprejeli, o obliki pomoči pa se bodo dogovorili kasneje, ko se bodo vrnili aktivisti hrvaškega Rdečega križa s terena. Srbska vlada je obtožila hrvaško, da je samo ona kriva za zadnje dogodke in da izvaja Hrvaška nad Srbi teror in jim krati človeške in državljanske pravice. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je zavrnil trditve, da je armada neenotna in da ne uresničuje nekaterih svojih nalog. V Beogradu so zelo močni glasovi, da je treba zadati smrtni udarec ustašoidni oblasti na Hrvaškem in jo preluknjati kot staro pločevinko. Predsednik vlade tako imenovanega srbskega avtonomnega območja Krajina dr. Milan Babicje pisal ostro pismo Joviču z zahtevami in očitki, da predsedstvo in vojska nič ne naredita v obrambo Srbov in je zato treba najodgovornejše zamenjati. Zahteval je, da Hrvaška prizna Krajino, kjer bo 12. maja referendum o priključitvi k Srbiji. Danes sejem obrti in podjetništva Poudarek poslovnosti Kranj, 7. maja - Predsednik kranjske občinske skupščine Vito-mir Gros bo danes dopoldne odprl sejem obrti in podjetništva, ki bo do 10. maja v večnamenski dvorani Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju. Za letošnjo specializirano prireditev, ki je že 16. po vrsti, je Programski svet sejma sredi aprila razposlal vabila za sodelovanje na okrog 50 naslovov firm oziroma manjših podjetij. Čeprav^ je na letošnji prireditvi napovedalo sodelovanje okrog sto obrtni-" kov, podjetnikov, proizvajalcev in posameznih poslovnežev, odziva na poslana povabila Programskega sveta ni bilo. Direktor Poslovno prireditvenga centra Gorenjski sejem ocenjuje, da zato tudi letošnja slaba odzivnost pravzaprav samo potrjuje dosedanji odnos in miselnost glede te prireditve v Kranju. Vendar pa to ne pomeni, da letošnja razstavna prireditev vseeno ne bo vendarle morda spodbudna, saj bo na vzporednih prireditvah skušala načeti nekatera ta trenutek odprta in aktualna vprašanja s področja obrti, podjetništva in predvsem poslovnosti. Že danes opoldne bo namreč na to temo Okrogla miza, ki jo bo vodil Vitomir Gros. Gospodarska zbornica Slovenije in Center za informacijski sistem bosta jutri ob 11. uri predstavila po-slovno-informacijski sistem za obrtnike in podjetnike, v četrtek pa bo na delovnem obisku na prireditvi skupina podjetnikov z avstrijske Koroške. Na sejmu tokrat sodelujejo tudi gorenjska obrtna združenja in združenje iz občine Šiška. Poleg nekaterih razstavljenih proizvodnih novosti, inovacijskih izdelkov in ponudbe za poslovno sodelovanje pa je treba opozoriti tudi na razstavo domače in umetne obrti, ki jo je pripravila kranjska Kokra. • A. Ž. policijo pri uvedbi pravne ureditve na območju srbske vstaje. Pozval je srbsko prebivalstvo, večinoma lojalno hrvaški državi, da samo izkorenini odpadnike. Silo bomo uporabili, ko ne bo nobenega drugega izhoda več, je dejal Tudjman in povedal, da je vloga armade premalo jasna in da je vse skupaj v funkciji miniranja 15. maja, ko naj bi Mesič prevzel krmilo državnega predsedstva, in 19. maja, ko bo na Hrvaškem referendum. . x\. V spopadih s srbskimi tero> sti je črni četrtek, 2. maja, pa° 13 hrvaških policistov, 12 ' ^ rovem selu in eden v Polaci v čini Benkovac, število mrtI!"šatj srbski strani pa ni znano. a» je, da je v spopadih na o straneh umrlo 35 ljudi, SrmJjj naj bi umrle in ranjene v na drugo stran Donave. noje žrtev od 17. avgusta w" ko se je začela kninska vswj ' veliko več. Srbski terorizem Jq oživel na celotnem naCt0," 0d mešanem območju HrvasK , vzhodne Slavonije in Baw J( do Kninske Krajine. Kra,Jl' i;c so Knin, Podkonje in Vrp«J pri Kninu, Plitvice, Titova ^ renica, Polaća, Benkovac, ^ kovar, Borovo selo, P^^fifva-jevo in drugi kraji na ri škem z nacionalno me. prebivalstvom, bodo ?apkrjze kot tragični v reševanju « druge, avnojske Jugoslavije, k tudi med vzroki, da bo le-w ^ slavno propadla. Ljudje* malo bolj razumejo na b°J • nje, trdijo, da na srbski J rokujejo z orožjem 'zurJenljeja-dje, pripravljeni na WJ» nje, najverjetneje tudi plačani, sicer se ne bi « . vredno kosali s hrvaškimi *P. alci in tudi armado, ki je |*JS krat skušala ujeti ter0.r'kih Očitno gre v primeru sto upornikov na Hrvaškem JT moč profesionalcev izven rep blike. u, Zadnji dogodki na Hn** imajo v tujini veliko popularnost in tudi hudo neg vni predznak- Vedno P^Tj. pa so pomisleki, če je zavz nje Zahoda za enotno Jus jfl vijo res dobro za Jugoslavij Evropo in če ni prav to sta' tf krinka za tiste, ki počenjaj . čas v Jugoslaviji neumno« • jfl pehajo v državljansko Y°J"aicti-spodbujajo nasilje. Prvi 1p' . čni odziv Evrope pa je zc cjje napovedanega obiska de,e* fkaj Evropske skupnosti M* ,^jo dni v Jugoslaviji, vodilainaj j|t luksemburški premier t*" komisar skupnosti Delor , oe skala pa naj bi tudi P^rijek republike, ne bo! • J- A Dražje PTT storitve Dan pred prvomajskimi prazniki so se, tokrat temeljito, podražile PTT storitve. Znamka za standardizirano pismo vas bo veljala 4 dinarje, za nestandardizirano pismo je znamka nekaj dražja, 4,50 din. Cena znamke za standardizirano dopisnico je 3,50 din, za nestandardizirano pa 4 din. Te cene veljajo za domači promet. Cene v mednarodnem prometu so seveda višje. Znamka za standardizirano pismo stane 10 din, za nestandardizirano pismo 11 din, za standardizirano dopisnico 7 din in za nestandardizirano dopisnico pa 8 din. Prav tako so se podražili telefonski impulzi javnih telefonskih govorilnic. Tudi na PTT so tokrat poskrbeli, da boste na tekočem z novimi cenami. Vse nove cene namreč lahko slišite, če pokličete na telefonsko številko 9861. • (M.P.) Republiški sekretariat za ljudsko obrambo Sporočilo za javnost Ljubljana, 6. maja - Zaskrbljenost za usodo slovenskih v0^ein v JLA se je zaradi zaostritve varnostnih razmer na "na,jneaa dokaj povečala. Ker je prišlo do nekaj primerov samovoj ^ zapuščanja enot JLA oziroma se nekateri vojaki na d°Pus.rartt. jijo vrniti v enote, daje Republiški sekretariat za ljudsko o bo sporočilo za javnost .-ia »18. aprila 1991 je Skupščina Republike Slovenije ?a^d. pristojnim republiškim organom, da od zveznih zahteva) r časen odpust vseh vojaških obveznikov iz Slovenije, ki so ^ Ijavitvi republiškega zakona na služenju vojaškega roka Izvršni svet Skupščine RS je na tej podlagi zahteval °<*PU e /> vojakov iz Slovenije najkasneje do 10. junija 1991. Ob te j ^ vršni svet posebej opozoril, da gre v tem primeru za za" .-e j$ odpust in ne za enostranski odpoklic državljanov Slov zveznih institucij, torej tudi iz JLA. ,,-c v0ja' Izvršni svet namreč nima pravne podlage za o>dpc„, ,el\i-kov iz JLA, ker je to v pristojnosti Skupščine Republike ^ ^ je, prav tako pa republiški organi nimajo pravne pod'a%jj Ob zaščitili tiste obveznike, ki samovoljno zapuščajo enojf 1 več ko( tem je treba še posebej poudariti, da je trenutno v ^^v^/, de-6.000 vojakov iz Slovenije in da lahko posledice samovW. ^ „ Janj (prepoved izhodov, obiskov, dopustov) občutijo tudi enotah ostajajo. . l voj, je S 8' ma-*a' ob ,0-PubližifS predsedstvo re- pred« i skuPščine in njen sklical k dr France Bučarje P0 h namen skupno sejo. • pogajanjih v skupščini in kri, lahkc la>SkU Po8led'h Splošn,n razpravah in arnDak i u.na osamosvajanje, kretneii! ,? PricaMemo kontna slot .pe naJv'Sjega or-Sl°venske oblasti. Prav na dneh ?°us,ti vlade v' zadnjih ar"ko pričakujemo, da topna seja ne bo osta- račun prepočasnega ukrepanja je bilo na predpraznični skupni seji največ pripomb, tako s strani parlamentarne pozicije kot opozicije. Povsem realno je pričakovanje, da bo slovenska skupščina terjala od Beograda oziroma od zvezne vlade začetek postopka razdružitve Jugoslavije. Slovenija vztraja na sporazumni razdružitvi, vendar se utegne zgoditi, da bo morala zaradi pomanjkanja politične volje v drugih jugoslovanskih okoljih potegniti enostranske poteze. Po razpravah v skupščini in sodbi slovenskega politi- čnega vodstva kljub takšnemu razpletu vrat za pogovore z drugimi v Jugoslaviji ne kaže zapreti in tako bo v prehodnem obdobju slovenska vlada še naprej sodelovala z zvezno, Slovenija pa bi tudi še sodelovala na prihodnjih pogovorih pred- gre v skupščinsko proceduro. Sprejeti naj bi bilo do 26. junija, ko naj bi postala Slovenija samostojna država. Gre za pomembne zakone s področja denarništva, kreditnomonetarner ga sistema, varnosti, državljanstva, položaja tujcev in področij, ki jih mora obvladovati vsaka suverena država sama. Jutri, po skupni seji, bo skušal do konca opraviti na prejš- Osamosvojitveni zakoni pripravljeni Xve:end"'k Vl"d* Lo^ze Pe1erie Je v soboto povedal, da je celoten P°iilja °sf*m°svoJitvenih zakonov pripravljen. Vlada ga sedaj skun - 'Plinski postopek in presojo poslancev, hkrati pa naj men p(SClna sklenila, da se pred zveznimi organi začne sporazu-°ZirotnS'hPe- ra:dmžitve. Gre za zakone s področja denarnega •""Va n ■ H*ne*a sistema, kar je za gospodarski vidik osamosvo-banki SlJn° .^ada J* obravnavala osnutek zakona o Narodni ranje d °veniJ*. zakon o agenciji Republike Slovenije za zavoro-f>rQ"ilnJPOh"OV *0n* hranilnic, osnutek zakona o bankah in "lerjif, ca\}ahon o deviznem poslovanju, zakon o kreditnih raz-CaAo« 0I/"y,.70• Predlog zakona o cenah, zakon o državljanstvu, *a*Ho m • Zakon o potnih listinah, zakon o prehajanju čez dr-*° Promet "tJQrovanJu driavne meje ter zakon o varnosti cestne-ki ie'hl e,erleje dejal, da s tem izpolnjujemo politično vo-^ J* oh i spreie,a s slovenskim plebiscitom, in dokumente, ki *0' tisti d"* sfreJe^a slovenska skupščina, upoštevajoč 26. junij *J*ktivni °n' katerega je treba pripraviti vse pravne osnove za Xedali (JareV:em "Masti. Ob tem so posamezni ministri tudi po-^Q je treh " ^oveniJi omogočili tudi dvojno državljanstvo. "T^e Mi \n ie d°k°nčno razrešiti vprašanje varovanja državne ne UstP L anje "žima na meji s Hrvaško, nove slovenske pot-_ ,ePQtajbidobtlivdvehleuh. Predčasen odpust, ne odpoklic vojakov Janez Janša, minister za obrambo je povedal, da je to zelo občutljivo vprašanje in da Slovenija zahteva predčasen odpust slovenskih vojakov, ne pa odpoklica. Zahtevamo, naj se naši vojaki predčasno odpustijo, najkasneje do 10. junija, odpoklic pa bi prišel v poštev v dveh primerih in o tej stvari ne odloča slovenski izvršni svet, ampak skupščina. Odpoklic bi bil potreben, če bi prišlo zaostrovanje na Hrvaškem ali drugod v Jugoslaviji do take mere. da bi bilo življenje državljanov Slovenije, ki služijo vojaški rok ogroženo (sedaj ni primera, da bi bil kdo neposredno ogrožen, ranjen ali poškodovan), ali če federalni organi ne bi pristali na predčasen odpust. sednikov republik oziroma republiških predsedstev, čeprav je bilo zadnje na Cetinju farsa in blamaža prve vrste, vsaj po novinarski konferenci sodeč, ki se je sprevrgla v pravi protihr-vaški miting in je konferenco dr. Franjo Tudjman povsem upravičeno zapustil. V >oboto in nedeljo je zasedala slovenska vlada. V soboto, po seji so sporočili, da je sveženj zakonov, potrebnih za osamosvajanje pripravljen in njih sejah začeto delo družbenopolitični zbor republiške skupščine. Ostala mu je razprava o interpelaciji poslancev Stranke demokratične prenove o razvojni in ekonomski politiki izvršnega sveta ter pobudah delegatov, zbor pa bo obravnaval tudi predlog za izdajo zakona o zunanjih zadevah (druga dva zbora sta to razpravo že opravila), ter nekatere predlagane zvezne akte. A 6 • J. Košnjek ii Agromehanika Hrastje 52 a & 064/324-033, 324-034 Med borci in aktivisti 4. maja v Begunjah Vsak naš človek naj bo najprej zaveden Slovenec Kar skupaj se drže praznovanja okrog 1. maja. 27. aprila je bilo množično zborovanje v Ljubljani, 1. maja so bila povsod po Sloveniji množična prvomajska srečanja, 4. maj pa je postal tradicionalni praznik borcev Kokrškega odreda, nekdanjih zapornikov in krajanov Begunj na Gorenjskem, ki so si ta veliki dan, ko so se odprla vrata begunjskih zaporov, določili za svoj krajevni praznik. Poglejmo, kaj o vseh teh praznovanjih mislijo nekdanji borci, aktivisti, krajani. Angelca Vidic - Vlasta, članica Okrožnega komiteja SKOJ Jesenice: "Čeprav smo v razburkanih časih, imamo borci NOB vseeno zadoščenje, da je proslava ob dnevu OF 27. aprila v Ljubljani tako uspela. Množičnost je potrdila našo pravilno usmerjenost. Še vedno smo dosti enotni. Demokraciji in pluralizmu borci ne nasprotujemo, zahtevamo le pošten odnos do revolucije, boja. Naj se vsak zaveda, da smo bili napaden narod, namenjen uničenju. Da tradicija praznovanja praznikov revolucije, boja živi, dokazuje tudi letošnje množično praznovanje prvega maja. Na Poljani nad Jesenicami je bilo prijetno, tovariško, prijateljsko vzdušje. Prav tako na Šobcu. 4. maj, osvoboditev Begunj, pa doživljam po svoje. Tisti čas sem bila organizatorka mladine pod Stolom (okraj Radovljica). Pred napadom smo se prišli izpod Završnice in se ob osvoboditvi Begunj preselili v hišo ob vhodu v Drago, 9. maja pa smo bili že v radovljiški graščini. Po toliko letih še vedno doživljam tiste velike, srečne dneve. Zato pravim vsem borcem: Pokonci glavo, ker smo si svesti, da je bil naš boj pravilen in pravičen. Če smo se dogovorili za spravo, naj bi to prepustili zgodovinarjem. Žal smo danes vsi Slovenci bolj razdeljeni kot kdajkoli, čeprav bi prav danes morali biti spet enotni. Vsak naš človek, pa naj bo v katerikoli stranki, bi moral biti najprej zaveden Slovenec." Stane Žagar, borec Kokrškega odreda: "Če bi takrat - šlo je za minute - policija v Lescah nastopila skupaj z belimi z Brezij in Vlasovci, bi lahko uresničili načrt, kakršen je bil pripravljen in je bil za uresničitev le-tega velik pritisk na policijo - poboj vseh begunjskih zapornikov. Velika sreča je bila torej, da je Kokrški odred preprečil ta masaker in rešil vseh 632 begunjskih zapornikov. Tega bi se morali zavedati tudi vsi tisti, ki danes negirajo NOB. Kokrški odred bi moral že nekaj dni prej na Koroško, pa ni šel, prav zaradi zapornikov, ki so bili največja bolečina nas borcev. Ostali smo, jih rešili, potem pa takoj šli." Stanko Jauh, Rodine: "Prav je, da se udeležujemo teh proslav. Moramo se spominjati ljudi, ki so dali življenje za to, kar danes imamo. A nekateri to omalovažujejo. Vsaj dokler bomo živeli starejši, je naša dolžnost, da prihajamo, mlade pa moramo angažirati, da bodo nadaljevali tradicijo." Ivan Saksida, borec Kokrškega odreda: "Prvič, kar hodim sem, so se tako množično za proslavo zavzeli šola, krajevna skupnost, borci. Sploh vsa letošnja praznovanja, tako proslava OF v Ljubljani, prvi maj na Poljanah, kažejo, da hočejo ljudje prav s svojo prisotnostjo pokazati in dokazati, da so vse to bile vrednote. Mislim, da se kaže nekaj: ljudje so z vsemi temi novostmi pričakovali lepše čase, pa prihajajo vse slabši. Tudi zato so vsi ti shodi tako množični in prepričan sem, da se bodo ta srečanja, tako tale v Begunjah kot vsa ostala, nadaljevala." Rudolf Omejc, borec Kokrškega odreda z Jesenic: "Tale današnja proslava v Begunjah bi bila enkratna, če bi takole ne deževalo. Upam, da bomo Slovenci vseeno enotni in bomo obdržali svoj mir." Sveto Kobal, član Republiškega odbora ZB NOV: "Praznovanje 27. aprila v Ljubljani in tole danes je pokazalo, da je misel na OF globoko vsajena v srca dobromislečih in naprednih Slovencev. To je tudi najboljša garancija, da bodo slovenski ljudje pravilno ocenili tudi v prihodnje, kdo je za resnično demokratično družbo. Narod, ki v tem splošnem mednarodnem metežu ne bo gojil svoje tradicije iz časov, ko je svojo usodo vzel v svoje roke, ne bi sicer imel nobene perspektive, da obstane." Janko Prežel j - Stane: "Brez ozira na stanje, v kakršnem smo danes borci, aktivisti in nekdanji somišljeniki NOB, se poskušamo prilagoditi novim razmeram, hočemo pa obdržati tisto, kar smo si z borbo izborili in kar smo ustvarjali 45 let. Te zgodovine ne smemo in ne moremo pozabiti: čim manj nam bo v teh novih razmerah pri nas priznano, toliko več volje bomo imeli, da dokazujemo, kaj smo naredili, dosegli, ustvarili. Pravi odraz je bil 27. aprila v Ljubljani. Za borce Kokrškega odreda je 4. maj največji praznik odreda. Vsi tisti, ki smo ta dan pred šestinštiridesetimi leti osvobajali Begunje, tega ne bomo nikoli pozabili. To je bila nekakšna krona našega partizanstva. To je naš dan in sem bomo prihajali na ta dan, pa če bo proslava ali ne, pa če nas bo samo pet, deset..." Rudi C a bere, borec Kokrškega odreda in predsednik Društva upokojencev Begunje: "V tem kraju je bila izvršena ena največjih akcij slovenskega partizanstva: pred morebitnim uničenjem je rešila 632 zapornikov, talcev. Kar se tiče krajevnega praznika, smo vse organizacije istega mišljenja, da moramo temu prazniku posvetiti čim večjo pozornost, ker ima splošno slovenski značaj. Rad bi poudaril, da je zelo pomembno sodelovanje raznih organizacij; daje letošnje praznovanje tako uspelo, gre zahvala vsem, tudi angažiranosti celotne organizacije upokojencev." • D. Dolenc AVTOSOLA €3 _Begunjska 10. KRANJ, tel.: 216-245 M ~W VAŠA AVTO ŠOLA ■ Kranj. Likozarjeva I, ekspozitura Tržič. Cankarjeva I •S? 2I2-S57 50-189 p ° HRANILNIH vse vaše denarne skrbi IN POSOJILNICA uredi ijmmmmz&GLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 7. maja 1991 Akcija v Adergasu - Minuli teden so v zgornjem delu vasi Ader-gas v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini krajani kljub dežju urejali pot na grad. Kamnita bankina se je na dobrih štiridesetih metrih že dlje časa posipala, po lanskm novembrskem nalivu pa je podtalna voda rob ceste na tem delu domala odnesla. Zato so odločili, da na najbolj kritičnem odseku zgradijo oporni zid. V petek je pri betoniranju zidu (škarpe) delalo okrog 15 krajanov. Predsednik sveta krajevne skupnosti Velesovo, Franc Če-bulj, nam je povedal, da so bile poškodbe na tem delu tolikšne, da so se v krajevni skupnosti odločili, da jih s prostovoljnim delom in s sredstvi krajevne skupnosti čimprej sanirajo, sicer bi lahko celotna pot zdrsela po hribu. Zdaj v krajevni skupnosti pričakujejo, da bodo za odpravo poškodb dobili tudi ustrezna občinska sredstva. - A. 2. Drugače do telefona "Končno" bi lahko in najbrž tudi bodo marsikje komentirali razmišljanja in pobude v PTT podjetju Kranj glede gradnje oziroma pridobitve telefonskega priključka v prihodnje. Doslej je bilo pri gradnji telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih po Gorenjskem navadno tako. da so se po številnih željah in ugotavljanju potreb po telefonih na podlagi ankete v krajevni skupnosti (ali v več skupaj) odločili, da se sami lotijo akcije. Sestavili so gradbeni odbor, začeli zbirati denar in s prostovoljnim delom potem zgradili razvodno in drugo omrežje. Takšnih akcij, ugotavljajo tudi v PTT podjetju Kranj, v zadnjih letih na Gorenjskem ni bilo malo; in še vedno potekajo ponekod na ta način. V prihodnje pa naj bi bile krajevne skupnosti "razbremenjene" tovrstnih akcij, finančnih projektov, gradbenih in drugih organizacijskih del, zbiranja denarja... Njihovo vlogo oziroma delo sedanjih gradbenih odborov in naročnikov (s prostovoljnim delom) naj bi prevzelo PTT podjetje, ki bi z bodočimi naročniki (interesenti) neposredno sklenilo pogodbo in se ob določenem prispevku bodočega telefonskega naročnika tudi zadolžilo, da bo le-ta telefon dobil, kot bo določeno v pogodbi. Krajevna skupnost bi bila tako v prihodnje pri tovrstnih akcijah. Bila bi le neke vrste koordinator oziroma dogovorni partner, bedela pa bi predvsem nad izpolnjevanjem pogodbe in pomagala pri razreševanju morebitnih zemljiških in podobnih zadevah pred gradnjo omrežja in med njo... • A. Zalar Tekmovanja mladih tehnikov V Kranju še dve prireditvi Kranj, 30. aprila - Letošnje, 15. srečanje mladih tehnikov Slovenije bo potekalo pod geslom "Raziskujmo, ustvarjajmo in tek-mujmo". Na to prireditev se pripravljajo tudi v kranjski občini, kjer so večino občinskih tekmovanj že opravili. Gorenjskega tekmovanja letos ne bo. Na tekmovanjih v občini Kranj sodelujejo učenci osmih osnovnih šol in dijaki srednje šole Iskra ter kranjske gimnazije. Svoje znanje in sposobnosti merijo v 13 različnih panogah, od katerih je večina tekmovanj že končana. V spoznavanju proizvodnega procesa (kranjski obrat Jelovice) in sestavljanju konstrukcij z zbirko Fischer sta sodelovali OS France Prešeren in OŠ Simon Jenko s tremi tekmovalci; zmagal je Jernej Kaše iz 7. razreda OŠ F. Prešeren. V izdelavi elektronske naprave z zbirko "Dobro jutro, elektronika" so tekmovali trije učenci iz OŠ Matija Čop in OŠ Cerklje, od katerih je bil najuspešnejši Tomaž Jenko iz 8. razreda OŠ Cerklje. Električne in elektronske naprave so izdelali trije tekmovalci, Evgen Žižek iz 8. razreda OS Cerklje in Boštjan Martinek ter Bojan Hudobivnik iz I. letnika srednje šole Iskra, ki bodo vsi sodelovali tudi na republiškem srečanju. Od 38 fotografij desetih avtorjev iz OŠ Matija Čop, Stane Žagar in Cerklje ter iz kranjske gimnazije je žirija izbrala 6 del štirih fotografov; Gregorij Kurillo iz OS S. Žagar bo na republiški razstavi sodeloval s tremi deli, po eno fotografijo pa bodo prispevali Igor Pravst (OŠ S. Žagar), Primož Stirn (OŠ Cerklje) in Igor Križnar (gimnazija). Izdelek iz lesa z uporabo električnega orodja je izdelalo 10 tekmovalcev iz petih ekip OŠ F. Prešeren, Bratstvo in enotnost, M. Čop in Luci-jan Seljak; 1. mesto za šolo M. Čop sla priborila osmošolca Peter Bogataj in Andrej Košmrlj. Med 15 tekmovalci z avtomobili na električni pogon iz OŠ Helena Puhar in L. Seljak je bil najboljši Igor Komac iz 7. razreda OŠ L. Seljak. Od 8 tekmovalcev OŠ F. Prešeren, Bratstvo in enotnost ter H. Puhar je v tekmovanju ladijskih modelov MČ-1 zmagal Tine Kemperle iz 7. razreda OŠ F. Prešeren. Z modeli jadrnice bosta na republiškem srečanju tekmovala Bojan Marinšek in Viktor Markič iz 8. razreda OŠ F. Prešeren. Tekmovanje z raketnimi in jadralnimi modeli ter ploščatimi zmaji, za katero je prijavljenih 34 tekmovalcev iz štirih šol, so organizatorji iz OŠ S. Žagar preložili na 9. maj zaradi slabega vremena. Iz istih razlogov je bilo preloženo tudi tekmovanje v amaterskem radiogoniometriranju. Čeprav Zveza organizacij za tehnično kulturo iz Radovljice nima denarja za gorenjsko tekmovanje, se bodo najboljši tekmovalci iz posameznih občin udeležili republiškega srečanja 24. in 25. maja v Novem mestu. • S. Saje Krajevna skupnost Šenčur Akcija za obnovo treh ulic V krajevni skupnosti upajo, da bodo uspeli na natečaju za pridobitev združenih sredstev. Sami bodo namreč zbrali 30 odstotkov potrebnega denarja in 10 odstotkov prispevali še z delom. Šenčur, 6. maja - Uresničitve za letos začrtanega programa so se v krajevni skupnosti Šenčur v kranjski občini že temeljito in odločno lotili. Predsednik Franc Kern oziroma svet krajevne skupnosti ocenjujeta, da so krajani nekatere glavne akcije, ki so jih že začeli, zares zavzeto podprli. Zato v vodstvu krajevne skupnosti pričakujejo, da bodo z zbranimi sredstvi krajanov in z delom pri glavni akciji uspeli tudi na natečaju za pridobitev združenih sredstev. "Če denarja ne bi dobili oziroma bi bila naša vloga zavrnjena, bi bila to, milo rečeno, zelo nerodna zadeva, ki bi prav gotovo imela tudi neljube posledice," ocenjuje predsednik sveta krajevne skupnosti. "Glavna akcija, s katero sodelujemo na natečaju za združena sredstva za krajevne skupnosti v občini, je na podlagi letošnjega zbora krajanov obnova treh ulic v Šenčurju. Beleharjeva, Sušnikova in Stružnikova ulica so bile namreč v zadnjih letih nekajkrat na dnevnem redu sej in zborov v krajevni skupnosti. Vendar se akcije nismo mogli lotiti, ker smo na primer gradili mrliške vežice, telefonijo... Zdaj so te akcije uspešno sklenjene in upravičeno so se krajani na zadnjem zboru marca odločili, da zdaj pridejo na vrsto omenjene tri ulice." Imenovali so gradbeni odbor, ki ga vodi Branko Pajer. Ta se je tudi takoj lotil priprav in že z vsemi krajani z območja omenjenih treh ulic sklenil pogodbe. Dogovorjen in pogodbeno opredeljen je lastni prispevek, s katerim bodo zbrali 30 odstotkov vsega potrebnega denarja. Dodatnih 10 odstotkov pa bodo prispevali z delom. Prvega od treh obrokov so krajani že plačali. Pogodba pa je hkrati zagotovilo, da bodo krajani svoj delež, s katerim računajo na združena sredstva, izpolnili. Sicer pa bodo s to akcijo temeljito obnovili asfalt, odvodnjavanje in javno razsvetljavo v Beleharjevi ulici, v ostalih dveh ulicah pa javno razsvetljavo in sicer po programu, ki ga ima tudi Elektro Kranj. "Že pred akcijo, ki jo zares odgovorno in zavzeto vodi gradbeni odbor s predsednikom Brankom Pajerjem, pa smo se v krajevni skupnosti lotili urejanja krajevnih makadamskih cest. Od blizu osmih kilometrov cest smo letos uredili tri kilome- Svet krajevne skupnosti, ki redno zaseda, ocenjuje, da so se kraja"1 zavzeto lotili nekaterih glavnih letošnjih nalog... Ob lepo, vzorno urejenem pokopališču v Šenčurju, je slika v novem stanovanjskem naselju v severnem delu Šenčurja ravno obratna. Zato se bodo o tem še pred poletjem pogovorili na posebnem zboru... tre. Ostale odseke bomo urejali postopoma v prihodnjih letih. Pri tej akciji pa so se še posebno izkazali kmetovalci v krajevni skupnosti, ki so pri urejanju pomagali s traktorji in z delom." Vzorno, kot ocenjujejo v vodstvu krajevne skupnosti, dela tudi Pokopališka komisija, ki je poskrbela za vodo na pokopališču, namestila nova korita in zabojnike za odpadno cvetje. Trenutno urejajo tudi pokopališko mejo, uredili pa so tudi 150 dreves v parku v Šenčurju. Komisija pa je predložila tudi program, v katerem predlaga nabavo malega traktorja, prikolice za odvoz odpadkov, motorno kosilnico in še nekatere pripomočke. Skratka, delo komisije na ta način potrjuje dosedanjo tradicijo in hkrati napoveduje, da bo pokopališče v Šenčurju še naprej znano daleč naokrog (tudi po Gorenjskem), kot eno najbolje urejenih pokopališč. "Žal pa se tako, kot smo priča pri pokopališču, ne uresničujejo napovedi izpred let, da bo novo stanovanjsko naselje na severnem delu Šenčurja eno najlepše urejenih v občini. Slika tega domala že dograjenega naselja je povsem drugačna od napovedi in obljub. Tako imenovana komunalna infrastruktura je neurejena ali urejena zgolj napol. Manjka asfalt, nedokonča- ni in neurejeni so pločniki, ulic« so polne blata, na rešitev čakajo ponekod zemljiške zadeve, k>" nalizacija je slabo zgrajena oziroma sploh ni, luči javne razsvetljave, kjer so, so po veČini razbite... Še in še je pripomb in problemov, ki jih novi stanovalci že naslavljajo na krajevno skupnost. Zato smo se v vodstvu ze odločili, da bomo še pred poletjem imeli glede ureditve oziroma urejenosti tega naselja in obveznosti odgovornih s tem v zvezi, poseben zbor. Odločeni smo, da je treba obljube in načrte glede novega naselja uresničiti in izpolniti. Ne more nam namreč biti vseeno, da ob prizadevanjih krajanov celotne krajevne skupnosti za urejenost in čim lepši izgled, še najslabšo sliko širšega območja daje prav novo naselje," nezadovoljen ugotavlja predsednik Franc Kern. Pri tem pa takoj spomni na še en kamen spotike in sicer na stavbo Vina jug v središču Šenčurja. Tudi v to kislo jabolko namerava krajevna skupnost odločno zagristi. In nenazadnje je med pomembnejšimi točkami letošnjega programa krajevne skupnosti tudi drugo avtobusno postajališče (naj' proti šole) v Šenčurju. Na podlagi zazidalnega načrta nameravajo letos razrešiti predvsem zemljiška vprašanja. • A. ž»-lar Skupni program krajevnih skupnosti Bela in Preddvor Obnova cerkve svetega Petra Za obe krajevni skupnosti v kranjski občini drži, da sta v minulem obdobju veliko naredili na komunalnem področju. Sodelovanje pri nekaterih akcijah pa je zdaj preraslo tudi na ohranitev zgodovinskih vrednot, ki so povezane z željo po urejenem, lepšem in prijaznejšem prostoru v tem delu občine. GLAS Preddvor, 6. maja - Čeprav si obe krajevni skupnosti, vsaj kar zadeva podobnost programov v okviru "krajevnih meja", nikdar nista bili vsaka k sebi, ju sedanji program (tudi v srednjeročnih okvirih) še tesneje povezuje. "V krajevni skupnosti Bela na primer nimamo dvorane za kulturno dejavnost. V Preddvoru je lepa dvorana, ki so jo uredili v zadnjih letih, ko so prenavljali dom," ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti ■ Bela Franc Bizjak. "Farna cerkev svetega Petra v Preddvoru nas prav tako povezuje in v programu sodelovanja, ki ga bo v prihodnje prav gotovo še veliko več na raznih področjih, zdaj prav pri obnovi zvonika poteka velika skupna akcija," razlagata predsednik sveta KS Preddvor Lroš Premru in Jože Zorman, ki v svetu KS dela na gospodarskem področju. Ob prenovi zvonov oziroma ostrešja zvonika, kar so že končali, so najprej mislili le na prenovo fasade zvonika. Pri odstranjevanju starega ometa pa se je pokazalo, kako nujna je bila pravzaprav odločitev za prenovo. Zvonik je pod omc- Franci Kurnik, predsednik gradbenega odbora tom dobesedno zazeval in potreben je strokoven poseg v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj. "Zdaj smo sredi glavnih pose- gov. Potrebno bo injektiranje in potem še obnova celotne fasade ter barvanje. Nazadnje načrtujemo še prestavitev orgel, obnovitev mostička na zahodni strani in ureditev okolice. Ta zalogaj bo za zdaj kar dovolj, čeprav bo treba misliti kasneje tudi na obnovo cerkvene ladje..." Tako ocenjuje dela, ki naj bi bila po programu končana do srede junija, predsednik gradbenega odbora Franci Kurnik iz Tupalič. Odbor in vodstvi obeh krajevnih skupnosti upajo, da jim bo denarno pri tem pomagal ludi Zavod /a spomeniško varstvo oziroma občina. Prvotni predračun, ko so načrtovali, da bodo polovico denarja zbrali krajani v obeh KS. polovico pa s prireditvami, je po tem nujnem posegu načel njihove oziroma načrtovane zmogljivosti. Dela bodo namreč stala najmanj dva milijona dinarjev. "Imeli smo že koncert pevce* s Primskovega, moped shovv, koncert Ne*v svving kvarteta. Za 16. junij pa skupaj s Konjeniškim klubom Brdo načrtujemo Do srede junija načrtujejo, bodo dela končana... na Brdu veliko tombolo. Izkupiček bo prav tako namenjen tt obnovo cerkve. Pri tem gre ** posebna zahvala firmi Vencelj " Preddvoru. Pa tudi Živila s Ho-telom Bor podpirajo ta skupu' program v krajevni skupnosti. Sicer pa nas najbolj spodbuja da lahko sledimo dinamiki, i*' res veliko razumevanje in P°f' Pora krajanov v obeh krajev'? skupnostih. Zato nas ne skrb>: da akciji organizacijsko ne W bili kos. Finančno pa bomo tuO' naredili vse, kar bo v naši m<*"»-Zato upamo tudi na širšo pofl»<* •n podporo," so pred dnevi o« kupnem pogovoru po»d'f* predstavniki vodstev obeh kra jevnih skupnosti in gradbene? odbora. • A. Zalar Torek, 7. maja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN GLAS Učiteljica Sonja Peternel: Uživam, da lahko mislim s svojo glavo koreni oddelek integriranega pouka v prvem razredu mojstranške osemletke. Mojstrana, 22. aprila - Osnovna šola v Mojrtrjji *"o bi si učitelji, učenci, starši, šolske oblast. Zel Ji povsod pn et »o urejena, domača, z vsega 265 učenci v enajstih oddelkih v kater, »oben otrok ni anonimen, saj vsak učitelj m "^mHMIf* «e, njihove starše, razmere, v kakršnih ž.v.jo, skratka, v kate.no **■ otrok ni zgolj učenec, eden od tisoč.h brez.mn.h, ampak ose "°st, človek. »Predvsem na razredni stopnji imamo zelo dobre uči-^jice, z bogatimi izkušnjami, delavne, ki imajo rade svoj po-*»c in otroke. To je osnovno za dobro solo. Moti se, kdor misli, ■ °o s kakršnokoli reformo d°segel, da bi bilo otrokom lePše v šoli. To je odvisno sa-»0 od učiteljev. Če so oni lju-beči, kulturni, če imajo dober odnos do učencev, bodo otroci radi hodili v šolo. Šele na drugo mesto bi dal znanje, strokovnost, izkušnje,« pravi ržrv-"atelj mojstranške osemletke Emil Brezavšček. 0 Sonji Peternel, ki letos Poučuje 16 otrok v 1. a razredu, ravnatelj govori samo naj-lePše. "Njen" razred je edini VzorČni na Gorenjskem, v kate-[em uradno, prek Zavoda za s°lstvo RS, v tem šolskem letu Poteka integrirani pouk. »Ni Ve* klasičnih predmetov, njihove ysebine so povezane, se prepleta-1°. velik poudarek je dan čustve- Sonja Peternel z delom svojih prvošolčkov. Ravnatelj Emil Brezavšček kombiniranih oddelkih, kjer je dobila prve izkušnje o integriranem pouku. Lahko bi jo, mlado učiteljico, to zamorilo, a jo je spodbudilo k iskanju novih poti za izpeljavo učnih vsebin. »Šele letos imamo v bistvu učitelji svobodne roke. Uživam, da lahko mislim s svojo glavo,« pravi Sonja Peternel. »Pred leti smo bili učitelji zelo vkaluplje-ni, zadnji dve leti pa je v osnovni šoli, zlasti pri opismenjevanju, čutiti pravi preporod. Želja po novostih je živo prisotna, kar se vidi tudi po množičnih odzivih na seminarjih. Učitelji smo se vsa leta izpopolnjevali samo v znanju, zelo malo znanj pa so nam (in ga še vedno) v šoli dajali o psihomotoriki in čustveni motivaciji otrok. Za dobro delo v razredu pa je to znanje izredno pomembno. Sama sem si ga največ pridobila, ko sem obiskovala razne seminarje za režiserje. Ve- na Huuuxrt:K je uau vusiir •mu doživljanju otrok, delu po . "Pinah, učenju prek igre,« naša eJe.Emil Brezavšček. »Na-Sonja je v stroki že dolgo ana k0t novatorka na tem po-? °cJu. Več let že predava, ima °spitalizacije za druge učitelje, wsneia je tudi že dve kaseti o ' °jem načinu poučevanja. Do tVSem ^° cenimo' tudi starši' y ''to, da zna sprostiti učence. nJenem razredu ni čutiti prisilne avtoritete. V šoli ji poma- ved10' ko,ikor moremo, žal še £„ , DolJ moralno kot finan-™°. Učitelja ne moreš nagraditi p0 "činku.i Sonja peternej je v razredu petindvajseto leto. Začela je v sponzorstvo humanitarne akcije Slovenija 2000 in rak v 2ai°-uiru Projekta boja proti raku »Slovenija 2000 in rak« pripravlja lozba TDS Forma 7 izdajo knjige o prehrani onkoloških bolnikov. i-v'J'ga dr. Dražigosta Pokrona naj bi izšla še pred poletjem, zato zdaj 1° sponzorja za ta projekt. boli",Sloveniji je več kot 35.000 bojem za zdravo prehrano, zdra-ne'"'k.ov z rakom, ob nezmanjša- vim okoljem in zgodnjim odkn-20ooSrjenj'u le bo'ezni bo do leta vanjem rakavih obolenj, ža ^Vll°teh bolnikov večje še , . . . , . E1'6000. V Sloveniji po zgledu Enemu od načel naj bi zadostili tudi z izdajo knjige o prehrani onkoloških bolnikov, ki jo pripravlja priznani strokovnjak dr. Dražigost Pokom v sodelovanju z Onkološkim inštitutom, društvom onkoloških bolnikov in drugimi. Knjiga naj bi opravila zlasti prosvjetiteljsko vlogo med lik vtis name je naredil tudi seminar pri mednarodno priznanem pedagogu VVambachu, ki poudarja, da se morajo pri otrocih vseskozi spontano prepletati umske, čustvene in gibalne sposobnosti.