Poftnlna plačana t gntmvM, Leto LXIV., št. 79 Ljubljana, četrtek 9. aprila I93I Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit Zj?11 rt;~', d° 100 vrst Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vrača-o. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon ftt. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c., tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. PREORIJENTACIJA FRANCOSKE ZUNANJE PO _ Francija bo revidirala svojo celokupno zunanjo polirao in jo usmerila s svojimi gospodarskimi interesi — Posvetovanje Brianda z gospodarskimi krogi — Ugodnostne carine za agrarne države Pariz, 9. aprila. Zadnji dogodki v mednarodni politiki, zlasti italijanska agresivnost na morju ter avstrijsko-nemška carinska unija, ki stremi za politično nadvlado v srednji in vzhodni Evropi, so prisilili francosko vlado, da prouči svojo dosedanjo mednarodno politiko in določi nove smernice za bližnjo bodočnost. Veliko vznemirjenje v francoskih političnih in gospodarskih krogih vzbuja zlasti tudi dejstvo, da se Anglija vedno bolj odmika od Francije in približuje tako Nemčiji kakor Italiji, zasledujoč pri tem svoje Posebne interese, ki niso popolnoma v skladu s panevropskim pokretom. V zvezi s tem se je vršila snoči dolgotrajna konferenca med ministrskim predsednikom Lavalom in zunanjim ministrom Briandom. Na konferenci sta razpravljala o vseh aktualnih mednarodnih problemih in o pripravah za debato, ki se bo vršila o celokupni francoski zunanji politiki v poslanski zbornici takoj po njenem zoPetnem sestanku. Vlada je pripravljena ustreči v zadnjem času ponovno izraženi želji finančnih in gospodarskih krogov ter ustvariti tesnejše sodelovanje med me-rodajnimi gospodarskimi činitelji in zunanjim ministrstvom ter skupno z njimi določiti nove smernice francoske mednarodne politike. Današnji listi poročajo, da so se snočnji razgovori med Briandom in Lavalom nanašali na tekoča zunanje-poli-tična vprašanja. Govorila sta zlasti o pomorskih pogajanjih in o londonskem sestanku državnikov ter o stališču, ki ga bo zavzela Francija na zasedanju Društva narodov glede na avstrijsko-nemško carinsko unijo. »Echo de Pariš« razpravlja v daljšem članku o preorijentaciji francoske zunanje politike in povdarja, da si prizadeva Briand popraviti svoj poraz, ki ga je doživel s proklamacijo avstrijsko-nemške carinske unije, s sestavo kon- Atentat na rusko poslaništvo v Varšavi Danes se je pričela pred sodiščem v Varšavi razprava proti komu* nista Polanskemu, ki je lani skušal izvršit! atentat na rusko poslaništvo v Varšavi in je bi! nato aretiran v Ljubljani Varšava, 9. aprila- Danes se je pričela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Polanskemu, ki je obtožen, da je 19. aprila L l93o skril v dimniku poslopja sovjetskega poslaništva železen valj, napolnjen s 15 kg razstreliva. Eksplozijo valja so mogli še v zadnjem Času preprečiti. Polanskega so dne 1. julija 1930 prijeli ▼ Ljubljani ter ga izročili poljskim oblastem. Polanski je bil med vojno avstrijski topničarski častnik ter je prišel v rusko ujetništvo, kjer je postal komunist. Po vojni je živel baje dalje časa na Dunaju. Pri njem so našli listino dunajskega sovjetskega poslaništva, iz katere je razvidno, da je bival na Dunaju kot ruski državljan. Pred nekaj dnevi je dostavilo sovjat-sko poslaništvo v Varšavi poljskemu zunanjemu ministrstvu noto v kateri protestira proti vsebini obtožnice, predvsem pa proti trditvi, da bi bil Polanski kdaj v službi Sovjetske Rusije. Po vesteh večernih listov poljska vlada sr»Ioh ne namerava odgovoriti na to rusko noto, ker bo sodno postopanje itak razčistilo zadevo. Zagoneten umor zaradi zavarovalnine Trgovec, Id si je najel morilca, da bi z zavarovalnino rešil družino z bede Budimpešta, 9. aprila. Budimpeštansko sodišče se bavi z nenavadno zavarovalno goljufijo, za katero madžarska kazenska zakonodaja nima niti primernih kazenskih določb. Pred tedni so našli trgovca Rudolfa Steinherza iz Kečkemeta z razbito lobanjo v budimpeštanskem vlaku. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pred smrtjo še izpovedal, da ga je napadel med vožnjo v vlaku mlad moški. Uvedena preiskava je ostala brez uspeha. šele sedaj je policija dognala, da je izvršil umor 18-letni tapetniški pomočnik Friderik Fischel, ki je istega dne brez sledu izginil. Fischel je bil znan komunist in so oblasti zato domnevale, da bo najbrž skušal pobegniti v Rusijo. Po radiju je bila izdana za njim tiralica, na podlagi katere je Fischla izsledila dunajska policija. Pri zaslišanju je izjavil, da je ubil Steinherza s kladivom po njegovem last- nem naročilu. Steinherz mu je obljubil za to 5000 dolarjev nagrade ter mu je dal 35 pongov predujma. Izročil mu je tudi svojo zlato uro, s katero naj se legitimira pri nekem Vargu na sovjetskem poslaništvu na Dunaju. Ta Varge pa že 10 let ne biva več na Dunaju, zaradi česar je ostal Fischel brez sredstev. Nadaljna preiskava je dognala, da je hotel Steinherz s svojo smrtjo rešiti svojo rodbino