i mv KURIR NOVO MESTO 28. feb. 1984 leto XII. št. 4 časopis kolektiva industrije motornih vozil ^ 3 j P Kot običajno so razprave o poslovanju naše delovne organizacije v minulem letu potekale na zborih delavcev organizirano. O tem so razpravljali na svojih sejah predstavniki družbenopolitičnih organizacij in seveda delegati vseh delavskih svetov. Zal nam tudi tokrat ni uspelo, da hi gradivo, ki bo služilo za javno razpravo, objavili v Kurirju. Temuso tudi tokrat botrovali omejeni časovni termini. Pa vendar smo se v uredništvu odločili, da povzamemo vsaj nekaj poglavij obsežnega gradiva. Izpuščena so poglavja v zvezi z nabavo, razvojem in storitveno dejavnostjo, o katerih imamo namen v Kurirju v‘kratkem pisati. Nedvomno bodo razprave in zaključki dobra izhodišča za izdelavo plana in ukrepov za odpravljanje pomanjkljivosti, ki so se pojavljale v preteklem letu. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Samoupravna preobrazba IM V jc že leta 1982 zastavljena kot ena temeljnih nalog celovite sanacije razmer, zato so bile v preteklem letu opravljene obsežne naloge na področju samoupravne organiziranosti, s težiščem na normativnem urejanju SOZD IMV. V obdobju od 28. decmebra 1982, ko smo se referendumsko odločili za oblikovanje SOZD, je pravni sektor DSSD izdelal delovne osnutke, osnutke za javno razpravo, predloge in dokončna besedila 21 samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v tozdu in DSSD, združitvi tozdov v delovne organizacije in le teh v sestavljeno organizacijo združenega dela IMV. Celotna aktivnost oblikovanja besedil splošnih aktov, javna razprava in samoupravno odločanje je potekal lo zelo usklajeno in dosledno po enotno sprejetem rokovniku. Zaradi izredne obsežnosti gradiva, v katerem so delavci morali razpravljati in se dokončno odločiti na referendumu 5. decembra 1983 (21 aktov na približno 1100 tipkanih straneh), je bila posebna pozornost namenjena zagotavljanju tehni-čno-organizacijskih pogojev za kar najkvalitetnejše izvajanje javne razprave. Pri tem je imelo odločilno vlogo nadvse intenzivno angažiranje strokovne službe (pravnega sektorja), kije uspešno koordinirala aktivnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij (sindikata) na vseh ravneh organiziranosti. Uspeh referenduma 5. decembra 1983 in dejstvo, da je celoletna aktivnost samoupravne preobrazbe potekala brez kakršnihkoli zaostrovanj (česar spričo težkih razmer v kolektivu ne gre prezreti) potrjuje visoko uspešno delo vseh struktur v procesu ustvarjanja vsebinsko kvalitetnejše oblike organiziranosti IMV. Pred koncem leta so bili opravljeni vsi postopki za volitve samoupravnih organov v tozdih, DSSD, DO in na ravni SOZD, s katerimi je omogočen pričetek oživljanja samoupravnih funkcij nove sestavljene organizacije (pripomba: 20. januar 1984 so bile uspešne volitve delavskih svetov, organov samoupravne delavske kontrole in disciplinskih komisij na vseh ravneh). (Nadaljevanje na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. str.) KADROVSKA POLITIKA Na podlagi sprejetih programskih usmeritev je kadrovska služba eden od dejavnikov, ki se je v letu 1983 na nivoju delovne organizacije skupaj z izobraževalnim centrom in družbenim standardom strokovno ukvarjala s kadrovsko funkcijo. Za področje kadrovanja je značilna težnja k intenzivnemu zaposlovanju delavcev, prilivu visoko strokovnih kadrov za vse poslovne funkcije, dviganje kvalifikacijske strukture zaposlenih, razporejanje delavcev po novi mikroorga-nizaciji in ekipiranju posameznih novih služb. Pri formiranju novih služb je bil poseben poudarek na izkoriščanju internih virov. Tako so se do konca leta formirale vse službe DSSS novih delovnih organizacij v ustanavljanju. V navedenem obdobju smo povečali število zaposlenih za 240 delavcev, kar predstavlja 4,1% rast zaposlenih. Tako je bilo 31. decembra 1983 zaposlenih 5.981 delavcev ali za 1,6% manjše od planiranega števila. Od tega je bilo 53,8% delavcev v proizvodnji. V delovno razmerje je bilo sprejetih 1.082 delavcev, delovno organizacijo pa je zapustilo 842 delavcev, kar predstavlja 14,5% fluktuacijo, ki se odraža predvsem v problemih z organizacijo kontinuirane proizvodnje. Rast števila zaposlenih v strukturi je za leto 1983 ugodna, saj seje število zaposlenih z visoko šolo povečalo za 21,4%, z višjo 8,3% in s srednjo šolo za 5,6%. Kljub temu ugotavljamo še vedno zelo visoko fluktuacijo ozkega profila delavcev. Povprečna starost zaposlenih v IMV je 25 let, kar pomeni, daje IMV zelo mlad delovni kolektiv. Za delovno organizacijo je značilna velika dnevna in začasna migracija. Dnevno se vozi na delo in z dela 3.300 delavcev. Med zaposlenimi je tudi 712 delavcev iz drugih republik, od katerih se 386 delavcev dnevno vozi na delo iz obrob- kurir Dopisujte v pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije! ne Hrvatske, 316 pa se jih je začasno ali za stalno naselilo v Novem mestu ali okolici. Za vse oblike izobraževanja v letu 1983 smo potrošili 23.025.390,10 din, od tega za: din štipendije 15.229.431,05 vajeniške nagrade 4.185.120,00 študij ob delu in izven dela 1.618.181,05 seminarji, tečaji ' 1.947.200,00 družbeno in splošno izobr. 