« Pri integriranem pouku je bistveno, da je povezan z otrokovimi izkušnjami in njegovo lastno aktivnostjo, odkrivanjem novega, igro. Pri klasičnem pouku je zelo veliko razlage, pripovedovanja, otroci poslušajo, zapomnijo si pa ne. Take ure po mnenju Sonje Peternel niso učinkovite. Če pa mora otrok sam sklepati, sam reševati, če mu učitelj nastavlja zanke, uganke, nasprotja, se nauči misliti in stopa po svoji miselni poti, to pa je najbolj dragoceno. Sonja Peternel učencem malo razlagi, ampak jih spodbuja, da čimveč sami razmišljajo, da sami prihajajo do (različnih možnih) rešitev. V njenem razredu vlada demokratičen odnos, učiteljica in učenec izmenjavata izkušnje, čustveni svet. »Organizacija dela je za učitelja zelo težka. Priprave delam za dan, dva naprej, glede na to, DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Vro ■ ^.v.nji po rj - P?' *i se proti tej bolezni boraj^ geslom »Evropa 2000 in ■Wj SaJ° doseči 15 odstotkov Jo i x UrnrlJivost zavoljo raka cilj n etufCa nove8a tisočletja. Ta n i m ia J d.osegli s štirimi osnov-ietn nače1' boja proti raku: bo-pro,i kajenju in alkoholu, 5T BREZ BLEŠČIC Ukleta beda tisoči bolnikov in še znatnejšim številom še zdravih Slovencev, saj znanost že uvršča pravilno prehrano med pomembnejše faktorje zdravja in bolezni. Kot vsa prizadevanja v preteklosti tudi to sloni na pričakovani solidarnosti sponzorjev, saj je znano, da Slovenija ni našla ustreznejšega načina za preprečevanje in lajšanje te bolezni, kot je prosjačenje od vrat do vrat. Sicer pa tudi v razvitejših državah ugotavljajo, da ob nenehnem naraščanju rakavih obolenj zmanjkuje denarja za zdravljenje. Natis knjige je povezan s precejšnjimi stroški, zato se založba v imenu Onkološkega inštituta, društev za boj proti raku, bolnikov, pa tudi še zdravih Slovencev, obrača k sponzorjem za denarno podporo tega projekta. Do 15. maja pričakujejo obvestila in prispevke na ŽR 50101-603-46860 TDS Forma 7, Ljubljana, Koprska 94. Prispevek sponzorjev bo tudi objavljen v knjigi. Dodatne informacije dajejo na telefonski številki: 061/ 272-171. kako otroci napredujejo. Kljub temu se nikoli več ne bi vrnila h klasičnemu načinu pouka. Otroci v prvem razredu ne morejo mirno sedeti tri četrt ure. Ce učitelj ne pozna razvojne poti otroka, si otežuje delo in se obtožuje, da ni dovolj naredil. Starši moj način dela dobro sprejemajo, so pa še rahlo nezaupljivi, ker napredka otrok ne vidijo verbalno.« V razredu otroci ne sprašujejo za ocene. Tudi znakov jim ne daje. Po mnenju Sonje Peternel ocene samo hromijo otrokovo ustvarjalnost. Zadovoljni so, če jim čestita, jih pohvali, opazi napredek. Naslednje leto bo šla z njimi v drugi razred. Do konca drugega razreda, preden se zanje začne novo razvojno obdobje, jih mora naučiti, da znajo sedeti, poslušati, si organizirati delo. »Mislim, da v tretjem razredu, ko bodo prešli na klasični pouk ne bodo imeli problemov, pomembno pa je, da učitelj, ki jih bo dobil, pozna razvojno obdobje otrok. V naši šoli na srečo tudi drugi učitelji iščejo nove poti in oblike.« # H. Jelovčan Stopovi naj-muzikanti za invalidne otroke Slovenj Gradec, maja - S Koroške so nas obvestili o koncertu, katerega izkupiček bodo namenili koroškemu društvu za cerebralno paralizo. Pripravlja ga Jože Ga-lič, ki v reviji Stop piše o narod-nozabavni glasbi, v slovenjegra-ški športni dvorani pa namerava 17. maja ob 20. uri zbrati pisano druščino naj-muzikantov. Nastopili bodo: Alfi Nipič, Celjski instrumentalni kvintet, ansambel Nagelj, ansambel Tonija Verder-berja, Štirje kovači, kvintet Ajda, Štajerskih sedem, Bratje iz Oplo-tnice, Marela in Slovenija. Organizator je na prireditev povabil tudi Ivana Krambergerja, dobrega človeka iz Negove, koroškega pisatelja in igralca Mitjo Šipka ter humorista Franca Koširja. Morda bo zamisel s Koroške ogrela tudi kakega gorenjskega organizatorja, da pripravi prireditev v prid invalidnim otrokom. '?Pel porJi , P°P°ldne se je zvedrilo in nastal je naravnost lep in °er Je čez ^a"' Kdor je le mogel, je odrinil od doma. In pod ve-eni zn°Vi most čez Savo PriJetno pihljalo. Vračali smo se do-0rš~kega mestne strani na desni breg Save, večina pa je prihajala s V°m na ie Ja sem Proti blokom, tako številnim in tesnim domo-Jev- Ravn bregu Save naproti. Veliko je bilo na mostu kolesar- SrecU namJe "aproti prihajala družinica na kolesih. la Manjše mostuJe nenadoma zaropotalo. Dekletce, ki se je peljalo ■lesom vm koles".je kdo ve zakaj padlo. Ali se je zapletlo s svojim J(ČU- Norn7aiminega ali kaJ- skratka naenkrat je bilo na tleh in v iHJe bil , s!var- zSodi se tudi starješim, bolj vajenim kolesa. 7e"o stre?. $ pri nJeJ '" J' Pomagala vstati in popravljati skri-"e *' oglasil oče68" k°lesa' Nič hudeSa in pretresljivega, če se tu toosftpl v/fčiš s se0°j s kolesom! Če ne boš takoj tiho, te vržem lUrJQl, da i hi baba- Preklet mule...!" Takole nekako se je raz-l°rje ie mJ* "d ves zaripel v obraz. Punčka je zadrževala jok, koli-11 Punčki uft matiPaJe bila tiha, nema. Niti besedice ni izustila. l/° Poškodo ala pomaSati na kolo. Kazalo je, da kolo niti ni to-PqIq več na /r"/°' ^ deklica je bila od padca prestrašena in si ni 0 Pre Zr,a skrbet™" SVetU botel P°kazati, kako nemogočo ženo ima, ki ^Sega VrJJ Za edinega otroka, najraje bi kar obe vrgel čez most. vreani nista... Pravice delavca v primeru »Molka organa« Vprašanje: V podjetju sem prejel odločbo o prenehanju delovnega razmerja, zoper katero sem se pritožil na delavski svet. Že več kot dva meseca čakam na odločitev, vendar se delavski svet o zadevi ne odloči. Bojim se, da sem zamudil rok za pritožbo na sodišče. Kaj naj storim? Odgovor: Delavec ima zoper sklep, ki jih sprejmejo pristojni organi v organizaciji oz. pri delodajalcu, pravico ugovarjati v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero mu je bila kršena pravica oz. ko je zvedel za kršitev pravice. Pristojni organ - v vašem primeru delavski svet, mora o ugovoru odločiti v 30 dneh od dneva, ko je bil vložen ugovor. V primeru, ko pristojni organ v organizaciji o zadevi ne odloči, govorimo o tako imenovanem »molku organa«. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja je določil, da ima delavec v primeru, ko pristojni organ ne odloči v 30 dneh od vložitve ugovora, v nadaljnjih 15 dneh pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču. Po določbah tega zakona bi že zamudili rok za sodno varstvo. Republiški zakon o delovnih razmerjih je določbo zveznega zakona omilil s tem, da omogoča delavcu, da zahteva sodno varstvo zaradi »molka organa« tudi po preteku omenjenega 15 dnevnega roka iz zveznega zakona. Še vedno je potrebno, da delavec uveljavlja varstvo svojih pravic najprej v organizaciji oz. pri delodajalcu, šele če se z odločitvijo ne strinja ali če pristojni organ o zadevi ne odloČi, ima pravico zahtevati sodno varstvo v neomejenem roku. Ker po določbah republiškega zakona sledi, da pritožbenega roka niste zamudili, vam predlagam, da takoj vložite pri pristojnem sodišču združenega dela predlog za sodno varstvo zaradi »molka organa«. Če bo delavski svet v tem času o vašem ugovoru odločal in če se z njegovo odločitvijo ne boste strinjali, imate zopet možnost, da v 15 dneh sprožite spor pred sodiščem združenega dela- Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov Majda Maček Jančič, dipl. iur. VESTI "Bog in narod, če bi bil moj, "je greblo po meni, "take ti napo-vem, da ust ne bi več odprl, surovina," se kar ne morem pomiriti. Kot prikovana stojim sredi mostu in zrem za njimi. Najraje bi stopila za njim in mu napovedala nekaj gorkih, a kaj, ko bi njej in otroku verjetno še bolj otežila položaj. Zdaj so že na koncu mostu. On še vedno vpije, oni dve sta povsem nemi. Kako se bo to neki končalo doma, za enim od številnih oken Planine? Se bo spravil spat v miru ali bo sledil poračun? Težko, če ga ne bo. Žena ga je slutila. Njen molk je bil najbolj zgovoren. Napovedoval je pesti. Kdo ve, kolikokrat je že doživela takole: najprej se obeta lepo popoldne, tudi on ga z veseljem pričakuje, potem pa v gostini obrne nekaj kozarcev preveč - ne more in ne sme mu braniti - doma pa kalvarija. In več ko je kozarcev, bolj nema je ona. Ko bi ne bilo tega nesrečnega padca, bi morda ta večer še zvozili. Tako pa... Sicer pa, kdo ve, če vedno ne najde razloga, da si da duška. Njen molk ti pripoveduje, da ve kaj dela, da jo edino to rešuje, sicer padajo udarci... Prekleta beda! Mož jo utaplja v pijači, kot so jo že toliki v letih pomanjkanja, krize. Kar slišim ga, kako ji očita, da vse zapravi. Kdo ve, kako je morala pri trgova ti pri vsem, da je hčerki kupila to kolesce, kije ta večer bilo povod za njegov izbruh. Nema mlada žena mi ne gre iz spomina. Groza me je ob misli, da bo v tem trdem in grdem času vsak dan več žena zadela njena usoda. Se bodo zmogle obvladovati kot ona? • D. Dolenc Raka ne enačimo več s smrtjo Radovljica, maja - Rak je ena najhujših in žal tudi vse pogostejših bolezni današnjega časa. Zahvaljujoč napredku medicine ga ne enačimo več s smrtjo, vendar je izredno pomembno tudi psihično okrevanje po operaciji. V ta namen so širom po Sloveniji organizirane sekcije za psihično pomoč in skupno okrevanje, ena takih je nastala tudi v Radovljici (s sedežem na Gorenjski cesti 27) in pokriva vso Gorenjsko. DSmisel sekcije žena po operaciji dojke je torej pomoč v hudi duševni stiski, vanjo so vključene operiranke, ki so najhujšo duševno krizo že prebrodile, zdaj pa želijo s svojimi izkušnjami prihraniti sotr-pinkam težke trenutke. Odkrit pogovor in druženje podirajo ovire. Sestanki v Radovljici potekajo že nekaj mesecev, vendar se še vedno lahko pridružijo vse, ki imajo podobne težave. Sestanki sekcije so vsak prvi četrtek v mesecu, tokrat bo 9. maja, ob 16. uri v sejni sobi KS Radovljica. Sekcijo so pomagali finančno in moralno osnovati delavci Mercatorja Mlekarne Kranj (finančne službe), topla zahvala pa gre tudi drugim, ki so jim stali ob strani. Kolesarski izlet Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v petek, 10. maja, kolesarski izlet. Prva skupina kolesarjev se bo iz Kranja odpeljala proti Kanonirju na Jezerskem, druga pa še naprej do Planšarskega jezera. Odhod obeh skupin paje ob 8. uri zjutraj izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4. Izlet vodita Tone Resman in Jože Sparovec, vozi pa se po cestnoprometnih predpisih in na lastno odgovornost. Izlet za tekmovalce v Prešernovi bralni znački Zveza društev prijateljev mladine iz Kranja nas je obvestila, da bodo tekmovanje iz Prešernove bralne značke v tem šolskem letu sklenili z ekskurzijo po Ljubljani. Izbrani osmošolci. tekmovalci v bralni znački, si bodo v četrtek, 9. maja, v Ljubljani ogledali Narodno galerijo. Cankarjev dom. Križanke, Narodno in univerzitetno knjižnico in še nekaj kulturnozgodovinskih biserov. Izlet v Benetke Društvo invalidov Kranj vabi na enodnevni izlet v Benetke. Odpeljali se bodo v petek, 24. maja, prijave sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10. Škof ja Loka, aprila - Konec aprila se je 34 dijakov Srednje kovinarske in cestnoprometne šole in gimnazije iz Škofje Loke odzvalo vabilu Rdečega križa na prvi odvzem krvi. Redna krvodajalska akcija pa je za Škofjeločane šele 27. in 28. junija. Na sliki: avtobus Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane pred šolskim centrom čaka na mlade krvodajalce. - Foto: Sturm @©S^EMEEGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 7. majal99^ ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da pri-spevkrniso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Zgodovinar o zgodovini! Gorenjski glas, torek, 9. aprila 1991 Pa še malo po ovinkarsko! Kot prvo, kdor je bral tisto moje, "sklobuštrano" pisanje, datirano, G. glas, 2. aprila, ali še kakšnega poprej je lahko ugotovil, da nisem naslavljal "zgodovinarja" Ivana Jana iz Kranja z gospodom, ker gospod zares ni, in nikdar ne bo, pač pa sem uporabljal pred Jan vedno le g. torej g. Jan, pa nič drugega. Kaj pa ta g. pomeni, pa tole: g. je lahko za gozdarja, gozdovnika, gošarja, in gimpelj, ki pa vsebuje tri elemente, in sicer kalin, tepec in preismodec. Bralcu prepuščam izbiro naštetih sinonimov pri naslavljanju Jana! Prehajam k malo bolj delikatni točki, in sicer: citiram samo del Janovega članka: (Gre torej za človeka, ki je bil, ali je hotel biti vse, da ne naštevam, za človeka, ki se dosledno ravna po trenutnem vetrcu, pisanje pa mu je konjiček, čeprav z njim koga prizadene! Konec citata.) To, kar pišem, ni za g. Jana, pač pa za bralce Gorenjskega glasa, da bodo vedeli, kakšnega zgodovinarja imajo v Kranju! Če bi g. Jan bil zgodovinar, bi se najprej, pred blatenjem "nekega" Logarja, pozanimal tudi malo o njegovi preteklosti! Bralcem v pomoč pri poznavanju Logarjevih prilagajanj različnim režimom! Moje sodelovanje z Nemci mije dalo 22 mesecev ge-stapovskih zaporov in prisilnega dela. Takrat se je temu reklo zwangsarbeit! Sedaj pa še sodelovanje z novo, slovensko UDV! Kako sem se prilagodil? 15 me- secev zapora, brez razlike od ge-stapovskih! Bralcem Gorenjskega glasa dajem to v vednost zaradi tega, da bodo vedeli, kakšno modrost, znanje in poštenje se nahaja v g. Janu! Uboga zgodovina Kokrškega odreda, če ji bo botroval g. Jan! Pri koncu še moja ocena požigov treh šol v Vodiški kotlini, kar sem ocenil kot "isti vandalizem ". Tudi to ni zgodovinarju g. Janu povšeči. Te požige sem imenoval tako, kot sem jih, samo zato, ker so taka dejanja počenjali Vandali, starogermansko pleme, ko so leta 455 vdrli v Rim, ter požgali in porušili večino kulturnih spomenikov tega mesta. Ali je tukaj sorodnosti s požigi naših šol, gradov, in cerkva? Ali nam že sama beseda Kočevska, ne da dovolj misliti? G. Jan je v 28. št. Gorenjskega glasa zaključil korespondiranje z menoj, kar je čisto v stilu novinarjev a la Sterle et comp, kar pa sicer ne predstavlja nikakršne škode za slovenski narod! Ob koncu mojega zgodovinskega pisanja vam g. Jan še tole namenjam, kar sicer ni zrastlo na mojem zelniku, je po vredno premisleka! Et ab hoste doceri, po naše, po slovensko bi se pa glasilo, tudi od sovražnika se je treba učiti! France Logar, Lokarje pri Vodicah! Še o jeseniškem županu V. Markežu z druge strani (Odgovor 71 Klanšku in podobnim) Svojčas sem pisal basni o fosilih, sedaj pa, spričo članka T. Klanska, ne zmorem več take, niti kako drugačne kulturne ravni. Preveč mi zatekajo mali možgani. Tezo, da je bil Markež izdajalec slovenskega naroda, bo Klanšek moral podpreti na sodišču, zato mu priporočam, da si najame dobrega advokata, ki se mu bo zdelo vredno izganjati čarovnice. Klanšku še danes ni jasno, da so bili tudi pripadniki boja proti okupatorju člani Volksbunda. To je bila frontna organizacija, kot po vojni SZDL, kjer so bili včanjeni tudi nerevolucionarji. Markež pa ni bil član ne ene in ne druge organizacije. Prve zato, ker ni hotel biti, v drugi pa sploh ni mogel biti, ker ga ni bilo več na področju Slovenije. Zgodba, kako je Klanšek s petdesetimi somišljeniki dosegel odstop domobranskega oficirja v Markeževi obrtni delavnici, je zabavna horti-kulturna burka. Pač pa Klanšek ni popolnoma zgrešil zgodovinske poante. Le dojemati je ni sposoben. Incident, ki ga omenja, se je zgodil okrog leta 1953 in to ne v obrtni delavnici V. Markeža, katere omenjeni ni nikdar imel, pač pa pri podjetju Elma Črnuče, izpostava Jesenice, ki je bila do nacionalizacije last Valentinovega brata Jožeta. Upravnik svojega bivšega podjetja je Jože smel biti le zato, ker nihče od El-me ni znal rokovati s stroji, ki jih je skonstruiral sam. Tako mu vsaj strokovnosti niso mogli očitati (sedaj je v 94. letu starosti postal častni član Elektrotehniške zveze Slovenije). Omenjeni domobranski oficir, ni bil oficir, verjetno tudi ne vojak in se je pisal Limoni. Pri Elmije bil zaposlen zato, ker so ga tja poslali iz borze dela. Elma je pred tem zavrnila dva druga predlagana kandidata za mesto, ki ga je dobil Limoni. Sumim, da je bila ta poteza celo strateško predvidena zato, da se je Klanšku in nepregledni hordi vpijočih demonstrantov (ne le 50 somišljenikom) potem lahko zgodilo ljudstvo. Sodelovati so morali v tovarni zaposleni, ker bi sicer (ironija!) izgubili službo (so pa to počeli v rednem delovnem času). Mnogi so se kasneje celo opravičili. Limoni je bil dejansko vržen iz službe, kmalu pa jo je dobil kot preddelavec v Izolirki na Jesenicah. Šlo je torej za planirano uzurpacijo. Jožetovo hišo so potem zapečatili, ter njemu (z ženo in sedmimi otroki) postavili rok eno uro, da izginejo iz mesta Jesenice. Z najosnovnejšo prtljago so bili izgnani iz rojstnega mesta in to s pomočjo Klanska in pobesnele raje. Mojo mater z družino so med vojno internirali Nemci v Neresheim, vendar so tam poskrbeli vsaj za namestitev. Te revolucionarne horde, pa niso zmogle niti ta minimum humanizma. Ta uzurpacija z Valentinom torej nima nobene neposredne zveze. Ne vem ali je Klanšek resnična ali izmišljena oseba (s tem naj se ukvarja uredništvo), dejstvo je, da je bila (dezinformacija lansirana v javnost. V okviru tradicionalističnega pogleda na svet je verjetno najhujša žaljivka in obtožba, če nekdo nekoga obsodi kot izdajalca slovenskega naroda. Menim, da je tej revolucionarni samorefleksiji potrebno stopiti na prste in z njo narediti konec. Pravica do dobrega imena je osnovna človekova pravica, tako tudi Valentina Markeža, ki so mu do danes uspeli dokazati le to, da ni bil revolucionar. To pa ni zločin, sam to ocenjujem celo za krepost. Janez Markeš P. S. Klanškov intervent je bil objavljen 9. 4. 91. Nanj sem poslal odgovor takoj, pa po skoraj enem mesecu še nisem dobil pravice demantirati obtožbe. To je zame kršenje osnovne etike, lahko pa le upam, da to ni del uredniške politike. Zelena občina brez zelenih V petek, 22. marca 1991, je bil v Gorenjskem glasu objavljen članek Cveta Zaplotnika pod naslovom, »Zelena občina brez zelenih«, v katerem je v navedni-cah napisana tudi naslednja misel: Bernarda Podlipnik, članica radovljiškega izvršnega sveta odgovorna za okolje: »Miselnost o graditvi velikih čistilnih naprav je preživeta. Lep primer je kranjska čistilna naprava, kije prevelika in ne bo nikoli izkoriščena.« Ne vemo, na podlagi katerih podatkov je radovljiška ministrica za okolje prišla do takšnih ugotovitev. Vprašljiv je že prvi del njene izjave o preživetosti gradnje velikih čistilnih naprav. Res je, da se v strokovnih krogih okrog tega vprašanja še vedno krešejo različna mnenja. Toda kljub temu se v razvitem svetu vedno znova odločajo za gradnjo mogočnih tovarn za predelavo odpadne vode, ki so deset in večkrat večje od kranjske. In takoj se postavlja novo vprašanje: na podlagi kakšnih kriterijev je gospa ministrica našo čistilno napravo opredelila kot veliko? Glede na merila znana v svetu spada v skupino manjših do srednje velikih objektov. Neupravičen je tudi očitek o neizkoriščenosti kapacitet. Centralna čistilna naprava Kranj je bila grajena za prihodnost, pri čemer so bili upoštevani vsi vidiki rasti števila prebivalstva, industrijske in kmetijske proizvodnje, porasta prometa, turizma itd., to je vseh dejavnikov, ki vplivajo na povečanje onesnaženosti voda. Hkrati z dograditvijo čistilne naprave se postopno dograjuje kanalizacijsko omrežje. Oba skupaj predstavljata enovit sistem, ki pa še ni dokončan. Velika količina komunalnih in celo industrijskih odplak tudi v Kranju še vedno neposredno onesnažuje reke. O tem nas poučijo analize o ekološki obremenjenosti reke Save, predvsem pa Kokre. In ko bosta Sava in Kokra spet čisti reki po zaslugi odvoda vseh kranjskih odplak in čistilni sistem, bo smiselno postaviti vprašanje o izkoriščenosti kapacitet kranjske čistilne naprave. Seveda že zdaj obstaja bojazen, da bo takrat prišlo celo do njene preobremenitve. O upravičenosti obstoja centralne čistilne naprave v Kranju pa govori tudi podatek, da se na njej prečiščujejo tudi odpadne vode kranjske industrije. Industrijske odpadne vode je namreč zaradi neustrezne sestave hraniv potrebno mešati s komunalno odpadno vodo, ki vsebuje za biološki proces razgradnje potrebno fosforjeve in dušikove spojine. Ker na čistilno napravo priteče že več kot 1000 nr industrijskih odpadnih voda dnevno, je potrebno poskrbeti za njihovo oplemenitenje z ustrezno količino komunalne vode. Hkrati razredče-nje industrijskih odplak zmanjšuje učinek naključno prisotnih strupenih snovi, ki se nemalokrat tudi zaradi malomarnosti industrije znajdejo v kanalizaciji. Njihov učinek je v procesu čiščenja mogoče omejiti na minimum, medtem ko direktni izpusti v okolje opustošijo reke in podtalnico, velikorat za dolga obdobja. In na koncu še nekaj besed o samem upravljanju čistilne naprave. Vsi stroški povezani z njenim delovanjem so v realnih okvirih podobnih naprav v Sloveniji. Učinkovitost čiščenja je na zavidljivi ravni in smo v tem pogledu lahko marsikomu za zgled. Koncentracije nečistoč na iztoku so nekajkrat pod ravnjo maksimalno dovoljenih. O tem pričajo rezultati lastnih analiz oziroma izvedenskih mnenj za varstvo okolja pooblaščenih institucij. Strokovno vodenje in profesionalen odnos vseh zaposlenih zagotavlja visoko stopnjo varnosti delovanja tudi v prihodnje. Javno podjetje Komunala Kranj EE ČN in kanalizacija Jurja mi daj! K pisanju me je spodbudil članek Jaka Peternela z naslovom "Slovenski grb, zastava in denar", objavljen v Gorenjskem glasu, 8. 2. 1991. Že večkrat sem o teh rečeh razmišljal, ob branju omenjene- ga članka pa sem se o tem odločil napisati nekaj vrstic. Za slovenski grb mislim, da bi poleg omenjenih simbolov, kot sta morje in lipovi vejici, ne kazalo zavreči našega lepega Tn-glava. V zvezi s slovensko zastavo »* .5 Peternelom popolnoma strinjam in ga podpiram, da ostane ista, samo zvezdo bi zamenjali z lipovim listom. (Kanada ima javorjev list.) O slovenskem denarju pa mislim takole. Zakaj ne bi Slovenci ponovno imeli jurja. Jurja rW daj, jurja mi daj, pravi ena oa pesmi ansambla Štirje kovati-Kovač pa naj bi bil naš drobit-Mislim, da bi bil "Jur" kratek m lep slovenski izraz za naš denar, kovači pa naši kovanci. Tone TuSek sno-sed- Odprto pismo vodstvu Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici Ob dejstvu, daje bil na osnovni šoli v Radovljici ples za me in osme razrede na Veliki Pe' tek, ko je za kristjane dan žalovanja, javno protestiram. Menim, da gre za očitno Pr°' vokacijo in poniževanje ter krse nje temeljnih pravic. Šola na) " vzgajala k medsebojni strpnos in spoštovanju (prim. Splosn deklaracija človekovih praVlZ' OZN 10. decembra 1948, * 26,2). Skoraj ni mogoče, da g »spregledali« ta dan in ne o mogli plesa prestaviti na katen drugi petek. Temeljna človekova vrednota je prav gotovo svoboda. V tj, primeru pa se otroci niso mog1 svobodno odločati, saj so morali zavrniti eno od avtoritet: šolo in razredno skupnost ali starše in Cerkev. Menim, da je šola v službi otrok, njihovih staršev ter vse družbe. Zato sem že 29. avgusta 1990 oddal vodstvu OŠ prošnjo za dodelitev prostora v šoli, kjer bi imeli otroci prvih razredov ter vozači po pouku še verouk-tem bi rešili problem staršev, P morajo v zelo neugodnem popoldanskem času vod(z)iti otroke v stari del mesta, vozačem pa se ne bi bilo treba vračati k verouku, ki je v utesnjenih in nepri' mernih prostorih. Kljub mnogih posredovanje, tudi preko občine> nismo bili deležni razumevanja- Radovljica, 14. aprila 1991 Janez Šket, župo'K Alojzij Žibert 35 Pod Marijtmni varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. V teh bojih je bil ranjen tudi podoficir Broze. Dum-dumka mu je dobesedno raztrgala nogo nad kolenom, ranjen pa je bil tudi v hrbet. Strašno je vpil: »Ooo, boli! Ne dotikaj se me! Ooo...!« Razparal sem mu hlačnico. Noga je bila popolnoma raztrgana in del kosti je manjkal. Iz globoke rane se je poleg kosti cedila še mozgovna voda... Zdrznil sem se. Nad rano sem mu nogo prepel z jermenom njegove torbice, da sem mu ustavil kri, z nožkom pa sem prerezal še tisto malo kože, kolikor mu je še priklepalo nogo k telesu. Tudi hrbet je imel ves raztrgan, toda tam mu nisem znal pomagati. Zdelo se mi je, da je dobri mož in pošten ter plemenit prijatelj, ki je imel doma tudi svojo družino in majhno kmetijo, izgubljen. Klical je: »Vse je izgubljeno. Prekleta vojna. Pozdravi mi ženo. Piši ji, da ji pošiljam zadnji, krvav poljub. Naj mi pridno vzgaja otroke. Vedno sem mislil na vse. Zdaj je vse izgubljeno. Ooo, kako boli!« Prijel sem ga za roko in zadel na rame tako, da mu je noga in okončina visela z mojega hrbta. Hotel sem priti do zasilnega obve-zovališča, kjer so zdravnik in bolničarji. Medtem pa so Rusi strahovito obstreljevali s topovi. Ko se je začul nevarni žvižg topovske granate, sem hitro izpustil ranjenca, da je padel na noge, na veliko rano. To ga je gotovo še bolj zabolelo, toda morala sva v kritje. Dospela sva že do prvih hiš, ko je priletela eksadrilija zrakoplovov, nekajkrat zaokrožila nad vasjo, spustila bombe, potem pa so lovci začeli v nizkem letu obstreljevati žive cilje. Pustil sem ranjenca na travniku, sam pa stekel kakih 15 metrov daleč proč v neko jamo. Moj ranjeni podoficir je dobil pri tem še en strel skozi trebuh. Ko sem prišel do njega, je bil ves v krvi. Videl sem, da zanj resnično ni več rešitve. Odlomil sem mu njegovo spoznavno tablico in mu odvzel vojaško knjižico ter neke druge dokumente, da vse skupaj izročim poveljstvu, njega pa sem pokrižal in vrgel v opuščen jarek za cesto ter pokril z vejami. Zvečer smo pobirali tudi ostale ranjence, ki so še ležali po polju. Znosili smo jih v majhno cerkvico, kjer je bilo zasilno obvezova-lišče. Mrtve smo pustili kar zunaj na polju z orožjem vred. Pobrali smo jim samo razpoznavne tablice in vojaške dokumente. Zaradi neprestanega pritiska sovražnika smo se začeli pripravljati na odhod. Kot zasilni tolmač sem dobil nalogo, naj s skupino vojakov mobiliziramo ukrajinske male konjičke v tej in sosednji vasi, da jih bomo lahko jahali na umiku. Takrat se še nisem zavedal nevarnosti, ki je pretila. Oficirji so nam šele proti večeru povedali, da smo obkoljeni od ruske vojske in nam je edina možna rešitev, beg preko nevarnega močvirja Gnila lipa. Čez močvirje menda vodi zelo ozka steza, za katero vedo le domačini. Kdor bi skrenil na umiku s steze, se bo po-greznil v močvirje in blato, iz katerega ni rešitve. Umikali se bomo s konji, kajti konj ima izreden instinkt za varnost. Če bi se na primer kak konj sredi steze ustavil in ne bi hotel naprej, ga je treba s silo. Domačini so na zborno mesto pripeljali veliko konj. Vsak sije izbral po enega, v nekaterih primerih sta prišla tudi po dva vojaka na enega konja. Jaz sem si izbral lepega, ponižnega konjička, za katerega so mi trdili, da je dober kot kruh. Vsa težava pa je bila v tem, da nismo imeli sedel, niti niso konji imeli uzd, jaz pa poleg *se' ga še nikdar nisem sedel na živali. V vsej tišini smo se pripravljali na prehod. Našel se je domačih kije bil za judeževe groše pripravljen izdajati in pokazati pot. Rus' so sumili, da se nekaj pripravlja, zato so nas začeli obstreljevati na zbornem mestu. »Zaklonite se!« je velel komandant. Potuhnili srno se in si poiskali kritja. Vsak je varoval glavo in življenje. Streli pa*}1' so prenehali. Potem smo se zvrstili. Najprej je šel ruski vodič - Izda-jalec, za njim nekaj vojakov, potem oficirji in za njimi vsi ostali f gosjem redu. Zlezel sem na svojega konjička. Dokler smo bili na mestu, je nekako šlo. Ko pa se je začelo premikati, sem bil takoj na tleh, ker se nisem imel kam oprijeti. Potem pa sem konju okrog vT£' tu privezal jermen, da sem se oprijel vsaj tega. Jokal sem od strahu in se tresel, kaj bo. Trudili smo se, da smo se pomikali čim hitreje i" čim tišje, da ne bi sovražnik čutil, kaj se dogaja. Konji so varno stopali eden za drugim. Čas je tekel. Zdelo se mije, da prehod traja že nekaj ur. Naročam knjigo Alojzija 2iberta Pod Marijinim varstvom KNJIGO MI POSUITE NA NASLOV PLAČAM PO POVZETJU PODPIS Knjiga bo predvidoma izšla konec maja, prednaročniška cer,f.iL, 300 dinarjev (cena v redni prodaji bo 450 din). Izpolnjene narot'1 ce pošljite na naslov: Časopisno podjetje Glas, Moše Pijadeja ' Kranj. Knjigo lahko tudi vplačate pri blagajni našega časopisa, sta JLA 16, Kranj. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Izšli so Loški razgledi 1990 PESTRA IN ZANIMIVA LOŠKA PODOBA SkotJ. Lok, - Pred kratkim Je i*. 