bede in pomanjkanja. Prej bogati trgovec je zadnja leta popolnoma obubožal. Nedavno se je zavaroval pri štirih zavarovalnicah skupno za 3 milijone pongov (30 milijonov dinarjev). Sodišče sedaj ne ve, kako naj kaznuje Fischla, ki je ubil Steinherza po njegovem lastnem naročilu. Zavarovalnice seveda nočejo izplačati zavarovalnine. Z zadevo si sedaj belijo glave mnogi budimpeštanski juristi. Polet „Zeppelina" na Severni tečaj »Grof Zeppelin« bo poletel letos poleti na Severni tečaj ter bo podpiral akcijo podmornice »Nautilus« Berlin, 9. aprila. Že nekaj let priprav* Ijeni in vedno zopet odgođeni polet zra» koplova »Grofa Zeppelina« na Severni te* čaj bo izvršen letos poletL Dr. Eckener je ob priliki svojega zadnjega bivanja v Ame* riki že rešil finančno stran te akcije. Rav» natelj družbe Aero*Arcktirs. bivši stotnik Bruns se mudi te dni v Friedrichshafnu. da določi skupno z dr. Eckenerjem, ki se je vrnil iz Amerike, podrobnosti poleta. Dr. Eckener je izjavil, da bo »Grof Zeppelina sodeloval skupno z ameriškim polarnim raziskovalcem Wilkiosom, ki bo phil na Severni tečaj s podmornico »Nau» tilus«. Za vožnjo z zrakoplovom na Severni tečaj so se že prijavili mnogi znanstveniki in zastopniki tiska. Med vožnjo se bodo vršila razna oceanografična, zemeljsko magnetična aeronavtična in metereološka raziskovanja. Pot, ki jo bo prevozil »Grof Zeppelin« nad ledeno pustinjo, bo merila okroglo 18.000 km. Zrakoplov bo startal v Tromso in potreboval za polet približno mesec dni. Friedrichshafen, 9. aprila. AA. Davi je zrakoplov >Grof Zeppelin« poletel s 24 potniki v Egipt. Zrakoplov vodi dr. Eckener. V Kairo bo prispel v soboto. Zrakoplov bo nato letel v krožnem poletu nad Egiptom, nato pa v Palestino. kretnega načrta o gospodarski reorganizaciji Evrope. Ta načrt naj prepreči avstrijsko-nemško carinsko unijo ali pa vsaj paralizira nevarne posledice, ki jih predstavlja politična in gospodarska združitev Avstrije in Nemčije za Francijo in ostalo Evropo. V to svrho bo imel Briand v kratkem konferenco z vodilnimi francoskimi gospodarskimi krogi, na kateri se bo med drugim razpravljalo zlasti tudi o tem, ali naj prizna Francija južno - vzhodnim evropskim agrarnim državam ugodnostne carine ne glede na nevarnost, da bi se opustil dosedanji sistem največjih ugodnosti. Misel, da bi se avstrijsko-nemška carinska unija v svoji sedanji zasnovi onemogočila s tem, da bi se razširila na druge države, zlasti na Francijo in Malo antanto, ie Briand že opustil kot neizvedljivo. List domneva, da bo do kon-c? prihodnjega tedna vlada določila nove smennice svoje zunanje in gospodarske politike ter jih tudi objavila. Letošnja Noblova nagrada Stoekholm, 9. aprila. AA. Letos bo znašala Noblova nagrada 177.000 kron. kar bo najvišja vsota v zgodovini te ustanove. Stavbišče za meščansko šolo na Viču Ljubljana, 9. aprila. Danes dopoldne se je vršil komisijonelni ogled zemljišča za stavbišče nove meščanske šole na Viču. Ogleda so se udeležili viški župan g. Petrovčič z občinskimi svetovalci, nadalje celokupni krajevni šolski odbor, sreski poglavar Oton Kette in zastopnik banske uprave. Zemljišče v izmeri 6000 kvadratnih metrov leži tik ob osnovni šoli in ga je komisija smatrala za najprimernejšega. Z lastnico Marijo Zadnikar se vrše pogajanja za prodajo zemljišča, ki so tik pred zaključkom tako, da se lahko reče, da je zgradba meščanske šole na Viču že za-sigurana. Poslanik dr. Kramer v avdijenci pri kralju Beograd, 9. aprila. Danes ob 10. dopol* dne je bil sprejet v avdijenci od kralja na Dedinju jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Albert Kramer. Poset čsl. železničarjev v Jugoslaviji Beograd, 9. aprila. V početku meseca maja pride v na?o državo preko Maribora 30 do 40 članov udruženja češkoslovaških železniških uradnikov v Pragi s svojimi družinami. Češkoslovaški izletniki bodo ostali pri nas 15 dni ter bodo posetili Ljubljano. Zagreb. Beograd, Sarajevo, Dubrovnik in Split, odkoder se bodo preko Zagrcv ba in Maribora vrnili nazaj na Češkoslovaško. Dne 15. maja dospe v našo državo Se ena skupina češkoslovaških izletnikov in sicer člani Jed note češkoslovaških železniških uslužbencev v Pragi, ki bodo dospeli preko Budimpešte. Tudi ti izletniki bodo ostali pri nas 15 chii ter bodo posetili ista zgoraj navedena mesta. Naše ministrstvo za promet jim je dovolilo brezplačno vožnjo po naši državi. Železniški popust za kongres Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani Beograd, 9. aprila- Ministrstvo za p>ro-niet je odobrilo četrtinsko vožnjo vsem de-legatinjam Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, ki se udeleže proslave 10-letnice tega društva v Ljubljani 25. in 26\ aprila letos. Popust velja od 12. aprila do 2. maja za II. in III. razred železniških vlakov ter za L in II. razred državnih parnikov. Sklicanje nemškega državnega zbora Berlin, 9. aprila. AA. Starostni svet dr» žavnega zbora je odklonil predlog komu* nističnih. nac:jonatno*socialističnir in nem« Ško*nacijonalnih poslancev o