40.000,00 usposabljanje pred vstopom na delo 5.457,50 skupaj 23.025.390,10 NAGRAJEVANJE Izredno pereča problematika nizkih osebnih dohodkov delavcev IMV-ja je zahtevala posebno angažiranost na tem področju, zlasti upoštevajoč dejstvo, da je IMV v izgubi ter da je moralo biti področje osebnih dohodkov urejevano v skladu z zakonom o izgubaših. Ker IMV ni imel interne zakonodaje s tega področja usklajene z Zakonom o združenem delu, smo po širokem postopku javne razprave koncem februarja z referendumom sprejeli samoupravni sporazum o skupnih metodoloških izhodiščih za oblikovanje razvidov del in nalog, ugotavljanje njihove zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev v SOZD IMV. Ker smo se že decembra 1982 samoupravno odločili, da bomo v bodoče poslovali v organizacijski obliki SOZD-a, smo izdelali predlog mikroor-ganizacije oz. razvid del in nalog tako, kot smo si začrtali, da bo, ko bomo SOZD. Na tej osnovi smo tudi celoten poslovni proces razdelili na dela in naloge ter jih poizkušali ovrednotit po novem sporazumu. Za to zelo obsežno delo smo imenovali ustrezne komisije, kjer smo skupno določili usmeritve, po katerih naj bi se pri vrednotenju del in nalog ravnali. Izdelali smo večje število ocen tipičnih del in nalog za preizkus metodologije. Po usklajevalnem postopku smo izvršili vrednotenje vseh del in nalog ter po javni razpravi potrdili izdelano vrednotenje del in nalog. Nato so komisije za medsebojna razmerja razporedile delavce, na kar je bilo izvršeno izplačilo osebnih dohodkov s poračunom od 1. marca, v skladu s smernicami oz. soglasji izvršnih svetov občin, v katerih imamo temeljne organizacije. Zelo obsežno in zahtevno strokovno delo je bilo opravljeno v relativno kratkem času. Zaradi tega se tudi nismo mogli izogniti nekaterim napakam, nepravilnostim in pomanjkljivostim, ki so izhajale iz ugovorov delavcev. Vsi ugovori delavcev so bili proučeni. Največ jih je izhajalo iz nepravilne oz. neustrezne razporeditve, nato iz vrednotenja, del ugovorov pa je bilo neutemeljenih! Z dograjevanjem tega področja smo nadaljevali tako, da smo na podlagi smiselnih in koristnih ugovorov ter nekaterih novih spoznanj, do katerih smo prišli v poslovanju po novi obliki organiziranosti, sproti popravljali največja odstopanja, hkrati pa pripravljali predloge za poslovanje v bodoče. V želji, da bi se postopoma približevali sistemu delitve po delu, smo na podlagi sprejetega sporazuma v tretjem četrtletju vpeljali obliko nagrajevanja glede na uspešnost poslovanja tozda, izračunano glede na realizacijo fizičnega plana proizvodnje finalnih izdelkov. Tudi pri tej obliki nagrajevanja so se pojavili določeni problemi v prvi vrsti zato, ker stimulacija ni zajela vseh elementov, ki vplivajo na realizacijo (kapacitete, pogoji dela, oskrbljenost proizvodnje, rentabilnost...), predvsem pa zaradi neobjektivnih planov. Izkušnje, ki smo si jih tako pridobili, moramo uporabiti pri nadaljnjem delu, to je predvsem za izdelavo realnih — objektivnih planov proizvodnje, upoštevajoč vse elemente, ki na to vplivajo, predvsem pa kot nalogo, da zastavljeni sistem delitve po delu dograjujemo in izpolnjujemo še z vsemi ostalimi potrebnimi elementi. V letu 1983 smo izplačevali osebne dohodke, kot je prikazano v naslednjih pregledih. 1982 Plan 83 Dose- indeks ženo 83 83/ 83/82 83/ 83/pl. 83 osebna vozila R 4, R 18 31.789 43.257 40.747 128 94 R 9 in ost. 2.058 1.013 1.328 65 131 gospodar, vozila: IMV 311 1.740 1.461 470 84 koop. RNUR 601 — 168 28 prikolice: NM 10.573 14.245 13.225 125 93 Brežice 2.420 3.759 2.909 120 77 CKD kolek. 7.397 6.036 5.057 68 84 3. Finančni rezultat: V letu 1983 smo dosegli 20.987 mio din celotnega prihodka ali 97%načrtovane-ga od tega: — na domačem trgu 9.307 mio din ali 105% plana — v izvozu 11.680 mio din ali 91% plana Fizični obseg prodaje smo v primerjavi z letom 1982 povečali za: Ugotovitev celotnega prihodka in dohodka in razporeditev: v mio din za.. št. .ELEMENTI 1982 1983 plani- rano 1983 dose- ženo ind. 83/ 82 ind. 83/ pl. 83 i. CELOTNI PRIHODEK 9.721 21.711 20.988 215 97 — domači trg 4.771 8.885 9.307 195 105 — izvoz s premijami 4.950 12.826 11.681 236 91 2. PORABLJENA SREDSA 8.536 18.116 17.427 204 96 — mat. str. in izr. izdat. 7.808 17.083 16.415 210 96 — amortizacija 728 1.033 1.012 139 98 3. DOHODEK (1—2) 1.184 3.595 3.560 305 100 4- RAZP. OBVEZ. IZ DOHODKA 1.832 2.745 3.172 173 116 — obresti od kreditov 1.369 1.989 2.363 173 119 — druge obvez, iz dohod. 463 756 809 175 107 5. RAZPOREJENI OSEB. DOHODKI 951 1.458 1.433 151 98 domači trg izvoz 6. NEKRITA IZGUBA 1983 1.599 608 1.044 63 164 — pri oseb. vozilih 44% 13% (3-4-5) — pri gospodar, vozilih — pri prikolicah — CKD kolekcijah 93% 76% 26% 32% 7. NEKRITA IZGUBA 1982 (1/3 razmej. amort. iz 1982) 119 199 — 100 "A- -vMESCl M; [ \ j iuj \ s -*•" ■ 8. SKUPAJ NEKRITA IZGUBA (6X7) 9. Kritje izgube iz razmej. amort. (TOZD TSO H. Manastir) NEKRITA IZGUBA 728 1.163 — 153 6 1.157 Naloge, zastavljene v sanacijskem programu in planskih aktih nismo v celoti uresničili, čeprav je izguba kot končni rezultat poslovanja dosežena v višini 1.163 mio din za 34% nižja od planirane po sanacijskem programu. Največ so k temu doprinesli: oživitev proizvodnje, povečanje izvoza, zmanjšanje porabe materiala in časa po enoti proizvoda, izboljšanje dela nabavnih služb ter znižanje delovnih izostankov. Izvajanje kratkoročnih ukre- pov sanacije z namenom, da bi se načrtovana izguba za leto 1983 čimbolj znižala, nedvomno doprinaša svoj prispevek k trenutni ozdravitvi delovne organizacije. Toliko bolj pa morajo biti razprave ob Zaključnem računu usmerjene v leto 1984, zlasti zaradi izredno zaostrenih pogojev gospodarjenja (nov devizni sistem, zamrznitev cen, povečanje obrestnih mer), ki jim moramo pridati že naše notranje težave. DSSD / N PREGLED GIBANJA OSEBNIH DOHODKOV — NETO (upoštevana vsa izplačila) od 1.1. do 31.12.1983 TOZD Masa OD Števil, za p o sl. Povprečni OD Indeks na podi. vkal. ur 83/82 1982 1983 1982 1983 1982 1983 Tovarna avtomobilov 302.502.802,40 486.381.312,85 2.514 2.699 10.027 15.017 150 Tovarna prikolic N. m. 58.267.968,65 79.225.169.45 513 478 9.465 13.812 146 Tovarna opreme Črnom. 