37. S«e,i.k, Lrfkih ^*S"^-Pa;gait Skofia Lota in Ul""ia"ska - Posebnega vzroka za zajetnost novega zvezka Loških razgledov vsekakor ni; uredniška Politika se v zadnjem času pač "•spremenila. Zato je urednici odbor in tudi glavni in odgovorni urednik zbornika dr. France Lehen v razmeroma Leben w»wu« Prijetnem položaju: ni namreč °ojazni, da bi za vsakoletni zt>ir nekaterih pogledov na preteklo zgodovino in tudi seda-nJost zmanjkovalo prispevkov. Celo obratno, za zadnjo številko je prav značilno, da je mo-ral urednik nekatere članke odložiti za kasneje. Že tako je tokratni obseg Loških razgledov izjemen, saj je presegel 350 strani. Vendar pa gre vseskozi Za zanimivo branje z različnih Področij nekdanjega obsežnega freisinškega, dobršen del Gorenjske obsegajočega, gospostva. Prav zato je v prvem delu Gornika, ki se z etnološkimi, geološkimi in socialno etno-'oškimi ter domoznanstvenimi Prispevki in študijami dotika domače zgodovine tudi najbolj 2animiv, pester in tudi najob-sežnejši. Glavna privlačnost Prispevkov za Loške razglede Je vsekakor tudi ta, da je velika večina besedil naročenih oziroma dogovorjenih, le v manjšem delu gre za prispevke, ki so nastali v drugačne namene, lzje-ma Pri tem so vsekakor predajanja na Blaznikovih večerih, *' Jih tradicionalno pripravlja Muzejsko društvo Skofja Loka *a svoje člane pa tudi za vse druge; vsebino teh predavanj Starodavna »Selška vrata« ob Kapucinskem mostu so le delček škofjeloških zgodovinskih znamenitosti. - Foto: L. M. praviloma prinesejo - sicer dosti mesecev kasneje, kar pa prav nič ne moti - tudi Loški razgledi. Tak primer sta v zadnji številki prispevka Marjana Drnovška o izseljevanju prebivalstva iz Poljanske doline do prve svetovne vojne in Francke Benedikove Narečja na Loškem. Med zanimivejše sestavke v tem prvem delu sodi vsekakor krajši pregled starejše zgodovine pošte v Škofji Loki, ki ga je iz obsežnejšega rokopisa o razvoju poštnega prometa na Kranjskem izdvojila Majda Žontar. Nadvse vestno in natančno se je ljudskega zdravilstva na Loškem lotila Meta Sterle. V svoji raziskovalni nalogi je zajela zadnjih dvesto let ljudskega zdravilstva, ki je bilo očitno izredno razširjena vešči- na na Loškem. V prispevku našteva ne le celo vrsto ranocelni-kov, ki so vsak po svoje pomagali ljudem in tudi živini do zdravja, pri tem pa se je znanje prenašalo po ustnem izročilu in tudi z rokopisi, katerih originale hranijo potomci še danes. Življenje kajžarjev in bajtarjev v hribih Hrastniške in Bodo-veljske grape do konca 18. stoletja je v svojem prispevku raziskala Mojca Ferle. Z naklonjenostjo do škofjeloških posebnosti se je obujanja podobe nekakšnega poljanskega Krja-vlja Blaža Peternela - Bleska, krošnjarja posebneža, lotil Marijan Masterl ter pri tem slikovito predstavil tudi socialno in gospodarsko podobo tega območja ob prelomu stoletja. Med zapiski in spomini se tudi tokrat vrstijo prispevki o pomembnih ljudeh, ki so v Škofji Loki pustili svojstven pečat svojega dela in bivanja. Vsekakor ne gre brez omembe visokega življenjskega jubileja -osemdesetletnice prof. dr. Antona Polenca, ki je dobršen del svojega raziskovanja favne opravil tudi na Loškem. Poročilo s simpozija o pisatelju dr. Tinetu Debeljaku, ki je bil lansko jesen v Škofji Loki, je napisal Marko Jensterle. Tako kot večina zbornikov se tudi Loški razgledi ne izogibajo leposlovju. Se posebej ne takrat, kadar gre za vsebino, ki sicer v leposlovje zavita odgrinja pogled v loške družbene razmere pred letom 1850; takšna je zgodovinska povest Lub-niški kresovi avtorice Jeje Jamar Legatove. Tudi spomini na narodnoosvobodilni boj ostajajo sestavni del Loških razgledov, tako kot so sestavni del le malo odmaknjenega zgodovinskega časa. V zadnjem delu pa Loški razgledi prinašajo tudi nekaj aktualnih prispevkov, kot je ta o novembrski poplavi, članek o zapiranju in stanju rudnika urana Žirovski vrh, o obletnici škofjeloške knjižnice Ivana Tavčarja in drugo. Loški razgledi tudi vestno gojijo kroniko škofjeloške občine. Natančno se je te naloge za preteklo leto lotil kustos Loškega muzeja Franc Podnar. V množici zabeleženih dogodkov izstopajo v večini taki s kulturnega področja. • I ta Mencinger v zad-i za mu-v Lu-Odločili umerjeno zbirateljsko delo je b.lo zd[JJJV«rBohinju ob pripravah na P«™^£ške prezentacije ^UhW»™M ^zstava Nove pridobitve v et-no}oški zbirki Gorenjskega mu-*eJa> ki je zdaj odprta v galeriji ^.Mestni hiši, ni zasnovana štu-a>Jsko. Predstavlja le vsebinsko zaokrožen izbor zanimivih Predmetov, ki smo jih "Jih treh letih pridobili za n eJ s priložnostnimi nakupi »i? kranJskih hišah pa na L f*n m v Tupaličah. Odloč.. .V)0 se za prikaz novoprido-"IJenega gradiva v naši tekstil-' J**«, saj jo prav to gradivo finsko bistveno dopolnjuje. ^a razstavi prikazujemo ele-^ente oblačilne kulture od pr-e Polovice 19. stoletja do sre-rjne 20. stoletja v kmečkem in ^estnem okolju. Žensko pokrilo - mala avbica, podobno Pokrivalu Bohinjk na Golden-'toinovem akvarelu iz leta '838, in klasicistično krojen ži-°tek - »modre« iz zlatega bro-£atas črnimi žametastimi našit-*}> *> jih tudi poznamo iz Gol-^nsteinove upodobitve Kranj-trtr -1838< sta najstarejša kosa ■ *stila na razstavi pa tudi v ce-'°tni etnološki muzejski zbirki. ^aJstarejši eksponati so iz za-Puscjne hčere kranjskega go-'ničarja, pivovarnarja in pomnika Mavrila Majeryrja, to Jele Holchaker, roj. Mayr. ^a razstavi je tudi vrsta dokumentov iz razvejane gospodarje dejavnosti nekdanjega lastna gostilne Mayr. ,a veliko starost opozarja bi-^■rmajersko krojena črna do Da " SegaJ°ia prilaeaioča «e ir>- Passpodafna^ila?ajOČaseJ° raj DapPdaJ Prilegajoče se, zgo Cntb kr°jenimi rokavi. ^a Vrl Zenske noše s krilo-1 KroJenima z do pasu segajočima, prilegajo-čima se jopama s široko krojenimi rokavi nad komolcem sta iz zadnje četrtine 19. stoletja. Ta oblačila so že šivana na stroj. Šivalni stroji so se v Evropi uveljavili sredi 19. stoletja. Domnevno so naša mesta dosegli z nekajdesetletno zamudo. Obdobje pred prvo svetovno vojno je na razstavi predstavljeno z elementi ženske praznične noše iz Luž. Po kroju in po materialu so razstavljeni kosi oblačil izraziti predstavniki -z meščansko nošo poenotene nodrcem in kmečke noše. Še najbolj kmeč- ko učinkujejo visoki ženski praznični čevlji z vezalkami, to so poročni čevlji Frančiške Pikš, ki seje leta 1913 primoži-la iz Šenčurja h Grosu na Luže. Iz njene zapuščine so tudi vsi razstavljeni kosi oblačil iz Luž. V čas pred prvo svetovno vojno pa do okrog leta 1920 spada izredno zanimiva in v naših muzejskih zbirkah redka kolekcija intimnega tekstila, ki smo ga z dolgotrajnim prizadevanjem pridobili v kranjski dežnikarski hiši Frančiške Pečnik na Prešernovi ulici. Bogato belo vezenje z monogrami lepša ženska spodnja oblačila, zanimiva tudi po krojih. Ženski beli predpasniki so imeli pomembno mesto v ženski meščanski in ženski kmečki praznični noši. To smo skušali poudariti tudi na razstavi. Še v tridesetih letih so si kmečke žene in dekleta v kranjski okolici ob nedeljskih popoldnevih oblekle bele predpasnike, kadar so šle na obiske v sosednjo vas. Tudi kranjske kuharice in služkinje so jih nosile, npr. ko so šle po nakupih v mesto. Nošo iz tridesetih let predstavlja moška črna obleka in ženska svilena obleka iz Kranja. V drugi razstavni sobi sta prikazani noša meščanke in praznična noša kmetice v času pred drugo svetovno vojno. Moški zakmašni plašč iz črnega sukna z žametastim ovratnikom je bil od tridesetih let 20. stoletja pa tudi še v poldrugem desetletju po drugi svetovni vojni sestavni del moške garderobe v mestnem in vaškem okolju. Plašč na razstavi je nosil kmet iz Tupalič. Razstavljena oblačila spremlja dokumentarno sliko gradivo, ki nam pomaga pri časovni opredelitvi predmetov in jih hkrati predstavlja v njihovi funkciji v življenju. Najmlajši ekponat na razstavi so copati iz blaga, edini snovni dokument nekdaj dokaj razširjene copatarske domače obrti v kranjski okolici, ki jo na Lužah še ohranja pri življenju Štefanija Ferjan, p. d. Grosova - copati na razstavi so njen izdelek. Anka Novak KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja Vinko Hlebš. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Nove pridobitve v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja 1988 - 1990. V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43 sta na ogled zgodovinski razstavi Po sili vojak in Gorenjski kraji in ljudje v I. in II. svetovni vojni ter razstava keramike akad. kiparke Sonje Rautar Zelenko in Nine Zelenko. V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Jote Ciuha. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del Franceta Vandota, člana Dolika. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši odpirajo danes, v torek, ob 18. uri razstavo del akademskega kiparja Staneta Jarma. Ob otvoritvi bo Miran Kenda recitiral pesmi Vaclava Jarma. V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 ob diapozitivih govorila ogrskih otokih v Egejskem morju prof. Polonca Mulej. V četrtek, 9. maja, ob 17. uri pa se bodo v knjižnici otroci učili novo pesmico. V Ljubljanski banki, enota Radovljica, razstavlja slikar Joža Horvat iz Radovljice. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja odpirajo danes, v torek, ob 19. uri razstavo slik Janeza Justina. V Groharjevi galeriji je na ogled razstava slik iz ciklusa "zavržene stvari" akad. slikarja Franceta Peršina. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava del gorenjskih likovnih skupin. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI - Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in izven tega časa je ogled možen za prej najavljene skupine na naslov: Muzej Železniki, Na Plavžu 58, Železniki. TRŽlC - V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava izdelkov domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. LJUBLJANA - V Moderni galeriji bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo Mali malarji, ki jo v sodelovanju z revijo Kurirček prirejajo že drugo leto. ORGELSKI RECITAL Kranj - V kranjski župnijski cerkvi bo danes, v torek, ob 20. uri orgelski recital, v katerem bo na povabilo Glasbene šole Kranj nastopil Draško Baumgarten z Reke. Vidnejši organist mlajše generacije je študiral v Ljubljani in v Zagrebu, nastopal pa je tako doma kot tudi v tujini predvsem v Avstriji in Nemčiji. Na kranjskem koncertu bo Draško Baumgarten igral glasbo J. S. Bacha, F. Dugana, C. Francka ter eno svojo skladbo. Galerija ZKO - Knjižnica BARVNO RAZISKOVANJE Škofja Loka - V Galeriji ZKO - Knjižnica danes zvečer odpirajo razstavo slik Janeza Justina. Že površen pregled ustvarjalnega napora Janeza Justina nam pokaže, da ga zanima figura in z njo povezane portretne študije. Toda najnovejše slike pričajo, da zapušča figuralna -naturalistična izhodišča in da se vse bolj posveča tihožitju. Janez Justin je pri obdelavi risbe skoraj trdo okoren, toda pri oblikovanju tihožitja mu postane roka lahka in ravno tak je tudi slikarski material. V tihožitjih z rožami v Justrinovih najnovejših slikah, je slikarska preokupacija postala barva in manj verna preslikava predmetne resničnosti. Posrečeno se je izognil tisti vrsti slikanja, ki mu pravimo tudi razgledničarstvo in se preusmeril bolj v barvno raziskavo materije, predmeta, rože. Barva je tista silnica, ki ostaja kultivirana tako v lokalni uporabi kot tudi v niansiranju in pri kontrastih. Justin stremi za bistvenimi črtami določenega modela - šopka rož - in pri tem barvni spekter omejuje na zamolklo zelene tone in svetleče ter žareče rdeče cvetove. Pri vsem tem slikarsko napetem pogledu ostaja daleč v ozadju razpoznavnost motiva, kajti v končni fazi ni več važna podobnost, ker prevladujejo barvne lise, ki se razprostirajo skoraj po vsej slikovni površini in tvorijo nekakšen barvni vzorec. Od daleč gledan je že skoraj podoben abstraktnemu prividu, a vendar ostaja Justin še vedno trdno zasidran v realnem svetu, ki bi ga lahko opredelili kot "neoromantično občutje" s polno liričnosti, ki je tudi intenzivna barvitost ne za-stre popolnoma. • Andrej Pavlovec 19. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA TREH DEŽEL Foto klub »Circolo Fotografico Isontito« iz Gorice v Italiji razpisuje 19. trikotni meddeželni fotografski natečaj »Koroška - Slovenija - Julijska Krajina«. Natečaja se lahko udeležijo vsi fotoamaterji s Koroškega, Slovenije in Julijske Krajine. Natečaj ima prosto temo in je razdeljen na dva dela: »A« čr-nobela fotografija in »B« barvna fotografija. Največ štiri dela pod točko »A«, ki še niso bila razstavljena na prejšnjih razstavah treh dežel, morajo imeti naslednje značilnosti: dela ne smejo biti okvirjena, na hrbtni strani fotografije pa morajo biti naslov fotografije, tekoča številka, ime, priimek in naslov avtorja ter datum rojstva. Mera najdaljše strani fotografije je od 30 do 40 cm. Enake propozicije veljajo tudi za dela pod točko »B«. Dela je treba poslati organizatorju v ovojnici najkasneje do 15. julija letos na naslov: »Circolo Fotografico Isontito«, Caselle Postale 75, I - 34170 Gorizia - Italija. Komisija ne bo upoštevala del, ki ne bodo dospela pravočasno. Sodelovanje na natečaju je popolnoma brezplačno. Prireditelj razstave zagotavlja, da bo zelo skrbno ravnal z eksponati, ki bodo razstavljeni pod steklom, odklanja pa vsako odgovornost za morebitno izgubo, krajo ali poškodbo med transportom oziroma dokler so v varstvu prireditelja. Dela bo sprejela in .podelila nagrade žirija po strokovni presoji. Podeljene bodo tri nagrade vsake skupine, ostale morebitne nagrade, ki jih bo prejel organizacijski odbor, pa bodo podeljene po oceni žirije. Organizator si pridržuje pravico, da objavi dela v dnevnikih, če avtor tega izrecno ne prepove. Vsak avtor mora izpolniti prijavnico in jo poslati skupaj s fotografijami, s podpisom prijavnice pa avtor sprejme pogoje za udeležbo na natečaju. 19. fotografsko razstavo treh dežel »Koroška - Slovenija - Julijska Krajina« bodo odprli septembra 1991 v Gorici v Italiji. Lojze Kerštan GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Informacija o gospodarskih rezultatih v preteklem letu Resna kriza kranjskega gospodarstva Kranj, 30. aprila - Izvršni svet Skupščine občine Kranj je na današnji seji obravnaval informacijo o gospodarskih rezultatih v preteklem letu. Iz gradiva za to točko dnevnega reda povzemamo nekatere podatke in ugotovitve, ki kažejo resno zagato, v katero je zašlo gospodarstvo občine Kranj ob vsej rezervi, ki jo (nezanesljivost podatkov iz zaključnih računov zahteva. Lani je v kranjski občini 0,7 odstotka zaposlenih v zasebnih podjetjih ustvarilo 2,7 odstotka vsega prihodka, 9,3 odstotka zaposlenih v mešanih podjetjih prispevalo 23,6 odstotka prihodka in 90 % zaposlenih v družbenih podjetjih pridelalo le 73.7 % vsega ustvarjenega prihodka. Zaostajanje gospodarstva v občini Kranj za Gorenjsko in Slovenijo je opaziti že pri padcu fizičnega obsega proizvodnje, ki se je let 1990 glede na leto 1989 zmanjšal v Kranju za 15,8 odstotka, na Gorenjskem za 13 odstotkov, v Sloveniji pa "le" za 10,5 odstotka. Vrednost zalog je lani narasla za petino, znotraj tega sredstva za delo kar za polovico. Le rezultati pri zunanjetrgovinski menjavi so bistveno boljši od doseženega v Sloveniji, vendar slabši od povprečnih gorenjskih. Nelikvidnost je močno pestila kranjska podjetja, saj je bilo kar 47 podjetij blokiranih v povprečju 76 dni, 9 podjetij je bilo prijavljenih za stečajni postopek, 1 rešeno z deblokado, 2 s prisilno poravnavo, 2 organizaciji pa sta šli v stečaj. Zaposlenost se je od decembra 1989 do decembra 1990 zmanjšala za 7 odstotkov (v Sloveniji za 7,3 odstotka), najbolj pri zaposlenih pri zasebnikih za 11,1 odstotka (v Sloveniji je tovrstna zaposlenost narasla za 4,5 odstotka). Struktura zaposlenih v v občini Kranj v odstotkih je naslednja: 76,5 v gospodarstvu, 13,2 v negospodarstvu, 4,1 je zasebnikov, 2,4 kmetov, 0,5 v svobodnih poklicih in 3,3 zaposlenih pri zasebnikih. Nezaposlenost se je povečala za 72,5 odstotka in je glede na aktivno prebivalstvo dosegla stopnjo 5,63 odstotka (Slovenija 7,1 odstotka). Stalno se poslabšuje razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencev, tako da je bilo ob koncu leta doseženo 2,48 : 1. Poslovni rezultati za leto 1990 so se po podatkih iz zaključnih računov izrazito poslabšali: odhodki so presegli prihodke, zmanjšal se je bruto dobiček, delež za izgube in delež osebnih dohodkov pa porastel. Akumulacija je ostala na predlanski (nezadostni) ravni. Nazadovanje v republiškem merilu kažejo neugodni podatki o deležih prihodka, dobička in ustvarjene izgube in indeksi glede na predpreteklo leto. Da ne preobremenimo te informacije s številkami, povejmo, da so bili v slovenskem gospodarstvu prihodki skupaj večji od odhodkov, bruto dobiček za tretjino večji kot v Kranju in izguba za petino manjša. Kljub temu da vsi podatki kažejo na to, da je bilo za OD namenjenega preveč denarja (med ključnimi bilančnimi postavkami je porast prav pri OD najvišji), pa OD v kranjskem gospodarstvu že zaostajajo za povprečnimi v Sloveniji za 7 odstotkov. Primerjave z rastjo življenjskih stroškov kažejo za 31,9-odstotni padec njihove realne vrednosti. V 112 podjetjih z izgubo dela 70 % zaposlenih v občini Kranj, če pa upoštevamo nekrito izgubo iz prejšnjih let, pa se ta delež povzpne celo na 81.8 odstotka. Edina upanje vzbujajoča ocena, ki smo jo lahko prebrali, je bila, da ie bilo nazadovanje ob koncu leta 1990 upočasnjeno. • Š. Z. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Razstava robotov in avtomatov Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo v dneh od 7. do 10. maja mednarodna razstava robotizacije in fleksibilne avtomatizacije z naslovom "YUROB 91". V razstavnem programu so predvideni roboti, njih podsklopi ter posamezni deli, fleksibilni proizvodni sistemi, montažne naprave, transportne in skladiščne naprave (logistika), programska oprema za računalniško podprte dejavnosti, raziskovalno razvojni projekti, didaktični pripomočki in usposabljanje ter tehnična literatura. Na tem sejmu, ki ga v Ljubljani prirejajo vsako drugo leto, bo letos nastopilo nekoliko manj razstavljavcev kot leta 1989, ob sejmu pa bodo organizirani trije strokovni seminarji in okrogla miza. Razstava bo odprta od 9. do 18. ure, za dijake in študente je vstop prost. Croatia airlines na krilih Adrije V nedeljo, 5. maja, so slavnostno vzletela letala novo ustanovljene hrvaške letalske družbe CROATIA AIRLINES. Iz službe za odnose z javnostjo Adrie airways so nas obvestili, da so 29. aprila podpisali pogodbo, s katero so hrvaški letalski družbi dali za dobo enega leta v najem dve letali MD 82 skupaj s posadkami in tehničnim osebjem. V obvestilu izražajo upanje, da sklenitev te pogodbe pomeni prvi korak k sodelovanju v zračnem prometu in možnost za prihodnje skupne projekte. Iskra TEL v Makedoniji Po večletnem prizadevanju so v Iskri TEL uspeli s prodorom na makedonsko tržišče. Podpis pogodbe za dobavo in montažo mednarodne tranzitne centrale za mesto Skopje pomeni temelj nadaljnjega širjenja telekomunikacijskega sistema EWSD, ki ga Iskra TEL izdeluje po Siemensovi licenci. Makedonija je bila zadnja republika (pred časom so podobno pogodbo podpisali tudi v Črni Gori), kjer se uvaja omenjeni sistem, s čimer je strateški cilj Iskre Telekom in Siemensa biti navzoč na celotnem območju Jugoslavije, dosežen. Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije o dobrih poslovnih navadah V petek, 10. maja, je sklicana seja upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, na kateri bodo obravnavali predlog dobrih poslovnih običajev pri razprodajah in prodajah blaga po znižanih cenah. Očitno gre za napor urediti odnose tudi v časih razprodaj in raznih popustov, saj vemo, da je prav pri tem prihajalo do nelojalne konkurence med ponudniki in nekorektnosti do kupcev tudi na Gorenjskem. Poleg te vsebinske točke, se bo upravni odbor GZS ukvarjal tudi s kadrovskimi zadevami in izvolil novega predsednika. Pred zaključkom gradnje blagovnice v Medvodah Prilagajanje in uporaba tujih izkušenj Izgradnja blagovnice v Medvodah pomeni zaključek gradenj ključnih trgovskih kapacitet Veletrgovine LOKA Škofja Loka in hkrati možnost nadaljnjega prilagajanja trgovskim možnostim in potrebam ter prestrukturiranja tega podjetja. Škofja Loka, 30. aprila - Veletrgovina Loka Škofja Loka bo konec junija v Medvodah odprla novo blagovnico, ki sicer ne bo ob otvoritvi v celoti izkoriščena, saj bodo eno od treh razpoložljivih etaž zasedli oziroma oddali, ko bo povpraševanje pokazalo, kje se pojavljajo potrebe in s tem prodajne možnosti. Pri zasnovi objekta so se zgledovali po izkušnjah velikih trgovskih hiš v tujini, ki smo jih Slovenci lani zaradi podcenjenih in lahko dostopnih deviz množično obiskovali. Ta največja trgovina na Gorenjskem pa hkrati pomeni pomemben korak pri uveljavljanju novega koncepta tega trgovskega podjetja. Verjetno ga ni Gorenjca, ki bi, če je v zadnjih mesecih potoval po stari cesti skozi Medvode v Ljubljano, spregledal markan-ten objekt, ki raste tik ob mostu čez Soro. Že brez branja table, ki označuje gradbišče, je mogoče po obliki slutiti, da gre za kar širokopotezni trgovski objekt in vse to nas je napotilo, da povprašamo investitorja. Pogovarjali smo se z direktorjem Veletrgovine LOKA Škofja Loka Ludvikom Lebnom. kovanja centra naselja, ki ga sedaj nimajo. V Veletrgovini Loka, ki je sedaj še formalno v SOZD ABC Pomurka - ta pa je pred ukinitvijo - razmišljajo tudi o novem znaku firme, ki bi bil prav na blagovnici v Medvodah prvikrat uporabljen. Povpraševanje bo narekovalo ponudbo Blagovnica v Medvodah bo predana namenu konec junija ali v začetku julija. Ob otvoritvi bosta odprti pritličje in prvo nadstropje, medtem ko se za uporabo drugega nadstropja še niso odločili. V blagovnici bo velika samopostrežna trgovina - z več kot 1.000 kvadratnimi metri čiste prodajne površine bo največja na Gorenjskem - v Stari načrti, dolgotrajne priprave Trgovsko podjetje LOKA je izgradnjo večje trgovine v Medvodah načrtovalo že najmanj 15 let. Prvotna lokacija - tam, kjer sedaj stoji policijska postaja, je bila kmalu spoznana kot površinsko nezadostna in že popolnoma pripravljeni projekti za gradnjo so bili pred desetimi leti opuščeni. Lokacija na bregu Sore je zahtevala nove, seveda dolgotrajne priprave, ki so trajale kar sedem let, investicija pa je bila planirana s srednjeročnim planom za obdobje 1986 do 1990. Krajevna skupnost je sodelovala z obljubo, da bodo urejeni cestni priključki (polovična deteljica na staro gorenjsko cesto) ter potrebne parkirne površine, vendar jih bo dograditev blagovnice pri izpolnitvi teh obljub prehitela. Pri blagovnici bo urejenih 100 parkirnih mest, ki bodo v dopoldanskem času zasilno zadoščali, popoldne pa bo možno parkiranje tudi na parkirišču bližnje tovarne Donit. Bližina reke je narekovala, da se podkletitvi objekta odpovedo, poplave novembra, ko je bila dosežena tako imenovana stoletna višina vode, pa so pokazale, da bo objekt, ko bo gotov, varen pred poplavo. Gradnja na pilotih je bila sicer zelo zahtevna. V investicijskem elaboratu je predvideno, naj bi blagovni- ca pokrivala potrebe Medvod s širšo okolico, kar 20 odstotkov prometa pa naj bi ustvarili s prodajo tranzitnim kupcem: Gorenjcem (ki, varčni, kot so, še vedno pretežno uporabljajo staro cesto) ter Ljubljančanom. Projekt posnema uveljavljene izkušnje velikih trgovin za severno mejo, kjer je poleg velike samopostrežne trgovine še več manjših specializiranih prodajalne in celo lokalov s storitveno in gostinsko ponudbo. Investicija vredna 100 miljonov dinarjev naj bi se povrnila v 8 letih, za gradnjo je investitor zagotovil dve tretjini lastnih sredstev, tretjina pa je bila kreditov. V objektu bo skupno več kot 6.000 kvadratnih metrov površine. Rojstvo centra Medvod Nova medvoška blagovnica po svoji zunanjosti še pred dograditvijo vzbuja pozornost. Objekt je zasnovan v treh ravneh -poleg pritličja ima še dve nadstropji, v sredini pa atrij, ki bo skozi piramidasto stekleno ku-pulo na vrhu stavbe, naravno osvetljen. Vhod v blagovnico je urejen v obliki velikega pokritega granitnega stopnišča, ki bo primeren tudi za shajališče in prireditve (vse to je na vzhodni strani, ki z gorenjske ceste ni vidna), kar je prispevek investitorja k temu, da Medvode dobe možnost obli- nadstropju pa tehnična, tekstilna, obutvena in športna trgovina. V obeh odprtih etažah bodo tudi specializirane prodajalne zasebnikov (skupaj 9) od trafike, cvetličarne, optika, par-fumerista, knjigarne, čistilnice do butikov s tekstilom in usnjenimi izdelki. Trgovski prostor bo urejen tako, da bodo našteti lokali del trgovine, ki se bodo le ob zaprtju ločili z rolojskimi zaporami. Posebno pozornost so namenili opremi: celotni sistem hladilne opreme in klimatizacije bodo kupili v Italiji, med prvimi v Jugoslaviji pa bodo v celoti trgovino opremili z elektronskimi blagajnami s či-talci črtnih kod, kar vse naj bi povečalo točnost in hitrost postrežbe. Pri drugem nadstropju se ne želijo prenagliti: obisk in povpraševanje bosta pokazala, katera ponudba še manjka. Povsem nesmiselno bi bilo postavljati nov pohištveni salon (kar je bilo prvotno načrtovano) ob znanem zastoju tovrstne prodaje, ob našem tako proklamira-nem odpiranju v Evropo pa se utegne najti partner, ki bi lahko, na tej nesporno atraktivni točki, ponudil kaj posebno zanimivega. In navsezadnje: zanimanje za nakup tovrstnega trgovskega prostora je ob za-sebniškem trgovinskem "bumu" izredno, nova blagovnica pa, kot smo že omenili, za eno tretjino svoje vrednosti v dolgu. V najbolj črni varianti sla- bega poslovanja bi prav prodaja še neuporabljenega prostora pokrila dolg. Skoraj brez novih delavcev V časih vsakdan večje brezposelnosti je vsekakor zanimiv vprašanje morebitno zaposlovanje novih delavcev. Direktor Ludvik Leben ni dal skoraj nobenih obetov: »Ko sem pred dobrim letom v podjetju razlagal koncept prestrukturiranja naše firme z odprodajo manjših trgovin s skromnim prometom zasebnikom - take trgovine v podjetniški organizaciji dela ne morejo poslovati rentabilno, družinska ekonomija pa to prenese - ko nas bo ekonomsko stanje prisililo k racionalnejšemu delavniku - delati tedaj, k° je delo, pa čeprav je tak delavnik prek celega dne - vse našteto pa bo z boljšo opremo, ki bo povečala učinkovitost, prispevalo k temu, da bo potrebno v podjetju bistveno zmanjšati število zaposlenih, ocenil sem za približno 250, mi niso čisto verjeli. Po letu dni je v podjeV* ' tem naj nismo 135 delavcev manj - pri poudarim, da nikogar nepreskrbljenega postavili na cesto, in tako nameravamo ravnati tudi v prihodnje. Nova blagovnica v Medvodah bo potrebovala približno 50 delavcev, pri čemer je potrebno povedati, da hkrati v Medvodan zapiramo tri prodajalne (samopostrežba ob Donitu, Železni" na in Tekstil). Jedro kadra nove trgovine bodo torej prerazporejeni delavci iz zaprtih trgovin, del pa jih bomo prerazporedili iz skupnih služb podjetja. Ocenjujem, da bomo potrebovali le 5 novih delavcev.« Zaključek velikih grajgjf. Ko smo našega sogovornik3, povprašali, kakšni so nadaljnji načrti gradenj trgovin pri tr' govskem podjetju Loka, nam je odgovoril, da je z izgradnjo v Medvodah zaključena gradnja večjih trgovskih površin na območju trikotnika Medvode Žiri - Železniki, ki ga namerava Loka pokrivati. To pa seveda ne pomeni konca vlaganj >n razvoja: v sproščenih povpj: nah v Medvodah bodo razvijal' grosistično ponudbo; hitri razvoj zasebnih trgovin, ki pa ne morejo nabavljati "transportnih količin" blaga zahteva ustreznejšo grosistično ponu°/ bo, zato razmišljajo o grosis«' čnih diskontih; dolgo je ostala zanemarjena priprava blaga J13 prodajo (embaliranje in deklariranje blaga v količinah za neposredno trgovsko ptodAPh zato razmišljajo o postavit* ustreznih pakirnih linij. Vse J» torej usmerjeno v izboljšanj«5 kvalitete, ki smo jo tudi pn " govinah mnogokrat pogre*3'' Pri tem direktor Ludvik Lenen poudarja:»Nič novega nam" potrebno izumljati.' Pogumno, našim razmeram prilagojen uporabimo izkušnje, ki so J« tržne ekonomije potrdile. nas še veliko dela!« • S. Zarg Bliža se dan D za GTC Kranj Sredi leta boljše telefonske zveze Kranj, 6. maja - V PTT podjetju Kranj, ki je že pred časom napovedalo sredi tega leta vključitev glavne telefonske centrale v Kranju in s tem boljši telefonski promet tako na Gorenjskem (in tudi pri vzpostavljanju zvez izven nje), je že nekaj časa živahno. Vodja razvojno investicijskega sektorja v podjetju inž. Marjan Vovk se je pri pogovoru sicer izognil odgovoru o dnevu vključitve centrale, poudaril pa je, da vse poteka po programu. To pa naj bi pomenilo, da bodo gorenjski naročniki nekako proti koncu junija zaznali pri telefoniranju nenavadne motnje ali neobičajne prekinitve. To pa bo trajalo le nekaj dni, ko bodo glavno telefonsko centralo v Gregorčičevi ulici v Kranju vključevali v redni promet. Po vključitvi pa bo konec težav zaradi dolgotrajnega vzpostavljanja zvez, dvojnih zvez, nenadnih izključevanj oziroma prekinitev. Celoten sistem pa bo deloval nekako ob koncu leta, ko naj bi bila glavna centrala v Kranju povezana na podlagi sodobne tehnologije in naprav tudi s tranzitno v Ljubljani (otvoritev je bila pred nedavnim), in še pred tem s tako imenovanimi izdvojenimi stopnjami (RDLU) oziroma centralami kot so na primer v Cerkljah, na Primsko-vem in na Planini v Kranju. Ta hip, ko se je že začelo preizkušanje glavne centrale v Gregorčičevi ulici v Kranju, kjer gredo h koncu tudi dela na stavbi, pa je še posebej živahno pri vgrajevanju in tudi že preizkušanju vzporednih delov opreme in naprav. Zgolj vključitev centrale bi bila nenazadnje zelo enostavna, če ne bi morali za njeno delovanje ugraditi še vrsto drugih naprav, kot so naprimer rezervno napajanje, delilniki, digitalni prenosi... in nenazadnje sodi v ta program tudi nedavno šestmestno številčenje telefonskih naročnikov. Slednje sicer nima neposredne zveze s centralo, omogočalo pa bo po vključitvi centrale lažje nadaljnje širjenje telefonskih zmogljivosti oziroma omrežja na Gorenjskem. n ko se Bliža se torej dan u<. t\e-bo Gorenjska (podobno *■ tos tudi Koper, Celje; . fa stveno drugačni kakovosn Celje) na ;tm tnih vni na področju tovrsinm - . Postavila ob bok sosedom o& roma Evropi, kjer tovrstna tfib-nologija in kakovost že nek« časa niso več neznanke oztr°' ma zgolj želje. Čaka pa nas n področju PTT zvez in Pron1^ v prihodnje še ena nalogi ° °o ta primerjava z Evropo ena kovrednejša in res popo\n*-J° številu telefonskih prikl}^? na sto prebilvacev namreč taK na Gorenjskem, v Sloveniji?* se bolj, zaostajamo z? 'osedi v zvropo. • A. Ža/ar za sos Glasilo športnikov Gorenjske, 1. številka Urednica: Vilma Stanovnik . Nastran Janez Šolar, Sodelavci: Milan Cadež, Janez Kikel, Marjan Kalamar, Janez Nastran, Brane Jeršin Fotografija: Jurij Cigler, Jana Remic Oblikovanje: Igor Pokom ŠPORTNIKA MESECA Jure in Roman - svetovna prvaka Minuli mesec (od izida naše P^e Glasove Stotinke) je bil za gorenjske športnike še kako UsPešen. Logično je, da zato iz-b°r tistih, ki so bili najbolj v ??Predju, ni bil ravno lahek. Kljub vsemu pa smo se odločili ia dva res odlična športnika -smučarja Jureta Koširja in pa-da|ca Romana Pogačarja. Ar-Burnent: oba sta postala svetovna prvaka in s tem nedvomno tat e8ja izjemna športna rezul-doli • °*tem Pa smo vendarle lih • 0mernt' tudi nekaj osta-ske 12l~°.V: vaterpolisti kranj-nr,Triglava so zopet postali f/^ligaši v športu, kjer je Ju- pQ. vJJa številka ena v svetu! rie!! i,'ti Je treba tudi košarka-lok - Je Marmona iz Škofje z "n P'omrke - košarkarice p^^njskega. Na svetovnem Jc Frelih stvu v namiznem tenisu ,*?hdno nastopila Polona °b Jadranu tenisačica Barbara Mulej, nekaj gorenjskih igralcev se je poskušalo uvrstiti na Slovenia Open (Por, Janškovec) v Domžalah in še bi lahko naštevali. Niz slovenskega in jugoslovanskega smučanja je niz - kolajn. Zlasti v mladinski konkurenci so najboljši vedno najavili, da prihajajo. Naj se spomnimo Bojana Križaja, Mateje Svet ali - svež spomin - Gregorja Grilca. Uspešni gorenjski smučarji so vedno tu prispevali svoj delež, tako tudi Jure Košir, ki je s svojo zlato kolajno v superveleslalomu »otvoril« sicer bogato žetev, kjer so na koncu prednjačile naše mladinke. Vsekakor pa Norveška ostaja v lepem spominu in v zgodovini slovenskega smučanja kot potrditev nadaljevanja dobrega dela. Prihodnost se vedno zrcali v mladih... »Trdo delo in zlasti ljudje okoli mene, ki so mi pomagali - to je pač tisto, kar je pripomoglo k uspehu,« je v eni svojih izjav povedal mladi smučar iz Mojstrane, Jure Košir, ki tudi ob velikem uspehu ni pozabil na vse tiste, ki so mu pesti držali doma, bili z njim na treningih... Konec koncev mladi smučar izhaja iz smučarskega okolja z bogato tradicijo in zato je njegov uspeh tudi prispevek k uveljavitvi tega športa v tem okolju. Njegova skromnost in obenem športna odločnost ter talent so lastnosti, ki dajejo slutiti odličnega tekmovalca tudi v članski konkurenci. To pa je tudi logičen razvoj mladega tekmovalca, svetovnega prvaka, odličnega športnika, sicer člana kluba iz Kranjske Gore. IZ ZRAKA NA SMUČI Roman Pogačar je bistvu »nadgradil« uspeh Jureta Koširja. Na smuči je - dobesedno - priletel iz zraka, s svojim padalom. Potem pa je odsmučal naslovu svetovnega prvaka v paraskiju naproti... Komaj nekaj dni pred tem smo novinarji lahko poslušali predstavitve želja, uspehov in ciljev ALC Lesce - čez dan, dva pa tak uspeh! VVengen je torej še ena uspešna postaja na poti uspehov padalcev iz Lesc, Roman pa je na tretjem svetovnem prvenstvu v tej disciplini očitno nadaljeval uspešno serijo - leta 1987 je bil na prvem prvenstvu v Sarajevu drugi. Zanimivost: računalniški inženir iz Lesc je doslej že opravil več kot 3100 skokov, obenem pa očitno odlično povezuje naporno in zlasti zahte- vno kombinacijo smučanja in skokov s padalom. Jasno je še nekaj: Roman je neločljivi del zlate ekipe (Mirt, Svetina, Inti-har), ki so ji mnogi sicer že napovedali - konec? Logično je, da ima športna pot tudi svoj epilog, toda v tem trenutku bi morali glede na doseženo predvsem najti motiv in pogoje, da bi ti športniki nadaljevali serijo uspehov - ob njih pa zrasli novi, mladi nasledniki. Tudi Roman je bil po zares odmevnem uspehu v središču pozornosti, marsikaj zanimivega pa je povedal tudi o tekmovanju, ki ob steni Eigerja in v slabih vremenskih razmerah seveda ni bilo prav nič »idilično«. Kot nasploh ni nič idilično dejstvo, da padalci dosegajo odlične rezultate (Roman je bil že tudi četrti na SP - status športnika mednarodnega razreda) - ostajajo pa v ozadju. Če je to že šport, ki ni tako atraktiven za gledalce, je nekaj povsem gotovo: pri nas ima ogromno pristašev med mladimi, v Lescah je vedno dovolj mladih padalcev. Vse se tako začne in konča pri - pogojih. Ti pa so tisti, ki so morda tudi najboljšim posredno onemogočili še kaj več. Njegov uspeh je torej lahko še enkrat tudi poskus spodbuditi okolje in javnost, da pomaga tem odličnim športnikom, skromnim fantom in dekletom. Vsak skok namreč morajo dobesedno - odslužiti z delom... Iskrene čestitke vsem padalcem za nastop v VVengnu, Romanu pa še posebej! IZ VSEBINE T^žiška športna kronika....... SD Kondor Godešič.............. sanjski mozaik.................... Škofjeloške novice......;........ ; teniški športni utrinki....... Radovljiške novice............... .„.stran 2 .... stran 2 Ligaški rezultati.............................stran 5 .... stran 3 Iz šolskih športnih društev............stran 6 .... stran 3 Otroci uživali na snegu.................stran 6 ,... stran 4 Vrtec na ledu.................................stran 6 ... stran 4 Vabila, razpisi, sporedi.................stran 7 Prijatelji, Sodelavci, Športni delavci Čakamo vaših sporočil, vesti, zapisnikov, pogovorov, reportaž... Želimo si da bi STOTINKA imela dopisnika v sleherni gorenjski vasi m mestu, v slehernem klubu ali društvu, v vsaki športni organizaciji... POSTANITE NAŠ DOPISNIK, POMAGAJTE Naž naslov za vse vaše zamisli, prispevke, predloge: r^ski glas STOTINKA, Može Pijade 1. 