takojšnjem sklicanju parlamenta. Omenjene stranke imajo v parlamentu samo 228 poslancev. S tem sklepom še ni definitivno rešeno vpra* sanje zasedanja nemškega parlamenta pred 13. oktobrom t. 1. Vlada namerava nam« reč predložiti parlamentu nove zasilne od» redbe in zato računajo politični krogi, da se bo moral starostni svet parlamenta po* leti ponovno pečati s tem vprašanjem. Karijera ameriškega Čeha Chicaški župan Čermak o svojih načrtih — Od rudarja do župana večmilijonskega mesta London, 9. aprila. A A. Dopisnik »Daily Maila« je govoril snoči po brezžičnem tele* fonu z novoizvoljenim'chicaškim županom Antonom Cermakom. Na vprašanje dopis* nika, aia bo nastopil proti chicaškim zločin* cem, ki so spravili mesto v slabo luč, je Čermak odgovoril s smehom, ki ga je bilo dobro slišati preko Atlantskega oceana, da bo tako storil. Dopisnik je nadalje vprašal župana, aH bo odstavil policijske uslužbence, ki so kompromitirani, čermak je odgovoril, da bp odstavljen vsakdo, ki mu bo krivda do« kazana. Na vprašanje, ali bo Capone organizi* ral nemire, ker je njegov kandidat propa* del, je Čermak odgovoril, da bo Capone po njegovem vtisu ostal izven mesta več let. O bodočnosti Chicaga je Čermak dejal, da bo mesto postalo eno največjih na sve* tu in drugo največje mesto v Zedinjenih državah. ★ V Chicagu se voli župan ali mayor na Stini leta. že 24. februarja so se vršile pMredvolitve in kandidate sta postavili samo dve najmočnejši stranki, republikanska in demokratska. Na republikanski ii-sti je zmagal dosedanji župan William Hale Thompson, splošno znan pod imenom >Big Bili«, ki je bil župan trikrat zaporedoma. Porazil je enega najmočnejših nasprotnikov, mestnega sodnika Johna L»ylega. Na demokratski listi je pa zmagal Čeh Anton čermak, kd ni Imel proti sebi nobenega resnejšega kandidata. V torek so se vršile končne volitve župana, ki so bile tem večjega pomena, ker priredi Cht-cago prihodnje leto veliko svetovno raz-starvo, na katero so povabljen predstavniki vseh držav. Cbacago šteje zdaj 3,400.000 prebivalcev in prebiva v njem zelo mnogo priseljencev iz slovanskih držav. Volilo je nad milijon volilcev. Volilne skrinjice je čuvalo 70.000 uradnikov in policistov. Novi chicaški župan Anton čermak je bil izvoljen L 1902 za poslanca v Jllinoisko France Knaflič Danes je umrl v ljubljanskem Leoni* šču v 77. letu starosti g. France Knaflič iz Smartnega pri Litiji. Pokojni je bil ugle* den industrijec, njegova tovarna usnja je dobro znana širom naše države. Kot za* vednega narodnjaka so ga vsi cenili in narodna društva so vedno imela v njem nesebičnega podpornika. Vest o njegovi smrti bo gotovo žalostno presenetila vse njegove znance in prijatelje, ker je bil še do nedavna zelo čvrst in kakor vedno ve* der in poln humorja; toda podlegel je za* vratni bolezni, ki ga je bila pred nekaj tedni napadla. Še ie včeraj je bila v Šmartnem pri L:* tiji pokopana njegova žena Ivana Knaflič roj. Verbič in danes je položila smrt na oder tudi njega. Za pokojnikom žalujeta dva sinova, Pavle Knaflič, tovarnar usnja v Šmartnem pri Litiji in Tone Knaflič, to* varnar usnja v Kamniku ter tri hčere, ga. Ivanka Verbičeva, soproga tovarnarja na Vrhniti, Anica, soproga inž. Koblerja v V'iy in Lojzka, vdova po velepodjetniku Djmirlju v Mariboru in brat Jože Knaflič na Sladki gori, oče novinarja našega ko» lege Josipa F. Knafliča ter številno sorod* stvo. Pokojnik je bil eden najstarejših na* ročipkov našega m drugih naprednih li» stov. Bodi mu ohranjen časten »poram, preostalim pa naše iskreno sožalje! Koncert Pavle Lovšetove Včeraj je v Filharmoniji ga. Pavla Lov-šetova ponovila koncert, ki ga Je imela nekako pred mesecem na istem mestu in o katerem je kritika tedaj bila polna hvale ter laskavih priznanj za vse sodelujoče. Tudi pri včerajšnji ponovitvi koncerta — in to je za Ljubljano celo kar majhen čudež — je bila filharmonična dvorana zelo častno zasedena in gre po spolu obiskovalcev prednost ženskemu. Pri koncertu sta poleg obeh pevk, matere in hčere, sodelovala kot spremljevalca konservatorista Marijan Lipovšek (klavir) ter Leon Pfeifer (violina). Spored je obsegal, kot že rečeno, iste točke kot prvič, in sicer komponiste Smetano, čaj-kovskega, Novaka, Lerouxa, Kienzla, Marsa, Gliera, Schuberta, Verdija, Thomasa, Procha, Hamiltona. Blecha, Currana, torej — ako izvzamemo Jugoslovene — za- skupščino v Springfieldu in je kot tak deloval nepretrgoma do 1. 1910, ko je bil izvoljen v občinski svet Chicaga. L. 1912 je bil izvoljen v urad vrhovnega bailifa chi-caških mestnih sodnikov in kot tak je deloval do 1. 