36.756.195,90 54.783.303.00 323 325 9.483 14.047 148 TA P Brežice 22.274.911,00 32.304.623.15 194 204 9.568 13.196 138 Podgorje Šentjernej 17.111.349,75 24.452.346.40 152 157 9.381 12.979 138 Tovarna opreme Mira 45.331.586,15 69.022.132.25 377 404 10.020 14.237 142 Tehnoservis 44.631.498,35 68.868.531.40 308 327 12.076 17.551 145 TOKG Šmarjeta 8.933.664,65 13.820.920.85 85 89 8.758 12.941 148 Commerce 41.540.694,85 44.432.081.65 290 225 11.937 16.456 138 DSSS 65.547.645,85 125.424.618.40 439 553 12.443 18.901 152 Skupaj IMV Novo mesto 642.898.317,45 998.715.039,40 5.195 5.461 10.313 15.240 148 ZIF 4.922.962,55 3.264.586.45 33 17 12.432 16.003 129 Beli Manastir 37.299.273,95 57.826.165.50 292 315 10.645 15.298 144 DO IMV 685.120.553,95 1.059.805.791,35 5.520 5.793 10.343 15.246 147 Zajamčeni osebni dohodek PREDSEDSTVO RS ZSS PREDLAGA SPREMEMBO ZAKONA O ZAJAMČENEM OSEBNEM DOHODKU IN IZPLAČEVANJU OSEBNIH DOHODKOV V OZDIH, KI POSLUJEJO Z IZGUBO Višina zajamčenega osebnega dohodka se je skladno z zakonom ugotavljala na podlagi posebne metodologije, ki jo na predlog RS ZSS sprejmejo še izvršni svet skupščine SRS in Gospodarska zbornica Slovenije. Vendar pa je lani zaradi velikega naraščanja življenjskih stroškov in istočasnega padca realnih osebnih dohodkov prišlo do tega, da so v nekaterih organizacijah združenega dela izplačevali celo normalne osebne dohodke, ki so bili nižji od tistih po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku. Zato so se podpisniki metodologije odločili, da jo spremenijo oziroma dopolnijo tako, da zajamčeni osebni dohodek ne sme presegati 60% poprečnega osebnega dohodka v republiki, in se dogovorili, da metodologijo še dopolnijo oziroma spremenijo način določanja zajamčenega osebnega dohodka. Kajti ustava in zakon o združenem delu pravita, da mora zajamčeni osebni dohodek zagotavljati delavcem socialno in materialno varnost, vendar upoštevaje družbeno produktivnost dela in splošne razmere v okolju, v katerem delavci zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe. Zato je predsedstvo RS ZSS sklenilo, da predlaga zakonodajalcu, da se zakon o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v ozdih, ki poslujejo z izgubo, spremeni tako, da se pri ugotavljanju višine zajamčenega osebnega dohodka izhaja iz minimalnih življenjskih potreb po dobrinah kratkoročnega značaja in ne iz „minimalnih življenjskih stroškov” (izraz v sedanjem zakonu). Ta izraz v ekonomski teoriji namreč pomeni izdatke, ki delavcem in njihovim družinam zagotavljajo zdrav in normalen razvoj za daljši čas (torej vključuje tudi dobrine trajnejšega značaja). Zakonsko zajamčeni dohodek pa delavci v ozdih lahko prejemajo največ eno leto, pa bi zato morali upoštevati za določanje višine zajamčenega osebnega dohodka le dobrine kratkoročnega značaja. Predsedstvo je tudi predlagalo, naj se višina zajamčenega osebnega dohodka objavlja v maju in decembru (zdaj maja in septembra), vključujoč možnost večkratne objave, če bo to zahtevalo veliko povečanje cen osnovnih življenjskih potrebščin. Posebna metodologija, o kateri je bil govor, pa naj bo v bodoče le strokovna podlaga za izračun višine zajamčenega osebnega dohodka. O spremembah in dopolnitvah metodologije bo v kratkem razpravljal republiški svet, omenjena stališča o zakonu o zajamčenem osebnem dohodku pa bodo podlaga za razpravo v sindikatu, ko bo izvršni svet v skupščini predlagal spremembe in dopolnitve zakona. Nova organiziranost sindikata V _________________________ Ob reorganizaciji delovne organizacije Industrija motornih vozil smo tudi v Kurirju že pisali o tem, da pripravljajo reorganizacijo tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah, kjer trenutno prednjači sindikat, katerega shemo nove organiziranosti smo prav tako že objavili. V teku so sindikalne konference v posameznih temeljnih organizacijah, z več ali manj običajnim dnevnim redom: volitve organov konference, poročila o delu v minulem obdobju, program dela, razre-šnica članom predsedstva in volitve novega. 10. februarja je bila konsti-tuitivna seja sindikalne konference tozda Proizvodnja avtomobilov. Uvodno poročilo o delovanju konference v preteklem obdobju je podal Marko Rajkovača: „Razgibana aktivnost sindikata v obdobju, ki je za nami, nas obvezuje, da na današnji seji spregovorimo in osvetlimo tiste dogodke, ki so pomembno vplivali na sindikalno gibanje v našem delovnem kolektivu. Dobre strani ocene naj bodo spodbuda za uspešno nadaljevanje dela sindikalne konference, slabe pa opozorilo za odpravo vseh pomanjkljivosti. Ob sprejemu mandata leta 1983, koje bila celotna situacija v delovni organizaciji zelo zapletena (poslovanje z ogromno izgubo, slaba kadrovska zasedenost ključnih delovnih mest, fluktuacija, katera je v tedanji situaciji dajala podobo reševanja s potapljajoče se ladje), je od vseh nas zahtevala več inciative in pripadnosti delovnemu kolektivu kot nikoli prej. Sanacija delovne organizacije pa tudi sanacija političnega vzdušja je bila glavna naloga vseh nas, ki smo bili v kolektivu, in tistih, ki so nam v najtežji situaciji prišli v pomoč. Delovali smo v tej smeri, sprejemali vse predloge, katere smo ocenjevali, da peljejo v boljši jutri, bili smo enotni, in danes lahko rečemo, da so naše pridobitve hvale vredne: vendar se ne smemo zadovoljiti z doseženim, moramo vztrajati na realizaciji začrtanih sanacijskih poti, o čemer smo razpravljali na letni konferenci, ko smo zaključili široko Andrej Gerbec javno razpravo in dobili podporo širše družbene skupnosti v občinskem in republiškem prostoru. Omenimo tokrat še to, da je osrednja tema republiškega odbora sindikata kovinsko—predelovalne industrije bila sanacija IM V, na kateri smo dobili popolno podporo. To nas je vsekakor spodbudilo in nam dalo popolno priznanje, daje naša politična aktivnost pravilno usmerjena, istočasno pa nas obvezalo, da odgovorno vztrajamo pri realizaciji vsega, kar smo si začrtali. Nova samoupravna organiziranost je bila nujna, za njo smo se zavestno in samoupravno odločili. Menim, da že danes obiramo sadove teh odločitev. Danes tako organizirani lahko natančneje pregledujemo, kontroliramo in analiziramo vse poslovne dogodke, lažje in hitreje ukrepamo pri odpravi motenj v proizvodnem procesu in samem poslovanju. Slabosti na področju nagrajevanja so narekovale nujen poseg v to področje. Danes je to za nami. Imamo sprejeto novo metodologijo, katero smo sicer obljubili dograjevati in izpopolnjevati, toda zdi se mi, da smo se kar ustavili. Nikoli v preteklosti še nismo bili tako aktivni kot v razpravah pri sprejemanju nove metodologije. Ocenjujem, daje po zaključku teh razprav naše zanimanje za vsa ostala področja, kot so proizvodnja, produktivnost, delovna disciplina, doseganja planskih obveznosti in razvoj samoupravnih odnosov, močno upadlo, kar je slabo in nas opozarja, da ne miiii smemo biti v delovnem kolektivu tako hitro zadovoljni