64000 Kranj. J --————————— Športniki SE NE DAMO! Po mesecu dni od napovedne številke smo končno uresničili našo in vašo željo, da bi Gorenjski glas pisal več tudi o športnikih, o športnem življenju na Gorenjskem. Priznati moram, da smo se v uredništvu odločili za novo prilogo predvsem zato, ker ste nam mnogi dopisniki večkrat pisali o dosežkih v občinskih ligah, v medklubskih tekmovanjih, o dobrih rezultatih in zanimivih športnih obračunih v krajevnih skupnostih, pa ti niso našli prostora na le eni strani, na kateri v našem časopisu pišemo o športu. Pri tem je bila odločilnega pomena pobuda ZTKO Kranj, ki je želela svoj Časopis "Stotinko" razširiti na vse gorenjske občine, ter jo narediti še bolj pestro in zanimivo. Tako je nastala "Glasova Stotinka", glasilo športnikov Gorenjske, glasilo nas in vas, ki imamo radi šport, ki smo radi obveščeni o velikih športnih prireditvah in dosežkih, pa tudi o tem, kaj počnemo na domačih igriščih, v športnih dvoranah po gorenjskih občinah in krajevnih skupnostih. Že po napovedni številki smo v športno uredništvo dobili številne klice in pošto. Zvečine ste hvalili naša prizadevanja ob športni prilogi, nekateri ste predlagali nove rubrike, tisti bolj zagnani in takšni, ki vam gre pisnje lažje od rok, pa ste se tudi že oglasili s svojimi prispevki. Vseh smo bili veseli, tako stalnih dopisnikov kot tistih, ki ste po dolgem času ali celo prvič napisali vrstico za naš časopis. Seveda nismo mogli objaviti čisto vsega, pa vendar smo sc potrudili, da je večina prispevkov našla prostor na naših straneh. Tudi v prihodnje pričakujemo vaše sodelovanje iz vseh koncev Gorenjske, od Zirov do Rateč, Ljubelja, Jezerskega, Bohinja ... Na koncu moram priznati, da prva številka še ni čisto takšna, kot naj bi bila v prihodnje. Trudili smo se, da bi iz vseh gorenjskih občin zbrali najaktualnejše novice, ponekod nam je uspelo, ponekod morda ne. Tudi rubrike še niso dokončne, saj bodo morda vaši predlogi in naše izkušnje prinesli tisto, česar v začetku nismo načrtovali. Pa vendar, z novo prilogo v Gorenjskem glasu smo športniki in ljubitelji športa dokazali, da nismo kar tako, da si zaslužimo več prostora tudi v našem časopisu. Navsezadnje smo Gorenjci samo letos dobili tri svetovne prvake, vice-šampionko, vrsto republiških zmagovalcev... Prijetno branje vam želim! # Vilma Stanovnik Stotinki za popotnico - Pozdrav iz jeseniške občine Tudi na Jesenicah oziroma v Gornjesavski dolini smo novo Stotinko sprejeli z veseljem. Vrsto let smo imeli v občini v časopisu Železar svojo športno stran, ki je bila namenjena obveščanju o rezultatih, uspehih, težavah in nasploh dogajanjih v jeseniškem športu. Zal je Zelezar že nekaj časa na "prisilnem dopustu"; zato smo z veseljem sprejeli pobudo o Gorenjski stotinki. Kot profesionalni delavec (edini) občinske'ZTKO čutim dolžnost, da pri nastajanju prvih številk tega gorenjskega informatorja sodelujem, seveda pa si vroče želim, da bi iz našega konca sodelovali tudi drugi dopisniki. Zato pozivam vse, ki želijo posredovati informacije, da nas pokličejo na ZTKO Jesenice, Ledarska 4, tel. 81-579 oziroma nam pišejo. Seveda pa ne bo nič narobe, če boste svoje prispevke pošiljali kar na uredništvo Stotinke. Branko Jeršin TRŽIŠKA ŠPORTNA KRONIKA PIŠE: Janez Kikel ,rvvvvvv Tekmovanje gorskih reševalcev Tržič, aprila - Tržiški gorski reševalci so se pomerili na društvenem tekmovanju v turnem smučanju. Spustili so se z Velikega vrha (2088 m) do Mulde nad Kofcami (1600 m), s tekmovanjem, ki je že tradicionalno, pa se spomnijo vseh tragično preminulih tržiških gornikov. Za razliko od preteklih let letošnji zmagovalec ni bil tekmovalec z najboljšim doseženim časom, ampak reševalec, ki se je najbolj približal srednjemu doseženemu času. S tem tudi tržiški gorski reševalci slede podobnim tekmovanjem pri nas in v tujini, ki od tekmujočih zahtevajo predvsem zanesljivo vožnjo. Tako je bil najhitrejši Janez Lončar, vrstni red po prej opisanem sistemu pa je bil takle: 1. Dušan Srečnik, 2. Peter Rožič, 3. Robert Kralj, 4. Joža Rožič in 5. Tomaž Kavar itd. Planinci o uspehin in nalogah Tržič - Namesto občnega zbora (po novih pravilih bo le vsaka štiri leta) so se člani Planinskega društva Tržič marca zbrali na razširjeni seji, kjer so po stari navadi z občnih zborov najprej poslušali poročilo predsednika društva. Ivo Bergant je med drugim najprej orisal spremembe v planinski organizaciji, ki se odsevajo tudi v planinskih društvih, v nadaljevanju pa kritično spregovoril o težavah, s katerimi se bodo v prihodnje srečevala planinska društva zaradi novih davčnih predpisov, ki izenačujejo planinsko gospodarstvo z bifeji in točilnicami v dolini. Posebej se bo to odrazilo za visokogorske postojanke in upati je, je bil optimističen Ivo Bergant, da bodo predpisi v tem delu s premenjeni. Ko je opisoval delo posameznih odsekov, se je dalje časa zadržal pri mladinskem, kjer je potrebno še popestriti dejavnost, če hočemo vsi skupaj imeti v planinskih organizacijah več alpinistov, gorskih reševalcev, markacistov, varuhov narave in drugih organiziranih planincev. Seveda vse to stane, vendar pa bo morala družba tudi za to najti denar, kajti več kot 400 mladih v Planinskem društvu Tržič ni zanemarljiva številka. Zelo kritično je tudi v markacijskem oddelku, kjer praktično ni več delavoljnih planincev. Trije, štirje zagnanci pa so premalo, da bi lahko vzdrževali vse poti, ki vodijo po tržiškem planinskem okolišu. V tej zvezi resno razmišljajo, da bi kakšen del okoliša ponudili v vzdrževanje kakšnemu planinskemu društvu iz ljubljanske regije, ki bi tako delo z veseljem sprejelo, ker samo nima primernega okoliša. Poročilo predsednika Iva Berganta so dopolnili še načelniki posameznih odsekov, med katerimi je izstopalo poročanje predsednika gospodarskega odseka, ki je opozoril na probleme z oskrbovanjem planinskih postojank, še bolj pa z njihovim vzdrževanjem, saj so zaradi izpostavljenosti vremenskim razmeram v gorskem svetu mnogo bolj ranljive kot objekti v dolini. Ob koncu razširjene seje je predsednik društva pohvalil mentorice, ki vodijo planinske odseke po posameznih osnovnih šolah, ter predal posameznicam priznanja Planinske zveze Slovenije oziroma njene Mladinske komisije. Tako sta zlato značko za dolgoletno delo in vložen trud v delo z mladimi prejeli Vera Primožič z Osnovne šole heroja Grajzerja in Marija Klofutarlz Osnovne šole heroja Bračiča, bronasto značko pa je prejela Maja Ahačič s podružnične šole v Podljubelju, kjer je planinska sekcija izredno marljiva. Podelili so tudi značke Planinske zveze Slovenije za prehojeno Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana. Prejeli so jih zakonca Anica in Anton Praprotnik iz Loke in Lado Bobič iz Bistrice. Zbor tržiških veslačev Tržič,februarja- Že februarja so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani trži.škega Veslaškega kluba Brzica. Pregledali so dejavnost v minulem letu in ugotovili, da so opravili kar 365 spustov v skupni dolžini 3211 kilometrov, pri čemer pa se upoštevajo samo spusti, ki so bili daljši od 4 kilometrov prevoženih po reki. Med pomembnejšimi dogodki lanskega leta so omenili tudi podatek, da so povečali število aktivnih članov na 25, za kar so poželi tudi priznanja številnih gostov, ki so se udeležili občnega zbora. Med njimi je treba vsekakor omeniti sekretarja Kajakaške zveze Slovenije in predsednike Komisije za vrhunski šport pri tej zvezi Pavla Kosa in Aleša Vesta, ki sta bila še posebej navdušena nad številnimi dosežki tržiških amaterskih veslaških delavcev, ki so pretežno z lastnimi silami in sredstvi že v prvem letu delovanja naredili velik korak naprej. V nadaljevanju občnega zbora so udeleženci sprejeli tudi načrt dela za letošnje leto. V klub želijo pritegniti še več resnih tekmovalcev, ki bi sestavljali ekipo v raftingu, ki bi se pomerila na republiškem prvenstvu. Ob koncu zbora so poslušali tudi predavanje Kranjčana Pavla Omana, ki ga je popestril z lepimi posnetki naše narave in rek. ...Smučarji na Zelenici Tržič - V organizaciji Komisije za rekreacijo pri Športni zvezi Tržič in v odlični izvedbi delavcev Smučarskega kluba Tržič se je na Zelenici več kot 75 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 ekip merilo na letošnjem veleslalomu v okviru zimsko-športnih iger tržiških delavcev. Najboljši po posameznih kategorijah so bili: ženske - nad 50 let: 1. Marija Križaj, 2. Ivanka Kokalj, 3. Breda Neme (vse Društvo upokojencev), od 40-50 let. 1. Majda Kramar (Peko.SS), 2. Olga Bencina (Peko Obutev), 3. Marija Vodnik (DU Tržič), od 30-40 let: 1. Milena Dolčič (Peko-SS), 2. Metka Sova (Peko Obutev), 3. Anica Jerman (VVO T. Mokorel), do 30 let: 1. Andreja Soklič (Peko-PGP), 2. Vanja Šarabon (ZLIT), 3. Marija Rozman (Peko-SS), moški - nad 65 let: 1. Janez Kališnik, 2. Franc Globočnik, 3. Drago Štefe (vsi DU Tržič), od 60-65 let: 1. Ivan King, 2. Janko Krmelj, (oba DU Tržič), 3. dr. Tone Martinčič (ZD Tržič), od 55-60 let: 1. Jože Kavar, 2. Jože Kokalj (oba DU Tržič), od 50-55 let: 1. Janez Ahačič (BPT), 2. Mitja Stritih (SGP), 3. Pavel Hafner (Peko-SS), od 45-50 let: 1. Andrej Soklič (SGP), 2. Marjan Šivic (Obrtno združenje), 3. Nande Kramar (Peko-SS), od 40-45 let: 1. Miro Nadišar (BPT), 2. Dušan Ahačič (Peko-OVE), 3. Ferdo Meglic (TRIO), od 35-40 let: 1. Anton Primožič (Peko-SS), 2. Srečo King (SGP), 3. Anton Meglic (Peko-SS), od 30-35 let: 1. Smiljan Josef (Peko-SS), 2. Štefan Kodorovič (Peko-PGP), 3. Stojan Srečnik (SGP), od 25-30 let: 1. Vili Švab (Rog), do 25 let: 1. Boštjan Uzar, 2. Marjan Sivic, 3. Mirko Rozman (vsi Obrtno združenje Tržič), ekipno: 1. Peko-SS, 2. DU Tržič, 3. SGP Tržič, 4. OZ Tržič, 5. Peko Obutev Za zgodovino ali prihodnost!? Ni še dokončnega »ne« k izgradnji olimpijskega bazena v Kranju. Največja športna naložba v Sloveniji bo le s to razsežnostjo (slovensko) postala uresničljiva!? Teorija ima nekaj »soli«: Kranj zagotovo sam ne bo zmogel dokončanja objekta, ki ga sicer vsi želijo - ne zmorejo pa plačati! Naša sodelavka Jana Re-mic je pri tem zabeležila »zgodovinsko dejanje«: gradnjo bazena v zanimivi fazi: vanj so »nalili« vodo, da bi preizkusili, če »vodo drži«. Dobesedno: školjko bazena je bilo pred naslednjo fazo del potrebno na tak način testirati, voda pa je vsaj tokrat v bazenu bila. Ali bo vse to postalo tudi prihodnost in bo Kranj bazen do- bil letos (kot je v načrtu) ali vsaj v prihodnosti - ali pa bo vse ostalo pri lepem objektu in še lepših željah, to je zdaj vprašanje. Ob lačnih ustih v tem našem prostoru so seveda milijoni za izgradnjo vedno spori. Toda: potrebno se je končno odločiti in povedati, ali smo to naložbo v zdravje ljudi (zlasti mladih) pripravljeni plačati, ali ne!? Če je kdo sanjal o tem, da bo vse skupaj prišlo samo od sebe, se je zmotil. Vse ima svojo ceno, le sku; paj moramo odločiti, kako in ali jo bomo plačali. Zgodovina ali prihodnost tale voda torej!? Bazen dobiva zunanjo podobo v njem pa je že tudi voda, le da se preizkusi kvaliteta opravljenega dela. Foto: Jana Remic Vaterpolo Kadeti Triglava drugi Kranj, aprila - Na članskem zimskem prvenstvu v vaterpolu je sodelovalo osem vaterpolo ekip, od tega kar štiri iz Kranja. V tekmi za prvo mesto je ekipa Kopra premagala Triglav in tako zmagala. Rezultati v predtekmovanju: Triglav - Neptun 17:6, Omnia šport - Diskoteka Gorjanc 4:18, Žusterna - Koper 7 : Delfin : Vodovodni stolp 7:11, Koper : Omnia Šport 23 : 8, Triglav : Delfin 10 : 13, Vodovodni stolp : Neptun 12 : I5? Diskoteka Gorjanc - Žusterna 18 : 5, Triglav - Vodovodni stolp 13 : 8, Koper - Diskoteka Gorjanc 15 : 11, Žusterna -Omnia Šport 10 : 13, Neptun - Delfin 9 : 9. Za sedmo mesto sta igrali Žusterna - Vodovodni stolp 5 : 21, za peto mesto sta igrali ekipi Omnia Šport in Neptun 10 : 15, za tretje mesto diskoteka Gorjanc - Delfin 12 : 11, za prvo mesto pa Koper -Triglav 14 : 9. • Milan Čadež FOTO REPORTAŽA Blejska prvomajska veslaška regata »» «1« Tekmovanje je končano DRUŠTVA, KLUBI, SEKCIJE Športno društvo Kondro Godešič Najpomembnejša je množičnost Godešič, 29. aprila - Na Godešiču pri Škofji Loki ta čas sicer nimajo športnikov, ki bi kaj več pomenili v svetovnem merilu, pa vendar jih je v kraju prav malo, ki vsaj od časa do časa ne bi prišli na domače nogometno igrišče, v dvorano krajevne skupnosti ali v rekreacijski center, kjer je balinišče ter igrišče za košarko. Nekaj čez sto je tudi takih, ki se resneje ukvarjajo z rekreacijo, ki igrajo v tej ali oni občinski ali področni ligi. Poleg tega člani športnega društva organizirajo različna tekmovanja, radi pa se tudi skupaj odpravijo v hribe ali pripravijo družabno srečanje. Tako dejavsnost v društvu privablja na Godešič tudi krajane sosednje Trate in celo Ločane. "Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1967, trenutno pa imamo sto sedemnajst članov. V okviru društva so: namizno-teniški klub, nogometni klub in sekcija za rekreacijo. V sekcijo za rekreacijo spadajo: balinanje, mali nogomet, tenis in teki. V namiznoteniškem klubu je 45 članov, od tega večina mladih. Tako je kar več kot dvajset mladih tekmovalo na različnih namiznoteniških tekmovanjih. Imamo občinskega prvaka pri mlajših pionirjih in pri starejših pionirjih. V nogometnem klubu pa je dvajset članov, ki tekmujejo v gorenjski B ligi in sodelujejo na različnih turnirjih," pravi predsednik Športnega društva Kondor Godešič, Janez Starman. V Športnem društvu na Godešiču pa so prizadevni člani, ki organizirajo najrazličnejše prireditve, nekatere so že tradicionalne (naprimer turnir v malem in velikem nogometu), letos pa načrtujejo tudi tako imenovene "Vaške igre". Te naj bi potekale v disciplinah: pikado, metanje trojk, tenis, balinanje, mali nogomet, kros in (predvsem za ženske) metanje "valarja". To pa bo toliko lažje, ker se delo Športnega društva in krajevne skupnosti dobro dopolnjujeta, saj je od skoraj vsake hiše na Gorešiču kdo tudi član Športnega društva ali reden obiskovalec na športnih igriščih in v dvorani. Poleg tega so člani ŠD Kondor organizatorji športnih prireditev v okviru občine, od namiznoteniških prvenstev za mladince do tradicionalnega na-miznoteniškega pokala za dvojice, ki sega prek občinskih meja. Organizirajo tudi športne prireditve za podjetja in vse, ki želijo pomoč pri izvedbi tekmovanj. "Naša želja je, da bi bilo za šport v družbi vsaj toliko razu- mevanja, kot ga je bilo dO S daj, da bi še vedno dobili ne**j pomoči od podjetij, ki s0cQ?, pomagala do sedaj, „ LTH... V rekreacijskem cen želimo zgraditi tudi ten igrišče. Žal nimamo sreče\i gradnjo garderob ob n°2? se-nem igrišču, saj so nam ^ daj neznanci vse P°ruš maice pa je nogometno igriSce at ob strani v gozdu, ga veim« uporabljajo tudi avtošole, ** ^ zelo uničujejo. V našem sp ^ nem društvo velja P&.'n0$t naj se v športno deja ^ vključi čimveč krajanov. ^ gradimo na množičnosti, ^ misija Janez Starman. • Stanovnik v Športna rekreacija v vsako krajevno skupnost Išče no najboljšo KS, zakaj pa ne? pra^'V akc'je "Športno rekreacijo v vsako krajevno skupnost" je V( |° lme za razgibano športno življenje KS Orehek-Drulovka. noe'OVa^nici naše šole in na igriščih je vedno veselo in razgiba-„ • Urnik rekreacije je tako natrpan, da včasih drug drugega ham Ven"' Mlad' P° srcu' P° 'et'n lahko zadovoljijo potre-nem ^° ukvarJanju s športom, najdejo "svoj" šport v vsakem let-KS pU<^' dnevnem času, že vrsto let, odkar živim in delam v naši jah ra„Pre'dimo na naštevanje: odbojka po starostnih kategori-v 3r^a P° starostnih kategorijah, nogomet ml. pion., ostali za ^ar"ica, namizni tenis za starostne kategorije, teniška šola /t starostne kategorije, teniška rekreacija, balinanje, kegljanje Smh- srečanJa)> gimnastična vadba za najmlajše, aerobika, trad • J0ga (začetm' nadaljevalni tečaj), tečaji akupresure, ^aicionalni smučarski VSL, šola smučarskega teka. l0ynaJ bo to vse suhoparno naštevanje, kajti življenje se čuti v te-Jošt n'°'' na '8riščih, pa tudi na Sorskem polju, kjer vse teče, na kje u3 sk°raJda kolesarski "stezi" do Zbilj, na Savi (v Špiku), ,J r tekmujejo kajaki, kanuji. Povsod tu čutiš razgibano življenje ' oceni- kr ' ajanov s športnim duhomfv zdravem telesu. No, pa sami ie> Je to dovolj?! Irena Eržen Slab odziv KS,.. Kr* sku " 9dz'v na dopis, ki smo ga poslali vsem 45 krajevnim to "Pestim v občini Kranj, je bil slab. Odzvala seje le ena KS in aska KS Orehek-Drulovka, pa še to le v opisni obliki. uKot . ?Pravljenih pogovorih s posameznimi predsedniki smo B tovili, da v večini KS nimajo odborov za šport in da športno štv eatlVno. dejavnost prepuščajo posameznim športnim dru-da°IT1'i'Car-'e P° na^em mnenju tudi edina prava pot, kljub temu n'hSs°k člani taistega društva tudi krajani sosednjih krajev- Za>. ^ občini Kranj akcija, ki jo je zastavil Partizan Slovenije, ni Pr- 1Ve'a- Očitno mora biti nekaj resnice tudi v tem, daje premalo 0b|P£av'ti ie vprašalnik in ga razposlati, tesnejših stikov tudi v lk| priprave delovnih gradiv, svetovanja, ipd. pa ni. Milan Čadež AV SE NI DAL PRESENETITI £. Kranj - Končalo se je občinsko prvenstvo v vaterpolu za iske ekipe. Vse do zadnjega kola se ni vedelo, komu bo pripa- še p re- dči naslov občinskega prvaka za leto 1991. Vse karte so bile Prte. Igralci Triglava se niso dali presenetiti in so s 14 : 10 p q gali eno izmed najboljših vaterpolskih ekip VK Diskoteko orjanc iz Hotemaž. Ekipa VK Kokra je v zadnjem srečanju pre-y gala ekipo VK Vodovodni stolp in tako osvojila drugo mesto, srečanja so bila zanimiva, predvsem pa borbena. nski prvaki VK Triglav - kadeti pitati: TY0,° car8'3, : Omnia šport 18:7, Disk. Gorjanc : Kokra 11 H. fc*. od- stolP 6 : 25 7, Sava gorjanc 8 :^«v.Vod.stolpl7 'v.ui,,00*"08 7, Vod. stolp 21. Omnia šport 23 : 13, Sava car. 12 12, Kokra : Sava car. 21:2, Omnia šport "Ut^L" : TrJglav 5:16, Disk. Gorjanc ,sPort kolo Kokra 6 : 24. Vod. stolp 12 : ll,Om- $tof„,av j Disk. Gorjanc 6 : 6, Sava car. !»del\ Pkra 11 :12 VKko.okmoVanJa stoln a|Port : Triglav 4 : 18, Kokra : kol« Va Carina 12 : 10" Cio?!?! : K°kra 13 : 10, Omnia šport 13 : 4. Omnia šport 7 : 15, Vod. »Sindikalne« bodo še! Kranj - Zaključek XXIV. letnih delavskih športnih iger je bil organiziran na Pangrščici v lovski koči. Bilo je prijetno, priznanja najboljšim pa je podelil podpredsednik predsedstva ZTKO Kranj, Branko Vukanac. Sprejet je bil tudi okvirni dogovor, kako bo z igrami v prihodnje. Ustanovljen bo tričlanski odbor, za posamezna športna tekmovanja pa se bomo dogovarjali sproti. Priznanja so dobili. Balinanje M: 1. mesto Merkur, 2. mesto Ero, 3. mesto Kiberneti-ka. Rokomet M: 1. mesto L. Seljak, 2. mesto Sava Kranj, 3. mesto Gorenjski tisk. Nogomet: 1. mesto Sava III., 2. mesto Kibernetika L, 3. mesto Sava II.. Odbojka M: 1. mesto Merkur, 2. mesto Sava, 3. mesto Lucijan Seljak. Odbojka Ž: 1. mesto France Prešeren, 2. mesto Golnik, 3. mesto Lucijan Seljak. Šah M: 1. mesto Sava L, 2. mesto Sava II., 3. mesto Ero. Posamezniki: 1. Tase Ristov - Sava, 2. Dušan Zorko - Telekom, 3. Cveto Tomič - Sava. Plavanje Ž: 1. mesto Sava, 2. mesto Lucijan Seljak, 3. mesto SO Kranj. Plavanje M: 1. mesto Števci, 2. mesto Sava, 3. mesto Carina. Streljanje M: 1. mesto Sava, 2. mesto Terminali, 3. mesto Ikos. Streljanje Ž: 1. mesto Gorenjski tisk, 2. mesto SO Kranj, 3. mesto Kibernetika. Posamezniki: 1. Jure Frelih - Ikos, 2. Andrej Kne - Planika, 3. Iztok Fojkar - SO Kranj. Posameznice: 1. Jelka Bauman - SO Kranj, 2. Štefka Cviren - Gorenjski tisk, 3. Nada Lukež - Gorenjski tisk. Košarka M: 1. mesto Števci, 2. mesto Terminali, 3. mesto SO Kranj. Kegljanje M: 1. mesto Kibernetika, 2. mesto Ibi, 3. mesto Sava I. Kegljanje Ž: 1. mesto Sava, 2. mesto Ibi, 3. mesto Kokra. Posamezniki: 1. Benedik - Kibernetika, 2. Zalokar - Kibernetika, 3. Beber - Kibernetika. Posameznice: 1. Ema Zaje - Sava, 2. Ovsenek - Cestno podjetje, 3. Fleischman - Kokra. Sava - skupni zmagovalec Milan Čadež GUMAR PRVI Kranj - Končala se je občinska namiznoteniška liga Kranja, v kateri je sodelovalo 6 ekip. Po pričakovanju je prvo mesto osvojila ekipa Gumarja. Rezultati VI. kolo Predoslje II. : Telekom 0 : 10, Duplje : Merkur 5 : 5, Gumar : Predoslje 10 : 0. VII. kolo Gumar : Predoslje 119:1, Predoslje I. : Duplje 2 : 3, Merkur : Telekom 5 : 5. VII. kolo Predoslje II. : Merkur 3 : 7, Telekom : Predoslje 15:5, Duplje : Gumar 1 : 9. IX. kolo Duplje : Predoslje II. 8 : 2, Gumar : Telekom 10 : 0, Predoslje I. : Merkur 4 : 6. X. kolo Predoslje II. : Predoslje I. 6 : 4, Merkur : Gumar 2 : 4, Telekom : Duplje 6 : 4. Končni rezultati občinske lige v namiznem tenisu 1990/91 1. Gumar 10 10 0 0 91 :9 = 20 točk, 2. Merkur 105 2 349 :51 = 12 točk, 3. Duplje 10 5 1 4 47 : 53 = 11 točk, 4. Telekom 10 4 2 4 48 : 52 = 10 točk, 5. Predoslje II. 10 2 0 8 29 : 71 = 4 točke, 6. Predoslje I. 10 1 1 8 36 : 61 = 3 točke. Milan Čadež ŠKOFJELOŠKE NOVICE Zmaga Ahčina in Šušterja Športna hala Poden v Škofji Loki je gostila najboljše člane občine Škofja Loka na prvenstvu v namiznem tenisu v skupinah do 30 let in od 30 - 40 let. V dobri organizaciji Partizana so se zbrali igralci iz vse občine. V obeh starostnih skupinah je nastopilo 20 posameznikov. Naslov prvaka do 30 let je osvojil Andi Ahčin - Jelovica od 30 - 40 let pa Rado Šušter - Iskra. Končni vrstni red, do 30 let: 1. Andi Ahčin - Jelovica, 2. Boštjan Rant, 3. Tomaž Prevodnik - oba Partizan, 4. Ivko Bokal - Jelovica Od 30 - 40 let: 1. Rado Šuštar, 2. Franc Rant, 3. Ivan Cunk, vsi Iskra Železniki, 4. Franc Prevodnik - Jelovica Ob koncu sezone je Partizan Škofja Loka orgnaiziral še zaključni članski turnir in to v nedeljo, 14. aprila, z začetkom ob 8.30 uri. Janez Starman Zaključni turnir za pionirje NTK Kondor iz Godešiča je ob zaključku namiznoteniške sezone organiziral turnir pionirjev do 16 let. Nastopilo je doslej rekordno število mladih članov kluba in to kar 20. Brez poraza je zmagal Marko Starman občinski prvak pri mlajših pionirjih, pred Matejem Bertoncljem, občinskim prvakom pri pionirjih do 16 let. Končni vrstni red najboljših: 1. Marko Starman, 2. Matej Bertoncelj, 3. Tadej Pintar, 4. Jani Novine, 5. Dane Štupnikar, 6. Rok Bertoncelj, 7. Alenka Starman, Tomaž Blatnik. Janez Starman TRATA V VODSTVU! Košarka postaja med občani Škofje Loke zopet pomembna rekreativna panoga. Kljub temu da so tekmovanja na občinski ravni potekala vsa leta nazaj, je letos prijavljenih več ekip kot doslej. Tako je bil že organiziran turnir vGorenji vasi, kjer so sodelovale 4 ekipe. Trenutno pa potekata tekmovanji v Zireh in Škofji Loki, kjer v ligi sodeluje 2-krat po 7 ekip. Po dogovoru naj bi najboljše ekipe tekmovale za naslov občinskega prvaka. V Škofji Loki potekajo tekmovanja po liga sistemu in v obliki turnirjev. Ekipe so razdeljene v 2 skupini. V prvi skupini so ekipe: Trata, Frizerski salon Sever, Iskra iz Železnikov in veterani. V drugi sodelujejo: ERC Alpetour, Peks, Rateče, medtem ko ekipa Marmorja na tekmovanje ni prišla. Po dveh turnirjih je najboljša ekipa Trata, sledi pa ji ekipa Iskra iz Železnikov. Marjan Kalamar Odprto člansko prvenstvo TVD Partizan Škofja Loka je bil organizator občinskega članskega prvenstva v namiznem tenisu, ki je bilo v športni hali Poden v Škofji Loki. Tekmovanja se je udeležilo 32 tekmovalcev iz Škofje Loke, Železnikov, Godešiča in Zmitica. Naslov je ostal v Škofji Loki, saj je bil najboljši Jano Rant, ki je v dvoboju za prvo mesto premagal Rada Šušterja - Iskra Železniki. Končni vrstni red: 1. Jano Rant - Partizan, 2. Rado Šušter - Iskra Železniki, 3. Boštjan Rant - Partizan, 4. Ivko Svoljšak - Partizan, 5., 6. Franc Rant - Iskra in Boris Pešelj Partizan, 7., 8. Ivko Bokal -Jelovica in Janez Starman - Kondor. Janez Starman Disk. Gorjanc 9 : 9, Vod. GRINGO JE OBČINSKI PRVAK fll: Sava Cari"a >n8,av:Sava Carina 18 Vod. stolp 10 : 20, Disk. uiia šport 17 4, Vod. stolp 10. Disk. Gorjanc 11 : 10, uisk r • ^okra °^anc : Triglav 10:14, Omnia šport : Sava Carina 18:5, WnV^d.stolP 11:8 l.f,Vu Vrstni red: poteka p10.8 1 1 139 : 73 17, 2. Kokra 10 7 1 2 140 : 83 15, 3. Di-'«4 : i n .°nrjanc 10 6 2 2 119 : 83 14, 4. Vodovodni stolp 10 5 0 5 0 0 10 S7 °mnia šport 10 2 0 8 96 : 159 4, 6. Sava Carina 10 Najb0,: 179 °- 29 golov' s!re— Je bil 'gra,ec Kokre Boris Stariha, ki je dosegel nekatere 7hrt.'čm Podatki poteka lige povedo največ, zato smo ^l' kar 86 obJavili- v tekmovanju je nastopilo 149 igral- '^llučitev ?a fe J,n Je vpisalo med strelce. Dosojenih je bilo 252 JC bil° izkli * azenskih strelov, 13 osebnih napak, 5 igralcev pa 'Jucenih s pravico zamenjave. Milan Čadež Kranj - V dvorani na Planini se je končalo zimsko občinsko prvenstvo v košarki. V predtekmovanju je nastopilo 15 ekip v dveh skupinah - ligaški sistem vsak z vsakim enokrožno. Že v predtekmovanju so bila zanimiva srečanja. Presenečenj, razen ekipe Nakla, ni bilo. Najboljši so vedno najboljši, lahko pa se zgodi, da nepričakovano osvoji naslov občinskega prvaka novoustanovljena ekipa s posebej »kupljenimi« igralci. Rezultati finalnega dela: BSD : 1 in D 46 : 61 za 13. mesto, Sava : Diplomati 66 : 72 za 11. mesto, Lipa : Naklo 70 : 83 za 9. mesto, Osa : Gotik 53 : 59, Modus - Kokrica : Gringo 63 : 67, Beksel : Viktorija 46 : 64, Kašča : Sigma 43 : 38, Gringo : Kašča 63 : 57, Viktorija : Gotik 76 : 72, za 3. - 4. mesto Gotik : Kašča 60 : 64, za 1.-2. mesto Gringo : Viktorija 41 : 36. Naslov občinskega prvaka za leto 1991 je osvojila košarkarska ekipa Gringo. V uvodnem biltenu pred začetkom tekmovanja smo napisali, da bomo izbrali tudi najboljšega sodnika in mu podelili zlato piščalko. Nismo se mogli odločiti, ker so vsi sodili in razsojali v še razumnih mejah, in si vsi zaslužijo priznanje. Težko je soditi tistim, ki že vse vedo in imajo košarko tako rekoč v malem prstu... Milan Čadež Množično v namizem tenisu Škofja Loka - Tekmovanje v namiznem tenisu je potekalo urejeno in brez problemov. Ekipe v vseh treh skupinah so odigrale vsa srečanja, kar pomeni, da je namizni tenis zanimiva rekreacija. Na tekmovanju je prvič sodelovala ekipa Brode in upamo, da ne zadnjič. Želeli bi, da bi se v občinsko prvenstvo v namiznem tenisu vključili tudi Žirovci, ki so imeli nekoč že dobro organizirano rekreacijsko tekmovanje, v zadnjih treh letih pa je popolnoma zamrlo. Ženske 1. mesto Karlove, 2. mesto Partizan II, 3. mesto Partizan I, 4. mesto Partizan IV, 5. mesto LTH, 6. mesto Jelovica, 7. mesto Partizan III. Moški A 1. mesto LTH - Partizan I, 2. mesto Iskra Železniki I, 3. mesto Jelovica I, 4. mesto ŠD Kondor I, 5. mesto ŠD Kondor II, 6. mesto Iskra Železniki II, 7. mesto Partizan - Podlubnik, 8. mesto Poljane, 9. mesto Jelovica II, 10. mesto Obrtno združenje. Moški B l. mesto SGP Tehnik, 2. mesto Karlove, 3. mesto ŠD Kondor, 4. mesto ŠD Polet I, 5. mesto Partizan V, 6. mesto Partizan V. 7. mesto SD Polet II, 8. mesto Brode, ki je nastopala izven konkurence. Obnovitvena dela v rekreacijskem centru Športnemu društvu Kondor iz Godešiča je uspelo končati obnovitvena dela v rekreacijskem centru. Poleg zamenjave in popravila mreže okrog večnamenske plošče so delno sanirali tudi streho na objektih. Na pomoč jim je priskočila ZTKO Škofja Loka, delovna organizacija EGP, ostalo pa so prispevali sami. S tem je večina nujnega dela opravljenega, saj spomladansko vreme že dopušča rekreacijsko dejavnost. Janez Starman Šport v ozki dolini vpeti med Karavanke in Mežakljo, pod vznožjem mogočnih Julijcev ima bogato tradicijo. Jeseniška občina je dolga leta sodila med športno najbolj razvite občine. Kasneje, posebej v zadnjih nekaj letih pa so nas mnogi prehiteli, kajti gospodarske razmere v občini so vedno nekako kreirale razmere v jeseniškem športu. Športniki, športni delavci v jeseniški občini so bili vedno pripravljeni na stiskanje pasu in delo v slabih razmerah, pa vendar nam nekako še uspeva obdržati stik z drugimi. Rateče so majhna vasica, toda v tej vasi deluje smučarsko društvo, ki zdržuje mlade iz te vasi. Od nekdaj so bili tu odlični smučarski tekači, bližina Planice je priključila skakalno sekcijo, z velikim prizadevanjem krajanov so uredili lepo asfaltirano igrišče za košarko in tenis, uredili so manjši kabinet. Ob tem tudi ni presenetljivo, da imajo tudi državne reprezentante, tako v tekih, kot skokih. Kranjska Gora, biser zimskega turizma, tudi ne more brez športa. O novem alternativnem športno-kulturnem društvu iz tega kraja ste lahko prebrali vestičko v prejšnji številki Stotinke. Tradicionalno pa v kraju uspešno deluje Alpski smučarski klub, ki je posebej v mladinski konkurenci eden vodilnih klubov v Sloveniji. Imajo tudi svetovnega Radovljiške novice Smučarji na Voglu Radovljica - Aprila je bilo na Voglu občinsko prvenstvo v veleslalomu za vse kategorije. MLAJŠE CICIBANKE 1. Anja Mencinger BOH, 2. Tea Dabič BOH, 3. Špela Pretnar RAD, 4. Nina Mulej RAD CICIBANKE 1. Lea Dabič BOH, 2. Ana Primožič BLE, 3. Špela Pipan BLE, 4. Tanja Pavlic BLE, 5. Jerca Poklukar BLE, 6. Klara Debeljak RAD, 7. Maša Seničar RAD MLAJŠI CICIBANI 1. David Zorman BOH, 2. Jure Jekovec RAD. DICIBANI 1. Sašo Hajne BOH, 2. Uroš Ambrožič BLE, 3. Žiga Ravnik RAD, 4. Rok Hajdarovič RAD, 5. Luka Reberšak RAD, 6. Andrej Osterman BLE, 7. Grega Poklukar BLE, 8. Igor Kravanja RAD, 9. Matevž Goličič RAD, 10. Rok Rozman RAD, Tomaž Potočnik RAD, Franci Mohorič RAD, Miha Studen BLE, Luka Šmit BLE. MLAJŠE PIONIRKE 1. Polona Filipič RAD, 2. Maruša Krkoč BOH, 2. Tadeja Ur-bas RAD, 4. Petra Marinkovič APT, 5. Barbara Globočnik RAD, 6. Nensi Novak RAD, 7. Maja Senčar RAD, 8. Aleksandra Orel RAD, 9. Mojca Studen BEL, 10. Eva Jekovec RAD, Saša Vojvoda BOH STAREJŠE PIONIRKE 1. Nataša Pogačnik Dobrava, 2. Urša Goličič RAD, 3. Mirja Orel RAD, 4. Karmen Razinger RAD. MLADINKE, ČLANICE, VETERANKE 1. Erika Kobilca BLE, 2. Maja Prešeren RAD. MLAJŠI PIONIRJI 1. Grega Mandeljc RAD, 2. Tomi Zupane BOH, 3. Matjaž Mencinger BOH, 4. Janez Poklukar BLE, 5. Klemen Razinger RAD, 6. Boštjan Cerkovnik BOH, 7. Aleš Petek BLE, 8. Matej Zorko BOH, 9. Jure Gmajnar RAD, 10., Aleš Mlakar BLE, 11. Aleš Vodopivec RAD, 12. Primož Rozman RAD, 13. Robi Mencin RAD, 14. Robi Benko RAD. STAREJŠI PIONIRJI 1. Miha Gmajnar RAD, 2. Rok Ferjan BLE, 3. Grega Vovk BLE, 4. Jernej Reberšak RAD, 5. Luka Šolar RAD, 6. Jani Sodja BOH,J. Matjaž Kavčič RAD. MLADINCI, ČLANI VETERANI 1. Matej Jovan RAD, 2. Tomaž Pogačnik Dobrava, 3. Aleš Pi-ber BLE, 4. Marjan Pavlovič Ble, 5. Klemen Lotrič RAD, 6. Andrej Ponikvar BLE, 7. Primož Pikon BOH, 8. Jaka Hrastnik RAD, 9. Matjaž Baškovič BLE, 10. Miro Glogovac Veriga, 11. BLE Rezultati šolskega prvenstva v odbojki za občino radovljica: Dekleta Bohinj - Lesce 2 : 0, Lesce - Lipnica —, Lipnica - Bohinj 0 : 2, Gorje - Lesce 2 : 0, Lesce - Radovljica 0 : 2, Radovljica - Gorje 0 : 2, Bohinj - Radovljica 0 : 2, Radovljica - Lesce 2 : 0, Lesce -Bohinj 0 : 2, Lesce - Lipnica 0 : 2, Lipnica - Gorje 0 : 23, Gorje - Lipnica 2 : 0, Gorje - Bohinj 2 : 0, Bled - Lesce 1 : 2, Lipnica - Radovljica 0 : 2, Gorje - Radovljica 2 : 0, Radovljica - Bled —, Bled - Gorje 0 : 2, Bohinj - Bled 2 : 0, Bled - Lipnica 0 : 2, Lipnica - Bohinj 0 : 2, Lipnica - Bled 2 : 0, Bled - Gorje 0 : 2, Gorje - Lipnica 2 : 0, Bled - Radovljica 0 : 2, Radovljica - Bohinj 2 : 2, Bohinj - Bled 2 : 0, Bohinj - Gorje 2 : 0, Lesce - Bled 2:1, Radovljica - Lipnica 1 : 2. 1. mesto OŠ Bratov Žvan, Gorje 18 točk, 2. mesto OŠ dr. J. Mencingerja, Boh. Bistrica 16 točk, 3. mesto OŠ A. T. Linharta, Radovljica 10 točk, 4. mesto OŠ Staneta Žagarja, Lipnica 4 točke, 5. mesto OŠ F. S. Finžgarja, Lesce 0 točk, 6. mesto OŠ prof. dr. J. Plemlja, Bled. Fantje Bled - Bohinj 2:1, Bohinj - Gorje 0 : 2, Gorje - Bled 1 : 2, Radovljica - Lipnica 2 : 0, Lipnica - Bled 0 : 2, Bled - Radovljica 0 : 2, Bohinj - Radovljica 0 : 2, Gorje - Lipnica 2 : 0, Radovljica - Gorje 2 : 0, Lipnica - Bohinj 0 : 2, Bled - Lipnica 2:1, Lipnica - Gorje 0 : 2, Gorje - Bled 0 : 2, Bled - Radovljica 1 : 2, Lipnica - Bohinj 1 : 2, Bohinj - Bled 1 : 2, Radovljica - Lipnica 2 : 0, Gorje - Bohinj 2:1, Bohinj - Radovljica 0 : 2, Radovljica - Gorje 2 : 0. 