1918. To je ena najvažnejših funkcij v občinski upravi Chicaga. L. 1919 je bil ponovno izvoljen v občinski svet L. 1921 se je potegoval za mesto okrajnega komisarja okraja Cook, obenem pa za mesto predsednika okrajnega sveta v istem okraju. Bil je izvoljen in sicer trikrat zaporedoma, kar priča, da je med prebivalstvom zelo priljubljen. Kot kandidata za mesto chicaškega župana ga niso podpirali samo Čehi, Slovaki, Poljaki, Jugosloveni in drugi Slovani, temveč tudi Šveda, Norvežana, Nemci, Irci in sploh vsi priseljenci, pa tudi črnci so mu bili obljubili vsestransko podporo. Pretesna večina prebivalcev Chicaga je bila namreč že sita Thompsonove uprave, pod katero se je razpasla korupcija in bandiit-stvo. Tudi davki so postali neznosni in malo je manjkalo, da niso začeli ljudem rubiti imetja, V Čehu čermaku je videlo prebivalstvo edini izhod Ja težkega položaja. Novi cMca&ki župan je bil rojen 1. 1S74 v Kladmem na češkem. V Ameriko je odšel kot 11 letni deček s svojimi roditelji. Otroška leta je preživel v rudarski naselbini Rreidwood 111., kjer je bil kot rudar več let zaposlen. Pozneje se j« preseHI v Chicago in ustanovil malo lesno trgovino. Kot tak je prišel v stik z ljudmi, ki so kmalu spoznali njegove izredne sposobnosti m so ga kandidirali v občinski svet. In tako se je začela njegova karijera, M je dosegla zdaj z Izvolitvijo za župana višek, čer makove zmage se vesele zlasti Čehi v Chicagu in drugod po svetu, pa tudi slovanski priseljenci in sploh vsi dobro misleči prebivalci Chicaga, Lahko si mislimo zaradi njegovega uspeha radost Čehov, ki se udeleže prihodnje leto vei'ke svetovne razstave v Chicagu, kjer jih bo pozdravil župan v rodnem jeziku. stopnike skoraj vseh večjih glasbenih narodov. V tem, takorekoč internacionalen! programu, smo srečali lirične, dramatične živahne, šaljive, mladeniške stvari, torej pester niz najrazličnejših ubranosti, ki so se vse izvrstno prilegale že tolikokrat slavij enemu glasu nase na j odličnejše koncertne in operne pevke. Odveč bi bila vsaka ponovna in zato hroma hvala. Iskreno bi želel samo, da bi obe pevki, ga. mati in njena hčerka, posvetili svoj prihodnji koncert izključno le jugoslovenski solistični literaturi ter stopili tako na čelo njene propagande doma in drugod, kajti bi morda nihče drugi ne bil bolj sposoben za to, kot oni. žal, da obširnejše o koncertnem nastopu hčere, gdčne Majde iz čisto svojevrstnih osebnih in pedagoških razlogov ne smem izčrpnejše poročati. Reči smem le, da tiči v mladi, pač še sedaj ne popolnoma dozoreli pevki izredno velik pevski talent, naš bodoči, pa naj se ozrem kamorkoli okoli sebe, koloraturni sopran, kakršnega bomo končno le dočakali, želel bi ge. Lovšetovi še več takih hčera, torej nam in naši pevski umetnosti najlepšo bodočnost! Koncert je bil, kot povedano, zelo lepo obiskan in je bilo ploskanja, posebno po treh pesmih gdčne Majde, silno mnogo. Tudi oba spremljevalca sta storila več kot le svojo dolžnost. Bil je to prav lep večer! —č. Poroka Pariškega grofa Palermo, 9. aprila. S pravim kraljevskim sijajem se je vršila včeraj v stolnici v Palermu poroka grofa Parisa, najstarejšega sina francoskega pretendenta na prestol vojvode Guise, s princeso Izabelo Orleansko Du Braganza. Poročne svečanosti je opravil po papeževem nalogu nadškof v Palermu. Svatov je bilo vseh 1200, med njimi 750 francoskih rojalistov, ki so na posebnem parniku prispeli v Palermo. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.S15. Berlin 13.5325—13.5625 (13.5475). Bruselj 7.9129. Budimpešta 9.9233. Curih 1f*>4.1—1097.1 (1096.9), Dunaj 797.28—^02.28 (7997»), London 275.97—276.77 (276.37). Ne\work 56.67—56.87 (56.77), Plariz 22.49. Praca 168.16—16^96 (168.56). Trst 297.62. INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 9.129, Pari/ '20.3075 London 25.22375, Newyork 519.075, Bruselj 72.225, Milan 27.175, Madrid 57.10. Amsterdam 208.09, Berlin 123.64, Dunaj 73, Sofija 3.76, Praga 15.385, Varšava 58.20. atran V ■ T. O V E X S K f X A R O D*, dne 0. aprila 1931 Stev. 70 ttast čitatelji smarnogorski izletniki pozor! Bilo je na veKkonočni ponedeljek. Družina štirih oseb se je napotila preko Grmade na Šmarno goro z željo. da se vrne opoldne v zaprašeno Ljubljano zadovoljna in okićena s pomladanskim cvetjem. S seboj so vzeli celo malega, komaj 20 cm visokega psička, ki je veselo skakljal po poti na Grmado. Prišedši na vrh, se je družina razdelila v krogu kakih 5 m od poti in iskala teloh, medtem pa je psiček poskakoval od enega do drugega in dajal duška svojemu veselju z lajanjem. S tem pa se je živalica že toliko pregrešila, da je stopil v razdalji štirih korakur pred njo lovski čuvaj snel puško z- rame, pomeril, sprožil in psiček se je v bolestnem kriku, ves krvav in od strela raztrgan še parkrat prekopicnil in obmolknil. Ali je lovski zakon res tako stroprija-tel.i . S psičkom končam, zdi se mi. da me do tu razumejo le nekaterniki. — Pogledati je pa zadevo še od druse strani. Od strela SO bila dejansko ogrožena tudi človeška življenja- Saj so stale oziroma Čepele na tieh v strelni črti štiri osebe in to ob stre lu. ki je bil oddan po pobočju navzdol. Ali se takrat lovec ni zavedal strogosti zakona o varstvu življenja bližnjega? Se je. kajti po strelu je mož zbežal ter se je ustavil Šele na ogorčen poziv prizadetih, katerim je med dragim cinično izjavil: >Ni vaš pes edini, danes jih bo še več padlo;. Ta izjava lovskega čuvaja ie razumljiva, ker