ob zadovoljevanju individualnih potreb. ALije res le osebni dohodek edina motivacija, ki nas vsako jutro požene v tovarno k stroju, pisalni mizi, risalni deski? Prav je vsekakor, da smo za svoje delo nagrajeni pravično in da smo s tem stimulirani, a moramo vendar najti zadovoljstvo tudi v tovarištvu, enotnosti in pripadnosti delovnemu kolektivu. Sindikalni aktivisti, pover- jeniki in predsedniki OO ZS smo na tem področju premalo naredili. To so naše slabosti, katere sem v uvodu omenil, in jih je treba intenzivno odpravljati. Ocenjevati delo sindikalne konference je možno edino skozi oceno posameznih OO ZS. V konferenco je organiziranih 10 OO ZS, od katerih bi vsako lahko posebej ocenili. Nekatere so se bolj aktivno vključevale v reševanje začrtanih programskih nalog, nekatere manj. Ne bi bil pravičen, če ob tej priložnosti ne bi pohvalil delo OO ZS materialnega oddelka. Praksa nam potrjuje, da je aktivnost lO in celotne OO ZS odvisna od aktivnosti predsednika. Prav je, daje predsednik glavna gonilna sila v OO ZS, ni pa prav, da ostali člani, poverjeniki zanemarjajo svoje funkcije. Dostikrat ostanejo nezainteresirani, to pa pomeni slabost delovanja OO ZS. Te slabosti moramo odpravljati. Potrebno je vključevati čim več sindi- kalnih poverjenikov v program izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja pri občinskem sindikalnem svetu. Po moji oceni, poleg vseh ustaljenih oblik izobraževanja, je najučinkovitejša metoda samoizobraževanje, kar pomeni, da mora vsak posameznik skrbeti pa tudi hoteti vedeti kaj več, brati, posluževati se z izkušnjami drugih, skratka — učiti se.” V nadaljevanju pa je opozoril na neaktivnost delegatov v delegacijah sisov, saj se je redno sestajala in o svojem delu obveščala le delegacija otroškega varstva, občasno pa delegacija invalidsko—pokojninskega in socialnega skrbstva, zato ocena nikakor ne more biti pozitivna. Z namenom izboljšanja aktivnosti pa naj bi na nivoju delovne organizacije usposobili službo, ki bi skrbela z koordinacijo dela samoupravnih organov in DPO, saj je bilo poudarjeno dejstvo, da naši delegati na sejah skupščine odločajo o lastnem imenu in po lastni presoji. Seveda ni šlo brez težav ob reševanju stanovanjske problematike, ki je pri marsikaterem zaposlenem na prvem mestu. Nasprotno pa je bila izrečena pohvala za organiziranje prostega časa, oddiha in rekreacije v poletnih in zimskih mesecih. Za razpravo pa nikakor ne moremo reči, da je bila ravno pestra, dinamična, le ponovno malica, izhodi... Janko Goleš, predsednik občinskega sindikalnega sveta, pa je zbranim spregovoril o težavah širše družbene skupnosti. In kako v letošnjem letu: Konferenca se bo skupaj z ostalimi OO ZS tozdov Commerce, Beli Manastir in DSSD v DO Tovarna avtomobilov organizirala v konferenco OO ZS in na tem nivoju sprejela dolgoročne usmeritve za svoje delo. Obveznosti konference, katere izhajajo predvsem iz delovnih načrtov OO ZS tozda Proizvodnja avtomobilov, pa so naslednje: Sindikalna konferenca bo zagotovila članstvu v OO ZS, da se izreče o vseh pomembnejših vprašanjih, kijih obravnavajo in sprejemajo na nivoju tozda. Odločno in tvorno se bo vključevala v realizacijo vseh sprejetih razvojnih in sanacijskih programov. AKtivno bo sodelovala z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, ZK in ZSM, s samoupravnimi organi in vodstvom temeljne organizacije. Konferenca bo usklajevala vsa vprašanja med OO ZS v tozdu. Skrb za razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v tozdu bo stalna naloga konference. Posvečati moramo več pozornosti funkcioniranju delegatskega sistema, katerega ocenjujemo kot nezadovoljivega. Potrebno je nenehno spodbujati delegate in delegacije sisov in opozarjati na zahteve baze, katera jih je izvolila, delo komisije samoupravne delavske kontrole, katera v preteklem obdobju ni delovala, mora zaživeti, obveščanje, čeprav ocenjujemo, da funkcionira dobro, je treba dograjevati in izpolnjevati, inventivna dejavnost mora zaživeti. Sindikat bo sodeloval v razpravah ob sprejemu pravilnika s tega področja. Ta dejavnost mora dobiti svoje mesto v vsakodnevnem delu, izobraževanje kadrov, sindikalnih poverjenikov in drugih aktivistov v sodelovanju z občinskim svetom zveze sindikatov in klubom samoupra-vljalcev bo stalna naloga sindikalne konference. Sindikalna konferenca bo tvorno sodelovala pri reševanju vseh vprašanj, skupnega pomena za vse delavce tozda. Pripravljala bo predloge in iniciative, vse s ciljem izboljšanja življenjskih in delovnih razmer vseh delavcev. Program dela pa bodo sproti dopolnjevali. In še novo izvoljeno predsedstvo: predsednik Andrej Gerbec, podpredsednik Mirko Miščevič, sekretar Stanka Gazvoda, blagajnik Biljana Jovanovič, nadzorni odbor pa bo deloval v sestavi: Ivan Spel-ka, Jože Grubič in Viktor Zupančič. Naj na koncu napišemo le še to, daje med izvoljenimi delegati sindikalne konference tozda Proizvodnja avtomobilov le ena ženska, pa čeprav vemo, da med zaposlenimi odstotek, ki predstavlja tako imenovano žensko delovno silo, ni tako majhen. Je to znak njihove neaktivnosti, nesposobnosti ali česa drugega? r KURIR \ Dopisujte v naše skupno | 2 glasilo - to je boljše od jeze, \ £češ da o vaši TOZD nič ne^ ^ berete! | 4vXXX\XXXXNXXX\XXXXXXXXXXX\XXXX\XXX\XXXXN Jutri postaja zanesljivejši Danes ne moremo več govoriti o zaskrbljenosti in nezaupanju v TOZD Tovarna opreme Mirna, v izdelavi je sanacijski program te temeljne organizacije in delavci v njem vidijo svoj jutri. Tako naj bi v okviru programa posodobili kovinsko dejavnost, ki ima na Mirni že tradicijo, in sicer avtoprikoličar-sko konfekcijo ob novem, programu težke plastike. Na Mirni je danes proizvodnja organizirana v dveh delih, proizvodnja I in proizvodnja II. V sklopu proizvodnje I je oddelek mehanske obdelave, kjer izdelujejo kovinske dele za dostavna vozila (krak dvokrake ročice I. II., matico M 45 x 1,5, vratno zagozdo, distančno podložko). Za potrebe prikoliške dejavnosti izdelujejo več vrst delov za zavorni mehanizem in obdelujejo sestavne dele, kijih nato vgrajujejo v oddelku montaže sklopov, kjer