1. mesto OŠ A. T. Linharta, Radovljica 16 točk izven konkurence, 2. mesto OŠ prof. dr. J. Plemlja, Bled 12 točk, 3. mesto OŠ Bratov Zvan, Gorje 8 točk, 4. mesto OŠ dr. J. Mencinger, B. B. 4 točke, 5. mesto OŠ Staneta Žagarja, Lipnica 0 točk. Rezultati radovljiškega šolskega prvenstva v atletskem troboju Pionirji: 1. Ernest Šolar Radovljica, 2. Igor Ropič Lipnica, 3. Miha Gmajnar Radovljica, 4. Dejan Rešetič Radovljica, 5. Gregor Kolenc Gorje, 6. Matjaž Mužan Bled, 7. Igor Resman Lesce, 8. Luka Skalar Lipnica, 9. Dalibor Dvetek Bohinjska Bistrica, 10. Tomaž Kapus Lipnica, 11. Štefan Tonejc Gorje, 12. Dejan Kuhar Bohinjska Bistrica, 13. Jani Jeklar Bohinjska Bistrica, 14. Boštjan Hrovat Lesce, 15. Robert Ambrožič Gorje, 16. Grega Sebanc Bled, 17. Tomaž Tolar Bled, 18. Jože Resman Lesce; Pionirji izven konkurence: 1. Severin Višnar Lesce, 2. Jure Pavlovič Radovljica, 3. Matej Požar Gorje, 4. David Kitic Bohinjska Bistrica, 5. - 6. Gorazd Rogač Lesce, 5. - 6. Da-mir Repe Gorje, 7. Jernej Šolar Lipnica, 8. Miloš Jovanovič Lipnica; Pionirke: 1. Janja Zupan Lipnica, 2. Mojca Špan Gorje, 3. Breda Volk Gorje, 4. Tanja Pikon Bohinjska Bistrica, 5. Mojca Flac Radovljica, 6. Veronika Mikeš Radovljica, 7. Lidija Bijol Bled, 8. Dragana Šmitran Lesce, 9. Nuša Šolar Lipnica, 10. Mojca Štampar Radovljica, 11. Lidija Lebar Bled, 12. Helena Mohorič Lipnica, 13. Mojca Golja Bohinjska Bistrica, 14. Tina Vojvoda Bohinjska Bistrica, 15. Ema Pogačnik Lesce, 16. Sandra Bogataj Lesce, 17. Izabela Korišec Gorje, 18. Helena Pangerc Bled Pionirke izven konkurence: 1. Danijela Preveč Radovljica, 2. Marina Tutič Lesce, 3. Maruša Odar Bohinjska Bistrica, 4. Liljana Jambrešič Lipnica, 5. Simona Sorlič Gorje. Ekipno pionirji: 1. Radovljica 478, 2. Lipnica 338, 3. Gorje 283, 4. Bohinjska Bistrica 269, 5. Lesce 251, 6. Bled 241; Ekipno pionirke: 1. Radovljica 347, 2. Lipnica 342, 3. Gorje 338, 4. Bohinjska Bistrica 310, 5. Bled 293, 6. Lesce 281; Ekipno skupaj: 1. Radovljica 825, 2. Lipnica 680, 3. Gorje 621, 4. Bohinjska Bistrica 579, 5. Bled 534, 6. Lesce 531. Predstavitev športa v jeseniški občini pi§e: Branko Jeršin mladinskega prvaka Jureta Koširja. Športno društvo Kranjska Gora zdržuje kegljače na ledu, kegljače na asfaltu, smučarske tekače (številni reprezentantje), odbojkarje, skrbi za splošno rekreacijo v kraju. V Mojstrani deluje športno društvo, ki zdržuje alpske smučarje (tudi reprezentante), košarkarje in skrbi za rekreacijo v kraju. Zelo prizadevni so tudi strelci v družini Janez Mrak, ne smemo pa pozabiti na marljive gorenjske tekače. Jesenice, središče občine, so tudi športno mesto. V okviru Športnega društva Jesenice deluje enajst klubov (hokejski, drsalni, kegljanje na ledu, kegljanje na asfaltu, nogometni, odbojkarski, košarkarski, namiznoteniški, sanka-ški, smučarski in plavalni klub). Seveda je predvsem v zimskih panogah to eno najuspešnejših društev v Sloveniji s številnimi reprezentanti. Izven društva pa delujejo še teniški klub in dva lokostrelska kluba (Jesenice in Javornik - Koroška Bela. Žirovnica i ma Skakalni klub Stol, v katerem ob številnih mladih fantih skače tudi naš svetovni prvak Franci Petek. V okviru Partizana Žirovnica pa je odbojkarska sekcija. Ne smemo pozabiti tudi na Blejsko Dobravo, Hokejisti so na zasluženem počitku pred vrati že nova sezona Komaj so se zaprla vrata za udeleženci svetovnega in evropskega prvenstva skupine B v hokeju, ki smo ga na Jesenicah organizirali z velikimi prizadevanji članov Organizacijskega komiteja, v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev, že so pred hokejskimi delavci nove naloge. Temeljito se je treba pripraviti na novo sezono, kajti vrhunski šport ne pozna počitka. V klubu so že opravili analize o sezoni 90/91. Splošna ocena je, daje bila sezona, kljub neuspehu v članski konkurenci, zelo dobra. Resnici na ljubo, s četrtim mestom v prvi zvezni ligi na Jesenicah ne moremo biti zadovoljni, pa čeprav je bila ekipa Jesenic edina ekipa brez tujih igralcev. Deset reprezentantov udeležencev zadnjega svetovnega prvenstva je sicer lep prispevek k jugoslovanskemu hokeju, toda ne moremo se znebiti občutka, da bi bili Jeseničani lahko tudi za kakšno mesto višje v ligi. Daje na Jesenicah zelo kvalitetno delo z mladimi, pa so dokaz rezultati mlajših selekcij. Republiške naslove so osvojili mladinci, starejši pionirji, mlajši pionirji. Državni prvaki so postali mladinci in mlajši pionirji, medtem ko so finalno tekmo državnega prvenstva starejših pionirjev med Olimpijo in Jesenicami v podaljšku tekme zrežirali ljubljanski sodniki, ki so na vsak način hoteli imeti vsaj en naslov v Ljubljani (to je bila tudi edina tekma, ki sojo dobili starejši pionirji Olimpije). Jeseniški upi so svojo kvaliteto dokazali tudi v mednarodni areni. Mlajši pionirji so osvojili Karavanški pokal, starejši pionirji in mladinci pa so se visoko uvrščali na močnih turnirjih v Avstriji in ČSFR. Poleg teh selekcij v klubu deluje hokejska šola, ki v treh skupinah zdržuje več kot 70 otrok v skupini začetnikov v B skupini in A skupini. Nasploh je pogon H K Jesenice ogromen. V vseh selekcijah od hokejske šole do prve članske ekipe je več kot 180 igralcev. Samo v dvorani Podmežaklji je bilo odigranih od septembra do aprila več kot 100 tekem, še enkrat toliko pa je bilo gostovanj. Led v domači dvorani je zaseden praktično od jutra do večera, vse selekcije pa pri svojih trenutnih uporabljajo še manjšo telovadnico in savno, za treninge pa uporabljajo tudi zunanje površine v športnem parku in njegovi okolici. Prav gotovo bo marsikdo ob branju teh podatkov presenečen, saj se največkrat vsa ta dejavnost gleda skozi uspehe ali neuspehe prvega moštva. Dejansko pa je v to ogromno delo vloženega veliko truda ljudi, ki vse to delajo na popolnoma amaterski, ljubiteljski osnovi. Za takšen pogon praktično povsod v bogatejših sredinah skrbi kar nekaj profesionalcev, da o čistih strokovnih kadrih niti ne govorimo. Na Jesenicah so resnično trije profesionalni trenerji (le dva se financirata iz sistemskih virov) in ob njih je zaposlen še sekretar, ki pa polovico dela opravlja še za Športno društvo, vsi ostali trenerji, tehnični vodje ekip ter drugi, ki skrbe za celotno delo, pa so čisti volonterji, ki pa opravijo veliko dela. Toliko za danes o jeseniškem hokeju, ki je v letošnji sezoni jugoslovanskim reprezentancam prispeval kar 35 reprezentantov, od tega 15 mladinski reprezentanci, kije na EP dosegla imeniten uspeh, saj je v skupini B osvojila 2. mesto, takoj za reprezentanco Švice, kar je eden največjih uspehov jugoslovanskega hokeja nasploh. S pripravami na novo sezono bodo vse selekcije začele že ob koncu aprila, takrat pa bomo napisali še kaj več o novicah iz HK Jesenic. Branko Jeršin sti nas prav v ZTKO čakajo določene spremembe, ki naj bi nam pomagale, da bomo postali resnični predstavnik športa v občini, s tem pa enakopraven partner pri dogovarjanju o športu z oblastjo. Še nekaj o kadrih. Ves jeseniški šport sloni na amaterskih delavcih, trenerjih, vaditeljih. Profesionalnih trenerjev v občini je zelo malo (trener smučarskih skokov, trener alpskih smučarjev, dva hokejska trenerja), na ZTKO Jesenice je zaposlen strokovni delavec, v ŠD Jesenice je kot sekretar zaposlen en delavec, in če k temu prištejemo še strokovnega delavca za šport na občini, je to vse. No, za šport delajo tudi vzdrževalci športnih objektov (osem) in nekaj administrativnih delavk (ŠD, planinska društva). Skromno ali ne? Če bomo hoteli obdržati raven uspehov, bo treba prav na področju stroke narediti korak naprej- To je zares zelo groba predstavitev jeseniškega športa. Prizadevali pa se bomo, oa bomo v prihodnje stalno predstavljali posamezne kolektivne podrobneje, z željo, da bi vam približali njihova prizadevanja. kjer v okviru Partizana deluje močna alpska sekcija, ki daje izvrstne mlade smučarje, tudi reprezentante. Za rekreacijo skrbijo društva Partizan, ki delujejo na Hrušici, Javorniku - Koroški Beli in seveda na Jesenicah. Posebej jeseniški Partizan je uspešen s svojim novim programom za rekreacijo Lipa. V okviru TVD Partizan Jesenice pa deluje tudi močna judo sekcija, ki ima tudi dva državna reprezentanta. Ker živimo v svetu čudovitih gora, je v občini planinstvo zelo razvito. Planinska društva so v Ratečah, Kranjski Gori, Martuljku, Mojstrani, na Jesenicah in Javorniku - Koroški Beli. Logično je, da je tu doma tudi alpinizem (v zadnjem času tudi prosto plezanje). V vseh osnovnih šolah so aktivna šolska športna društva, vključno s Centrom srednjih šol jih imamo šest. Ne smemo pa pozabiti tudi Šahovskega društva Jesenice, strelske družine Triglav, varpistov iz BI. Dobrave, tabornikov. Vse to je šport v jeseniški občini. Ocenjujemo, da se aktivno s športom v občini ukvarja več kot 6000 ljudi. To pa je prav gotovo številka, mimo katere ne morejo niti tisti -hvala botu redki lakotniki, ki se nenehno borijo proti športu in bi radi vzeli športu že tako preskromno odmerjeni dinar. ZTKO Jesenice tako združuje kar 34 osnovnih športnih organizacij. V bližnji prihodno- Kegljaški klub na ledu Jesenice Kegljanje na ledu je v Evropi, predvsem pa v Skandinaviji vedno bolj popularen šport. V Jugoslaviji ga že vrsto let gojU0.' . Gorenjskem. Zato ni čudno, da so gorenjski kegljači zelo cenj tudi v Evropi. Klubi so na Jesenicah, Ratečah, Kranjski Gori. ^ rovnica in Bledu. Edini negorenjski klub pa deluje v MisW J ■ Starosta tega športa pri nas je Jože Klmar, duša jeseniškega K ba. Tega dolgoletnega športnega delavca in zanesenjaka smo di zaprosili za kratek pogovor ob koncu sezone. • :e »Začetek sezone je bil za naš klub nekoliko okrnjen, saJ prišlo do nesoglasja med slovensko zvezo in klubom, kaj*1.^^. ni upoštevala dogovorjenih kriterijev za udeležbo slovenskih movalcev na svetovnem prvenstvu. Vendar je kasneje vse s te po običajni poti, čeprav smo zato tudi kasnili z republiškim P venstvom, ki pri nas nadomešča državno prvenstvo.« . a. Vaš program je dokaj obsežen. Ali so bili rezultati zarad' pletov, ki ste jih omenili na začetku, med sezono kaj slabši. ^ »Ne s sezono smo lahko zadovoljni, še posebej zato, k uveljavljajo tudi mlajši tekmovalci. Jeseniški klub je bil na r P^. bliškem prvenstvu ekipno 1. z ekipo Hladna valjarna in 2. * po Gradbinec. Obe ekipi sta osvojili enako število točk. Me P .j samezniki je bil republiški prvak Rudi Šapek st., tretji pa J a sicer še mladinec Miran Lindič. Pri mladincih so prva tri .m.^ <( osvojili Jeseničani Rudi Šapek ml., Ervil Mušič in Željko Kis • Glede na to, da se zaradi zapletov niste udeležili sveto prvenstva je bil vaš glavni cilj sezone evropsko prvenstvo. ^ »Res je. Imeli smo kar dve evropski prvenstvi in sicer v ^ goriji mladincev in članov. V metu na daljavo v mladinski ^ kurenci so naši mladi tekmovalci ekipno osvojili 4. mesto, 0.. posamezniki pa je Rudi Šapek ml. osvojil odlično 10. mesto 0 vim državnim rekordom v mestu na daljavo 196,5 m. Zan ^ je, da je Rudi le za 5 dni zgrešil nižjo starostno skupino, v bi s tem rezultatom zanesljivo osvojil naslov evropskega pry. ja. V drugem delu EP (bližanje in izbijanje op. p.) so nasi ^ dinci osvojili ekipno deseto mesto, med posamezniki pa \ '\:^\ ter 22. mesto. Vsi ti rezultati so jih v tekmovanju držav Prl|\.ven-na zelo solidno skupno 5. mesto. Na članskem evropskem P n, stvu je ekipa osvojila 5. mesto, med posamezniki pa so biu n3 ci Kralj in na 13. mestu, Milan Radanič 15. in Miran Lino 17. mestu. V skupni uvrstitvi držav pa so bili 4.« •nea»*e Za takšne rezultate je prav gotovo potrebno veliko tren.' j?jSpe-posebej, če vemo, da so vsi temovalci del stroškov tekmovanj " sevali sami in so zares pravi zanesenjaki, ki jim ta šport veliko p ni. jj0 tu- »Treniram dvakrat tedensko, vendar pa veliko pome j di tekmovanja. Če ne bi bili stalno navzoči na mednaroo ^ate-movanjih, bi zelo težko obdržali stik z drugimi državami, jj v rih je kegljanje zelo množičen šport. Tako smo letos gos ^ jn Nemčiji, Italiji, Avstriji; kar na devetih turnirjih, na -*ese ^narod-Bledu pa smo prav tako organizirali štiri zelo močne me ^rUgi, ne turnirje. Na teh turnirjih smo bili štirikrat prvi, Pe ^mova^' trikrat tretji, na vseh štirih domačih turnirjih pa so teK našega kluba zmagali.« dsed'1'.'' Tako je v pogovoru posebej za Stotinko povedal pre in tehnični vodja Kegljaškega kluba na ledu Jesenice. edeti od nar. Pred pogovorom sem sicer nameraval nekaj več rzv vendar sogovornika o njegovem dolgoletnem delu v tem ^P.° "'eveČ g0' je Jože Klinar eden tistih športnih delavcev, ki nočejo p -p0rta voriti o sebi, temveč so ponosni na uspehe tekmovalcev in v samega. Naj še dolgo vodi Kegljaški klub na ledu Jese gr. Lic__ Alpina im3lovu prvaka I Med tnb7 \ ki w,nci so »meli največ uspeha mladi nogometaši Brito-^nih u k ' V s'ovenskem prostoru niso več tako uspešni. Pri "ie te k ° mo^tvo Živ''8 Naklo boljše od Mavčič, v nadaljevanje pa sta se uvrstili obe ekipi. Foto: Jure Cigler s'o v)!_^0renJskih nogometnih ligah tekmovanje sicer moti muhasti e> a vseeno se tudi po slabi polovici prvenstva že dajo Creino aJP.°'Jša moštva. Potem ko so zmagali tudi v derbiju s Wjo prv 3- Creina 24(1 tekma manj), 4. Lesce 21, I (1 tek ( tekmi manj), 6. Bitnje 20 (1 tekma manj), 7. Trboje r'tof i, a manj), 8. Zarica 12(1 tekma manj), 9. Polet 12, 10. l3k0| » Mavči^e 11, 12. Tržič 10. Isok0 1. ap-i t\ 2tna8ovalca Gorenjske: dani B Preddvor 5:1, Kondor : Šenčur 1 Živila-Naklo B 2 : 1. vodita Visoko in Šenčur. ,a lesh,V?lesov< Ki**1« 1, Grintavec : Hrast- 11 jjg Naklo : Mavčiče 4 : 0, mladinci Britof : Jesenice 4 : 1 1> p IS V ŠKOFJELOŠKI OBČINI ^Kofcprvenstvo iisu ,*kof,a i „. „. ža ninsl3 ^oka organizira 3. občinsko ekipno prvenstvo v tele* *a te°ks^e >n ženske ekipe. i ^' pO in Rovanje se lahko prijavijo ekipe športnih društev, ^ Loka 'h interesnih skupin, ki živijo na območju občine dVorananp^aHnja v tenisu bodo potekala na igriščih v Škofji Loki £kiPo oaen. v Žireh, Gorenji vasi in Železnikih. % PriJavninStaVljata najmanJ 2 igralca/lki. din nJ'a 02j Za ekiP° Je «00,00 din. Ce bo ekipa odigrala vsa i " vrne 'T3 izpolnila vse pogoje tekmovanja, se ji 500,00 i'99|Priiave s JUČku tekmovanja. Iju 1 ko P'ačano prijavnino se pobirajo do srede, 15. 5. le t11 tekrnov sestanek z vodji ekip, kjer se bomo dogovorili za do vt'Pe, ki t Ja' določi'i urnik tekmovanja in določili skupi-Vfcčen« ga,dne ne bodo poravnale vseh obveznosti, ne bo-■i„4 Na obn'v tekmovanje. K ženske II- 1X1 Prvenstvu 1990 je sodelovalo 19 moških ekip SsNe„n Pe-h Sor Prvenstvo dolično p"0 z ekiPnim prvenstvom bo potekalo tudi občinsko >javljali nenstvo v tenisu. Razpis za posamezne turnirje bo- ki ?i< a vsa ter82"123101* tekmovanj "vim .l.e.kmovania veli«, nr^vii« 1 tekm .---J* ".MiiuvaHj. oh* *anJa velJa pravilo - nastopajo lahko le občani, Sfi?! Škofja Loka vse tu ^ezn; JrnirJe je enotna prijavnina 130,00 din. .vSeni^J1 bod ilfcoK^ '7., 1! 12 vV^nji VasiJ 7b0d0 organizirani: v|ofiiLok ' n"' i8v 19- maJa 1991, n'ueh 13 i en 23' 24- 25- avgusta 1991, lQo, č'nskn r. • sePtembra 1991 (zaključek). Prvenstvo za ženske - turnir bo v Zireh 31. 8. in 1. \ 8°.b«nskb Vsn 9- !99V|enstVo veteranov nad 35 let bo v Gorenji vasi Ocenjevanje najboljših rokometnih klubov gorenjke in Gorenjci solidno Kranj, aprila - Rokometna zveza Slovenije vsako leto pripravi ocenjevanje slovenskih rokometnih klubov za moške in ženske ekipe. Letos je bilo takšno ocenjevanje desetič, kriteriji za razvrstitev pa so bili naslednji: ekipni uspehi, kjer štejejo uspehi v vseh ligaških tekmovanjih, ki jih organizira RZS ter vsa pokalna tekmovanja v Sloveniji in Jugoslaviji, vsa republiška prvenstva, ki jih organizira RZS z odprtimi prvenstvi Slovenije od mladincev do pionirjev, državna prventva v istih kategorijah in individualni uspehi klubov, kjer se točkuje število igralcev, ki so nastopali v posameznih reprezentancah. Tako so po naštetih kriterijih največ točk v minuli sezoni pri ženskah osvojile roko-metašice Belinke Olimpije (122 točk), pri moških pa Aero Celje (83 točk). In kje so v razvrstitvi dvajsetih najboljših gorenjske ekipe? Pri ženskah imamo na lestvici tri, pri moških pa dve. Kranj-čanke so na zelo dobrem 4. mestu s 56 točkami, takoj za njimi pa so rokometašice Alplesa na 5. mestu z 31 točkami. Na dvajseto mesto so uvrščene rokometašice Preddvora. Iz tega je razvidno, da se v Kranju dela najboljše. Rokometašice imajo točke v vseh kategorijah, le v reprezentanci nimajo igralke. Za tak uspeh zaslužijo pohvalo predvsem zagnani posamezniki, kot sta to Polde Jeruc in Andrej Kavčič. Želijo pa, da v kranjskem ZTKO končno namenijo več pozornosti tudi ro-kometašicam, kajti po uspehih to tudi zaslužijo. Dobro delajo tudi pri Alple-su, vendar nastopajo le na republiški ravni. Kljub temu pa so v razvrstitvi pred klubi, ki nastopajo v višjih rangih. Tudi pri tej ekipi dela le peščica posameznikov, za peto mesto pa so med najbolj zaslužnimi: Filip Gartner, Franc Lušina in Tone Kemperle . Na koncu naj omenim še Preddvorčanke. Ekipe v članski kategoriji sicer ni več, spet pa bolje delajo z mladimi in prvi rezultati se že kažejo. Pri moških je nekoliko drugače. Lani so dobro delali v Škofji Loki, zato je Šešir na lestvici zasedel 5. - 6. mesto z 32 točkami. Imajo ekipo v prvi republiški ligi, v mlajših kategorijah pa tradicionalno dobro delajo. Točke so dobili v vseh kategorijah, nimajo le reprezentantov (podobno kot Kranj-čanke). Pri Ločanih se pozna dobro delo uprave, zato bi lahko dosegli celo še kaj več. Preddvorčani so se uvrstili na 19. mesto s 4 točkami. V klubu dela le nekaj posameznikov, le njim in veliki zagnanosti igralcev pa gre zahvala za uspeh moškega rokometa. Fantje tako rekoč sami zaslužijo denar za nastope in tudi njim bi na ZTKO lahko posvetili več pozornosti. Da res dobro delajo, pa so dokazali letos z igrami v republiški ligi. Zaključim naj, da rokomet na Gorenjskem le ni tako slab, kot nekateri mislijo. Dobi naj le več podpore pri športni zvezi, medijih in gospodarstvu. Tudi v klubih bi morali bolj poprijeti za delo (predvsem več ljudi) in rezultati ne bodo izostali. • Martin Dolanc mfo rmacije v zvezi s tekmovanji lahko dobite po tel. št. REZULTATI OBMOČNEGA PRVENSTVA GORENJSKE V ODBOJKI ZA KLUBSKE EKIPE PIONIRJEV IN PIONIRK ZA LETO 1990/91 Pionirke: Turnir: sobota, 23. februarja 1991, telovadnica OŠ Radovljica ob 8.30 uri Razpored: OK Bled : Kranjska Gora 0 : 2, OK Lubnik : OK Gorje 0 : 2, Kr. Gora : OK Gorje 2 : 0, OK Bled : OK Lubnik 2 : 0, OK Lubnik : Kr. Gora 0 : 2, OK Gorje : OK Bled 2:1. Vrstni red: 1. Kranjska Gora 3 3 0 6 : 0 6, 2. Gorje 3 2 1 4 : 3 4, 3. Bled 3 1 2 3 : 4 2, 4. Lubnik 3 0 3 0:6 0. Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja za pionirke je Kranjska Gora. Pionirji: I. tekma, sreda, 27. februarja 1991, ob 17.30 uri, telovadnica OŠ Radovljica Tekma: OK Bled : OK Lubnik 2 : 0. II. tekma, petek, 8. marca 1991, ob 17. uri, telovadnica OŠ C. G. Škofja Loka Tekma: OK Lubnik : OK Bled 1 : 2 Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja pionirskih klubskih ekip v odbojki je ekipa OK Bled. Mladinke: I. turnir: sobota, 12. januarja 1991, telovadnica OŠ Begunje Razpored: Begunje : Bohinj 2 : 0, Bled : Bohinj 2 : 0, Bled : Begunje 2 : 0. II. turnir: ponedeljek, 21. januarja 1991, telovadnica OŠ Bled Razpored: Bled : Bohinj 2 : 0, Begunje : Bohinj 2 : 0, Begunje : Bled 0 : 2. III. turnir: sobota, 27. januarja 1991, telovadnica OŠ Bohinj Razpored: Bohinj : Begunje 0 : 2, Bled : Begunje 2 : 0, Bled : Bohinj 2 : 0. Končni vrstni red: 1. OK Bled, 6, 6, 0, 12 : 0, 12; 2. OK Begunje, 6, 3, 3, 6 : 6, 6; 3. 0 K Bohinj, 6, 0, 6,-0 : 12, 0. Mladinci: I. turnir: sobota, 12. januarja 1991, telovadnica OŠ Bohinj Razpored: Bohinj : Termo Lubnik 0 : 2, Bled : Termo Lubnik 2 : 0, Bled : Bohinj 2 : 0. II. turnir: sobota, 19. januarja 1991, telovadnica OŠ Škofja Loka Razpored: Termo Lubnik : Bohinj 2 : 0 b. b., Bled : Bohinj 2 : 0, b. b., Bled : Termo Lubnik 2:1. III. turnir: sobota, 27. januarja 1991, telovadnica OŠ Radovljica Razpored: Bled : Termo Lubnik 2 : 0, Bohinj : Termo Lubnik 0 : 2 b. b., Bohinj : Bled 0 : 2 b. b.. Končni vrstni red: 1 OK Bled, 6, 6, 0, 12 : 1, 12; 2. OK Termo Lubnik, 6, 3, 3, 7 : 6, 6; 3. OK Bohinj, 6, 0, 6, 0 : 12, 0. Novice... Aktivnost v ZVUTS Kranj Kranj - Kranjski zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja šteje več kot 100 aktivnih članov. Letošnjega dvodnevnega predsezonskega seminarja na Krvavcu se je udeležilo 95 članov. Po dveh zelenih zimah je bilo veliko udeležbo pričakovati, saj je bil skrajni čas znanje obnoviti ter odpraviti napake v tehniki smučanja, ki se rade prikradejo. Prvi dan seminarja smo namenili tehniki in metodiki učenja. V treh vrstah pa je delo potekalo v angleškem in nemškem jeziku z namenom, da se kar najbolje pripravimo za delo v smučarski šoli Krvavec, ki smo jo osnovali skupaj z RTC Krvavec in agencijo Odisej. Pripravi za izvedbo šolskih športnih dni smo namenili drugi dan. Prav pri vodenju in organizaciji športnih dni smo si v prejšnjih sezonah nabrali nekaj izkušenj, za letos pa pripravili zanimiv program za udeležence. Upamo in želimo, da bi bila cena za šolarje sprejemljiva. Pogodbo za delo na Krvavcu je podpisalo 85 naših članov. Večje število pa se jih je angažiralo tudi v drugih smučiščih, zlasti med zimskimi počitnicami. Kadrovski tečaj za naziv vaditelj smučanja v organizaciji našega področnega zbora je obiskovalo 19 kandidatov. Želimo, da bi večina izpite uspešno opravila in okrepila vrsto aktivnih članov. Tone Zupančič Tekmovanje za pokal Ejga - Ejo Na Jesenicah je ob pomanjkanju rekreacijskih tekmovanj zelo dobrodošla serija tekmovanj, ki so jo organizatorji ZTKO Jesenice in podjetja Rekreacija Jesenice poimenovali Pokal Ejga - Ejo. Pripravili so že dve tekmovanji iz te serije in sicer Pokal Ejga - Ejo v veleslalomu na Španovem vrhu nad Jesenicami in tekmovanje v kegljanju na ledu. Maja ob na vrsti tretje tekmovanje iz te serije in sicer kegljanje na asfaltu, junija pa še četrto v tenisu. V vseh teh tekmovanjih gre predvsem za priložnost širokega kroga rekreativcev, da se lahko v sproščenem vzdušju pomerijo med seboj. Rezultati zadnjega tekmovanja v kegljanju na ledu: Aktivni tekmovalci: 1. Rudi Šapek st., 2. Ivan Branilovič, 3. Milan Lasnik Ženske: 1. Nuša Bundalo, 2. Alenka Žvab Moški: 1. Miloš Žvab, 2. Miha Benet, 3. Vojko Mikolič Zanimivo je, da bi bila zmagovalka pri ženskah Nuša Bundalo s svojim rezultatom celo druga med moškimi. Hkrati je potekalo tudi tekmovanje Železarne Jesenice. Pri ženskah je bil vrstni red enak kot za pokal Ejga - Ejo. Pri fantih pa je zmagal Miloš Žvab, pred Bogdanom Stavrovom in Alojzem Saškom. Gasilski veleslalom Gasilska društva, ki delujejo v krajevni skupnosti Kranjska Gora so na smučišču v Podkorenu pripravila 1. gasilski veleslalom za pionirje krajevne skupnosti Kranjska Gora. Na tekmovanju je v več kategorijah nastopilo skupno 42 tekmovalcev iz gasilskih društev Podkoren, Kranjska Gora in Gozd -Martuljek. Tekmovanje so uspešno pripravili prizadevni gasilci, pokrovitelji tekmovanja pa so bili Alpski smučarski klub Kranjska Gora, Timing Mojstrana in Turistično društvo Kranjska Gora. Rezultati: pionirke A (8 tekmovalk): 1. Tanja Žerjav (GD Podkoren) 38,84, 2. Katarina Štraus (GZ Gozd - Martuljek) 39,67, 3. Bojana Mertelj (GD Podkoren) 41,71... pionirji A (17 tekmovalcev): 1. Dejan Bučinel 39,44, 2. Matija Mačun 39,61 in 3. Gaber Ravnik 41,29 (vsi GD Kranjska Gora)... pionirke B (7 tekmovalk): 1. Danijela Vitomirov 40,41, 2. Tamara Zupan 40,81 in 3. Mateja Cuznar 42,12 (vse GD Podkoren)... pionirji B (10 tekmovalcev): 1. Blaž Veber (GD Podkoren) 34 68, 2. Marko Zupan (GD Kranjska Gora) 34,97, 3. Domen Štraus (GD Gozd - Martuljek) 35,90... Ekipno je bilo 1. GD Podkoren, 2. GD Kranjska Gora in 3. GD Gozd - Martuljek. Lojze Kerštan Planinsko društvo iz Gozd-Martuljka je delavno Planinsko društvo iz Gozd - Martuljka ima v svojih vrstah 280 članov, kar je za majhno vas pod Špikom izredno veliko. Prizadevajo pa se. da bi medse privabili čimveč mladih, zato za mlade planince pripravljajo krajše izlete v okoliške hribe. Lani seje ekipa šestih članov prvič podala na pot v Afriko, kjer je osvojila vrh Kilimandžara. Potrebno je bilo precej poguma, vztrajnosti in napora, da so rutarjanski planinci prehodili pot po puščavi in goščavi. Vzpon na najvišjo goro Afrike so prikazali z barvnimi diapozitivi v soboto, 20. aprila, na let o i konferenci Planinskega društva Gozd - Martuljek. Lani so po enoletni prekinitvi ponovno izvedli II. Slavkov memorial v veleslalomu pod Špikom. Žal se tekmovanja niso udeležila vabljena Planinska društva jeseniške občine, zato so tekmovanje izvedli individualno za člane PD Gozd - Martuljek. Tekmovanja se je udeležilo 16 članov. Pod vodstvom izkušenega planinca Toneta Omana so avgusta odšli na dvodnevni izlet na Krn, na pot pa se je podalo 16 planincev. Februarja letos so organizirali smučarsko tekmovanje v veleslalomu na smučišču v Martuljku, tekmovalo pa je 44 smučarjev v več kategorijah. Organizacijo tekmovanja je uspešno zvedel Cene Štraus. meritve pa kot vedno doslej brezplačno Mato Podrekar. Predsednik društva Srečko Koželj je na konferenci povedal, da večjih problemov v preteklem letu ni bilo, v svoje vrste pa vabi čim več podmladka, saj bo le tako društvo uspešno delovalo. Tudi letos bodo organizirali več izletov in tur za svoje člane ter izvedli smučarsko tekmovanje in družabno srečanje pod Srcem. Želja vseh članov pa je, da bi društvo tudi naprej delovalo tako dobro, kot je doslej, in da bi se še naprej povezovali ž domačim gasilskim društvom, saj so skoraj vsi planinci tudi gasilci. Lojze Kerštan @®IMSSIcJJ©IEJIGLAS 14. STRAN IZ ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV Nič več neplavalcev Tržič - Šolsko športno društvo Storžič z osnovne šole Heroja Grajzarja je bilo organizator občinskega prvenstva v plavanju. Osnovna šola heroja Grajzarja je v Tržiču edina, ki ima v sklopu prostorov za telesno vzgojo tudi pokrit bazen, kar vsako zimo tudi s pridom izkoristi. V bazenu poleg telesne vzgoje za učence in učenke matične šole pripravijo tudi plavalni tečaj za vse tretješolce v Tržiču ter za vse tiste, ki obiskujejo program male šole v vrtcih. S tem odpravljajo plavalno nepismenost in to dokaj uspešno, saj po tečaju v tretjem razredu med učenci praktično ni več neplavalcev. Poleg tega pa seveda pripravljajo tudi občinsko šolsko prvenstvo za najboljše. Letos se je pomerilo 68 plavalcev in plavalk iz vseh treh osnovnih šol. Rezultati: letnik 1978 in mlajši 25 m - prsno - fantje: 1. Aleš Belak 21,47; 2. Toni Džukanovič 21,70 (oba Polet); 3. Andželko Lucič 22,40 (Storžič); dekleta: 1. Maja Japelj 21,57; 2. Neža Globočnik 21,59; 3. Lenča Gra-dišar (vse Polet) 22,32; 25 m - prosto - fantje: 1. Roman Kutin (Polet) 17,90; 2. Luka Kemperle (Storžič) 18,90; 3. Gregor Gračnar (Polet) 18,67; dekleta: 1. Maja Japelj (Polet) 17,87; 2. Saša Mihevc 17,90; 3. Ajda Prohart (obe Storžič) 22,00; letnik 1976/77 50 m - prsno - fantje: 1. Sašo Pajntar (Polet) 4,28; 2. Abedin Biberovič (Storžič) 44,24; 3. Erik Grmovšek (Polet) 46,65; dekleta: 1. Tina Kramarič (Storžič) 47,80; 2. Darja Blažič (Polet) 49,10; 3. Katja Herak (Polet) 53,00; 50 m - prosto - fantje: 1. Sašo Pajntar (Polet) 34,07; 2. Abedin Biberovič (Storžič) 34,37; 3. Mladen Makarov (Polet) 35,86; dekleta: 1. Tina Kramarič 40,77; 2. Saša Godejša 50,32; 3. Katarina Kešina (vse Storžič) 54,75. Janez Kikel Občinski prvak OŠ France Prešeren Kranj - Mlajše pionirke so končale občinsko prvenstvo ŠŠD občine Kranj v odbojki. Nastopile so štiri ekipe, organizacijo pa je izvedlo vodstvo ŠŠD Osnovne šole Stane Žagar. Končni vrstni red: 1. ŠŠD OŠ France Prešeren, 2. ŠŠD OŠ Bratstvo in enotnost, 3. ŠŠD OŠ Stane Žagar, 4. ŠŠD OŠ Matija Čop. Milan Čadež Živahno v Križah Tržič - V TVD Partizan v Križah je namiznoteniška dejavnost med najbolj razširjenimi. Neumorni Janez Muzik, ki skrbi za vse, kar se dogaja v namiznoteniški sekciji, je bil glavni tudi pri organizaciji občinskega šolskega prvenstva. V telovadnici osnovne šole Kokrškega odreda se je zbralo 25 mladih igralcev, predvsem z matične osnovne šole. Ekipno je med fanti zmagala prva domača ekipa v postavi Polanšek, Konic in Sne-dic, med dekleti pa druga ekipa ŠŠD Kokrški odred, v kateri sta nastopila Vesna Šparovec in Andreja Jenko. Med posamezniki pa so bili najboljši: fantje do 4. razreda: 1. Anže Žepič, 2. Tjuš Aljančič, 3. Simon Žepič in 4. Aleš Jazbec (vsi K. odred); fantje od 5. - 8. razreda: 1. Matej Poljanšek, 2. Matjaž Mali, 3. Klemen Snedic in 4. Blaž Konic (vsi K. odred); dekleta od 5. - 8. razreda: 1. Andreja Mežek, 2. Vesna Šparovec, 3. Urša Žepič in 4. Ana Muzik (vse K. odred). Najboljše pionirke osnovne šole Lucijan Seljak Kranj - V Kranju je bilo področno prvenstvo v rokometu za starejše pionirke. Organizator ŠŠD Osnovna šola Lucijan Seljak je tekmovanje pripravilo tako, kot si to v prihodnje le želimo. Skoda je le, da na gorenjskem prvenstvu niso sodelovale pionirke Jesenice in Tržič Rezultati: ŠŠD A. T. Linhart: ŠŠD L. Seljak 7 : 15 ŠŠD L. Seljak : ŠŠD Preš. birgade 7 : 6, ŠŠD Preš. brigade : ŠŠD A. T. Linhart 21 : 9, Lestvica: 1. ŠŠD Lucijan Seljak Kranj 2 2 0 0 22 : 13 4 2. ŠŠD Prešernovih brigad Železniki 2 1 0 1 27 : 16 2, 3. ŠSD Anton Tomaž Linhart Radovljica 2 0 0 2 16 : 36 0. Po končanem tekmovanju je ravnatelj Osnovne šole Lucijan Seljak, Marijan Konjar, podelil medalje in priznanja vsem nastopajočim. Milan Čadež Gorenjsko prvenstvo v rokometu ŠŠD Podlubnik z OŠ Ivana Groharja je v četrtek, 11. aprila 1991, organiziral v športni dvorani Poden v Škofji Loki, gorenjsko prvenstvo v rokometu za starejše pionirje - letnik 1976 in mlajše. Na tekmovanju so nastopile ekipe osnovnih šol, ki so bile najboljše v svoji občini. Ker je bil letos spremenjen sistem tekmovanja, je bilo nekaj napak pri razumevanju pravil tekmovanja tako v posameznih občinah kot tudi v območju. REZULTATI: OŠ Ivan Grohar - Škofja Loka: OŠ F. S. Finžgar - Lesce 15 : 14, OŠ F. S. Finžgar: OS Kokrški odred - Križe 19 : 19, OŠ Kokrški odred - Križe : OŠ Ivan Grohar - Šk. Loka 17 : 20. OŠ France Prešeren iz Kranja je vse tekme izgubila z 10:0, ker je nastopila s selekcijo Kranja. Vse tekme je sodil David Komovec iz Preddvora. V nadaljnje tekmovanje - četrtfinale RS - sta se uvrstili ekipi ŠŠD PODLUBNIK in ekipa z OŠ F.S. FINŽGAR. Marko Primožič Torek, 7. maja 1991 OČI UŽIVALI M Kranj - V organizaciji ZTKO Kranj in prizadevnih vzgojiteljic pod vodstvom Irene Pavčeve smo izvedli prvi »vrtec na snegu«. V veliko pomoč nam je bil kolektiv Šport hotela Pokljuka. V dveh skupinah je bilo vključenih 41 otrok iz vrtcev Josipa Broza -Tito, Janina, Kekec, Čriček. Vključeni pa so bili tudi otroci, ki že obiskujejo malo šolo, vendar so v domačem varstvu. Za obe skupini je bilo dovolj snega, tako da so se otroci imeli tako, kot smo si vsi želeli. Sedem vzgojiteljic je prevzelo varstvo po 24 ur na dan, kar je še posebna pohvala tudi za njihovo prizadevnost kljub skromnemu plačilu. Vrtec na snegu je potekal na prostovoljni osnovi, povezan pa je bil s prispevkom staršev. Kljub prispevku 1.200 din za otroka pa je ZTKO dodatno prispevala še 300 din. Smola z vremenom je pripomogla k temu, da je doma ostalo še 30 otrok. Začetek je obetaven in le upamo lahko v zadovoljstvo naših otrok, da bomo s tako obliko dela in vzgoje nadaljevali tudi v prihodnje. Milan Čadež Foto: Jana Remic Naj že pride težko pričakovani avtobus Prvenstvo ŠŠD Kranj Kranj - Na občinskem prvenstvu Kranja v rokometu za mlajše pionirke je prvo mesto osvojila ekipa ŠŠD Osnovne šole France Prešeren, pri starejših pionirkah pa je prvo mesto pripadlo ŠŠD Osnovne šole Lucijan Seljak. Končne razvrstitve: MLAJŠE PIONIRKE Končni vrstni red: 1. F. Prešeren, 8, 800, 148:20, 16; 2. L. Seljak, 8, 503, 64:71, 10; 3. Br. in Enot., 8, 404, 65:75, 8; 4. M. Čop, 8, 602, 49:81, 4; 5. S. Jenko, 8, 701, 24:103, 2. STAREJŠE PIONIRKE Končni vrstni red: 1. L. Seljak, 4, 400, 39:28, 8; 2. M. Valjavec, 4, 301, 53:23, 6; 3. Br. in Enot., 4, 112, 46:48, 3; 4. J. B. Tito, 4, 112, 38:46, 3; 5. M. Čop, 4, 004, 20:51, 0. Izven konkurence: F. Prešeren, S. Jenko. Milan Čadež Bomo res v takem hotelu Vrtec na ledu Kranju - ZTKO Kranj je za predšolske izvedla »vrtec na ledu«. V enotedenski šoli drsanja so se otroci naučili prvih veščin, tudi hoje z drsalkami po ledu. Na koncu so bili nekateri že pravi mojstri. V nadaljevanju je delno poskrbljeno za dečke, ki se lahko vključijo v hokejsko šolo pri HK Triglav in nadaljujejo z dejavnostjo. Smolo pa imajo deklice, ki bi z drsanjem nadaljevale, pa na žalost v Kranju ni drsalne šole. Kako lepo bi bilo plesati na ledu! Zaenkrat ostajajo to le sanje in upanje, da se bo našel tudi zanesenjak, ki bo začel s šolo drsanja. Letos je bilo 215 otrok v tem privlačnem vrtcu... Milan Čadež Foto: Jana Remic Led je trd, nič se ne ve! lili MmBBmH^^;- gre. Prvi korak brez pomoči Najvažnejše je, da so drsalke zavezane tako, da ne bodo za menoj kazali in govorili: »Poglej jo račko«! Namizni tenis Tržič, aprila - Člani namiznoteniške sekcije TVD Partizan Križe, ki so zelo aktivni tudi v osnovni šoli Kokrškega odreda v Krizah, so pripravili prvenstvo te šole v namiznem tenisu. Nastopili so najboljši igralci od 1. do 8. razreda, skupaj 28. Med najmlajšimi je med učenkami naslov šolske prvakinje osvojila Mateja Muzik, med učenci pa Tjuš Aljančič pred Anžetom Žepičem in Petrom Močnikom. V skupini učenk od 5. do 8. razreda je zmagala Andreja Mežek, ki je v finalu premagala Urško Žepič, tretje mesto pa sta osvojili Andreja Jenko in Vesna Šparovec. Med fanti je v isti starostni skupini zmagal Matej Poljanšek, ki je bil v finalu uspešnejši od Matjaža Malija, na tretje mesto pa sta se uvrstila Sladžan Bučič in Aljaž Mali. Janez Kikel Naučili smo se drsati, dobili smo priponke in diplome 1 Ct B1' na avtobus moramo počakati, da nas pripelje nazaj v je prijetno. Trgovci najboljši Škofja Loka, aprila - V organizaciji ŠŠD Kovinar pri SKCPŠ v Škofji Loki je bilo sredi aprila gorenjsko prvenstvo srednješolcev v malem nogometu. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip, ki so se med seboj pomerile v treh predtekmovalnih skupinah. V finalu so tako nastopili: dijaki SKCPŠ iz Škofje Loke, SŠEDU iz Kranja in SŠTD iz Kranja. V medsebojnih srečanjih so z najboljšo igro oba nasprotnika premagali igralci SŠTD iz Kranja in tako postali gorenjski srednješolski prvaki. • M. Kordež Ločanke spet republiške prva • M & • Škofja Loka, aprila - Že četrtič zapored so k°šarkaric ^j* jeloške Gimnazije postale republiške srednješolske P^ ^0\\ Uspešne so bile na področnem prvenstvu v Škofji Lok , ^ y C nalu republiškega prvenstva v Sežani in nato še na H 1JU. . : fllOl' Na finalni turnir so prišle štiri ekipe, vse z ena r'erna^ nostmi za zmago. Škofjeločanke so v prvi te k"?1 P :e iz [ 5 mariborske gimnazijke (53 : 48), v drugi tekmi dija* .Jg0b^ ljanske gimnazije (44 : 38), tretjo tekmo pa so tesn°kipi je/L celjskimi gimnazijkami (41 : 43). O zmagovalni e K, ew koncu odločala razlika v koših, saj so imele pr .uc pf enako število točk. Zmagale so škofjeloške S,m^fjeloćanJy gimnazijkami Celja in Gimnazije Poljane. Za pejjč, 0% so igrale: Aljoša Luskovec, Petra Čadež, Sandra p-^oži^j Hunvits, Tina Poljanec, Saša Šifrar, bolna Maša r ^ \\ v finalu ni igrala. Ekipo sta od zmage do zmag stre' Dumenčič in Andrej Zumer. V Celju je bila naJD° j^de* Aljoša Luskavec, ki je dosegla 72 točk. • la naj--- ti Milena K°r Vab jAU ŠOLA PLAVANJA rijDl LETOS BO MALA ŠOLA PLAVANJA... dazaj'*^ T V starem bazenu ZTKO v Savskem logu. V upanju, z0clD .J'c'ln da se nam bodo v prihodnjem letu pogoji izboljšali <^en J tečaj karateja - 25- urni tečaj, tečaj rit-. « nalet) - 25-urni tečaj, .