ima od lastnika revirja strog nalog, postre-liti vse pse brez razlike, na katere bo na-letel na svojih pohodih. — Opozarjam vse, da ne jemljejo na Šmarno goro in Grmado s seboj psov. da se jim ne pripeti kaj sliP-nega- Oi>ozarjam pa tudi lastnike lovskih revirjev, da opozore svoje lovske čuvaje v interesu varnosti človeških življenj, da v sličnih primerih ne streljajo slepo tja v en dan kajti utegne se zgoditi, da pade namesto psa - človek. P"har- Nj. ces. in kr. apostolsko Veličanstvo cesar avstrijski Franc Jožef I. je biagoiz* volil . • • itd. — čitamo še po 13. letih sve* tovne vojne na vzidani kameniti plošči na hiši Zaloška cesta št. 6. — Ta plošča je bila vzidana — kakor pove napis — leta 1883. v spomin, da je tam cesar izstopil in sprejel leta 1882 moščansko deputacijo. — Kakšen pomen ima danes ta plošča? Kaj nam ona vse pove? Kaj si morejo zlasti tujci misliti o nas? Kdo je prav za prav kriv. da plošča še ni odstranjena? Izgovor tu ne drži nobeden, ker to ni zadeva wmo lastnika hiše, niti vse javno* s t i, temveč predvsem tudi oblasti! Saj so celo rodbinski spomeniki Andreja barona Cehovina tamošnje oblasti odstranile in počiva kip danes v zemlji pred rojstno hišo! Ali pa hočemo res dati prav onim, ki pišejo, da smo Slovenci rojeni samo za sužnje?! **■ Ka| je s tretjim simfoničnim koncertom? Jeseni je časopisje poročalo, da bo Ljubljana prešla v krog onih mest, kjer prirejajo stalne simfonične koncerte. In res je ta plemenita namera doživela kaj kmalu svojo krstno prireditev s sijajno uspelim simfoničnim koncertom ravnatelja Poliča, na katerem so združeni godbeniki opernega orkestra in Orkestralnega društva proizvajali slovito 5. simfonijo Caj= kovskega in je mogel naš domači goslač Rupel pokazati ob vijolimskem koncertu Glazunova vso svojo tehniko in umetnost. Drugi koncert je šel že nekoliko težje od rok. ali njegov uspeh ni bil nič manjši. Prvotno je bilo rečeno, da bo letos Ljubljana imela štiri simfonične koncerte. "Sedaj pišemo 9. aprila in še ni duha ne sluha o tretjem koncertu. V glasbenih kro* gih so govorili nedavno o tem. da nam ta koncert prinese novo razodetje: veliko mojstrovino mla domskega skladatelja Mjaskovskega, njegovo predzadnjo s*mfo= nijo. Delo da je sila težko in da zato kon* certa nc bo v marcu, temveč šele v začetku aprila. Po drugi strani se sedaj naenkrat raz* našu, da tega koncerta najbrž sploh ne bo in da se bo našlo nadomestilo z mešanim nastopom Glasbene Matice in orkestralnih skladb. Oemu tako polovičarsko delo, za» kaj ne vztrajati do kraja pri prvotnih na* k lepih in izvesti ves program simfoničnih koncertov? Ali je morda Mjaskovskega skladba res tako težka, da ne more na» prej? Dvomimo. Pač pa čujemo, da so se znova oglasila stara nesoglasja. Simfonija zahteva velik godalni korpus, zato go* spod i e konservatoristi ne morejo sodelo* vati. Kako je to mogoče? Razen tega, ali bi na takih veliikih koncertih ne mogli so* delovati tudi razni pedagogi naših glasbe* nih šol. ali bi morda položaj za pultom škodil njihovi šolski avtoriteti? Zakaj pa igrajo profesorji konservatorija v Trstu na pr. vedno, kadar gre za glasbene afir* macije tega mesta? TaJutru« je otojavido nekaj člankov. Od zadnjega zborovanja je društvo imelo tudi več javnih sej s predavanji, katerih so se udeleževale tudi ufciteljJfičnice. Odsek za zgradbo Doma učiteljic je začel tudi intenzivno delovati. Osnovala se bo zadruga Doma učiteljic, ki bo Dom zgradila. Neka umrla članica je zapustila društvu za zgradbo Doma 100.000 Din. Po poročilu predsednice je predavala ga J. Cuckov a o zanimivem vprašanj« o vzgoji ženske mladine v šolski dobi Po predavanju se je otvorila živanria debata o tem vprašanju, v katero so zborovalke posegale z velikim zanimanjem. Popoldne ima in učiteljice v damski sobi »Emone« prijateljski sestanek. Razočarani železniški vpokojenci Novi uradniški zakon in proračunsko ieto 1931-32 so stari železniški vpokojenci ir. /elezniSki invalidi državne in južne železnice nestrpno pričakovali. Upali so, da bo novi uradniški zakon in proračunsko leto, leto njihove odrešitve, da se jim pokojnine in nezgodne rente urede času in živ-Ijenskim potrebam primerno. Pričakovali so, da jim novi uradniški zakon in proračunsko leto prineseta svetlejše dneve v njihovi starosti in onemoglosti. LradniSki zakon je izšel in proračunsko leto se je pričelo, a starovpokojenci so zopet izpuščeni. Kam naj se obrnejo, kje naj i§čejo pomoči v tej osamljenosti? Rimski pakt in rimske konvencije so bde sprejete in podpisane, a kaj vse to pomaga, ker se kljub temu starovpokojen-cem ne urede njfibove pokojnine tako. da bi mogli vsaj naj skromnejše živeti. Vprašujejo se. zakaj so morali za časa službovanja plačevati v pokojninski fond v zlati valuti zato. da bodo na starost in onemog-'ost preskrbljeni, sedaj pa se jih pusti v največji bedi :n pomanjkanju. Poleg tega se jim nakladajo še najrazličnejši odtegljaji, pred leti jim je nada odvzeta tudi sta-narinska in rodbinska doklada po 16. letu