izdelujejo več vrst naletnih naprav, avtodvi-galke za pokrivanje potreb DO Tovarna avtomobilov in protidobave Renaultu. V oddelku elektro inštalacij, ki je prostorsko najbolj utesnjen, pa izdelujejo elektro inštalacijo za vse prikoliške tozde finaliste in za dostavna vozila. S plastiko se na Mirni ukvarjajo že sedaj, saj v okviru proizvodnje I. brizgajo dele iz plastičnih mas za prikoliško in avtomobilsko proizvodnjo. Ob vsej tej raznolikosti, pestrosti proizvodnega programa Proizvodnje opreme Mirna pa je pravtako „pestra" lokacija posameznih oddelkov, ki so razsejani kar po celem kraju v prostorih, ki prav gotovo niso bili namenjeni takšnim aktivnostim. Tako sta locirana lesni oddelek in oddelek oblog na enem kraju, oddelek elektro inštalacije in brizganja plastike na drugem in šivalnica ter mehanski oddelek na tretji lokaciji. Mirnčani z velikim upanjem pričakujejo, da bodo nekoč združili vse oddelke na enem mestu, saj si bodo s tem pridobili enoten skladiščni prostor in, kar je gotovo najbolj pomembno, uredili samo organizacijo dela. V proizvodnji II, kamor sodijo šivalnice (lokacijsko so kar tri), lesni oddelek in oddelek oblog vrat, se lahko pohvalijo, da so prostorsko vprašanje šivalnice rešili vsaj delno z adaptacijo starih. V treh šivalnicah izdelujejo prevleko za osebna in gospodarska vozila ter strope, šivajo zavese in kompletirajo ter izdelujejo prevleke za prikoliško dejavnost. V lesnem oddelku, ki je pravi labirint, izdelujejo mize in pokrove za prikoliško dejavnost. V lesnem oddelku, ki je pravi labirint, izdelujejo mize in pokrove za prikoliško dejavnost ter lesene elemente za gospodarska vozila. In potem je tu še oddelek oblog za R—4. V sami mehanski obdelavi jih neprestano tarejo težave zaradi zastarelih obdelovalnih strojev, saj so nekateri, ki so dediščina bivše tovarne šivalnih strojev, že bolj primerni za muzejske eksponate, saj datirajo tja v leto 1936. Zanje morajo rezervne dele izdelovati kar sami, kar tudi botruje občasnim zastojem. Strojni park pa so posodobili z osvajanjem proizvodnje avtodvi-galke in pozicij za glavo sklopke, ko so pridobili nekaj novih strojev. Ob starih, iztrošenih strojih so tudi novejši. .. Ob brizganju delov iz plastičnih mas za prikoliško in avtomobilsko industrijo sanacijski program težke plastike. Proizvodni program TOZD Proizvodnja opreme Mirna je nedvomno preobsežen in nujno bo potrebno doreči specializacijo programa. Pričakujejo, da bo to storjeno s programom sanacije, po katerem naj bi predvidoma v prvi fazi odpadla izdelava lesnih elementov za gospodarska vozila, izdelavo miz in pokrovov pa naj bi predvidoma prenesli v TOZD Proizvodnja ploskovnega pohištva Podgorje Šentjernej. Delavce s teh oddelkov pa bo potrebno prekvalificirati. Trenutno je še nerešeno vprašanje, kaj z oddelkom elektro inštalacij, ali ga obdržati na Mirni ali ne. V času razčiščavanja programske usmeritve na Mirni so, kot smo že omenili, zaposleni izražali skrb o zagotovitvi socialne varnosti zaposlenih in seveda pripravljenost, da z vsemi svojimi močmi prispevajo k temu, da se ta negotovost razreši. Tudi s svojim delom, ki so ga podaljševali, JV...», s« -'w'* , Jfj P" U —\ jfi i * tl 1 1, ■ • i Po vratolomnih stopnicah stare stavbe, ki stoji v središču Mirne, je v dveh utesnjenih sobah oddelek elektro inštalacij. Pridne ženske roke natančno izdelujejo prevleke za vse tipe prikolic. Šivanje je ženska „posebnost”, zato se ni čuditi, da je med 433 zaposlenimi kar 232 žensk. ko je bilo to potrebno, na dvanajsturni delavnik, so izražali željo po uspehu. Tako je fizičen obseg plana proizvodnje v letu 1983 na področju prikoliške dejavnosti dosežen 90,4% pri R—18 96%, gospodarskih vozilih 74%, osebnih vozilih za izvoz 100%, za domači trg 95%, spodbudni pa so tudi rezultati pri proti dobavah Renaultu, kjer je plan proizvodnje dvigalk dosežen 98%, pri oblogah vrat, kjer je Renault zmanjšal odpoklic, pa 77%. Danes pravijo delavci, da po dolgih letih čutijo in verjamejo, daje bodočnost pred njimi in nikakršnih naporov se ne branijo, le da postane sanacijski program njihove TOZD čimprej resničnost. Šivalnice so na treh koncih. Lesni oddelek, katerega bodočnost ni na Mirni, je pravi labirint, delavnice pa majhne in temačne. Neurje je staro jedilnico onesposobilo in Mirenčani so s prostovoljnim delom zgradili novo. V blatu do kolen! Na povabilo delavcev iz tozda Proizvodnja prikolic v Novem mestu smo nekaj^časa preživeli z njimi „na blatni poljani” ob Težki vodi. Ce vas navdušujejo nenavadne okoliščine, nevarnost, pojdite tja in počutili se boste, kot da se na „foto safariju”. Vendar pozor — obujte prave ribiške škornje in oblecite se v zaščitno obleko pa tudi s kondicijo morate biti dobro podkovani, saj hoja po do kolen segajočem blatu ni najbolj enostavna! Stanje nazorno ilustrirajo tudi fotografije, s katerimi je opremljen pričujoči prispevek. Že na samem začetku tega leta se ponovno srečujemo z najrazličnejšimi neugodnimi pogoji za poslovanje, ti so odraz naših subjektivnih dejavnikov, so tudi posledica vse težjih gospodarskih razmer v našem pa tudi zunanjem družbenoekonomskem prostoru. Omenjene razmere močno otežujejo poslovanje in jih v proizvodnji prikolic občutimo kot nelikvidnost in plačilno nesposobnost, zamude pri investicijski gradnji, zlasti pa se v neposredni proizvodnji odražajo kot izredno motena oskrba proizvodnje z repro-materiali. To nedvoumno pogojuje hitro naraščanje nedovršene proizvodnje. Slednja je 1. 2. 