^javnosti: h WSivthotelu Šport! M|>iej,„ J"Je Sport commerc '^'raV J" 0P°rt commerce na Pokljuki že dve leti uspešno or-8anj2j lmske in poletne šole v naravi, zato smo se odločili, da ), tenjnje' Pohodništvo, orientacija, kolesarjenje, (mountain . Teča:?' rokomet, nogomet, odbojka, namizni tenis. V ^dansk ga Jezika potekajo izmenično v dopoldanskem in kotenj rji, ,m Času, ne samo v predavalnici, temveč tudi v na-e|ev, D°vu (ob spoznavanju narave, pri nabiranju gozdnih IL Portn' • Program bo prilagojen znanju udeležencev, bol endare dejavnosti potekajo po vnaprej določenem progra-r alsl(A^S? odvisne od vremena. Predvidoma potekajo v doli °bve?času- IL Pr0graer'u °odo igre za otroke, ogled videofilmov. !Vtr°k Dr"1 Potekal pod vodstvom pedagogov. Zaželeno je, f,,r°st otr ",nese s seboj lopar za tenis in namizni tenis. I>li,j; r°k: 9 do 13 let. |dj\ ' do 30. 6. 1991, 2. 30. 6. do 7. 7. 1991, 3. 7. 7. do l* i^3Ui^Ltečaf'^5n-ega Programa, ki vključuje 7 polnih penzionov, L EM OK1 šPortne dejavnosti je 3.987 din ali protivrednost 1 0(1 Vred pr,-iavi Je potrebno plačati akontacijo (30 odsto-a^je. nosti aranžmaja). Plačana akontacija je potrdilo re-"im r'jave e,, • * JC-tel. 06^Prejema Šport hotel Pokljuka, Goreljek 103, 64260 'C° in n-/ l'021- Pokličite ali pišite, poslali vam bomo pri-"dvodila. ^k>laVsk ?ftDlClONALNI TEK RlGUVSKEM NARODNEM PARKU ,,sl tekači iz Mojstrane letos že osmič organizirajo tek V0 letos •narodnem Parku- v sodelovanju z ZTKO Jeseni-l%i • n* rvj" tek Pripravili 19. maja s startom ob 10. uri v Ka?' Pioni V ,n cicibanke bodo tekli na 1 km dolgi progi, >*ka P° čud na 4 km< osta'i Pa na I4 km dolgi proti. Proga Sr• riJavite°Vlt,,h dolinah Vrat, Kota in Krme. Ni pretirano \ !Javiin0 ion dve uri pred startom na štartnem mestu. \ k^0 val p- ° din bo vsak udeleženec prejel toplo malico, \ kate80r'-Dk Se bodo žrerjale nagrade. Prvi trije v posa-iSe PriJav j2 !Ja Prejmejo medalje. Organizatorji so že dobili ^ihr.es niso IUJIne< tako da bo tekmovanje mednarodno. Ker 'Jubiteij Pret,rano zahtevne, pričakujejo tudi udeležbo do- BALINANJE Kranj - Na Gorenjskem je po številu ekip najmnožičnejše vsekakor balinanje. Med petimi občinami je po množičnosti na prvem mestu občina Kranj, ne zaostajajo pa tudi po kvaliteti posameznikov. Želimo si, da se s to zvrstjo športa seznanite in si ogledate katero od prvenstvenih tekem. Da se boste lažje odločili za ogled, smo pripravili letošnji koledar medsebojnih srečanj I. zvezne lige, v kateri nastopa ekipa BK Radovljica, medrepubliško lito - sever, v kateri imamo Gorenjci kar dva predstavnika, in sicer: BK primskovo in KB Huje, Republiško ligo - sever, v kateri tekmujejo BK Center in BK Cirče iz Kranja, BK Lesce iz Lesc, BK Loka iz Škofje Loke ter 5. avgust iz Tržiča, I. gorenjsko ligo ter II. gorenjsko ligo sever in zahod. Poleg koledarja za ekipna tekmovanja pa je tudi že sprejet koledar za dvojice in posameznike ter pokazal BZS. Na tekmah še niso prepovedali športnega navijanja, zato boste s svojo prisotnostjo in bodrenjem lahko tudi sami prispevali k uspehu domače ekipe, lahko pa tudi gostujoče, če bodo pokazali več znanja in borbenosti. Milan Čadež I. zvezna liga I. kolo - 11. maja Omiš : Gorčina - Split, Split : Nada - Orkan, Zagreb : Zrinjevac H. - Pazinka, Sežana : Skala - R. Benčič, Ljubljana : Brdo - Polje, Radovljica : Radovljica - Istra. II. kolo - 18. maja Radovljica : Radovljica - Gorčina, Poreč: Istra - Brdo, Ljubljana : Polje - Skala, Rijeka : R. Benčič - Zrinjevac H., Pazin : Pazinka - Nada, Drugi rat : Orkan - Split. III. kolo - 25. maja Omiš : Gorčina - Orkan, Split : Split - Pazinka, Split : Nada - R. Benčič, Zagreb : Zrinjevac H. - Polje, Sežana : Skala - Istra, Ljubljana : Brdo - Radovljica. Medrepubliška liga - sever Opomba: Bičevje je namesto Špice I. kolo - 11. maja Zagreb : Hajduk - Špica, Ljubljana : Svoboda - Sloga, Škofja Loka : Trata - Šiška, Zagreb : Industrogradnja - Huje, Zagreb : Dubrava - Zagreb, Kranj : Primskovo - Balinček. II. kolo - 18. maja Kranj : Primskovo - Hajduk, Ljubljana - Balinček - Dubrava, Zagreb : Zagreb - Industrogradnja, Kranj : Huje - Trata, Ljubljana : Šiška - Svoboda, Ljubljana : Sloga - Špica. III. kolo - 25. maja Zagreb : Hajduk - Sloga, Ljubljana : Špica - Šiška, Ljubljana : Svoboda - Huje, Škofja Loka : Trata - Zagreb, Zagreb : Industrogradnja - Balinček, Zagreb : Dubrava - Primskovo. Republiška liga - sever, razpored za leto 1991 I. kolo - 11. maja Loka 1000 : Dolomiti, Slavija : A. Besednjak, Virtus : Lesce, 5. avgust : Iskra CEO, Center : Partizan, prosta ekipa Cirče. II. kolo - 18. maja Partizan : 5. avgust, Iskra CEO : Virtus, Lesce : Slavija, A. Besednjak : L6ka 1000, Dolomiti : Čirče, prosta ekipa Center. III. kolo - 25. maja Čirče : A. Besednjak, Loka 1000 : Lesce, Slavija : Iskra CEO, Virtus : Partizan, 5. avgust : Center, prosta ekipa Dolomiti. IV. kolo - 8. junija Center : Virtus, Partizan : Slavija, Iskra CEO : Loka 1000, Lesce : Čirče, A. Besednjak : Dolomiti, prosta ekipa Avgust. 1. gorenjska liga 1. kolo - 24. maja ob 16. uri Kres J : Zarica, Planina : Kokra, Jesenice : Rogovila, Kres Z. : Gor. vas, Borec : Žiri, Bistrica prosta; 2. kolo - 31. maja Žiri : Kres Ž., Gor. vas : Jesenice, Rogovila : Planina, Kokra : Kres J., Zarica : Bistrica, Borec prost. 2. gorenjska liga sever 1. kolo - 21. maja ob 17. uri Br. Smuk : Žirovnica, Alpetour - Plavž, Planina 91 : Bohinj, V. stolp prost; 2. kolo - 28. maja Plavž - Planina 91, Žirovnica : Alpetour, V. stolp : Br. Smuk, Bohinj prost; 3. kolo - 4. junija Alpetour : V. stolp, Planina 91 : Žirovnica, Bohinj : Plavž, Br. Smuk prost. 2. gorenjska liga zahod 1. kolo - 21. maja ob 17. uri Šenčur : Sava, Dvor : Predoslje, Kok. log : Visoko, Bitnje proste; 2. kolo - 28. maja Predoslje : Kok. log, Sava : Dvor, Bitnje : Šenčur, Visoko prosto; 3. kolo - 4. junija Dvor : Bitnje, Kok. log : Sava, Visoko : Predoslje, Šenčur prost. Novice NA TABORJENJE! Tudi letos bo taborjenje v Fazani, ki bo potekalo takole: od 17. junija do 24. junija za Osnovno šolo Peter Kavčič, od 24. junija do 1. julija za Osnovno šolo Ivana Groharja, od 6. julija do 16. julija za gasilce, od 16. julija do 26. julija bo družinska imena, od 26. julija do 5. avgusta pa bo športna izmena. Tabornina je od 154 do 192 DEM (odvisno od starosti), v ceni pa je vračunana nastanitev, prehrana, prevoz, vse vrste taks, razen takse za osebni avto. Prevoznih stroškov v primeru lastnega prevoza ne vračajo, lastnik osebnega avtomobila pa je dolžan sam poravnati takso za avto v višini ene marke na dan. Akontacijo tabornine (30 odstotkov), ki šteje kot prijava, je potrebno vplačati najkasneje do 20. maja pri Marjanu Kalamarju v Športni dvorani na Podnu. Celotno tabornino pa je potrebno poravnati do 10. julija. Prvenstvo gorenjske v šahu Kranj, aprila - V soboto, 20. aprila, je bilo na osnovni šoli Stane Žagar v Kranju šahovsko prvenstvo Gorenjske za starejše pionirje in pionirke. V konkurenci pionirjev je sodelovalo 18 igralcev, med pionirkami pa 15 igralk. Igrali so 9 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 30 minut na igralca. Med pionirji je z 8,5 točke zmagal Boštjan Markun (OŠ France Prešeren, Kranj), pred Klemenom Klavčičem (8, OŠ Stane Žagar, Kranj) in Blažem Kosmačem (6,5 OŠ Matija Čop, Kranj). Pri pionirkah so za razred odstopale 4 igralke. Prva je bila Jasmina Hadžič (8, OŠ Prežihov Voranc, Jesenice), druga Saška Je- BALINARSKIM KLUBOM V OBČINI KRANJ Komisija za balinanje razpisuje občinsko prvenstvo dvojic v balinanju za leto 1991, ki bo potekalo maja 1991. Klubi lahko prijavijo do 5 dvojic, za dvojico pa se vplača štartnina po 50 din na žiro računh 51500-678-82913 - ZTKO Kranj ali osebno v pisarni. Tekmovanje bo potekalo po lanskoletnem sistemu. Prijave se zbirajo na naslov: ZTKO Kranj, Partizanska 37. Če ob prijavi ne bo vplačana štartnina, se pri razporedu dvojice ne bodo upoštevale. Pohod na Stol bo 25. maja Jesenice - Letošnji 26. pohod na najvišji vrh Karavank bo v soboto, 25. maja. Obeta se nekaj novosti in sprememb. Organizacijo in izvedbo so prevzeli člani ZTKO Jesenice. Zaradi zmanjšanja stroškov, bo pohod odslej le enodnevni. Novost na letošnjem pohodu bo tudi ta, da bo v nedeljo, 26. maja, organizirani izleti večjih skupin planincev na druge okoliške vrhove. Svoje želje morajo sporočiti na sedež ZTKO Jesenice, Ledarska 4, informacije dobijo tudi po telefonu št. 064/81-579. Janko Rabič kler (7, OŠ Prežihov Voranc, Jesenice), tretja Maja §orli (7, OŠ Matija Čop, Kranj) in četrta Barbara Gričar (7, OS Prežihov Voranc, Jesenice). Prva dva iz vsake konkurence sta se uvrstila na prvenstvo Slovenije, ki bo od 3. - 5. maja v Šport hotelu na Pokljuki v organizaciji SS Tomo Zupan, Kranj. Aleš Drinovec Program izletov planinskega društva kranj Kranj, maja - Pri Planinskem društvu Kranj, na odseku za planinsko hojo in vodništvo, so tudi letos pripravili vrsto izletov. Deset so jih planinci že opravili, maja pa bodo še trije izleti. Tako se bodo planinci v nedeljo, 13. maja, odpravili na Blegoš, v soboto, 18. maja, bo organiziran turni smuk, v petek, 26. maja, pa bo pohod na Stol. V soboto, 1. junija, bo izlet na Golte-niški Snežnik. Kot zagotavljajo, vse njihove izlete, ture in pohode vodijo strokovno usposobljeni planinski in gorski vodniki. Za vse dodatne informacije se lahko oglasite v njihovi pisarni na Koroški cesti 27, ki je odprta v ponedeljek in torek od 8. do 11. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 13. do 17. ure. V pisarni lahko kupite planinsko literaturo in plačate članarino. Društvena pisarna sprejema prijave in vplačila za najavljene izlete ter daje različne druge informacije s področja planinstva. Letovanje za najmlajše Lani smo uredili prva letovanja otrok na Pokljuki v Šport Hotelu. Otroci so bili navdušeni navkljub manjšim začetniškim napakam. Vsak začetek je povezan z novimi spoznanji in pričakovali smo manjše tehnične spodrsljaje, ki pa so se z iznajdljivostjo vzgojiteljic sproti odpravljali. Prvi namen je bil dosežen. Tako si nekateri želijo ponovnega letovanja na Pokljuki, ker so bili navdušeni nad tako obliko dejavnosti. Po zadnjih raziskavah je bilo ugotovljeno, da nekaterim Otrokom priporočajo letovanje v gorskem svetu in Pokljuka je s svojo okolico pravo mesto. Tudi z namestitvijo otrok v hotelu smo rešili vrsto problemov, ki se pojavljajo drugod, naprimer z osebno higieno ipd. Izmene smo predvideli in določili: I. izmena od 3. 6. do 7. 6. 1991, II. izmena od 10. 6. do 14. 6. 1991, III. izmena od 17. 6. do 21. 6. 1991. Cena za 5-dnevno bivanje z vsemi spremljajočimi stroški je za otroka 1.300,00 din. Prijave in prispevki za letovanje na Pokljuki se zbirajo v vrtcih, zadnji rok prijav je 10. maj 1991. Vse informacije dobite pri vzgojiteljici v vrtcu ali po tel. 211-176 ZTKO Kranj Milan Čadež. Pozdrav stotinki Naročnik Stotinke sem bil od vsega začetka (junij 1988!). V 26. številki Gorenjskega glasa je kot priloga izšla "napovedna" številka Glasove Stotinke, kar z veseljem sprejemam in pozdravljam odločitev Gorenjskega glasa, da je začel s to, za športnike tako zaželjeno akcijo in bo v prihodnje (upam in želim) izhajala Glasova Stotinka enkrat mesečno. Vse, ki so sodelovali pri pripravi napovedane številke, lahko pohvalim, da so se potrudili in nam "natresli" kar precej pestro vsebino športnih novic z Gorenjskega. Gorenjska namreč potrebuje takšno informiranje, ker so bila glasila posameznih občin (Tržič, Kranj) preveč le občinska. To pismo sem napisal kot spodbudo vsem, ki bodo v prihodnje sodelovali pri urejanju Glasove Stotinke in jim zaželim čimveč uspehov pri tem. Tudi oblikovno mi je Glasova Stotinka všeč, posebej "glava". Upam, da bo uspelo urednikom Glasove Stotinke zajeti v prihodnje še več športnih panog (rezultati občinskih lig), pa tudi planinstvo bo verjetno našlo prostor v prilogi. Zato vam tokrat pošiljam program Odseka za planinsko hojo in vodništvo PD Kranj in obljubljam, da se bom v prihodnje še oglasil. Športni pozdrav! • Dušan Feldin Junija bosta dve veliki kolesarski prireditvi Maraton Franja in Maraton prijateljstva Kranj, aprila - Kolesarsko društvo Rog in Organizacijski odbor Maratona Franja sta pred kratkim razpisala 10. kolesarski maraton Franja in 4. maraton prijateljstva. Maraton prijateljstva bo 2. junija, Maraton Franja pa ima letos spremenjen datum in bo namesto običajnega 22. julija na sporedu že zadnjo soboto junija, 29. junija. Maratona Franje se vsako leto udeleži nad 1500 kolesarjev, tako množično udeležbo pa organizatorji pričakujejo tudi letos. Start letošnjega maratona bo ob 8. uri na športnem igrišču IC ONZ - Tacen, cilj pa na istem mestu do 16. ure. Proga maratona poteka od Tacna, prek Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Idrije, Cerkna, Škofje Loke in Vodic v Tacen. Maratona se smejo udeležiti domači in tuji kolesarji, ki bodo razdeljeni v devet kategorij, štiri moške, dve ženski, ter dve moški kategoriji in ena ženska pri gorskih kolesih. Udeleženci maratona se prijavijo, sami izpolnejo kontrolni karton, kontrolni žig pa prejmejo na startu v Tacnu in kontrolni postaji po vzponu na Kladje. Po prihodu na cilj v Tacnu oddajo karton sodniški komisiji. S prihodom na start maratonci potrdijo, da so seznanjeni z določili razpisa in da se z njimi strinjajo Organizator maratona v razpisu opozarja, da ne odgovarja za morebitne posledice, ki bi jih maratonec povzročil sebi ali drugim udeležencem. Servis koles na progi ali v okrepčevalnici je brezplačen, razen rezervnih delov, ki bi jih maratonec potreboval za nadaljevanje vožnje. Štartnina za vse maratonce je v predprijavi 200 din, ob startu v Tacnu pa 300 din. Prijave zbira Tovarna Rog, Trubarjeva 72 v Ljubljani, zbirala pa jih bo tudi sindikalna skupina Tovarne Rog na kolesarskih maratonih, ki so v koledarju Kolesarske zveze. Organizacijski odbor je sklenil, da na 10. jubilejnem maratonu podeli udeležencem, ki so se uspešno udeležili vseh dosedanjih maratonov in bodo prevozili tudi 10. maraton Franja, posebno spominsko medaljo. Ti kolesarji bodo imeli posebne štartne številke in kartončke, zato se morajo z dopisnico posebej prijaviti v predprijavi. Te predprijave bodo sprejemali samo do 25. maja, saj bo organizacijski odbor za vsakega udeleženca preverjal dosedanjo udeležbo. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Maraton Franja bo potekal pod pokroviteljstvom Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV, Tovarne dvokoles Rog in Nedeljskega dnevnika, generalni pokrovitelj je Mednarodno podjetje Slovenijales. Kolesarski maraton bo izveden ob normalnem prometu, udeleženci bodo vozili v skladu s cestnoprometnimi predpisi in na lastno odgovornost. Na progi bodo zagotovljene brezplačne okrepčevalnice v Idriji (Kolinska), v Cerknem (Radenska), na Kladju (Droga), v Gorenji vasi (Krka), v Škofji Loki (Podravka) in Jeperci (Fructal). Kolesarji, ki bodo v določenem času uspešno prevozili progo, prejmejo na cilju medaljo in Bilten, zmagovalci v posameznih kategorijah pa tudi pokale. Pokale dobi tudi pet najštevilčnejših organizacij ali organiziranih skupin. Sestavni del prireditve bo Maraton Franja za paraplegike, ki bo potekal v Tacnu na 10 oz. 2 kilometrski progi. Maraton Prijateljstva, ki bo 2. junija na progi Ljubljana -Trst, Lonjer pa organizirajo Kolesarsko društvo Rog, Organizacijski odbor maratona Franja, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in KK Adria Lonjer. Število kolesarjev, ki se lahko udeležijo tega maratona je omejeno, zato bo organizacijski odbor upošteval le prvih 300 prijavljenih. Prijave sprejemajo v Tovarni Rog, Trubarjeva 72 v Ljubljani (Jože Nered). Tega maratona se lahko udeleže le kolesarji stari nad 18 let. vsak udeleženec pa mora imeti s seboj veljaven potni list. Start bo 2. junija ob 10. uri pred Obrtnim centrom Ljubljana - Vič. Trasa maratona poteka preko Vrhnike, Logatca, Postojne, Doline pri Senožečah (predviden postanek in osvežitev), Sežane, Fernetičev, Občin, Bazovice in Lonjerja, kjer je cilj. • V. Stanovnik Kranjski plavalci v Plznu Kranj - Med prvomajskimi prazniki je bila skupina 33 kranjskih plavalcev na šestdnevnih pripravah v Plznu (CSF). Sprva je bilo mišljeno, da bodo tjakaj odpotovali najboljši plavalci Triglava, ker pa si je Plavalna zveza Slovenije izbrala kranjski letni bazen za republiške priprave najboljših slovenskih plavalcev, so Kranjčani to izkoristili in k tem pripravam priključili tudi svojo najboljšo ekipo in tako je na Češko odpotovala v bistvu druga kranjska postava. Pri tem je treba poudariti, da gre za zamenjavo kranjskih in plzenskih plavalcev - Cehi hodijo k nam na letne priprave. Triglavani pa k njim na zimske, ker imajo neprimerno boljše pogoje kot Kranj. Kot je bilo med temi pripravami načelno dogovorjeno, pridejo Plzenčani spet v Kranj avgusta, Kranjčani pa bodo odšli v Plzen konec novembra letos. Zaključek priprav je bil obeležen z dvobojem Plzenčanov in Kranjčanov. V vsaki disciplini so se točkovala prva štiri mesta (6, 4, 3 in 1 točka) in na koncu so bili Plzenčani boljši za 12 točk -zmagali so z 90 : 78. Če vemo, da so Triglavani nastopili z drugo ekipo, rezultat ni slab. čeprav je res, da tudi Plzenčani niso nastopili v najmočnejši postavi. Od Kranjčanov so zmagali 50 m kravi Kirbiš (0:56,6) in 200 m mešano Studen s časom 2:29.0. Med dekleti pa so bile prve 100 m prsno Petra Omejc s časom 1:28,2; 100 m delfin Polona Studen (1:13,5) in 200 m mešano Špela Potočnik s časom 2:40.0. Ilija Bregar Prvomajski košarkarski turnir 27. aprila letos je v telovadnici osnovne šole v Kranjski Gori potekal šesti tradicionalni prvomajski turnir v košarki 1991. Turnir so uspešno pripravili kranjskogorski športni delavci, glavni pokrovitelj turnirja pa je bil Turistično društvo Kranjska Gora skupaj z obrtniki in delovnimi organizacijami v Zgornjesavski dolini. Na turnirju je nastopilo 10 ekip, oziroma 74 posameznikov: Morsas, SD Rateče, Prvoborci, Lakersi, Ro-žle, Kaleštre, Pizzeria Lipa, Smrkci, Medvedki in Krfjolce - Ki-lerji. Najboljši strelci letošnjega turnirja v košarki so bili Klav-žar (Rožle) 68 točk, Trojanšek (Lakersi) 51 točk in Jelovčan (Kaleštre) 50 točk. Na turnirju je bilo doseženih 712 košev, skupaj v šestih letih pa že 3695 košev. Posebno nagrado za doseženi skupni 3000 koš je prejel Žiga Zidan (Krfjolce - Kilerji). Ekipa Rožle je osvojila prehodni pokal tretjič zapored in jim tako pokal pripada v trajno last. Končni vrstni red letošnjega turnirja: 1. Rožle, 2. Lakersi, 3. Kaleštre, 4. Pizzeria Lipa, od 5. do 10. mesta: Smrkci. SD Rateče, Krfjolce - Kilerji, Morsas; Medvedi in Prvoborci. V turnirju trojk pa so bili najbolj uspešni: I. Grega Miklič 9/6, 2. Trojanšek 9/5 in 3. Klavžar 9/5. Lojze Kerštan Vaterpolo Tekma v Kranju bo jutri Kranj, 7. maja - Če vreme ne bo nagajalo, bo tekma med vaterpolisti kranjskega Triglava in Bellvuejem, ki bi morala biti minulo soboto, pa Dubravčanov ni bilo v Kranj, jutri, 8. maja, ob 18. uri na letnem bazenu v Kranju. To je predzadnja tekma Triglavanov in zadnja v domačem bazenu, že na prejšnji pa so si Kranjčani zagotovili prvo mesto v 1. B zvezni vaterpolski ligi. ® V. S. V Mengšu in Domžalah se merijo tenisači na drugem teniškem turnirju Slovenija Open Uspešen začetek Marka Pora Domžale, 5. maja - Od minulega konca tedna do nedelje, 12. maja, potekajo na igriščih teniškega centra Ten - Ten v Domžalah in v dvorani v Mengušu boji tenisačev za nagradni sklad 50 tisoč dolarjev. Tekmovanje so slavnostno odprli včeraj popoldne, ko se je začel tudi glavni turnir. Zanimivi boji v kvalifikacijah so se zaradi slabega vremena začeli v nedeljo v prekrasni novi teniški dvorani v Mengšu, največje prijetno presenečenje pa je bil Marko Por, član Triglava iz Kranja, ki je sicer trenutno vojak v Tolminu. Nasmejan je bil že po prvem kolu, koje premagal Spanca Aparisi-ja 4 : 6, 7 : 6 in 6 : 0. V drugem kolu mu ie žreb za nasprotnika namenil Blaža Trupeja iz Medvod, ki pa ga je ugnal z rezultatom 6 : 3, 6 : 2. Tako se je uvrstil v finale kvalifikacijskega turnirja. Na kvalifikacijskem turnirju je nastopil tudi član Triglava Žiga Janškovec, ki pa ga je premagal (6:1,6:4) jugoslovanski prvak Srdjan Muškatirovič, ki se je kot naš drugi predstavnik uvrstil v finale kvalifikacij- Marko Por SLOVENIA OPEN 9j challenger tournament skega turnirja. Naj omemm°j še, da je bilo v nedeljo ob 12-t uri tudi svečano žrebanje parov za glavni turnir, na katerem p* j naši tenisači niso imeli p?sw ne sreče, saj je Iztok Božič & bil za prvega nasprotnika Bruna Orešarja, Jaka Božič pa Italijana Masima Cierra. Slobodan Živojinovič, ki bo pravoj tovo atrakcija turnirja to zahteval vvild cart in dodm no vvild cart za Nebojšo Djom-jeviča), pa se bo v prvem kolu pomeril s Špancem Roigo. • V. Stanovnik, Slike: J. Cfel«1 V nedeljo so v tiskovnem središču teniškega centra TEN TEN v Domžalah, v navzočnosti direktorja turnirja Nikola Špeara, svečano izžrebali pare za glavni turnir. Naši pri žrebu niso imeli posebne sreče. Srečanje z najboljšimi smučarji Zlata smučka Franci ju Petku Žirovnica, 6. maja - Smučarsko skakalni klub Stol iz Žirovnice pripravlja prireditev ob podelitvi "Zlate smučke", ki jo najboljšim smučarjem sezone namenijo pri Sportskih novostih. Javna prireditev, na kateri se bodo novinarji radijskih, televizijskih in časopisnih športnih redakcij pogovarjali tudi z našimi najboljšimi smučarji bo ta četrtek, 9. maja, ob 19.30 v gledališču Tone Čufar. Poleg smučarjev (Nataša Bokal, Veronika Šareč, Jure Košir, Urška Hrovat, Barbara Brleč, Damjan Fras...) in novinarjev bodo v programu sodelovali glasbeniki ansambla Alfija Nipiča in Franc Košir. Zlato smučko bodo letos podelili svetovnemu prvaku Franciju Petku. • V. S. Zaradi slabega vremena so bila kvalifikacijska srečanja v novi teniški dvorani v Mengšu. Vaterpolo VK Diskoteka Gorjanc prvi čudovit'! Pohod na Blegoš Kranj, 5. maja - Planinsko društvo Kranj vabi na tradicionalni pohod na Blegoš, ki bo to nedeljo, 12. maja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina, peljal pa bo do Javoru. Tura ni težka, oprema pa je lahko planinska. Hoja bo trajala približno štiri do pet ur. Od koče na Blegošu se bodo planinci vrnili do Leskovice, kjer bo čakal avtobus. V Kranj naj bi se vrnili po 15. uri. Izlet bosta vodila Joži Muršec in Jože Jošt, prijave pa sprejema pisarna Planinskega društva v Kranju do zasedbe mest v avtobusu. • V. S. Turnir v malem nogometu Selca, 6. maja - Športno društvo Selca organizira to soboto, 11. maja, tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo na igrišču v Dašnici. Prijave sprejemajo do petka, 10. maja, do 20. ure, ko bo v Kulturnem domu v Selcih žrebanje. Prijavite se lahko Marku Čenčiču v Selcih (tel. 66 460) ali Branetu Bertonclju na Kresu (tel. 67-316). Štartina za turnir znaša 300 dinarjev in jo lahko poravnate ali osebno ob prijavi ali na žiro račun Športnega društva Selca (51510 - 678 - 98086). Tri najboljše ekipe bodo dobile pokale. Ob turnirju bo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, začel pa se bo ob 14. uri. • V. S. V Ratečah o usodi Planice Rateče, 25. aprila - Zadnji četrtek so v prostorih sedeža krajevne skupnosti na pobudo krajanov Rateč za skupno mizo sedli nekateri člani Planiškega komiteja, predsednik Andrej Marine, Janez Gorišek predstavniki jeseniške občine, župan dr. Božidar Brudar, predsednica IS Rina Klinar ter krajani Rateč. Vzrok sestanka je bil projekt o prihodnosti športno - turističnega centra Planica, ki ga načrtuje Planiški komite, s katerim pa krajani Rateč ne soglašajo v celoti. Na sestanku so predstavniki zadevi ostaja grenak priokus. ,. . hjl v nedelj*| Kranj, aprila - Na zaključnem turnirju v vaterpolu, ki je o" ^,|jsH 21. aprila, na zimskem bazenu v Kranju, so zasluženo slavili va diskoteke Gorjanc. V dveh skupinah je nastopilo šest ekip« f Rezultati predtekmovanj: Diskoteka Gorjanc - Kokra 16 : 5, ,el\): ka Gorjanc - Neptun 12:7, Kokra - Neptun 6 : 6, Triglav (K< ^| Vodovodni stolp 14 : 8, Omnia šport : Triglav (kadeti) 7 :U p vodni stolp - Omnia šport 13 : 8. V tekmi za peto mesto je eK^cSl0'f kre premagala Omnio šport z rezultatom 12 : 10. za tretje ci\i Neptun izgubil z Vodovodnim stolpom 10 : 12, v tekmi za P^tpV ll pa so slavili vaterpolisti Diskoteke Gorjanc, ki so ekipo kao ^ glava premagali z rezultatom 12 : 9. Najboljši strelec turnirja J ^ Jure Gantar, najboljši igralec Robi Kodrič in najboljši vra ,jflJ Perkovič. Vsa srečanja so vodili kranjski sodniki: Marjan ^. Tomo Balderman. Dani Rozman, Božo Vidakovič, Blaž Raop Marjan Pičulin m I. Sponzorji, brez katerih bi bilo turnir nei ^ izpeljali, pa so bili: Club Omnia, Sab tradeing. Gostilna Seje / ^flJj rija Orli, Jeans klub Petrič, Pizzerija Porto Bello, Prevozništvu^ nik, Neoplanta, Pizzerija club Gorjanc, Tomaž Sedej Kranj. • J. Marinček Balinanje Memorial Janeza Žana Poljane nad Škofjo Loko - Organizacijski odbor balinarske^., movanja za Memorial Janeza Žana vabi prijatelje rekrea j.^ jjd balinanja na drugo spominsko tekmovanje, ki bo v sobot ^ deljo, 18. in 19. maja, "Na Vidmu" v Poljanah nad sk0,J-h p(if, Tekmovale bodo trojke po pokalnem sistemu in prirejeni ^ lih, ki so v navadi na tem balinišču. Posebej so vabljeni p ^a„j balinanja Poljanske doline in prijatelji pokojnega Jafje y §,| Prijave sprejemajo do 12. maja v gostilni "Na Vidmu • Smučarski dan na Zelenici ih/, Tržič, aprila - Člani Smučarskega kluba Tržič so na Pj^csl^ lenice pripravili klubski dan. na katerem so se pomerili ' ^tfi* $ rieKuuiiji .->■■■----.oeija. $J Bojan Križaj. Tudi sicer je bila družina Križaj najuspesn j ^y sin Boštjan prepričljivo zmagal med cicibani. Podobno s • j tudi oče in hči Nadišar. 3. pr*2 lenice pripravili klubski dan. na katerem so se poruci" n mu. ki so ga speljali po zeleniškem plazu in na katerem ,^ (< udeleženci prevoziti 22 vratic. Nastopilo je 51 tekmovalce ^ valk. med katerimi je bil najhitrejši naš nekdanji smucars Rezultati: cicibani: 1. Boštjan Križaj. 2. Luka Kon^\t.2 Jurjevčič: cicibanke: I. Špela Pcrko: pionirji: 1. Tomaž ^ peV3.,0\ vid Primožič. 3. Uroš Piv k; pionirke: 1. Noelle Nadisar.r #3} revčič. 3. Ksenija Papler; moški do 30 let: 1. Uroš MarK t. -Jerman. 3. Janez Hladnik: moški do 40 let: I. Bojan »V1 \,di^r;j ko Križaj. 3. Franc Komac: moški nad 40 let: I. Milan Planiškega komiteja ra/grnili projekt bodočega razvoja športno turističnega centra Planica, ki ga je izdelal radovljiški Planum. Projekt obsega povečanje depandanse Ilirija, izgradnjo Vile Planica, postavitev večnamenske športne dvorane (teniška igrišča, rokometno igrišče...) z apartmaji za športnike, trenerje in ostalimi objekti, ki bi zagotavljali funkcionalno urejenost okolice Projekt je precej ambiciozen, kar kaže že i/račun investicije, ki je visoka kar II milijonov 300.000 nemških mark. Kljub temu da Ratečanom obljubljajo okrog 30 novih delovnih mest (eno delovno mesto bi bilo vredno kar 400.000 nemških mark), gospodarski napredek in še marsikaj, pa domačinom še vedno v vsej Planiški komite se vse preveč mačehovsko obnaša tako do Ra-tečanov in njihovega ponosa doline Pod Poncami. Upati gre. da se bo iz sestanka razvil nekak pristen odnos med Planiškim komitejem in krajani Rateč, ki je za razumno rešitev Planiškega problema vsekakor nujen. • I. K. Marjan Lesar. 3. Riko Slapar lak. Ligaški izidi ženske: I. Metka Sova. - Dan So hO' Nogomet - Nogometaši Živil Nakla so igrali v Mur v'pri^, pri ekipi Mure in izgubili z rezultatom 2 : 0 (2 . K n3 |es' njem kolu doma gostijo Svobodo, trenutno pa so s Rokomet - Rokomet Preddvora so gostovali pn ekip' str p: darja v Trbovljah in izgubili z rezultatom 26 : 21 ('.^ ^0 sla" kometaši Šeširja pa so doma gostili ekipo DoWv igri izgubili z rezultatom 21 : 29 (13 : 13). V. S. novo • novo • novo • novo • novo# n Trgovina za ŠPORT, LOV, RIBOLOV IN PROSTI ČAS kranj.f^ VELIKA IZBIRA - KONKURENČNE CENE Odprto od 9 - 19. ure. sobota od_9__ I^f^maja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 17. STRAN @@IMiKfcJJ©IEIIGLAS Obr isi nove zakonodaje o lovstvu in divjadi Boljši časi tudi za kmete? Kot kaže, bodo kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov, imeli Prihodnosti več besede o lovišču, hitreje pa naj bi tudi prišli do od-odnine za škodo, ki bi jo utegnila povzročiti divjad. 30- aprila - Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo predlog osnut- ii, prg'i aP"'a - Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo ka ja|, 0 Je v razmeroma kratkem času pripravil predlog osnut-đ0jov, 0na 0 lovstvu in divjadi. Čeprav se bodo nekatere zakonske pa prJJ. veTJetno spremenile še pred prvo skupščinsko obravnavo, v'jala t • osnutka že kaže obrise nove zakonodaje, ki naj zagota-diVjajra.-'no ohranitev prostoživeče divjadi, naravno ravnotežje med tov'nosf iv oko.'Jem m skladnost lovskih ciljev s cilji različnih de-jo ^m '/kmetijstvo, gozdarstvo). Na zakon najbolj nestrpno čaka-slc»h z i - °^mP^'J» kjer jim je divjad povzročala škodo na kmetij-•^iMil '» v g°zdovih, pa tudi vsi tisti, ki so na svoji koži jim i« ko težko je priti do pravične odškodnine za škodo, ki ™ J° JC povzročila HivioH F Povzročila divjad. "drao?ad Je po tem zakonu in ; °0Cena naravna dediščina lasti h a dobrina v skrbstvu in arzave". ki uživa (divjad Jamreč) 4ijoe!!°vta določenoposebno' z vec i° n^J bi bilo razdeljeno na vSak; Vs.k°gojitvenih območij, ki Di :?d ten Pa na več lovišč, itl Proti ^fl, Posebnimi pogoji kunni^ P ačl,u odškodnine (za-meiah ?' ,astnjkom zemljišč v vljiJS''ovišča izročali v upra-OrV lovskim organizacijam. troSena divJad (nieni deli in last- i1^ bi bila državna divj'aJT a' Pridobljena od le 2a pa bi smeli uporabljati in o 2ak.°nsko določena dela «cnPI?Vl'a na lovskogojitve- *a skl w0ČJU in v lovišcu ter rar»ju ' namenjene financi-diVjacjVarstva ogroženih vrst Uijj J' ohranitvi naravnih štabi jo J za povračilo škode, ki iad v .egni,a Povzročiti ta div-storu Slršern slovenskem pro- j'adiVin°8l.avJu. ki 8°vori 0 div" krnetiitnjenem varstvu, je za d°'očb ^C P°sebej zanimiva ka^n.a.o tem, kdaj in pod Vitj ov1 Pogoji je mogoče lo-prerjv„^eSa prašiča, ki je znan [ti in P° svoji premeteno-Vtijsf di> ki Jo povzroča v brez mil1' Merjasce, svinje di{e n'adlčev, lanščake in mla- višču brez nadzorstva, ni dovoljeno odstreliti oz. je to dovoljeno šele po tem, če je pes večkrat brez nadzorstva. Če je lastnik psa znan, ga bo morala lovska organizacija pisno opozoriti, da ga bo pri nadaljnjem klatenju odstrelila. Vsako lovskogojitveno območje naj bi imelo strokovni sosvet, ki bi odločal o vprašanjih divjadi, njenega življenjskega okolja, o odnosu med divjadjo in okoljem in drugih zadevah. V sosvetu naj bi bili predstavniki lovskih organizacij z območja, organizacije za varstvo naravne dediščine in občin(e), kmetijski in gozdarski strokovnjak ter predstavnika kmetijskih in gozdnih posestnikov, kmečka zveza pa si prizadeva, da bi tudi v sosvetu imela svojega člana. >se j!1 aj bi bilo dovoljeno loviti jitev. z kakršnihkoli orne- PanesKVlnJe, ki vodi mladiče, bruaru _,srneli •oviti od 15. fe-bu;Ja.do 15. 5ij sPodb udil septembra. Da Zelo aktualno je tudi poglavje, ki govori o škodi od divjadi in lova. Na kmetijski kulturi naj bi po novem zakonu šteli za škodo že, če bi divjad zmanjšala pričakovani pridelek za najmanj pet odstotkov; na domači živali, če bi jo divjad tako poškodovala ali uničila, da bi rejcu onemogočila izpolnitev rejskega cilja; v gozdnem sestoju ali nasadu pa, če bi divjad z objedanjem mladja, lupljenjem in ogrizanjem drevesnega lubja ter z lomljenjem drevesc in vej povzročila v gozdnem sestoju praznine, s ponavljajočim poškodovanjem preprečila normalno preraščanje sadik v višino in onemogočila naravno obnovo sestoja. Lovska organizacija, ki upravlja z loviščem, naj bi bila po novem zakonu dolžna škodo na kmetijskih kulturah, v gozdu in na domačih živalih preprečevati z odganjanjem divjadi od ogroženega zemljišča (s pogostim vznemirjanjem ?a °Tov°Snutka novega zako- in plašenjem, s hrupom, s stre-d» U in diviadi predvi- 1», s pomočjo lovskih psov itd.), z doslednim izpolnjevanjem h lov na divje pra- kivpu l^sljajo tudi o tem, da ?e na S diyJi Prašiči ne gle-b°. da i lno ikonsko določ-^ Je uplenjena divjad last "irniva • last "Plenitelja. Za-% da JC tudi določba, ki pralne ,lovske organizacije ln druj.:- aviti kmetovalcem aSre§Im Porabnikom tehni- r košnji f Je le8el in Snezd rM klai ln drugih delih v na-Pr«dlrV nti s klatečimi psi? go^^itek sprememb in dopolnitev zakona o obveznega odkazila Br Hm>ija„ ^0ž(,s»rstv i apri,a " Republiški sekretariat za kmetijstvo, ? dop0|n? in Prehrano je sicer že pripravil osnutek sprememb , vske sku *^akona 0 8°zdovih, vendar ga je na podlagi mar- P^dlop .nske razprave in potem, ko je skupščina sprejela J*!eniba :e8 28 izdajo zakona, nekoliko popravil. Bistvena spre- Ve* obvezno"1' obvezno odkazilo za posek gozdnega drevja I!'11 Š020 ur, letos pa že več kot 500 ur. a d*0«8' ^* a.P"'a " zadnji aprilski dan se je 24 članov Planin-guri, kjj11 Križe in drugih planincev zbralo pri Koči na Kriški I^JournJU ?a'>eton'ral> ploščo na novem prizidku. Že letos name-1 vSa gj™1*' gostinske prostore v pritličju, kjer bodo lahko spreje- 'Nn'ftcV .?ostov« Največ denarja za naložbo si obetajo od prodaje uu«nih bonov. lb rS'nsko društvo Križe je ^ od „ oržan'zacij, ki deluje ieri, tovorna žičnica k i;V ,ln zavetišče v Gozdu so ob-1'3 ki so v skrbnih rokah vod-lnva danes 560-članskega društva. \a*Prav ODnovi prve postojanke lajajo člani že od lanskega '^največ pozornosti. Wx> na Kriški gori, ki stoji oj '^2 metrih nadmorske višine J*ta 1953, je namreč močno 2ob časa. Le novejši pnzi-I« 12 leta 1978 je še ustrezal IJkvam sedanjega obiska. V ^ fP v dneh ob koncu tedna j£el1 tudi po 150 gostov, v vsem Pa so jih sprejeli kar okrog čnih metrov zemlje so pridobili prostor za sodobne sanitarije, ki so jih skupaj s ploščo nad kletnimi prostori dogradili do lanske jeseni. V ta dela, izgradnjo tripre-katne greznice in prevoze 72 ton materiala s tovorno žičnico je približno 30 planincev vložilo okrog 3100 ur prostovoljnega dela. Letos so za transport gradbenega materiala porabili nadaljnjih 530 delovnih ur, sredi aprila pa so se lotili podiranja starega dela koče. Med štiridnevno delovno akcijo so do 28. aprila pozidali pritlične prostore novega prizidka in pripravili vse za betoniranje plošče. Na "betonski veselici" zadnji aprilski dan se je zbralo 24 planincev, med katerimi jih je bilo poleg domačinov nekaj tudi iz Tržiča, Kranja in Šenčurja. Družno so poprijeli za lopate in sa- Zadovoljni ob skupnih uspehih Ob takih spodbudah niso niti mrzel veter niti grozeči deževni oblaki mogli zavreti delovne vneme planincev. Marljive roke, vajene dela, so v treh urah in pol opravile načrtovano nalogo. Tudi kakšen žulj na manj utrjenih rokah ni skalil zadovoljstva, da je plošča nad pritličnimi prostori zabetonirana. O tem dosežku in bodočih načrtih smo pokramljali z nekaterimi udeleženci delovne akcije. Tole so povedali! Ludvik Ahčin iz Ziganje vasi: »Šele dve leti sem član društva, sicer pa mi je planinstvo že dalj pri srcu. Kot zidar sem rad priskočil na pomoč pri izgradnji prizidka. Tako delo v prijetni družbi včasih kar prehitro mine; danes še posebej, ker ni bilo preveč težko, saj sem bil zadolžen le za ravnanje plošče. Gotovo bom tudi pri drugih delih še sodeloval. Vesel sem, da lahko kaj koristnega storim za društvo.