za one otroke, ki se uče obrti. Med temi nesrečniki so tud-i železniški invalidi, katerim ni bilo dano da doslužijo podna leta in dosežejo polno pokojnino. V težki m odgovorni službi so se ponesrečili postali so za službo nesposobni, priznana jim je bila zakonita nezgodna renta in prejemajo iste za prejšnjih 100 zlatih kron Din 25 mesečno. Le oni, ki imajo samo nezgodno rento in 33.1% visoko rento, preiemajo malo draginjsko doklado. Ne upošteva se, da je njihova nezgodna renta nadomeščala izgubo polne pokojnine in je bdi« določena za preživjanje. Kake naj si tri siromaki z Din 25 za prejšnjih 100 zlatih kron pomagajo? Marsikateri teh reveže v si :e pomaga!, da je pri svojih sorodnikih in znancih iskal pomoči enkrat na enem. drugč na drugem kraju, da si je izprosil živila. Sedaj jim ie tudi to onemogočeno, ker ena režijska vožnja mesečno jim za to ne bo zado> \aJa. V težki m odgovorni službi ob vsakem vremenu ponoči in podnevi so se popolnoma izčrpali, sedaj se pomanjkanje brane in v visoki starosti so za delo nesposobni, kaJ naj store. Za žrvež jim primanjkuje, ker mnogom ne ostane pri visoki najemnini m ima jo obfleke, pozimi zmrzujejo v nezakurjeniih sobah visoko v podstrešjih, kleteh ali barakah, ker nimajo sredstev za udobnejše stanovanje m za nabavo kuriva. Mnogokrat in na vseh . ^ ~ »- se je že o tem razpravljalo, uafctnuns razkrivalo vse gorje teh revežev, a vse je bilo zaman. Beda teh nesrečnežev je nepopisna, njihov položaj nevzdržen In kliče mri o o po izenačenju pokojnin in ureditvi nezgodnih rent. V svojem obupu se obračajo na kraljevsko vlado s polnim zaupanjem iti nestrpno pričakujejo dneva reStve. Društvo železniških vpokojencev za dravsko banovino v LftutttiaaL Film o raku Pod okriljem Jugoslovenskega društva za proučavanje in zatiranje raka smo videli snoči v kinu »Ljubljanski dvor« film, ki je nazorno pokazal grozo te strasne ljudske bolesni, obenem pa pojasnil, kako se je obraniti oziroma preprečiti nje razvoj. Na povabilo prirediteljev si je ogledalo film lerpo Število zdravnikov, dalje osebje bolnice, bolniški strežniki in strežnice ter nastavljene! raznih zavodov in ambu-lanoe. Francoski teket. ki je pojasnjeval posamezne slike, je tolmačil gostom pri-marij ženske bolnice dr. Alojzij Za lok ar. Govora je bik> najpreje o naravnost presenetljivi porasti te strašne bolezni v nordijskih državah, kjer umira za njo procentualno več ljudi, kakor pa za jetiko. Enako je v Nemčiji, kjer je zajela bolezen ljudske mase, čeprav je na delu ne-broj organizacij, ki streme za tem, da pre-prečavajo nadaljnje širjenje raka z vsemi mogočimi sredstvi. Film je prikazal razne primere raka na obrazih moških ter žensk, na drugih delih telesa in pojasnjeval način zdravljenja. Zlasti nov aren je rak pri ženskah na maternici, ki pa je ozdravljiv, če se ženska pravočasno podvrže operaciji. Bolnica, navzlic precej komplicirani operaciji niti preveč ne trpi in lahko zapusti bolnišnico že po 6 tednih. Drugače je seveda, če se obolela ženska zanemari in je strašna bolezen Že preveč napredovala, čemur sledi neizogibna smrt. Raka pa se ne zdravi samo kirurgičnim potom, temveč v lahkih primerih tudi z radioaktivno terapijo, z obsevanjem. Z zdravljenjem po tem načinu so bili doseženi prav lepi uspehi. Karakteristika raka je, da rana ne boli. In baš zato moramo biti zelo previdni, kajti rak načenja kožno tkivo potuhnjeno brez bolečin. Vsakdo, ki opazi kje na telesu rano, ki se tuda po tednih noče zacelita, naj se zateče k zdravniku, da si prihrani poznejše muke. KOLEDAR Dane«: Četrtek 9. aprila 1931, katoličani: Marija, pravoslavni: 27. marca, Ljubno. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Življenje je lepo. A. Opera; Luiza. C. Kino Matica: Fra Diavolo. Kino Ideal: Nositeljica nesreče. Kino Ljubljanski dvor: zaprto. Merkurjev družabni večer ob jm»1 DL v Zvezdi. Predava dr. Hacin. DEŽURNE LEKARNE Danes: Piccoli, Dunajska testa, Bakar-čič. Sv. Jakoba trg. Iz pisarne Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je iskreno ljubljeni mož, oče, stari oče in tast, gospod Štefan Gruber železniški sprevodnik v pokoju dne 9. t. m. po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 11. aprila 1931 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 77. V LJubljani, dne 9. aprila 1931. Žalujoče rodbine: GRUBER, KAISER in LESEN DRAMA. Dravi ob 20. vprizori naša trama Achardovo komedijo življe-nj«- je lepoc za red A. Ta komedija je ena na ■• - h. Iti so v poslednjih sezonah bik- Igrane M skoro vseh francoskih in ostalih »jeni skih odrih. Zasedba je Bledeča; Mira Da n Lin v a, Polonca Juvanova, Vida JuvanoVa ter gg. Levar. Železnik. Brat ina. L Jerman, Skrbinšek. Plut in Potok ar. Koži j a je prof. šestova. V soboto gostuje na našem odru član beograjske drame g. Raša Plaović d sicer v vlogi Leona v drami Gospoda Glembajevic. Predstava se vrši za red 1> Oton Župančič je priredi! nrsterij o bogatinu Slehrnlku za slovenski oder. Priprave za vp-rizoritev tega monumentailne-ga dela so v polnem