1984 znašala na montaži Novo mesto 858 prikolic. Vse prikolice, ki zapuste trak adjustaže kot nekompletne, je potrebno v čim krajšem času po prihodu manjkajočega materiala skompletirati, kajti v končno realizacijo pri izračunu osnove za stimulacijo doseganja plana so upoštevane predane prikolice. Glede na to, da gotovo malo delavcev v kolektivu ve, v kakšnih razmerah poteka kompletiranje nedovršene proizvodnje v proizvodnji prikolic, bi želel predstaviti napore, ki jih vlagamo vsi zaposleni za čim uspešnejšo dokončno rea- lizacijo planskih nalog. Naj posebej izpostavimo in izrečemo vse priznanje marljivim fantom: spremljevalcem na traktorju in dostavnem avtomobilu, šoferjem, preddelavcem, ki delajo, posebno v zim- skih mesecih, v nemogočih razmerah. V času odjuge je na priročnem skladišču na „travniku”, na katerem je prostora za blizu 2500 prikolic, nemalokrat tudi do 30 cm in več blata, pomešanega s snegom, kar manipulacijo s prikolicami praktično onemogoča. Pa vendar je potrebno v primeru lahkega programa v proizvodnji (konkretno AL 305 SL) 40-krat v izmeni prikolico iz tega blatu zapeti na vlečno kljuko traktorja ali kombija in 25- do 30-krat dvigniti prikolice, ki se vračajo nazaj na kompletiranje. V tem letnem času seveda ne gre brez škornjev in traktorja, pa še ta mora imeti verige. Sicer ni moč razpeljati prikolic na ustrezna mesta, tako da niso med seboj pomešane. Veliko boljše slike, kot je prikazuje posnetek, ne bi zasledili niti v deževnih spomladanskih ali jesenskih dnevih. Morda se bo kateri med bralci le malodušno namrdnil in dejal, češ sami so si krivi. Res je, krivi v toliko, da naš tozd že po naravni konfiguraciji terena nima primernejše večje deponije, kot je npr. zunanji plato pred tovarno. Spričo izredno zaostrenih razmer, v katerih poslujemo, pa ni moč dobiti denarja za primerno ureditev deponije, še zlasti ne, ker gre povečini za močvirnat teren. Kot sem že uvodoma omenil, nam primanjkuje sredstev za začete investicije, a seje na inciativo kolegija AC, spričo nevzdržnega stanja v omenjenih mesecih, le našel denar in uredili so plato pod objektom bodoče proizvodnje prikolic. Nesreča (?) je hotela, da so se izvajalci premalo strokovno lotili priprave terena, tako daje tudi ta deponija v kritičnih mesecih zaradi podtalnice popolnoma neuporabna. Ravno v zimskih mesecih je naš „travnik”, pa naj bo tak ali drugačen, polno zaseden. Trenutno imamo na njem 1331 prikolic, ki čakajo dispozicij za odpremo, kar še dodr'no otežuje delo. V primeru novo zapadlega snega in nizkih temperatur pa spremljajo kompletiranje, zaradi neutrjenosti terena, težave pri parkiranju, dostopu do v blatu zamrznjenih vlečnih vilic in pranju prikolic. Vse prikolice namreč, predno gredo ponovno na montažno linijo, operemo in v primeru snega le-tega ročno odstranjujemo s teh s toplo vodo, kar je zlasti neprijetno pri zamrznjenem snegu. Poudarim naj, da so navedena dejstva toliko drama-tičnejša, če omenim, da smo v preteklem letu sestavili 11.625 prikolic in od tega predali neposredno iz montažne linije samo 2.834 prikolic ali 24%. Cenimo trud, ki ga vlagajo odgovorni za nemoteno dobavo repromateriala in sklopov, zlasti v sedanjih okoliščinah, ko nam krepko primanjkuje obratnih sredstev. Toda upoštevajoč navedena dejstva, zlasti nenormalne razmere, v katerih kompletiranje poteka v kritičnih mesecih, naj bo naslednji zaključek za razmišljanje. Ali je bilo resnično neizbežno, daje šlo iz montaže prikolic v Novem mestu v času od 4. 1. do 3. 2. 1984 v nedovršeno proizvodnjo 750 prikolic samo zaradi okvirja vhodnih vrat, torej pozicije samo enega dobavitelja? V primeru, da bi se v proizvodnji dosledno držali sklepa kolegija DO Adria z dne 31. 5. 1983, ki nas obvezuje, da mora proizvodnja stati, pa tudi če manjka ena sama pozicija, si tega nismo smeli dovoliti, saj bi bili ljudje v tem primeru lahko ves mesec doma! Kljub težavam ki spremljajo nabavo pri njenem delu, so v proizvodnji le opazni določeni premiki. Samo za ilustracijo podatek, da je 1.2. 1983 znašala nedovršena proizvodnja 1981 prikolic. Prepričan sem, da je ta podatek za moralno obvezo našim dobaviteljem za še uspešnejše delo, da bi se lahko izognili takšnim primerom, kot sem ga opisal. JOŽE ZADEL tozd Proizvodnja prikolic Novo mesto Družbenopolitične organizacije sozda IM V objavljajo RAZPIS za izdelavo spominskega obeležja v spominskem nasadu 88 dreves. l/se, ki želite sodelovati v razpisu, obveščamo, da lahko posredujete svoje predloge Komisiji za uredite v spominskega obeležja na našlov: Poslovni sekretariat, s pripisom „za natečaj”, informacije pa dobite pri Borisu Bukovcu, int. tel. 01, do vključno 31. marca 1984. Ob kompozicijski skici (v merilu) opredelite tudi material, dodajte pismeno obrazložitev osnutka s predlogom ureditve prostora ob obeležju. Komisija za ureditev spominskega obeležja TA O O O O O O Razprava v teku Pravilnik o inventivni dejavnosti smo dolgo časa pogrešali med vsemi ostalimi pravnimi akti, in v letu 1983 smo končno imeli v rokah predlog pravilnika, katerega ključne točke smo objavili tudi v Kurirju. Od januarja 1984 do konca februarja pa poteka o njem javna razprava. Ob tem sta delovna skupina, sestavljena iz vodij tehničnih služb, in in-ciativna skupina v začetku tega meseca obravnavali predlog, ki naj bi bil po zaključeni razpravi sprejet na delavskih svetih v začetku marca 1984. Javno razpravo vodijo in organizirajo lO 00 sindikata v posameznih tozdih, za pojasnjevanje in tolmačenje le-tega pa so zadolženi predstavniki ožje strokovne skupine. Tako bodo vodje tehničnih služb v Proizvodnji avtomobilov, Proizvodnji prikolic, Tehnoservisa, Razvojnem inštitutu predvideli dva tipična primera inovacij ter po predlogu pravilnika „preigrali” celoten postopek za uveljavitev inovacije. Na ta način bodo ugotovili pomanjkljivosti in po potrebi bodo posamezni člani pravil- nika vsebinsko dopolnjeni. Prav tako je nujno elemente vrednotenja inovacij vgrajevati v vse samoupravne akte, ki jih bodo sprejemali v IMV. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so pri ocenjevanju razmerja med deležem delovne dolžnosti in deležem inventivnosti možni spori z avtorji inovacij, ker opisi delovnih opravil niso pravno—formalno sprejeti. Zaradi tega bo večja odgovornost strokovnega teama pri vodstvu tozdov in odbora za inventivno dejavnost pri DS tozdov za realno in nepristransko oceno. V kolikor opisi delovnih opravil ne bodo sprejeti, lahko predvidimo razreševanje sporov tudi na sodišču združenega dela. S sprejetjem pravilnika o inventivni dejavnosti se bo vloga različnih strokovnih služb povečala pri realizaciji inventivnih predlogov. Izpostavlja pa se vprašanje ekspedi-tivnosti pri uvajanju inovacij v proizvodnjo. Nujno in čim hitreje pa se mora usposobiti služba za inovacijsko dejavnost, da bo uspešno izvajala naloge, ki bodo sledile po sprejetju pravilnika. DO STORITVE v ustanavljanju TOZD TEHNOSERVIS na podlagi določil samoupravnih aktov ter v skladu z novo mikroorganizacijo objavlja dela in naloge — v elektro energetiki 1. samostojni projektant 2. planer II. analitik 3. samostojni elektro energetik Pogoji: splošni, določeni z zakonom, in posebni: pod 1) — visoka ali višješolska izobrazba elektro smeri, pod 2) — srednješolska izobrazba elektro smeri, pod 3} poklicna šola elektro smeri. Ostali pogoji: — veselje do dela v elektro energetiki, — delovne izkušnej na enakih ali podobnih delih, — odslužen vojaški rok, — stalno bivališče v Novem mestu oz. neposredni okolici. Zaradi povečanega obsega dela ter nove samoupravne organiziranosti vabimo k sodelovanju večje število — KV strojnih ključavničarjev — KV strugarjev ter — delavke za čiščenje pisarniških prostorov Pismene prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih in kratkim opisom dosedanjih del pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: DO Storitve, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. Kadrovska služba DO Storitve V_________________________________________________________J VOJAKINJA NI VEČ NEKAJ NENAVADNEGA! Ženska v uniformi tudi za naše razmere ni več nobena redkost. Spomnimo se samo številnih deklet, žena in mater, ki so med narodnoosvobodilno vojno kot članice rednih borbenih enot spremljale partizanske borce skozi vse težke preizkušnje. Resje, da po vojni žensk v uniformah nismo bili toliko vajeni, s podružbljanjem ljudske obrambe in z uveljavljanjem splošnega ljudskega odpora pa postaja vključevanje žensk v raznovrstne naloge ljudske obrambe povsem naravno. Tako postaja vse bolj domača tudi misel o vključevanju žensk v redne enote JLA. Prvi poizkusi so se izkazali za pozitivne, saj se je nekajmesečnega služenja vojaškega roka udeležilo tudi več prostovoljk iz novomeške občine. Tudi letos se lahko dokleta do konca marca prijavijo za usposabljanje v rednih enotah JLA. Prijave sprejemajo upravni odbori osnovnih organizacij ZSMS v tozdih, lahko pa se prijavijo tudi občinskemu sekretariatu za ljudsko obrambo. Usposabljanje bo po opravljenih pregledih in testiranju za vojakinje trajalo dva meseca in 22 dni, za rezervne oficirke nje v novomeški občini izredno veli-pa šest mesecev. Zanimivo je tudi, da ko, saj je bila novomeška občina po je bilo zanimanje za tako usposablja- številu prijav med prvimi v Sloveniji. REFERENDUM O SAMOPRISPEVKU V NOVOMEŠKI OBČINI Medtem ko postaja stanje srednjega šolstva v novomeški občini zadovoljivo, pa se vse bolj kaže podajanje standarda osnovnega šolstva. Nekatere osnovne šole so že tako dotrajane, da se pouk v njih komaj še normalno odvija. Brez solidarnostnega denarja težav osnovnega šolstva ne bomo mogli rešiti, saj gre za velike vsote. V šolstvu sta zlasti pereči osnovni šoli Otočec in Vavta vas, že dolgo pa tare Novo mesto tudi tranzitni promet, ki zaradi pomanjkanja zahodne obvoznice še vedno ustvarja gnečo v centru in obremenjuje kandijski most, ki je že tako ali tako dotrajan. In za kaj se bomo na referendumu 25. marca odločevali? Vsi občani novomeške občine že zdaj plačujejo 2 odst. samoprispevek, ki se maja letos izteče. Da bi lahko tudi v novem srednjeročnem obdobju reševali najhujše težave, predlagajo uvedbo ponovnega samoprispevka. Od tega je 1 odst. samoprispevek vezan na skupen občinski program: doslej je bil za izgradnjo šol in še v novem obdobju bo imel isti namen. Krajevni samoprispevek, ki ga plačujejo občani 1 odstotek, ponekod tudi precej več, pa naj bi znašal za obdobje do leta 1989 le 1 odst. Tega bodo krajevne skupnosti razporedile za uresničevanje domačih programov: gradnjo cest, telefonije, objektov itd. V mestu pa naj bi 1 odst. krajevni samoprispevek še drugače delili: 0,5 odst. za združevanje in financiranje gradnje novega mosta (doslej S kanala), preostala sredstva pa bi tudi mestne krajevne skupnosti namenjale svojim potrebam. Novi most bo 175 metrov dolg in 15,2 m širok, predviden je v betonski izvedbi z dvema opornikoma v Krki. Stroški za gradnjo po oceni in na osnovi cen iz leta 1983 bi z odškodninami vred za odstranjene objekte znašali najmanj 291 milijonov dinarjev. Z združenim 0,5 odst. samoprispevkom 11 mestnih krajevnih skupnosti bi v 5 letih zbrali 80 milijonov din, ostalo pa bi zbrali s posebnim združevanjem združenega dela, s sredstvi republiške in domače cestne skupnosti in s sredstvi občinske skupščine Novo mesto. V letu 1984 bi se začele prve priprave in pridobitev projektne dokumentacije, cenitve objek- tov, urejanje premoženjskopravnih zadev, leto 1985 bi bilo namenjeno sklenitvi potrebnih sporazumov, in izdelavi dokončnega investicijskega programa s pridobitvijo gradbenih dovoljenj; v letih 1986 in 1987 pa bi potekala izgradnja mosta in os- talih potrebnih objektov — cestnih povezav. Predvideni referendum za izglasovanje novega samoprispevka, (ker sedanji poteče maja letos) ne bo nič bolj kot doslej obremenjeval posameznika in delovne forganizacije. Določitev šolskih objektov, ki naj se gradijo v referendumskem obdobju 1984 do 1989: Glede na višino sredstev, ki jih je mogoče zbrati, iz cene objektov in vrstni red gradnje bi v tem referendumskem obdobju gradili, dozidali in adaptirali naslednje šolske objekte: postaja, kurilnica in deponija za trdo gorivo, v skupni vrednosti 139.572.000 din 2. dozidava osnovne šole v Vavti vasi: delno rušenje stare stavbe in dozidava novega prizidka z 12 učilnicami in pripadajočimi prostori za podaljšano bivanje, telovadnica in zaklonišče v skupni vrednosti 110.030.000 3. dozidava osnovne šole Mirna peč: dozidava dveh učilnic in zaklonišča ter telovadnice v skupni vrednosti __ 41.600.000 4. dozidava osnovne šole Šmarjeta: dozidava zaklonišča ter telovadnice v skupni vrednosti 35.770.000 din 5. dozidava osnovne šole Škocjan: zaklonišče in telovadnica v skupni vrednosti 35.770.000 din 6. začasna preureditev osnovne