« Temu se ne gre čuditi, %Z postojanka ena od točk na Plan>nski poti; tam je H s, lsce za vzpone na Tolsti vrh ki ,č Pa za prehoda h Koči He • lčem in Koči na Dobr-Hij Lr je do Kriške gore le dobro sto ,a°Kda iz vasi Gozd, tja pogo-* r,ie^aJ° ljubitelji rekreacije. WL strmih pobočij se radi tudi jadralni padalci. ^---- l dot''SanJe Potrebam gostov Slan-"081 «are koče s?a krite^ i"Ce Vodila k odločitvi, Ei!l° trehLIJ0v Pr«idek. Še prej %. 2rfba lani podreti del stare ^opom okrog 80 kubi- mokolnice, ki so druga za drugo potovale od dveh mešalcev za beton na ploščad in spet nazaj. Vsak je imel svojo zadolžitev; kdor ni bil umazan od cementa in apna, je dobil čistejše opravilo. Na primer, dolgoletni član upravnega odbora društva Brane Česen iz Križev je upravljal strojnico žičnice in električni agregat, tajnica društva Nada Hladnik iz Tržiča in kriška planinka Vida Donik pa sta skrbeli za drugačne vrste energijo; njuna naloga je bila, da sta postregli s pijačo in dobro voljo. Oskrbnik Koče na Kriški gori Joža Teran je temu dodal prave pustne krofe za malico, delavce pa so nagradili s kosilom oskrbnikov Lovske koče na Vetrnem in pijačo na račun starejših članov PD Križe. Janko Likar iz Križev, gospodar koče: »V šestih letih sem sodeloval že v veliko delovnih akcijah, za kar mi nikdar ni bilo žal časa. Sam vlagam vse moči v delo in tudi sina sem navdušil zanj. Zadovoljen sem, da bomo s skupnim delom članov društva posodobili našo postojanko na Kriški gori, ki bo dobila svojo končno podobo do 100-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji čez dve leti.« Ivan Likar, predsednik PD Križe: »Če nam bo šlo vreme na roko, bomo v prihodnjih dneh nadzidali stavbo do strehe, postavili nosilce za ostrešje, pripeljali les in sestavili ostrešje. Predvidevamo, da bi v nedeljo že lahko pokrili streho, zaenkrat le s strešno lepenko. V pritličju bomo do konca leta izgotovili tri gostinske prostore, v nadstropju pa bomo najbrž prihodnje leto uredili 9 sob. Koča bo po obnovi imela skupno okrog 40 ležišč in približno 80 restavracijskih sedežev. Vrednost samo letošnjih investicij ocenjujemo na 75 tisoč nemških mark; le blizu 11 tisoč mark naj bi znašala pomoč tržiške športne zveze, sicer pa bomo večidel naložbe uresničili s prostovoljnim delom.« Zadnji predpraznični dan v Koči na Kriški gori ni bilo veliko gostov. Več so jih pričakovali za 1. maj in naslednje vikende. Verjetno bodo vsaj nekateri opazili napis na steni 'Tudi jaz bom pomagal obnoviti kočo, zato bom kupil bon". Društvo namreč v koči, na prireditvah in po planinskih organizacijah prodaja vrednostne bone po 150 dinarjev, s katerim si kupec pridobi pravico ene nočitve v koči do leta 2000. Torej, ko vas pot zanese na Kriško goro, nikar ne prezrite vljudne prošnje društva za vašo pomoč! • Stojan Saje v eJ m Matej Kosmač v Kurnikovi hiši ]} domačih korenin kov ^°8ataiPr'v " V Petek zvečer je znani slovenski etnolog dr. Ja '*f ^JstrovHi 171 v' v Tr"ču odprl razstavo lesenih izdel etnoi d°mače obrti Jerneja in Mateja Kosmača iz Tržiča |f^'M j zanimiva razstava bo odprta do 15. maja. iz Tr*tr°Jn'^tva Jernej v^in ev**tlnhr> no nrostoru. Iz-C** ;,,!?ase Je pred leti ;a'.8a je i,'*"T,,Jcrn ,esa » 4le^rba 2Va,a «ara Šuštar 2 r .. ■<—- začel rezljanjem lesa in s štirimi velikimi stojalu, Jenim?8»am sred • . vodo, ki "je l ,r» metala občutno večjo svetlobo po prostoru, delal jih je v normalni in v miniaturni velikosti in ponudil 1987. leta kot turistični spominek Gorenjski turistični zvezi. Tu je dobil za svoj izdelek prvo priznanje in potrditev, sledilo pa je tudi priznanje na razstavi v Slovenj Gradcu leta 1988. Jernej Kosmač je po teh prvih potrditvah svojega dela začel iskati nove motive. Lotil se je rezljanih žlic in vilic, potem žličnikov, kropivčkov, preslic, pisav za okraševanje trničev z Velike planine. Pri njegovih prizadevanjih in delu se mu je z neverjetno voljo pridružil tudi sin Matej in lani sta se na razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu predstavila že oba in tudi skupno požela velik uspeh: za svoje izdelke sta prejela Znak kakovosti in oba naziv Mojstra domače in umetne obrti. Tokrat sta na razstavi v Kurnikovi hiši predstavila novost, leseno žepno sončno uro, ki so jo nekoč izdelovali in uporabljali pastirji z Velike planine, in ki, pravilno nastavljena, kaže čas do minute natančno. Prelepi so tudi vsi drugi izdelki izpod njunih dlet in žagic: žli-čniki, ki spominjajo na filigran, rezljane lesene škatle, ki so včasih možakom rabile za shranjevanje brivskega pribora, re-zljani oselniki, raglje, lesene šentanske ključavnice in še mnogo drugega lepega, enkratnega. Razstava, ki je ne gre zamuditi. Odprta je razen ob ponedeljkih vsak dan med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa tudi dopoldne med 9. in 12. uro. # D. Dolenc Nacionalna pokojnina Nacionalno pokojnino dobi v nekaterih evropskih deželah vsak državljan, ko doseže določeno starost. Zato je tudi SKZ-LS dala pobudo, naj vlada uvede nacionalno pokojnino, s katero bi zagotovilo osnovno socialno varnost vsem državljanom. Ko sem bila še majhna kmečka deklica, je bil naš prijatelj kmet z najvišje ležeče kmetije na Koroškem. Ce si stopil tam na vrh hriba, je bilo vse, kar si videl, njegovo - Hanzijevo. Ponavadi je prišel na obisk v petek, veseli smo ga bili, mati pa tudi malo nejevoljna, ker je bil post. Jedli smo torej krompirjevo juho, spomladi je mati še dodala dišeč »povojčič«, kar s travnika, in bila redno pohvaljena za svoj kuharski dosežek. Z očetom sta bila skupaj služila cesarja in njunih zgodb zlepa ni zmanjkalo. Njegovega obraza se ne spominjam več, vem pa še, da je imel postrani klobuk, da je bil vedno prijazen, zavedala sem se, da je premožen in da so ga ljudje spoštovali, tudi zato, ker je bil dober, skromen in pošten. Njegovo kmetijo sem videla le enkrat: bila je tako lepa, da bi biti še danes gospodje, ki se razumejo na kmetijstvo, z njo gotovo zadovoljni, meni pa se je zdela krasna. Hanzi ni potoval, ni zapravljal, delal je, skrbel za kmetijo, rad je bral, ljudi pa, ki so pri njem delali, je dobro plačal. Med vojno je na kmetiji dalj časa skrival partizana in skrbel zanj. Tudi tistega partizana sem dobro poznala, saj je bil kot študent prijatelj mojih bratov. Po vojni je bil visok funkcionar v dolini in ko ga je Hanzi nekoč prišel pozdravit, je moral dve uri čakati, da je izvedel, da tovariš zanj nima časa; tudi pozneje ga ni imel, saj je tovariš postal minister za kmetijstvo. Sama sem odšla od doma v šolo in pozneje v svet, a ves čas z občutkom, da je lepo in spoštovanja vredno, če si in lahko ostaneš kmet - tako svoboden ni nihče drug in to mora biti zavidanja vredno. Hanzija ni več, tudi ni več takratnega ministra niti mojih staršev. Kakšna je Hanzijeva kmetija, ne vem, vem pa, da je naša bivša domačija videti ne le propadla, ampak nekako one-čaščena, tako kot vse druge kmetije v soseščini po vsem tistem, ko so zgradili aerodrome, vikende, skladišča in ceste. Ponosni smo na našo preteklost, zlasti na tisti kratki čas, ko smo bili zares svobodni in je bil kmet tisti, ki je ustoličeval vojvode, ponosni smo tudi na čas med zadnjo vojno, ko smo se spet bojevali za svobodo in je bil ta boj možen predvsem zaradi podpore kmetov. Saj razumem, da je kmet preveč trmoglav, samosvoj, z nogami na tleh in da misli s svojo glavo, a zakaj se ga še vedno bojimo? Za zemljo, ki mu je bila odvzeta, se sprašujemo, ali naj bi jo dobili nazaj, čeprav je od razlaščene zemlje le malo koristi, da o pravici niti ne govorimo. Za njegovo prizadevanje med vojno in po njej, da bi od svoje zemlje rešil, kar se je rešiti dalo, mu ne damo priznanja. Ne zdi se nam vreden niti zasluženega varnega počitka, ko pride v leta. Kje je naš čut za pravico? Tisti, kije napisal, da kmetova zemlja ni več njegova, si je zaslužil pokojnino, kmet, ki so mu zemljo vzeli, pa še v starosti ne sme biti enak drugim. Zadovoljen naj bi bil z drobtinicami, saj kruh z njegove mize smo pojedli mi drugi. Nacionalna pokojnina je osnova za občutek varnosti, vsaj relativne neodvisnosti in končno tudi človeškega dostojanstva. S tem občutkom se lažje in uspešneje dela, zato ie nacionalna pokojnina (verjetno) tudi ekonomsko upravičena. Predvsem pa to ni miloščina, ki bi naredila prejemnika še bolj odvisnega od »oblasti«, pač pa je pravica, ki so si jo zagotovo prislužili vsaj tisti ljudje, ki so večino svojega življenja proizvajali več, kot pa so porabili, to pa so predvsem kmetje. Še to pomislimo: kako naj uspeva družba, ki diskriminira svoj tako življenjsko po- memben del, kot je kmečko prebivalstvo? °\ Ljubljana, marec 1991 Gospodarski svet SKZ-LS Skupina za socialo Berta Veržun - Jereb Ne novih krivic Človek ne more razumeti, da je toliko govora o vračanju ne-kazonito odvzetega premoženja, storjeno pa bore malo. Pa se pojavljajo glasovi, da bi se zopet ne godile krivice, komu? Nihče ne zahteva tujega premoženja, ampak svojega neupravičeno odvzetega! Krivice so se godile in se še, lastnikom, oz. dedičem. Kako nespametno so ravnali takratni oblastniki, ki so dali odvzeto premoženje, državni gozdni upravi, da se je zelo začelo izse-kanje gozdov, da so se zasajale njive in travniki itd. Koliko kmečkih domov je s tem propadlo, da je danes le še spomin na kup razvalin. Ne vem, ali smo šli za tisoč let nazaj, ko so naši predniki kopali porobke in iskali oz. tako pridobivali obdelovalno površino, sedaj se je pa zasajalo. Kmečki ljudje so s težkim srcem morali zapustiti svoje premoženje, in iskati zaposlitev v tovarnah, danes je pa presežek delavcev, jih dajejo iz tovarn, tako nastaja nezaposlitev. Kako nespametno se je ravnalo. Tudi če se sedaj popravijo krivice, kdo bo pa povrnil škodo za izsekane gozdove, in zasajeno obdelovalno zemljišče ? Res je, da je tudi nekaj naredilo državno gozdno podjetje, toda vse to je trpel gozd! Ni trpelo podjetje, kvečjemu imelo lepe dobičke in dobre plače. Odvzeto premoženje cerkvi, je tudi treba vrniti, saj so enako upravičeni kot drugi! V naši bivši občini Zminec se je pred zaplembo ali odvzemu premoženja redilo 109 goved, 43 prašičev, 24 ovac, po zaplembah ali drugače odvzetega premoženja pa nič več. Oddati bi morali takrat ti lastniki, ok. 30 000 litrov mleka, ok. 270 000 tisoč din davka v tistem čas, tako tudi družba ni dobila ničesar, pa je bilo vse lepo in prav. Iz tega se vidi, kako neumno se je gospodarilo takrat. Mnogokrat si slišal znani rek (Tujega nočemo svojega ne damo). To je bilo vse lepo in prav, toda eni so morali dati tudi svoje! Nobene pritožbe niso pomagale, čeprav upravičene. Človek se tudi sprašuje, zakaj se toliko časa ne more izdati zakona o razveljavitvi neupravičeno odvzetega premoženja in zaplemb? Kdo ovira, da do tega zakona toliko časa ne more priti? Prošnje po občinah so že vložene več kot pol leta pa nič! Pri odvzemu je pa vsak takoj dobil odločbo. Mislim, da včasih, ko je bila samo ena stranka, ni bilo prav, danes je pa tudi že preveč teh strank, veliko govorjenja, uspehov pa bore malo. Zdi se mi, da mnogokrat stranka drugi stranki meče polena pod noge, namesto da bi složno in pametno sodelovale. O vseh kmetijskih zadevah bi morali odločati kmetje, ki za svoj poklic najbolj vedo, v sodelovanju kmečke sedaj ljudske stranke, in po potrebi bi lahko sodeloval kak neodvisni gozdni strokovnjak. Ne vem, kako bi bila narejena obleka, ko bi prišel čevljar h krojaču in bi ga učil, kako naj dela obleko, o tem pa ne bi vedel nič. Vsak lastnik bi moral biti tudi gospodar v svojem gozdu! Ne vem, kako bi se zdelo komu, ki bi imel svoj avto, vozili pa bi se drugi? Gozdarska služba bi morala biti predvsem posvetovalni organ, ki bi bila lahko v pomoč kmetu in njihovih načrtih. V zimskem času bi bilo prav, če bi bilo kako predavanje gozdnih strokovnjakov, ki bi bilo vsem v korist posebno pa mladim ali bodočim gospodarjem. Izkazovanje je povsem nepotrebno, morda v varovalnih gozdovih. Vsak kmet dobro ve, kaj je potrebno za posekati, saj ni dojenček. Treba je nujno popraviti krivice, složno živeti v naši lepi domovini slovenski državi! Naj nikdo ne bo užaljen če vse pošteno bo popravljen če napake od kogarkoli so bile naj zdaj popravijo se vse! Blaž Habjan, sopotnica Za vse vas, ki čakate na delo ali pa bi si v kratkem času radi močno izboljšali življenjski standard, ponujamo enkratno priložnost! Postanite naš redni ali honorarni sodelavec! Resni interesenti naj kličejo po tel. 064/50-714 vsak delavnik do 14. ure. VELIKA NAGRADNA IGRA Javno žrebanje 20. maja ob 18. uri! PROGRAM Program STYLING v SALONU POHIŠTVA Prodajnega centra SLOVENIJALES Razstava in ekskluzivna promocijska prodaja Od 6. maja do 8. junija Brezplačno svetovanje arhitekta Popust 15 % Takojšnja dobava Pohištvo STYUNG po okusu uspešnih ljudi. PRODAJNI CENTER SIOVMAUS LJUBLJANA, TITOVA 52 GLAS JkLL MERCATOR MEDNARODNA TRGOVINA d. d. Titova 137 Ljubljana Vabi k sodelovanju KV KUHARJE KV SLAŠČIČARJE KV NATAKARJE Zaželene so večletne delovne izkušnje ter obvezno znanje tujega jezika. Primerne kandidate bomo zaposlili v naših delovnih enotah v tujini. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v roku 8 dni. LIO ŠKOFJA LOKA Kidričeva 56 Po sklepu Delavskega sveta podjetja bomo prodali na javni licitaciji: 1. ČELILNIK FESTO, leto izdelave 1953 izklicna cena 65.000 din 2. 2 pretočni črpalki JASTREBAC tip SCPT 65 - 750, leto izdelave 1984 a = 500 do 1060 l/min, motor 7,5 KW izklicna cena 5.000 din/kos Licitacija bo v sredo, 8. 5. 1991, ob 14.30 uri v prostorih LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Blago si interesenti lahko ogledajo od 14. ure dalje. Davek plačajo kupci od izlicitirane cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti v blagajni 10 odstotek kavcije od izklicne cene. ČISTA RUNSKA VOLNA ff *gallus COOL WOOL NA 0VRJRK) Ne iščite teh modnih oblačil kjerkoli! V KRANJU JIH LAHKO KUPITE /j SAMO PRI NAS! SALON POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.:216-276 Del. čas: pon., tor., sreda od 12. - 19. ure čet., pet. od 8. - 15. ure, sobota od 8, - 12 ure Združenje umetnikov Škofja Loka, Mestni trg 37, objavlja na podlagi Pravilnika o podeljevanju Groharjeve nagrade in štipendije RAZPIS o zbiranju kandidatov za Groharjevo nagrado in štipendijo 1. Namen Groharjeve nagrade in štipendije je stimulirati umetniško dejavnost na območju kulturne skupnosti Škofja Loka. Nagrada se lahko podeli tudi avtorjem, ki delujejo izven škofje Loke, pa so nekoč delali na območju Škofje Loke, se tam rodili, itd. Groharjeva štipendija se podeljuje izključno članom Združenja umetnikov občine Škofja Loka. 2. Žirijo nagrade in štipendije predstavlja umetniški svet Združenja umetnikov. Žirija se o svojih odločitvah lahko posvetuje z zunanjimi strokovnjaki. 3. Kandidate za nagrado lahko predlagajo organizacije združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost, kulturne organizacije in občinske zveze kulturnih organizacij, kulturne skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in drugi ljudje in občani. Kandidate za nagrado lahko predlaga tudi žirija. Predlog kandidatov z utemeljitvijo pošljite na naslov: Združenje umetnikov, Umetniški svet, Galerija Ivana Groharja, Mestni trg 37, 64220 škofja Loka Rok oddaje predlogov je 31. 5. 1991. Predsednik Umetniškega sveta ZU: Herman Gvardjančič Šipad — blagovna znamka, ki združuje 64 proizvajalcev kvalitetnega pohištva Da bi še bolj izboljšali ponudbo pohištva v vašem kraju, smo zainteresirani za zakup ali najem poslovnega prostora v ožjem središču Maribora, Murske Sobote, Novega mesta in Jesenic: OD VAS PRIČAKUJEMO: - da imate v lasti ali najemu prodajni prostor nad 80 m2 - da imate skladišče nad 200 m2 - da ste sposobni nuditi ob stalni pomoči kvalitetno in prijazno postrežbo - da ne priznate omejitev zaslužka, ki se vam nudi s prodajo pohištva širokega asortimana Zainteresirani lastniki poslovnega prostora (družbeni in zasebni sektor) lahko pošljejo ponudbo na naslov: Šipad, Predstavništvo Ljubljana, C. Ljubljanske brigade 9, 61000 Ljubljana, telefon: (061) 575-604, telefax: (061) 571-639 JELOVICA DRUŽBENO PODJETJE JELOVICA LESNA INDUSTRIJA P.O. ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA 58 objavlja prosto delovno mesto POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE SISTEMA AOP Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: .g> - visoka strokovna izobrazba za poklic dipl. organizator la, dipl. matematik, dipl. elektro inženir - aktivno znanje tujega jezika - nad 24 mesecev delovnih izkušenj na področju AOP Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. . Kandidati, ki jih takšno delo zanima, naj pošljejo pisne p jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dose njega dela v roku 8 dni na naslov: Jelovica, lesna indus Škofja Loka, Kidričeva 58, Kadrovska služba. . Q. Sklep o izbiri bomo poslali kandidatom v 8 dneh po n)eg vem sprejetju. Občinski odbor Rdečega križa Jesenice, Cesta Maršala Tita 65, p.p. 50 objavlja prosto delovno mesto SEKRETARJA cCK\d OBČINSKEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA JESfc^i Pogoji: • i«« ali pe- - VII. do VI. stopnje izobrazbe (zdravstvena, socialna *• <■ dagoška zdrav, smer) - 5 let delovnih izkušenj - poznavanje vsebine dela organizacije RKS. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. . jo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v ro _ dni od objave na naslov: občinski odbor Rdečega krua niče, C. Maršala Tita 65, p.p. 50. OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Poljanska c. 2 Uprava za družbene prihodne občine Škofja Loka objavlj prosta dela: DAVČNI INŠPEKTOR (delavec s posebnimi pooblastili) Pogoji: rijn - višja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne snic 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno dela traja 4 mesece. ^ Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjep' , naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na na Q Upravni organi občine Škofja Loka, sekretariat za . upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska c. 2-.J/eP^)do nih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za pripravo potovanja mladih v pobrateno mesto La - Ciotat (Francija) RAZPIS ^ pfl. za sestavo skupine mladih iz občine Kranj, ki bo i brateno mesto La - Ciotat (Francija) v času od 1. 7. d 1991. Pogoji: - starost od 18 do 25 let - stalno prebivališče v občini Kranj 0ščina - znanje najmanj enega tujega jezika - zaželena franc - število udeležencev okoli 15 Drev0' - cena na osebo 400 DEM (posameznik nosi strosKe v za, ostalo krije pobrateno mesto - stroški bivanja) Prijavo z osebnimi podatki oz. kratkim življenjepisom P^ l(t dujte na naslov: Skupščina občine Kranj, Sekrefanter)o IS, Komisija za pripravo potovanja mladih v pobra j sto La - Ciotat, Trg revolucije 1, Kranj do 23. maja miDAl IMPORT EXPORT KRANJ, d. > o. o. 1 trgovina $ Stražišče, Delavska cesta 2 ^ Vam predstavlja del svoje bogate ponudbe: - kozarci Lumlnarc (T/ - jedilni servisi Arcopal , - slike slikarja \T Marjana Belca na našem trii ^ ■ Plasma Vl*gy . iimonikl P°^i KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN »ibkost inšpekcij posledica neustrezne zakonodaje Inšpektorji na prstih črnotočom Nbolj očmL?" ma^a " ^ni '»Spektorji so dali pod drobnogled vsega tega so nelojalna konku-^hon 8 ne.šlcofJeložke šušmarje. Rezultat "racije" je pet renca "uradnim" gostincem. Ti Nifjfij L^P0^' opravljanja obrtnih dejavnosti (avtokleparji. av- so prek Obrtnega združenja N Zlasf t**^ ^'r^e Pred'°S' 0 kaznovanju sodniku za prekr- Škofja Loka naslovili inšpek-rd boj" pa so napovedali tistim, ki na črno točijo pija- torjem pismo, naj ukrepajo. Zanimivo je, da zasebniki M'«!«6 p°veda,a inšpektori- »okr0?!!4Kob€ntar» ->e obiska- t priiar-i eset črnotočov. Vse \ Z a ,Sodniku za prekr-L'm poslala avtdi la odločbe o pre- dočenja pijač ter zagro-'• izvršbo, zapečatenjem. "i skrajnem ukrepu so golt, , 'nšpektorji za zdaj pouk a? enkrat'lani v Žirovnici, 'aiso predpečatili "lokal" v Na Škofjeloškem je J cntotočev kar v kozolcih, Sešita žej0 gostom doma, Ni n • pr0Dlernatična, ljudem w jajbolj na očeh, pa sta čr-^a v Zmincu in Veštru. ■e na to, da je tržnih in-(jorjev premalo, da bi ne-'S ,.v!seli" nad črnotoči, je Jp> izvršni svet pristal na ,i( '°8 Tatjane Kobentar, da ^Pozorilo drugim) za zdaj m]- teme'Jito spremljala Kh -Ja v zadnJih dveh crn°- Lj, Ju zasipala s predlogi L; za Prekrške, dokler se I™ sodniku so namreč že 1CvVl?.oke (štiri, pet tisoč di-WZah Več), da jih dobiček L.ienJa Pijač na črno ne bo m A°krivati v nedogled. Še bo hkrati s tržno in-j J°. nastopala tudi dav-' J' zakonodaja že omo-lovoi; davčenje vseh' ki brez PWpinj °Pravljajo gospodar-cJ3vnost. Sedanja zakonodaja je namreč pisana za ljudi, ki ne kršijo pravil. Kršitve se množijo posebno zadnja tri, štiri leta, neučinkovitost zakonodaje, ki se ni spreminjala, oziroma sistema pa se kaže prav v delu nemočnih inšpektorjev. Nova zakonodaja, ki jo pripravljajo v republiki (Zakon o blagovnem prometu, obrtni zakon idr.) bo pomagala k večjemu redu na tem področju. Podobno kot policisti, pa bi morali tudi inšpektorji imeti pravico, da kršitelje mandatno kaznujejo, saj običajno preteče precej vode (in inflacije še vedno prenizkih kazni), preden pridejo na vrsto pri sodniku za prekrške. Črnotoči tudi pri društvih Razen pri zasebnikih se je nedovoljeno točenje pijač v zadnjih letih precej razbohotilo tudi pri društvih. Ponudba v takih gostinskih obratih praviloma ni bog ve kaj; le najobičajnejše vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, s hrano se ne ukvarjajo. Goste privlačijo predvsem nekoliko nižje cene, saj črnotoči niso obremenjeni s prispevki in davki, odpadejo tudi stroški za sanitarno tehnično ureditev lokalov, odprti so le v najbolj donosnih dneh v tednu in dnevnem času. Zaradi svoje nelegalne dejavnosti sploh ne skrivajo. Objekte opremljajo s firmami in obcestnimi označbami. Po ugotovitvah inšpektorjev obstajata dve vrsti črnotočov. Prvi delajo na črno po sili, želijo pridobiti obrtno dovoljenje, vendar nimajo nekaterih predhodnih soglasij, na primer uporabnih dovoljenj za objekt ali izpolnjenih sanitarno tehničnih pogojev. Drugim, ki imajo praviloma slabše urejene obrate, obrtno dovoljenje sploh ni mar. Oboji pa seveda zavestno kršijo predpise. V društvih točijo pijače z izgovorom, da jim dohodek od te "obrti" pomaga pri osnovni dejavnosti in da pač člani društva zahtevajo v športnem objektu tudi takšno vrsto storitev. Vendar pri društvih ne gre, pravijo inšpektorji, zgolj za kršenje predpisov, temveč tudi za druga vprašanja, kot uporabo in obračanje denarja, spodbujanje alkoholizma, sanitarno higienski primitivizem, nelojalno konkurenco itd. Šušmarje prijavljajo občani Tržni inšpektor Rado Plahuta pravi, da zaradi večkrat slabo opravljenega dela veliko šu- šmarjev prijavljajo občani sami, predvsem tisti, ki so bili oškodovani. Sicer pa je šušmarje, ki za delo potrebujejo večje prostore ali celo dvorišča (avtokleparji, avtoličarji, mehaniki, mizarji)' lažje odkriti kot tiste, ki delajo v stanovanjih (soboslikarji, parketarji, orodjarji, frizerji). Čeprav so prijavljeni plačali kazen pri sodniku za prekrške in prejeli odločbe o prepovedi opravljanja obrtne dejavnosti, inšpektorji ob ponovnih pregledih opažajo, da vsi ne spoštujejo prepovedi. Vzrok je kajpak predvsem v načinu kaznovanja. Kot smo lahko razbrali s sestanka inšpektorjev s člani škofjeloškega izvršnega sveta, bodo inšpektorji poslej za šušmarje vseh vrst bolj nadležni. Ne obetajo sicer reda čez noč, zlasti ker jim zakonodaja še ne polaga v roke dovolj učinkovitega orožja. Vsekakor bi bili tudi v Škofji Loki oziroma na Gorenjskem lahko bolj učinkoviti, če bi podobno mero gorečnosti kazali inšpektorji v vsej Sloveniji in če bi v vsej Sloveniji veljali enaki kriteriji. Pomoč vidijo v uzakonjenju strogih represivnih ukrepov zaradi prekrška (denarje in zaporne kazni, odvzem premoženjske koristi, sredstev za delo in blaga) ter v preveritvi upravičenosti organov za notranje zadeve, ki dajejo v statutih društvom pravico, da se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, ne glede na izpolnjene sanitarno tehnične pogoje. • H. Jelovčan 4deva "namišljene reklamacije" J« ki ^maia - UNZ Kranj je proti udeležencem v razvpiti tatvini ■ »vo v ž"an"šljenimi reklamacijami avtomobilskih gum tovar- ;°4a Save še ni znana, nadaljnje raziskovanje tatvine je a smrt glavnega storilca Franca V. h,n'D znik. a, Premoženjsko He Zantevkom Save v ka-f,|ViiosliPostoPku so v teku "a prenfa.zavarovanje izvrš-^V^enje potencialnih, O z I*!" močnih odSkod-^rart; ,ezancev, pri čemer °na o varovanju osebnih podatkov nastopajo velike težave. V zavarovanje odškodninskega zahtevka Save v zapuščinskem postopku proti dedidemi umrlega Franca V. je kranjsko sodišče na predlog Save izdalo začasno odredbo, s katero dedičem umrlega Fran- ca V. prepoveduje odsvojiti in obremeniti nepremičnine, razpolagati z osebnima avtomobiloma, z gotovino in deviznimi hranilnimi vlogami. Tatvina je tudi dobra izkušnja za reorganizacijo službe reklamacij v Savi. V prihodnje bo Sava reklamacijski postopek urejala pogodbeno. Po po- godbi bo reklamacijski postopek lahko vodil le določen, od Save usposobljen in pooblaščen delavec prodajalca oziroma serviserja savske pnevmatike, Sava pa bo opravljala občasne, nenapovedane kontrole. Količinsko večje reklamacije pnevmatik posameznega reklamama (nad 20 kosov) in reklamacije serijskih napak pa bo Sava poslej vedno reševala komisijsko. • H. J. GORENJSKA NOČNA KRONIKA Glasni sosedje SONČNI STRANI ALP ,ranje odpadnih surovin blv* l^obuH30" apri,a " Pred dnevi ie v na5e uredništvo prispela ivi' OSft^8 S,°venskih krščanskih demokratov iz Lesc, naj >i. p ' I %li tuH^VrŽe^° Uporabne surovine med smeti. S tem bi L Ob šte*rilo divjih odlagališč odpadkov. J'ci- Po^pL* skupno mesto za odpadne surovine tudi v Radoživ« i!,61" mnenju je namreč velika gospodarska škoda. ^LiVil|cf DSprav,JanJu svojih hiš in gospodarskih poslopij se b3'• Kpr 80sto znajdejo pred težavo, kam s kosovnimi od-'J p- redko i?-0. naselJ'h venki zabojniki za take odpadke dj^- Zato n'Jih nitro "apolnijo. potlej pa se vsak znajde h£. v rado .! "dno- ug°tavliajo predstavniki SKD iz L« °v Ob po , -gotavljajo predstavniki SKD iz Lesc, 'Jiški občini nastalo precej divjih odlagališč od-enem menijo, da bi se nevzdržne razmere lahko odPrtjem odkupnega mesta DINOS v radovlji- > ZaiUdje se N »J?enio kot ržerrio Prernalokrat zavedamo, da marsikaj od tistega, Vr.^'ezo „„°J nerabno šaro, ni povsem brez vrednosti. C*le vrač \Papir' stekl° in dru8e surovine bi se praviloma % 0 Upor L' nazaJ v Proizvodnjo. Prav tako bi bilo moč ko-fcth-cehi •■'J.' mn°g° sestavnih delov raznih odsluženih Ca^unnl kdo zbiral in Podajal po nižji ceni. Z odprtih* deponga mesta D,NOS v radovljiški občini, bi bila ob-2manHa ina Črnivcu gotovo manj zatrpana, obenem O in trav ti° Stevil° divJih odlagališč odpadkov po goz-^jtvis;;n^'h ter ob vodah, ocenjujejo predlagatelji v obio se j fiesta Ku^Padkov na nedovoljenih mestih. To bi bil odlo- ^•a'lrnega'rr|J SC Z nJ'nov° ugotovitvijo, da bi bilo po odpr-anie odp^L^ odPadne surovine moč prepovedati od-1^0rak k ' ' oli n-, zaustav|janju nadaljnjega onesnaževanja na- ;Seh n,- T °dlo(S|d naglasamo nesmisel, da"se je vlada pred ne-,fa,UVedbo 33.5-OdstOtnega davka na zbrane rača od družbeno ko-~ nadaljnjemu onesnaže- ». Saje VT sUro in ,UVedbo ",5-odstotn »ib^vnoJj?- kar ljudi gotovo odvi v Ju ^rav^i'IJJ'h naravnost sili k m K. R. iz Podlubnika je nameraval spat. vendar mu veseljačenje in razgrajanje v sosednjem stanovanju ni dalu miru. Možak je šel glasne sosede opozorit, da je čas za počitek. Za zahvalo je dobil klofuti od sosedovega gosta H. R. Na pomoč je poklical policista, ki sta končno dosegla želeni nočni mir, gostitelja veselice P. B. in pretepa-ško nastrojenega H. R. pa prijavila sodniku za prekrške. Družinske zdrahe Škofjeloški policisti so že vajeni posegati v družinske zdrahe S. D. in R. A., ki živila v Frankovem naselju. Pred dnevi jih je S. D. spet poklicala na pomoč, ker je R. A. pretepal njenega 12-letnega sina. Policista sta ugotovila, da ga je res dvakrat udaril zaradi "neu-bogljivosti". Možaka sta opozorila in naslovila poročilo na Center za socialno delo. Nekaj ur kasneje istega večera je na policijo klical zdravnik iz zdravstvenega doma. R. A. seje oglasil pri njem in krvaveč zahteval prvo pomoč. Pretepla ga je njegova sestra, čez dva dni je R. A. spet delal težave, tokrat se je šel prepirat k materi. Ker javnega reda in miru ni kršil, policisti niso ukrepali, motenim so svetovali zasebno tožbo. Stalno stranko imajo tudi žirovski policisti. K. /.je zvečer prišel na "obisk " na policijsko postajo in nekajkrat potrkal na vrata, nato pa začel kričati, da hoče nazaj macolo. ki so mu jo policisti pred časom vzeli, ker je z njo storil prekršek. Može v modrem je žalil, ko je izlil jezo. pa vendarle odšel. Njegovi pogosti obiski pri sodniku za prekrške očitno niso pravo zdravilo zanj. Mrtvo pijan Policist je na makadamski cesti za industrijsko cono na Trati proti Virmašam sredi belega dne našel ležati H. V. z Grenca. Možak ni več kazal znakov življenja, samo rahlo je še dihal, čez čas se je le prebudil iz mrtve pijanosti. Domov so ga spravili njegovi domači, zaradi nezglednega obnašanja pa se bo moral zagovarjati tudi pri sodniku za prekrške. Lažni akviziterji in kupci Železnikarski policisti imajo, kar zadeva javni red in mir. precej la:/e delo kot njihovi škofjeloški kolegi. Ljudje v Selški dolini so bolj mirne narave. Zadnje vase policiste vse pogosteje opozarjajo na sumljive ljudi, ki hodijo po stanovanjih pod pretvezo različnih anket, prodaje raznih izdelkov ali "kupujejo" les. pri tem pa pripravljajo teren za kasnejše kraje oziroma že kar takoj zmaknejo kakšno stvar. KRIMINAL Vlomilec v Sovodnju 26. aprila okrog desete zvečer je Miroslav S. iz Idrije vlomil v trgovino ABC Loka v Sovodnju. Krajani so vlomilca opazili in prijeli, ko je imel v žepu že nekaj denarja in hrane, skupaj vredno 25.000 dinarjev. Vlomilec je najprej razbil steklena vrata v sosednjem bifeju, od tam pa na enak način vstopil v trgovino. Osumljen je kaznivega dejanja velike tatvine. Našli ukradeno katrco iz Stražišča Konec januarja je iz garaže stanovanjske hiše v Stražišču izginila nova katrca. 