teku in se bo vr> a premijera predvidoma v drugi polovici tega meseca. Naše občinstvo, katero izrrn*-no ceni reljgijozne igre. bo gotovo z zadovoljstvom seglo po tej prvi prilik:, spo-znata vredno Hoffmansthalovo drlo v <>.i-ličneon slovens»kem prevodu. Slehrnlka kreira g. Lervar. režijo pa vodi prof. O. Šest. »Pri belem konjičku« se vprizori r nedei>o 12. t. m. zvečer v drami. Ta veseloigra uživa pri publiki izredno priljubljenost tn je doživela pri vseh dosedanjih i «j-prizah nedeljen in popoln uspeh. Nedeljska predstava se vrsi na korist Udruženja gled. igralcev in se vstopnice rezervirajo lahko ▼ pisarni Udruženja v operi ali y»a telefonskim potom pri dnevni blagajni v operi (tedef. etev. 2231). OPERA. Baletni večer v naši operi. V torek dne 11 t. m. bo t naš; operi baletni večer, katerega priredita prva soloplesaloa beograjske opere, gospa Ksenija Grundrt in g. Anatol ZikovakL Oba sta iz priznano najboljše baletne sole bivšega carskega bale ta v Petrogradu. Program obsega 14 ples-nih točk, deloma solističnih, deloma i>a v baletu, na podlagi originalnih koreografij, največjih mojstric baleta. Veljajo običajna operne cene. Večer je izven abonmana. Prihodnji teden počasti naša opera 50 letnico smrti enega največjih ruskih komponistov, Modest Petrovič Musorgsk«'-ga. Izvajala se bo muzikalna drama R<> ris Oodunov«. V naslovni partiji nastopi evropsko znani bariton S. Zailewski. V soboto 11. t. m. se ponovi M i 11 -ockerjeva opereta »Dijak prosjak* v običajni zasedbi za red E. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas ljubljeni oče, stari oče, brat, zet, tast itd., gospod France Knaflič tovarnar in p ik danes ob 3. zjutraj, previden s svetotajstvi, v 77. letu starosti mimo izdihnil. Truplo predragega pokojnika se prepelje danes iz Leonišča v Šmartno. Pogreb bo v soboto 11. t m. ob 15.15 popoldne iz hiše žalosti v Šmart-nem na župno pokopališče- Sv. maša zadušnica se bo darovala isti dan ob 10. dopoldne v župni cerkvi v Šmartnem. V Šmartnem pri Litij, dne 9. aprila 1931. Globoko žalujoče rodbine: Pavle Knaflič, Šmartno; Tone Knaffič, Kamnik; Lojzka Domicelj, Maribor; hiž. KoMer, Litija; Verbič, Vrhnika-Sap: Jože KnafHc, Sladka gora; Bricelj, Vrhnika. Dnevne vesti — Kraljeva zahvala našim pevcem. Predsedstvo Hubadove župe JPS je prejelo od ministrstva dvora zahvalo Nj. Vel. kralja za izraze vdanosti in zvestobe, izražene na letni skupščini Hubadove župe v Ljubljani dne 8. marca. — Sprejem gojencev v vojno akademijo. V višjo šolo vojne akademije bo sprejetih letos 300 gojencev, ki so dovršili 6., 7. ali 8. razred državne gimnazije ah realke in ki imajo maturo ter absolvirano nižjo šolo vojne akademije. Šola se prične 1. oktobra in bo trajala 3 leta. Drugih 300 gojencev bo sprejetih v nižjo šolo vojne akademije, ki se prične 1. oktobra m bo trajala 5 let. Kandidati morajo imeti 4 razrede državne gimnazije ali realke ter nižji tečajni izpit. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 24 z dne 9. t. m. objavlja uredbo o zavarovanju obsojencev zoper nezgode pri delu in objave glede pobiranja občinske trošarine v 22 občinah dravske banovine v letu 1931. — Žalostna obletnica železniških prof©- sijonistov. K članku pod gornjim naslovom v 73. štev. >Slov. Naroda« smo prejeli od direkcije drž. železnic v Ljubljani sledeče pojasnilo: Zadeva prejemanja akordnih premij je v navedenem Članku predstavljena netočno. Te premije so ifi-Rogati«a se bo vršila potom ofertal-ne licitacije 23. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogoji «o na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Barbertonu, država Ohio, je umr-ža in dve hčerkiazačOnbcpz.on ko k.s pMj la 3o-letna Tvanka Kežele. Zapustila je moža in dve hčerki. — V kraju Mtdvale, država Utah, je podlegla 22. februarja srčni kapi Marija Golese, stara 46 let ln doma iz vasi Rast pri Suhu, okraj Črnomelj. Zapustila je moža, 3 sinove in 5 hčerk. «- Koncert kulturnega in prosvetnega društva >Cankar< ▼ Beogradu. Kulturno ln prosvetno društvo »Cankar« v Beogradu priredi v nedeljo 12. t m. ob 20.30 v veliki dvorani hotela Union v Beogradu koncert z bogatim sporedom, na katerem so samo domače skladbe. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Dolenjem Logatcu vdova po železniškem de-setarju ga. Katarina Teršar. stara 81 !et. K večnemu počitku jo polože jutri ob 16. I na domačem pokopališču. Bodi ji lahka zemlja! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Hribar obsojen na 10 let. Obravnava proti Ivanu Hribarju je biki včeraj v opoldanskih urah prekinjena in se je popoldne nadaljevala ter zaključila. Zaslišanih je bilo več prič, ki so izpovedale za obtoženca večinoma obremenimo. Po četrturnem posvetovanju je senat razglasil sodbo, da je obtoženec kriv zločina zoper življenje ln telo in prestopka zoper čast ter se obsoja na 10 let in 1 mesec robije, na 1.800 Din denarne globe, na trajno izgubo častnih pravic, na plačilo stroškov kazenskega po stopanja in na odškodnino Ivani Kavki v znesku 62.190 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali man] oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15.2, v Sarajevu 13.3, v Zagrebu 12.6, v Skoplju 12.4. v Ljubljani in Mariboru 11.4, v Beogradu 9.