šole Žužemberk: centralna kurjava, kotlovnica na trdo gorivo in vzdrževalna dela na šoli v skupni vrednosti 27.278.000 din SKUPAJ: 390.000.000 din Takih učilnic, kot je tale na Osnovni šoli Otočec, je v novomeški okolici še precej. Le s solidarnostno akcijo, z odločitvijo za nov samoprispevek, bomo stanje izboljšali. Glasujmo za! Pismo, ki opozarja in obvezuje! Dana 8. XI. 1983. godine preuzeo sam u vašem prodajnom skladištu uplaćeni osobni automobil R 4 GTLJ. Nakon kraćeg vremena po dolasku u Bjelovar, uočio sam da je uz manje nedostatke na vozilu bio znatno oštećen lak. Na osnovu toga ja sam se na reklamacijom od 25. XI. 1983. godine obratio na vaše prodajno skladište. Odgovor na ovu moju reklamaciju dana mi je vaša servisna služba uz uputu što treba da učinim. Ja sam po uputi postupio, s tim što sam automobil odvezao u vaš ovlašteni servis Tehnika Bjelovar. Nakon izvršenog pregleda vozila, predstavnici Tehnike su mi odgovorili daje vozilo jako oštećeno i da bi ga trebalo prebojati. O tom pregledu 26. XII. 83. godine razgovarali su putem telefona sa vašim predstavnikom drugom Vinkom Čampljem. O sadržaju razgovora ja sam bio upoznat i odmah drugog dana 27. XII. 1983. godine uputio sam se u vaš servis Novo mesto. Nakon pregleda obaviješten sam dopisom servisne službe od 7. 1. 1984. godine da će mi prema nalazu komisije oštećeno vozilo biti zamjenjeno za novo drugo vozilo, što sam 18. 1. 1984. godine i učinio. Cijeli ovaj posao sa reklamacijom i zamjenom oštećen-nog vozila ostao mi je kao jedan od rijetkih postupaka od strane vaših ovlaštenih predstavnika, pa se ovim putem najiskrenije zahvaljujem cijelom vašem kolektivu, a posebno drugovima I. Mervarju, F. Šmidu i V. Čamplju, te svim ostalim radnicima u servisu in prodaji , trgovini čiji su postupci bili više nego drugarski in ljudski. Sa novim vozilom ja sam zadovoljan, pa bih želio da tako budu zadovoljni i svi vaši ostali sadašnji i budući kupci. Vama i cijelom kolektivu još se jednom zahvaljujem i želim vam svestrani uspjeh i napredak u radu uz drugarski pozdrav. ko Fr. RH^cT) Sejem mikro računalnikov ♦ Mikroračunalniški sejem je namenjen premagovanju X pregrad med človekom in računalnikom, oziroma širjenju T spoznanja, da bomo jutri, morda pa že danes popoldne X živeli v tako rekoč stalnom stiku z računalniki. Zato je i prireditev, ki bo predvidoma aprila 1984 v Novem mestu, ♦ sad prizadevanj organizatorjev in polnega razumevanja £ družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega de- ♦ la in vas, lastnikov mikro računalnikov, inje namenjena X predvsem generacijam mladih, ki so bodoči up in nosilec T razvoja in uporabnosti računalništva ter njegove X pomembnosti med nami. ^ Sejem ima namen: 1. Predstaviti mikroračunalniško dejavnost klubov, društev in posameznikov. 2. Nuditi možnost slehernemu obiskovalcu sejma, predvsem mladim, da se tudi praktično sami poskusijo pri delu na računalniku. 3. Prodaja in zamenjava ter predstavitev tovrstne opreme (posamezniki, lastniki mikro računalnika in druge opreme, klubi in društva). 4. Predstavitev programov OZD in drugih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, sestavljanjem, prodajo in vzdrževanjem računalniške opreme. 5. Razstava in prodaja strokovne literature s področja tehnike in še posebej na temo mikro računalništva in elektronike. 6. Predavanja, seminarji, okrogle mize na temo mikro računalništva in elektronike ter utrjevanje organiziranosti delovanja klubov in društev. Da bi prireditvi zagotovili čim večjo množičnost ter njen uspeh in celotno podobOj VABIMO VSE ZASEBNE LASTNIKE MIKRO RAČUNALNIKOV, KLUBE, DRUŠTVA IN OZD, DA SE PRIREDITVE UDELEŽITE. Vašo prijavo z opisom, s čim se boste udeležili sejma, pošljite najpozneje do L aprila 1984 na naslov: OK ZŠMS NOVO MESTO, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto, z naznako „ZA MIKRORAČUNALNIŠKI SEJEM". Po prejemu vaše prijave vam pošljemo celoten program, ki bo izdelan do 10. marca 1984. ODMEV na Kurirjev objektiv z dne 26. 1. 1984, št. 2 V zvezi z romantično podobo „Banovine” (ne vem ali je to naziv iz hudomušnosti ali bolj cinično bahaštvo) bi želel javnost obvestiti, da vila „Elza” še vedno stoji kljub „grozeče” nestrokovnemu izvajanju del in da uporabniki objekta trenutno še ne potrebujejo zaščitnih čelad, plinskih mask, varnostnih pasov in reševalnih čolnov. V kolikor nas bodo uporabniki objekta pravočasno obvestili, da jih lahko prizadene katera od katastrof navedenih v Kurirjevem objektivu, bomo seveda takoj ukrepali. F. ZAVODNIK Pl S Komentarji Joška Podgurskega Podgurc: Jož k, vejš kuga sm dans slišou? Jošk: Ja, kuga pa spjet? Podgurc: De je en naših ta viših kluče zgubu. Jošk: Ja, pa kuga je tu kej tacga? Podgurc: Ja nč, če neb bli tu kluč od službene /c3 tre Jošk: Seveda sm, ampak ne od službene katre, pa za povrh še na smučanju v Kransk gor. JOSK PODGURSKI iiliiii ©KURIR Dopisujte v naše skupno glasilo - to je boljše od jeze, češ da o vaši TOZD nič ne berete! Zahvala Vsem sodelavcem v DSSD DO Tovarna avtomobilov (nabavni sektor) in OOS ter delavcem v nabavi DO Adria se toplo zahvaljujem za izrečena sožalja ter poklonjeno cvetje ob smrti mojega očeta Leopolda Suhorepca. Leopold Suhorepec Zahvala Vsem sodelavcem in OO sindikata se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja ter poklonjeno cvetje ob boleči izgubi moje matere. BOŽIDAR DJIPALO Zahvala s Ob boleči smrti moje mame in nenadni izgubi sestre se zahvaljujem vsem sodelavcem v DO Storitve, tozdu Tehnoservis in tozdu Transport za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. TONČKA PAVŠIČ Potreba po delavcu V DO Tovarna avtomobilov, sektorju kontrole kakovosti, potrebujejo delavca SŠ — kemijske smeri, s pet let delovnih izkušenj, za delo v tehnologiji kontrole kakovosti. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v sektorju kontrole kakovosti pri tov. Kopitarju. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 5000 izvodih — Ureja uredniški odbor: Zvonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20 - Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.