9. aprila popoldne so policisti na mejnem prehodu Ljubelj podvomili v starost katrce, s katero seje pripeljal A. Š. Videti je bila namreč precej novejša, kot so trdili dokumenti. Ko so jo temeljiteje pregledali, so videli, da so prejšnje številke na šasiji odstranjene, namesto njih pa navarjene nove. Pravi lastnik je avto prepoznal, njegov rezervni ključ je zlahka odprl ključavnico. Tat oziroma tatovi so katrco prodali pred Iskro v Kranju za sumljivo nizko ceno, v katero pa novi "lastnik" očitno ni posumil. Iz zapora k stari praksi 28. aprila med 21. in 22. uro je iz odklenjenega avta, parkiranega na Mandeljčevi v Kranju, neznanec odnesel avtoradio kasetofon, vreden 7.500 dinarjev. Nekaj ur kasneje gaje Vinko Z. sumljivo poceni prodajal pred diskoteko v Preddvoru. Vinko Z., star 31 let, doma iz Slavonske Požege, je 22. aprila odslužil enajstletno zaporno kazen v Kopru. Tako rekoč brez denarja v žepu je brž začel s staro prakso. Ko so ga policisti v Preddvoru prijeli, so našli pri njem tudi nekaj nakita, ukradenega že v Kopru, zato so osumljenca izročili koprskim kriminalistom. Ob vlomu pogorel vikend 22-letni Klemen V. z Bleda je 26. aprila vlomil v vikend pod Stražo 3. V vikendu, ki je bil dolga leta pogosto tarča vlomilcev in tatičev, si je posvetil s svečo. Pri tem so se vžgale zavese, požar pa se je nato razširil v vso hišico, ki je do tal pogorela. Škode je za najmanj milijon dinarjev. Vlomilec je uspel "rešiti" nekaj stvari, predvsem hrane. Kraja v cerkvi V noči s 30. aprila na 1. maj je neznanec vlomil v cerkev na Koroški Beli ter odnesel moštranco in ciborij, vredna okrog 200.000 dinarjev. Kradljivi poslovodja Kriminalisti UNZ so napisali kazensko ovadbo proti poslovodji trgovine ABC Loka v Škofji Loki Izidorju P., ki ga utemeljeno sumijo zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe in ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. Izidor P. je lani in v začetku lega leta kot poslovodja okradel firmo za najmanj 170.000 dinarjev. Jemal je denar iz blagajne, vnovčeval čeke kupcev, kupoval blago od branjevk na trgu in ga prodajal v trgovini, razliko pa spravljal v svoj žep. Vplačanih avtomobilov ni Makedonska firma Kateks Exporl-import je na Titovem trgu v Škofji Loki odprla izpostavo ter v njej zaposlila Marjano B. iz Medvod. Ta je sprejemala vplačila za japonske avtomobile, večinoma mazde. uvoz pa peljala pogodbeno najprej prek nizozemske firme Liese BV, nato pa prek druge zasebne firme, prav tako na Nizozemskem. Mirko. Obe firmi, ki sla iz Škofje Loke dobili nakazan denar prej, preden so avti prišli do carine, sla potonili, sedem kupcev, ki so avtomobile vplačali v devizah (971.000 dinarjev po tečaju 9 din za marko), pa je po izteku dobavnega roka ostalo brez denarja in avtov. Kriminalisti sumijo, da je oškodovancev morda še več. Marjano B. so ovadili kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja in utaje davkov. Z lažnimi navedbami cen za vplačane avtomobile se je namreč ognila višjim carinskim dajatvam. • H. J. NESREČE Izsiljevanje v Hotemažah Franc Ajdovec, star 77 let. iz Šenčurja je 5. maja ob 8.10 z la-do rivo vozil z Visokega proti Hotemažam. V križišču z lokalno cesto Hotemaže - Tupaliče je izsilil prednost pred voznikom volksvva-gna. 39-letnim Radom Jarcem z Visokega. Le-la je bil v nezgodi huje ranjen, zdravi se v jeseniški bolnišnici. Po levi VValburga - Maria Mikič. stara 41 let. ki živi v Avstriji, je 5. maja ob 23. uri peljala po avto cesti iz smeri Kranj - vzhod proti Podtaboru. V blagem desnem preglednem ovinku zunaj naselja Kokrica je vozila po levem pasu. Tedaj je nasproti pravilno pripeljala Mart ha Stadler - Rutar. ki se je umaknila na skrajni desni rob ceste. Pred srečanjem vozil pa je Mikićeva sunkovito zavila z leve nazaj v desno na svoj pas. trčila v železne nosilce znaka ob cesti ter pristala v jarku. Huje ranjen je njen sopotnik. 51 -letni Aleksandar Mikič. iz Beograda Odpeljali so ga v LKC Trčil v hrib Vincenc Lavtar. roj. 1944. iz Dolenje vasi. je 29. aprila ob 21. uri z golfom vozil po lokalni cesti Kranj - Cepulje - Bukovica. Pred ševljami ga je v ostrem levem nepreglednem ovinku zaneslo na desno bankino. od tam v levo čez cesto, kjer je trčil v hrib. Golf se je obrnil na streho in obstal na desnem boku. Voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, je bil v nezgodi huje ranjen. V škarje Na praznik dela. I. maja. ob 20.15 je Saško Štefančič. roj. 1972. iz Radovljice z motorjem vozil iz Lesc proti Bledu. Na klancu proti Bledu je kljub prepovedi začel prehitevati neznan avto in trčil v avto. s katerim se je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 52-letni Florijan Javorskv z Jesenic. V trku se je huje ranil Štefan-čičcv sopotnik na motorju. 18-letni Peter Dovžan iz Lesc. Z avtom v Kokro Joseph Marian Bcrnik. roj. 1924. iz Chicaga v ZDA. je 2. maja ob 17.20 vozil z Jezerskega proti Preddvoru. Na Sp, Jezerskem ga je z neutrjene bankinc zaneslo po bregu, avto je obstal v strugi Kokre. Huje ranjenemu vozniku in njegovi sopotnici, lastnici avta. Juliji Bcrnik. roj. 1929. iz Binklja. je prvi priskočil na pomoč Kranjčan Jožef Stirn. ^msmm^jGiLAS 22. stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 7. maja JELOVICA nudi od 1 .maja dalje IZREDNI POPUST za predplačilo NA STARE CENE 30% 15<% o • vezana okna JELOBOR SU • polkna s fiksnimi lamelami • oknaTERMOTON • vrata • senčila • montažne stene UGODNO POSOJILO 1 + 4 BREZPLAČEN PREVOZ do 100 km (nakup nad 25.000 din) ORGANIZIRANA MONTAŽA PRESENEČENJE pri nakupu nad 50.000 din JELOVICA Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)631-241, fax:(064)632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA, KRANJ, MURSKA SOBOTA, CELJE, NOVO MESTO, NOVA GORICA, IZOLA TAJLES Ljubljana, GRADBENIK Maribor, STAVBARSTVO Razdrto NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJE VSAK KUPEC jim ciu KRANJ Koroška c. 16 tel.:212-249 1. nagrada VIDEOREKORDER SHARP 2. nagrada BON v vrednosti 2.000,00 din 3., 4., 5. nagrada PIJAČA v vrednosti 1.000,00 din v diskoteki »Gorjanc« 6. nagrada 10 x PIZZA in PIVO v PIZZERIJI »ORLI« 7., 8. nagrada BON v vrednosti 500,00 din Imena nagrajencev bodo objavljena v Gorenjskem glasu! JEANS CLUB PETRIČ - NAJ...........................JEANS CLUB GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA KRANJ in CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM PRI GZS Poslovni klub ELROPATINOVA organizirajo PREDSTAVITEV IN DEMONSTRACIJO POSLOVNO INFORMACIJSKIH SISTEMOV ZA OBRTNIKE, PODJETNIKE IN DROBNO GOSPODARSTVO SREDA, 8. MAJA 1991, OB 11. LRI OTVORITVENA DVORANA PPC GORENJSKI SEJEM 1. Kako ponuditi svoje izdelke tehnologije in storitve na domaće in tuja tržišča (Slovenija, Jugoslavija, dežele Alpe-Jadran, Pentagonale, Evropa, S. Amerika, J. Azija) 2. Svetovalne storitve GZ Slovenije pri navezovanju poslovnih stikov s tujimi partnerji na področju kooperacij, investicij in joint venturesov. 3. Predstavitev poslovanja kluba EUROPATINOVA — pomoč podjetnikom in obrtnikom pri predstavitvi svojih novih programov in storitev na sejmih, tele in vi-deotekstu, borzah in informacijskih medijih. PREDSTAVITEV IN DEMONSTRACIJA JE ZA UDELEŽENCE BREZPLAČNA! ČE SI TUDI VI ŽELITE, DA BO DOBER ZAČETEK POL DELA, POTEM STORITE PRVI KORAK Z NAKUPOj* V PRODAJALNAH KRANJSKEGA MERKURA Znižanje cen izdelkom proizvajalca HELIOS Domžale • za zaščito lesa in kovin, • za dekoracijo notranjih prostorov, • fasadne barve, • barve za avtomobile (reparature Mobihel) Predstavitve proizvodnega programa HELIOS Domžale bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh: - 7. maja BARVE LAKI v Škofji Loki, - 8. maja BARVE LAKI v Radovljici, - 9. maja FERRUM v Ljubljani. 25 °/< Znižanje cen izdelkom proizvajalca BELINKA Ljubljana. (beltop, belton, belles, virga, belocid, fentin, super blesk, beli on, beli lux) Predstavitve proizvodnega programa bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh: - 21. maja GLOBUS v Kranju, - 22. maja BARVE LAKI v Škofji Loki, - 23. maja BARVE LAKI v Radovljici. ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA iN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG PRI NAKUPIH NAD 300,00 DIN DO 25. MAJA. Integral Tržič obvešča cenjene potnike, da 6. 5.1991 odpira turistično poslovalnico v Kranju na Maistrovem trgu 11. Poslovalnica bo odprta ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 11. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 15. ure. Poslovalnica bo vsako prvo soboto v mesecu odprta od 7. do 13. ure. V poslovalnici bo možen nakup mesečnih vozovnic za vse Integralove avtobus^ ki vozijo skozi Kranj. Prodajali bomo vozovnice za sezonsko linijo Tržič - P°reC možnostjo nakupa in rezervacije vozovnice do 1. meseca naprej. Razen prodaje vozovnic bomo nudili še naslednje storitve: organizacija izletov, ekskurzij in ogledov sejmov ter športnih prireditev, organizacija verskega turizma, organizacija prevozov po domovini in tujini. Pokličete nas lahko na telefonski številki: 064/21 7-867 ah 064/50-394 ^ VODOVOD JESENICE M. Tita 49 64270 Jesenice Razpisna komisija v Komunalnem podjetju Vodovod Jesenice razpisuje na podlagi 42. člena Statuta podjetja delovno mesto DIREKTORJA Za direktorja podjetja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih posebnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima srednjo in višjo izobrazbo komunalne, strojne, gradbene, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih, - da ima sposobnost uspešno voditi in organizirati poslovanje podjetja. Pismeno prijavo z dokazili naj kandidati pošljejo v 15-tih dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Vodovod Jesenice, M. Tita 49, Jesenice 64270 - za Razpisno komisijo. O izidu bodo kandidati pismeno obveščeni v 15-tih dneh*po opravljeni izbiri. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRSNI SVET razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo praznega štirisobnega stanovanja v *zr^e/'larc 5l m: v mansardi objekta v Kranju, Župančičeva n W 61, vi. št. 107, k. o. Huje). . 0e nov°. v garanciji. Ce-Nasio^. totkov ceneje kot nova. uv v oglasnem oddelku. 6740 fi'N^~ŠTR0JA Overlook in škriprte 8 namizr«a ter barvni TV, 1... »o cm, prodam. Sekne, Dru- ROBINSON Club TRŽIČ tel.: 52-266 Letna terasa SAS BAR Robinzon od 9. do 22. ure nedelja, prazniki od 14. - 22. ure Disko petek, sobota od 21. - 2 ure Satelitsko ANTENO, s 60-kanalnim stereo sprejemnikom, komplet vse novo, ugodno prodam. g? 41-068 6755 Prodam TRAKTOR 73-564 Man. g? 6762 »Kranj STRo Pr°dam starejši PRALNI Sr r;, '. v dobrem stanju. Koren, >^ie95,Žabnica 6752 SnŠT?^ nov VOZIČEK za ^n|co BCS. černe, Sp. Danje 6811 6744 Prodam betonski MEŠALEC. «■ 310-503 6776 Prodam rotacijsko vrtno KOSILNICO, s štiri taktnim motorjem. gj 51 -755, zvečer 6784 Prodam TV GRUNDIG super color, ekran TOSHIBA 36 cm z daljinskim upravljanjem in OJAČEVALEC za kitaro FENDER VIBRO LUX R EVER B. «631-784 L KO Kropa Kropa 7 a ]etJe U KO Umetnokovinska obrt Kropa razpisuje na ^•agi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge 'SHNIČNI VODJA - rf 1 fJi^- ?P'°šnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kan- a*' izpolnjevati še naslednje pogoje: -10^ |Ješolska izobrazba - strojni tehnik let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in slogah plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim ot)]°Vnim časom. Od kandidatov pričakujemo poznavanje ^kovanja kovanih izdelkov, graviranja in cizeliranja, po-n;j?Vanje tehnologije obdelave kovin in tehničnih in delov-pT. "ormativov. pQJa^e z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh Ka°;?Javi na naslov: Uko Kropa, Kropa 7 a. skl te Domo 0 izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju ePa pristojnega organa. AVTO SOLA RENT-A-CAR NON STOP tel: 213-619 328-602 POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 216-276 Del r*r. ■ ^as. pon.. tor, sreda od 12. - 19. ure, ČESTITKE Janez CELAR, iz Brega pri Preddvoru je PRAZNOVAL 4. 5. 1991, visok jubilej - 90 let. Dragi ata -tvoji otroci: Janko, Peter, Jože, Milena in Anica; snahe in zeta ter 16 vnukov in 17 pravnukov; Ti želimo veliko zdravja in zadovoljstva, da bi vsaj še nekaj let čil in zdrav preživel med nami! 6759 RAZNO PRODAM Prodam KRAVO s teletom in tri OVCE ter SEDEŽNO GARNITURO. Informacije na g 73-319 6802 Prodam GRADBENO DVIGALO in dve KOLESI za VVartburg. Belih, Sr. Dobrava 18, Kropa 6808 GRADBENI MATERIAL Uvoženo plastificirano PLUTO, prodam, g? 83-727, po 20. uri 5940 Prodam kombi PLOŠČE 100 kvad. m debeline 5 cm, ter lesene ZAJ- ČNIKE.g? 217-825_6781 Prodam 400 kosov rabljene SALO-NITKE, dim. 60 x 40 cm. Cena 10,00 din za kos.« 621-101 6788 Prodam borove PRIZME, dim. 110 x 400 cm, 8 x 400 cm, 15 x 200 cm, LOKALI DESKE za opaž, dim. 2 x 400 cm ter TRAMIČE, dim. 9 x 9 x 400 cm. gj 75-320 6800 ŠIVILJSTVO »MAJDA« Cerklje, Ul. 4. oktobra 11 Tel.: 42-095 Obveščam cenjene stranke, da sem odprla delavnico za žensko in otroško konfekcijo. Izdelava po najnovejši modi. Cene in plačilni pogoji ugodni -prepričajte se! Prodam približno 400 kosov nove SALONITKE. gr 48-189, od 17. do 19. ure _6809 Prodam 1 kub. m. lipovih PLOHOV in 1 kub. m. borovih PLOHOV. g? 66-630 6813 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM slovenščino in nemščino, za osnovne in srednje šole. « 48-128 6562 KUPIM Kupim od 200 do 300 kg težkega BIKCA, g? 326-533_6771 Kupim star, rabljen, IZKOPAČ za krompir (Poljak), g? 061/815-006 6805 STAN. OPREMA Poceni prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Franc Kavčič, Godešič 87, Škofja Loka, g? 632-854 _6767 STANOVANJA GARSONJERO ali SOBO, v Kranju ali bližnji okolici, najame uslužbenec, za določen čas ali odkup. Ši fra: DOMAČIN_6757 V Kranju prodam STANOVANJE, 68 kvad. m., ali zamenjam za manjše, z doplačilom. Šifra: VODO-VODNI STOLP_6772 Takoj damo v najem 2-sobno STANOVANJE, s posebnim vhodom in centralnim ogrevanjem. Predplači-lo. Šifra: STANOVANJE 6783 STANOVANJE, 60 kvad. m., prodam ali zamenjam za GARSONJERO. 9 326-243 6816 OSTALO Prodam obdelane FIŽOLOVKE. g? 79-952__6754 Prodam prevozni ČEBELNJAK - 60 panjev, g* 310-061_6769 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK Peg, star 1 leto. Informacije nag* 41-073_6780 Prodam žensko uvoženo POROČNO OBLEKO, bela, štev. 38 - 40. ■g 621-843 _6787 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, star 3 leta, prostornine 18 kvad. m. 52-042 6789 GLAS mm ^evilni naši oglaševalci so se že prepričali o tem, pridružite se jim tudi vi! 0P°zarjamo Vas na posebno priložnost za propagiranje v Gorenjskem glasu • maja izide Gorenjski glas v nakladi 60.000 izvodov m ga bodo prejela vsa gorenjska gospodinjstva Pravočasno si rezervirajte oglasni prostor! Gorenjski glas, propaganda, C. JLA 16, Kranj tel. 218-463 fax. 215-300 V najem vzamem PROSTOR, v Kranju, 20 kvad. m., za trgovsko dejavnost, g 48-161_6763 V centru Škofje Loke prodam LO-KAL, v izmeri 51 kvad. m., primeren za mirno obrt. ® 620-713, po 20. uri_6799 PRIDELKI Prodam SENO. Letališka 3, Voglje - Šenčur_6775 VARSTVO_ Iščem VARUŠKO za 1-letnega in 3-letnega otroka, na našem domu. g? 75-618 6739 ORTNER BELJAK / VILLACH ■ ® TOVOTA ■ ZEHENTH0FSTR. 26 TEL 9943 4242 41310 • ^ SUBARU Opit Seme« \\ PICCOSTRASSE 42 Tfl 9943-4742 28494 OBVESTILA IZPOSOJAMO stroje za globinsko čiščenje. Prevzem na naslovu: "Hribar - Blesk", Planina 3, Kranj, S 323-666_3176 BARVAM z apnom in ostalimi obstoječimi materiali. Poceni in brez čakanja! Informacije na g? 329-376_4664 AVTOKLEPARSTVO-Branko Lacko, Radovljica, Bevkova 37, gp 75-807 VETERAN I-TOTALKE IN VSE OSTALO_5536 BARVAM z apnom in ostalimi materiali. Poceni, brez čakanja, g? 329-376__5913 Ne ostanite sami, pomlad je tul Vabi vas AFRODITA ženitna posredovalnica in AFRODITA club iz Kranja, Poslovni center Planina 3, od 8. do 14. ure, četrtek in petek, od 14. do 19. ure, g? 324-258 6059 Elektro servis POPRAVLJA gospodinjske aparate in električna orodja. "Arcadia", Kidričeva 6/b, Jesenice 6081 VODOINSTALACIJE na hiši vam kvalitetno in hitro naredimo. Stare cenel 218-427_6705 Računalniško TIPKAM in LEKTO-RIRAM diplomske in seminarske naloge, za vse stopnje, g? 48-128 6743 VOZILA Prodam Z 750, letnik 1981, registrirana do aprila 1992. Zg. Brnik 50, Cerklje_6738 Prodam obnovljen OPEL KADETT, letnik 1970, registriran do novembra 1991. g? 45-678 6741 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1985, registrirana do aprila 1992. Cena 4.400 DEM. Informacije na gj 801-282 6742 KOMBI IMV 1600, letnik 1981, generalno obnovljena karoserija, servis motorja, nove gume, registriran do maja 1992, z delom, prodam, gf 82-997 6749 Prodam MAZDO 323 Sedan, letnik marec 1991. g? 75-411 6791 Prodam GOLF, letnik 1979, garaži-ran. Mavčiče 78 6792 Prodam OPEL KADETT 1.3 GL, letnik 1987, 48.000 km. Sajovčevo nas. 9, Šenčur 6795 Prodam JUGO 45, letnik 1988. Ce-na 5.500 DEM, g? 312-279 6773 Prodam Z 750, letnik 1983, zelo dobro ohranjena. Cena 2.000 DEM. Trboje 105, Kranj, g? 49-562 6774 Prodam CITROEN AX 11, 5 vrat, le-tnik 1988, metalne barve, garaži-ran, prvi lastnik, g? 81 -024 6778 AUDI 80 SC, letnik 1986, metalne barve, centralno zaklepanje, prodam, g? 213-390_6779 Prodam karamboliran R 4, letnik 1986. Zgornje gorje 45 6782 GOLF, letnik 1978 in R 5, letnik 1975/76 ter CITROEN GS palas, letnik 1977, prodam, g? 65-691 6786 Zelo ugodno prodam Z 125, letnik 1978, v voznem stanju. Ogled vsak dan. Vohar, Suška c. 54, Škofja Loka_ 6750 Nujno prodam JUGO 45, letnik 1986. g? 74-706_6751 Prodam OPEL KADETT, dobro ohranjen in ATX 50. g? 324-622 6753 Zelo ugodno prodam LADO 1600. Cena po dogovoru, gj 632-110 j_6815 Prodam dobro ohranjen R 5 SL, star 3 leta. Bohinc, Dobro polje 10, Brezje 6817 JUGO 55 Koral, letnik 1990, 14.000 km, prodam, g? 40-263 6819 ZAPOSLITVE Honorarno zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO, v popoldanskem času, g? 75-504 _6712 DELO v Avstriji: gradbeništvo, težka mehanizacija, gozdarstvo, gostinstvo, avtoprevozništvo, medi-cina ... g> 326-357 6764 Gostilna "Krištof" v Predosljah pri Kranju, zaposli - redno KV KUHARJA in honorarno dekle za STREŽBO. Informacije osebno: Predoslje 22, Kranj 6790 Za pomoč v STREŽBI honorarno zaposlimo prijetno dekle, g? 213-284 6793 "KGM" Janez Kalan, Zapoge PRODAJA PREMOGA Pokličite: 061 /843-029 Se priporočamo! Prodam GOLF bencinar, letnik 1986, 71.000 km. S 77-583, int. 19, od 7. do 15. ure 6797 Prodam Z 101, letnik 1976 in otro-ško KOLO Rog, na 5 prestav, dirkalno, g? 57-547, popoldan 6801 Prodam LADO SAMARO 1300, le-tnik 1989. Cena po dogovoru. Informacije na g? 75-411 6803 Prodam VW 1200, letnik 1975, do-bro ohranjen, g? 40-686 6804 Prodam 126 PGL, letnik 25.000 km, registriran. Šlibar, Zgoša 15, Begunje^_ 6806 Prodam Z 101, letnik 1979. gj 801- 594 6812 Prodam Z 101 SC, letnik 1980, regi-strirana do marca 1992. g? 802- 514_6756 Prodam karamboliran R 4 GTL, za rezervne dele. gf 48-269, zvečer _6758 Prodam ALFA ROMEO 33, 1.5, letnik 1984, 70.000 km, registrirana do februarja 1992. Cena 10.500 DEM v dinarski protivrednosti, g? 212-991 ali 213-727_6760 Lepo ohranjeno belo Z 101 Jugo 1.1 GX, letnik september 1987, ga-ražirana, prevoženih 25.500 km, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na g? 324-810, v torek in sredo, popoldan 6765 Prodam FIAT 126 P, starejši letnik, registriran, g? 218-777_6766 R 4 GTL, letnik avgust 1981, ugod-no prodam. Filip Nastran, Trata 4, Cerklie 6768 Nezaposlenim nudimo pogodbeno honarno DELO kot ZASTOPNIK za prodajo slovarjev in priročnikov, na stojnicah. Število delovnih mest je omejeno. Pogoj: lasten prevoz, resnost, srednja izobra-zba. Šifra: DZS_6794 AKVIZITERJEM nudim prodajo tehničnega artikla. Šifra: ZDRAVJE__6814 Če ste brez ZAPOSLITVE, ali bi ra-di dodatni zaslužek, imate lasten prevoz, pokličite na g? 326-112, v torek, od 16. do 20. ure 6818 ŽIVALI Prodam črno belega BIKCA, star 2 meseca, za zakol ali nadaljno rejo ■g 65-170_6745 KOZE z mlekom, poceni prodam. Zg. Dobrava 8, Kamna gorica 6746 Prodam tri KOZE mlekarice, s štirimi KOZLIČKI - samičke. Zminec 20, Škofja Loka 6747 Prodam 10 dni starega TELETA si- mentalca.g? 78-631_ 6748 Mladega KOZLIČKA, sanske pasme, prodam, gf 66-500 6777 Mladiče, mešanci - OVČAR BOK SER, stari 6 tednov, oddam. gj> 311-975_6785 Prodam KOZE z mladiči. Miro Oman, Sr. Bitnje 80, Žabnica 6798 Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko. g? 64-111_6807 Prodam tri plemenske OVCE. gj> 58-506 6810 V SPOMIN 3. maja je minilo drugo leto, odkar je ni več med nami, naše dobre in skrbne soproge, mame in sestre ANE TERAN Vsem, ki se je kdaj spomnite, iskrena hvala! VSI NJENI Ugodno prodam R 4 GTL, letnik november 1987. g? 218-457 6796 ZAHVALA Tvoje srce ne bije več, a tvoja duša ho za vedno ostala del nas. Ob boleči izgubi našega dragega DOMINIKA MAZGONA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebej še govornikoma, godbenikom, pevcem in praporščakom. Hvala tudi osebju Domu upokojencev v Kranju za skrb in nego. Vsi njegovi Kranj, 2. maja 1991 NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Prvomajska srečanja Kdo bo naš družabnik avstrijske banke V Sloveniji se je mudil generalni direktor največje avstrijske banke Creditanstalt Bankverein (CA - BV) dr. Guido Schmidt -Chiari. Ta banka je že pred več kot 20 leti pomagala pri začetku sodelovanja med Semperitom in Savo. Brdo pri Kranju, 2. maja - Ta avstrijska banka bo verjetno še letos odprla v Sloveniji svojo podružnico oziroma mešano banko. Nasploh CA - BV zadnje čase intenzivno odpira svoje podružnice v državah bivših vzhodnoevropskih socialističnih držav. Tako ima svoje izpostave že v Pragi, Budimpešti in Varšavi. Dr. Guido Schmidt - Chiari se je med obiskom v Sloveniji sešel s predsednikom in podpredsednikom republiškega izvršnega sveta Lojzetom Peterletom in dr. Jožetom Mencingerjem ter vodilnimi slovenskimi bančniki. Avstrijska banka bo eno izmed naših bank izbrala za partnerja pri organizaciji svoje podružnice v Sloveniji. Obisk avstrijskega finančnika v Sloveniji je organiziral pooblaščenec Republike Slovenije na Dunaju dr. Kari Smolle, ki je ob tej priložnosti tudi napovedal, da bo 24. in 25. maja prišla v Slovenijo močna delegacija avstrijskih gospodarstvenikov. CA - BV meni, da bo Slovenija vabljiva za avstrijske investitorje le v primeru, če bo pri nas močna podružnica avstrijske banke. Creditanstalt Bank Verein pri nas ni brez izkušenj. Ta banka je pred več kot dvajsetimi leti sodelovala pri povezovanju Semperita in Save, zadnje čase pa se ata banka s svojim denarjem angažira pri sovlaganju avstrijske opekarske industrije v našo, predvsem v opekarni v Ormožu in Novi Gorici. Evropski regionalci v Ljubljani Ljubljana, 3. maja - Pod predsedstvom Francoisa Lachata, predsednika republike-in kantona Jura iz Švice se je v Ljubljani sestal komite za sodelovanje vzhodnih in zahodnih regij pri skupščini evropskih regij. Gospoda Lachata sta ločeno sprejela predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. V Ljubljano so prišle delegacije dvanajstih evropskih regij, med njimi so bili tudi predstavniki Slovenije in Hrvaške. Na posvetovanju so posebej poudarjali, daje sodelovanje med regijami nad političnimi in sistemskimi mejami in zato važen dejavnik evropske integracije na novih osnovah. Goste je nagovoril tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je dejal, da so zaostritve v Jugoslaviji nevarne za Evropo, zato mora ta spodbujati k mirnemu uresničevanju demokratičnih sprememb. Angleži in slovenska samostojnost London, 2. maja - Britanski dnevnik The Guardian je v petek namenil precej prostora Sloveniji. Novinar Martin Kettle je med drugim zapisal, da je "Slovenija prvi novi evropski narod v zadnjih petdesetih letih", za nas pa naj bi bilo za razliko od drugih prebujajočih se narodov značilno to, da se upor ne rojeva na cesti, ampak v zborničnih dvoranah. Volja Slovencev je po njegovem mnenju neizpodbitna, vendar so razlike v pogledih vodilnih politikov na prihodnost slovenske države še različne, dva meseca pred neodvisnostjo pa se tudi še nismo odločili, kakšna bo nova zastava. "Srce govori Sloveniji, da je del Evrope," pravi avtor članka, in dodaja, da je treba Slovenijo razumeti in zahod, ki vztrajno podpira Markoviča in federacijo, ima za popravilo takšne napake še 61 dni časa • J. Košnjek Delavski shod na Poljanah nad Jesenicami Spoštovani bralci Gorenjskega glasa! V Gorenjskem glasu št. 34 smo Vam prejšnji torek sporočili, da zaradi praznikov v petek, 3. maja, Vašega časopisa ne bo ter da ponovno iziđemo na današnji torek. Časopis Gorenjski glas izhaja letos na povprečno 20 straneh obsega - pred prvomajskimi prazniki smo Vam pripravili dvakrat po 32 strani zanimivega branja, dve prilogi z RTV in kino sporedi, itd. Zato upamo, da v petek niste preveč pogrešali svojega priljubljenega časopisa, ki je tokrat spet v povečanem obsegu (24 strani namesto običajnih 16 ob torkih) ter prilogo »Glasova Stotinka«. Vključitev obsežnejše priloge o športu in rekreaciji na Gorenjskem v Vaših pismih uredništvu zelo pohvalili, za kar se Vam v imenu pripravljalcev Stotinke iskreno zahvaljujemo z obljubo, da bo vsak prvi torek v mesecu odslej redno v Gorenjskem glasu. Prejšnji teden smo Vas »razveselili« z računom za naročnino za letošnje drugo trimesečje. Brez tega pač ne gre, kot tudi očitno še precej časa ne bo šlo brez sprotnih podražitev, zaradi katerih je na Vaši položnici znesek 330,00 din (naročnina s popustom za redne plačnike do 25. 5. 1991). V kolportaži je Gorenjski glas po 17,00 din. V tem trimesečju bomo naročnikom pripravili 26 številk časopisa (aprila je izšlo 9 Gorenjskih glasov v skupnem obsegu 232 strani ali: 25,7 strani povprečno na vsak torek in petek!). Zakaj razlo višja naročnina kot za prvo trimesečje? Pri tisku časopisa smo vezani na ceno papirja, kije vezana na tečaj DEM in se avtomatičnemu učinku devalvacije v tiskarni Delo TČR ne morejo izogniti. Poštnina za dostavo časopisa na Vaš naslov je od prejšnjega torka spet spet višja (2,70 din za izvod)... Ker plače in pokojnine praktično mirujejo oziroma so realno krepko padle, skušamo zmanjševati stroške pri izdelavi časopisa ter je tudi povečanje naročnine oz. prodajne cene Gorenjskega glasa relativno nizko. Naročnino lahko poravnate tudi (prosimo, če s seboj prinesete položnico!) v malooglasni službi Gorenjskega glasa (Kranj, Cesta JLA 16) ter v TD Cerklje in v TD Škofja Loka. V petkovem Gorenjskem glasu pa ne spreglejte obvestila o koncertu Tereze Kesovije, Viceta Vukova, Ota Pestnerja, New swing kvarteta in Big banda RTV Slovenija, ki bo na Bledu 24. maja. Za naročnike Gorenjskega glasa bodo vstopnice skoraj polovico cenejše, kar naj bo pomladansko darilo ČP Gorenjski glas vsem, ki skupaj pomenimo »Gorenjski glas« - najbolj brani časopis na Gorenjskem.« Lep pozdrav! Gorenjski glas NAGRADNI KUPOM ZA ALPSKI VEČER-DO JUTRI! Zaradi izrednega zanimanja med bralci za udeležbo v nagradni igri »Alpski večer, Bled, 11. maja 1991« smo podaljšali rok za pošiljanje kupončkov. Objavljeni so bili - skupaj z nagradnim vprašanjem - v petek, 26. aprila, in v torek, 30. aprila, v naši prilogi »Glas 16«. V žrebanju za 20 brezplačnih vstopnic za Alpski večer bomo upoštevali vse Vaše odgovore (pravilne seveda!), kijih bomo prejeli do jutri, t. j. srede, 8. maja. Veliko sreče pri žrebanju Vam želimo ter obilo prijetne zabave v soboto zvečer na Alpskem večeru na Bledu! Prišel bo dan, ko bomo lahko kaj rekli... Na tradicionalnem prvomajskem shodu jeseniškega delavstva na Poljanah nad Jesenicami se je letos zbralo manj udeležencev kot prejšnja leta. V kulturnem programu je sodeloval pihalni orkester jeseniških železar-jev. Shod so pripravili svobodni sindikati, slavnostni govornik pa je bil Albert Vodovnik, predsednik svobodnih sindikatov kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki je med drugim dejal, da danes vse oblike sindikalnega boja naletijo na diskvalifikacije, vendar bodo sindikati in delavci vztrajali na svojih pravicah - tudi pri sedanjem prestrukturiranju družbene lastnine. Bojan Dornik, zaposlen v PVT obratu jeseniške Železarne: »Zame 1. maj nikoli ni bil in nikoli ne bo »rdeč« praznik, ampak tradicionalni shod delavstva, ki se danes bolj kot kdajkoli bori za svoje temeljne pravice. Delavci komajda shajajo s tako nizkimi osebnimi dohodki, vsepovsod se že čuti revščina. Na takem shodu pa se vsaj srečajo, pozabijo na probleme in se pogovorijo. Sedanje politične razmere so dokaj nenavadne, a prepričan sem, da bo prišel čas, ko bomo tudi delavci lahko kaj rekli...« Štefan Kržišnik iz Žirovnice: »Že trideset let delam v Nemčiji Bojan Dornik in s prijateljem sva namenoma prišla na delavski shod na Poljanah. Veste kaj: za to, kar se dogaja v slovenskem gospodarstvu, nikakor niso krivi delavci, ampak njihovi voditelji. Da pa imate zdaj v eni panogi več »konkurenčnih« sindikatov, je pa že pre-neumno, saj se očitno namenoma slabi moč sindikata. Ce pa sindikat ni močen, je krivo vodstvo sindikata, ne pa delavci. Ne manipulirati z njim! V Nemčiji je vseeno, kateri stranki pripadaš - v panožne sindikate so vključeni vsi in dovolj so močni, da jih vlada mora poslušati!« Majda Rebernik Majda Rebernik, metalurginja v Železarni: »Prav Poljane so kraj, kjer se srečajo jeseniški delavci ob njihovem, delavskem prazniku. Prazniku, ki nam ga nihče ne more vzeti - in tudi dovolili nikomur ne bomo, da bi ga nam vzel! Vesela sem, da se Jeseničani kljub težkim razmeram niso odrekli svoji tradiciji in so prišli na Poljane.« Maks Harafin s Koroške Bele: »Ce delaš 25 let v Nemčiji in si od srca želiš domov, ti razumljivo ni vseeno, kaj se v Sloveniji dogaja. V Nemčiji pa se ustvarja vtis - ko gledamo slovenske vodi- Štefan Kržišnik posluh telje po televiziji in r komentarje - da je Slovenija■■ sama kriva, da je Evropa o*| priznati. Predstavlja sC P%ija nov bodoče ureditve, a«0 p pa se trdno ne drži niti «' .( Kaj torej? Razdružitev, kon racija, skupnost republik---J,1.^ ^ Prvomajsko srečanje na Križni gori Tudi delo zasluzi svoj praznik Križna gora, 1. maja - "Zaradi vse težjega položaja našega gospodarstva in delavcev je sindikat pred veliko preizkušnjo. Jasno moramo povedati naši oblasti, našemu parlamentu, našim poslancem, naj se v republiki začnejo tudi razprave o položaju gospodarstva, o položaju delavstva. Danes smo namreč priča temu, da se grobo krši delovna zakonodaja, da se kršijo kolektivne pogodbe, da so inicirani nekateri disciplinski | postopki, predvsem z namenom, da bi se na lahek način odpuščalo de- 1 lavce. Ti delavci jutri ostajajo brez vsake materialne in socialne varnosti," je med drugim na prvomajskem srečanju poudaril predsednik ob- § močne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Gorenjske Sandi Bar- $ tol. Slovenija 'že enkrat odloC"nii kdor v gospodarstvu ""^jijv tudi s čim drugim ne more J^jj svet! Gospodarstvu mora ^ omogočiti, da se vsaj v n. 0b njih petih letih vzdigne ^& odprtih mejah prodre v sve jemite - vse drugo je ta t ■ pomembno, da niti ome"1^ vredno. D.5 na. * posebne proslave. Misli"1 V. ^ tudi delo zasluži svoj P™7-"- 'g, je tudi delo treba spoštovat,. , lostno je, da je vedno vet: j ■ brez dela. Delam sicer d°ns|(rbi kmetiji, toda že sedaj rn«: W kaj bo s tremi otroki, ki s rajo." puh»| Franci Zupančič iz Svetega .j "Sam imam sicer dobrl°..bijanl delam pri zasebniku v Lju J zi in se vsaj zaenkrat še ne DJ.aZnil svoje delo. Mislim, da Je P , ji dela potreben praznik "V ^ -—J---------.....: K« °r $f, Na Pr Dorica Potočnik Prijetno sončno vreme je, kljub še razmočenim potem na Križno goro, privabilo številne Škofjeločane in okoličane, ki se vsako leto množično udeležujejo prvomajskega srečanja. Nekateri so trdili, da jih je malce manj kot druga leta, drugi so zagotavljali, da jih je prav toliko kot navadno. Težko pa jih je bilo prešteti, saj so bile pripravljene klopi ob mizah zasedene že precej pred napovedano prireditvijo, mnogo pa Anica Porenta jih je posedalo po bližnjih klopi-cah in travnikih. Srečevali so se prijatelji, znanci, sodelavci. Pravzaprav čisto tako kot leta nazaj... morda le z malce manj veselimi obrazi, ki pa so jih kasneje razjasnili pevci Noneta Blegoš, vesele viže ansambla Jevšek in člani Lovske družine, ki so poskrbeli za hrano in pijačo. Škofjeloška Zveza svobodnih sindikatov je deveto leto pripravila program, le da letos niso de- Franci Zupančič lili občinskih priznanj. Prvomajski slavnosti govornik Sandi Bartol pa je zbranim povedal že kar zastrašujoče številke o težkem položaju gorenjskega delavstva. Takole pa so o praznovanju prvega maja razmišljali Ločani. Anica Porenta iz Svetega Duha: "Rojena sem tukaj blizu Križne gore in prvi maj je vsako leto priložnost, da pridem na srečanje. Tako sem letos tukaj že šestnaj- vredno praznovati. ■ nro^" sko srečanje na Križno i° iti3\ letos prišel tretjič zdi pa s #| bi bilo takšnih srečanj |J ; „» več, bi se lahko srečeva',^ f> drugih priložnosti ne 'e vem maju. škofje Dorica Potočnik iz ^""'heni v "Vsako leto, tudi ob sl*3no menu, rada pridem na |av ro. Takšno srečanje s p. ,j z njem prvega maja se mi g primerno. Čeprav sem s^ penziji, mi slim, da je ^ stno, ker. je vedno -c._„iidfj brez dela. Tako ne —- ... lovnih navad, če p" J1 mlad, jih nimaš Imam dve hčerki, obesit tudi kas Britofški "budničarji" Prijetno praznično vzdušje Prvi maj, nič več tak kot nekdaj..* tu^ t Zgodnje, megleno prvomajsko jutro ni moglo zmotiti britofškega seksteta, ki je prvi pozdravil praznik in vse, ki so se zbrali že desetič pred mesarijo Arvaj v Britofu. Tone Arvaj je tako že jubilejno organiziral budnico s pomočjo domačih pevcev in kranjske pihalne godbe, seveda pa je poskrbel tudi za okrepčilo. Foto: Mojca Peternel j Med veselimi obiskovalci britof-ške budnice smo poiskali nekaj sogovornikov in jih povprašali, kaj njim pomeni prvi maj. Ivan Kne, Britof: "Kot veste, je bilo prvo prvomajsko praznovanje leta 1886 v Ameriki. Praznovanje je zahtevalo 60 žrtev. Toliko o zgodovini praznika. Zame osebno je to vesel praznik. Vsi tisti, ki smo fizično delali čutimo zadoščenje ob tem prazniku, ki povezuje vse ljudi." Tone Arvaj, Britof, organizator budnice: "Ta praznik mi veliko Zato sem se^ ^ m- pomeni. ^w a» P»''a desetimi leti odločil, da $ anizir^ tem času odprem svoj0 Vsa ta leta sem organu - # co, letos ob desetletnic' v še z večjim veseljem- *pr| Frenk Drempetič, f^^fl novanje prvega majaJ bolj Vendar se, na žalost, v* ,M bližujemo prvotnim^ Vq tfft njem prvega maja,- v? praznovanja se ' fc*>' icjn pr ^ 5a ne bo pri ^VffipA maju že P««*j£^« že sedaj P'ePrečuJ^Pnravn^V kracije. Ce hočemo ^ vo... • Besedilo IH Peternel j