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura je znašala 2.6. — Zločin v džamiji. V vasi Miostri pri Cazinu je bil te dni izvršen grozen zločin v džamdji. Pašić Sejfulah. sin domačega imama, je molil v cerkvi, nenadoma je pa planil v cerkev z nožem v roki Meno Begnć, s katerim ie bil Pašić Sejfulah sprt. Meiio je santi Pašića z nožem v prsa tako, da je fant kmalu. umrl. Morilca so zaprli. — Tragična smrt železničarja. Na velikonočni ponedeljek se je pripetila na progi vicinađne železnice Koprivnica - Kloštar težka nesreča, katere žrtev je postal željezničar Franjo Baziianec. Železničar je padel na postaji v Gjurgjevcu pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi. Odpeljali so ga z avtomobilom v bolnico, pa je že med p o ti o izkrvavel. — Iz ljubosumnosti zabodel ljubico. V toiek zvečer je sedel v Vukinovj gostilni v Kariovcu 20Ietni Mtijo Gračin iz Selca s svojo ljubico Kato Gračan. Pri isti mizi ie sedel tudi Josip Erdeljc, kar pa Gračatiu ni bilo všeč. Ko so zapustili gostilno, je Miao pozval Erdelica. naj se takoj odstrani Tedaj se je v prepir vmešala Katica m dejala fantu, naj pusti Erdelica pri miru. Mi jo je pa potegnil nož in ga zasadi'] ljubici v prsa. Prerezal ji je glavno žilo in dekle ie kmalu umrlo. Mnja so zaprii. Pri zasliševanju je zatrjeval, da se mu je od ljubosumnosti stemnilo pred očmi in da se svojega dejanja ni zavedal. Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nadi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. Iz Linblfane —lj Koncert bolgarske pianistke odpade. Bolgarska pianistka Lilian Dobri-Hri stova je odpovedala svoj prihod v Jugoslavijo. Zato odpade koncert, ki ga je hotela prirediti jutri zvečer v Ljubljani. —lj Regularna dela pri frančiškanskem mostu se zde Ljubljančanom vedno bolj zanimiva, radovednežev je od dne do dne več. Zlasti včeraj je zbujalo mnogo pozornosti zabijanje pilotov v rečno strugo. Pilote zabijajo s posebnim strojem, dvigalom, ki dviga bat (utež) nad pilotom ter ga šča nanj. Delo hitro napreduje, precej časa so pa vzele priprave, od ran je in postavitev visokega stojala nad strojem za škripec in vrv zabijača. —lj Kabel- Telegrafski in telefonski odsek pošte še vedno pridno izpopolnjuje telefonske zveze v mestu s polaganjem telefonskih kablov, ki jih potega tudi tam. kjer so bile doslej zunanje Žične napeljave. To je potrebno zlasti zaradi križanja z električnimi napeljavami in tudi zaradi snega in večje varnosti. — Včeraj so položili kabel v delu Igriške ulice od Gregorčičeve ulice za gledališčem do Gradišča —lj Premijera izvrstne francoske veseloigre »Deviiki veneec na Šentjakobskem odru. V nedeljo, 12. t. m. bo na Šentjakobskem odru premijera krasne veseloigre >Deviški venec«, ki je polna finega duhovitega humorja in velezabavne situacijske komike. Igra bo v režiji g. Milana Skrbin-ška izborno naštudirana, ter bo nudila obiskovalcem dve uri dobre zabave. Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva, Plr-čeva, Gorupova, Kramerjeva in Ravnova, ter gg. Škerlj, Leder m Videtič. — Vstopnice so pri gosp. Milošu Karaieniku cenjenim obiskovalcem na razpolago. Vabljeni. _lj Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek. 13. t. m. ob p«! 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, XVIII. vajeniško predavanje. — Predava g. profesor dr. Valentin Boiič o temi ^Jadranski biseri« s skioptienimi slikami. — Vstop je prost. _ Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. m , _lj Kako sklepamo in izpopolnjujemo pogodbe v navadnem kupcijskem poslovanju? je predmet predavanja ki sra priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani da- nes v četrtek, dne 9. aprila 1931 ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih vZvezde«. O tem za praktično življenje važnem vprašanju izpregovori gospod dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. —lj Dan bonbončkov v Ljubljani še vrši dne ll- in 12. aprila. Gospe nabiralke. gospodične in dekhce se zbero v soboto v Ciril Metodovi pisarni, Beethovnova ulica št. 2 ob pol 3. uri popoldne. —lj Pevski zbor učiteljeva U J. L. sporoča članstvu, da se vrši pevski tečaj za mešani zbor 13. in 14. t. m. v Glasbeni Matici. Pri&etek v ponedeljek 13. t. m. ob 9. uri z rednim letnim občnim zborom. —lj Glasilo gospodinjskih pomočnic in hišnih delavk. Dolgo so se pripravljale naše gospodinjske pomočnice in hišne delavke, da bi začele izdajati svoje glasilo. Končno se jim je to v skromni meri vendarle posrečilo. Izšla je namreč prva številka »Gospodinjske pomočnice«, glasila pripravljalnega odbora za organizacijo gospodinjskih pomočnic in hišnih delavk. Vsak začetek je težak in to čutijo še posebno požrtvovalne roke, ki si prizadevajo položiti temelje krepke organizacije gospodinjskih pomočnic in hišnih delavk. Izdajanje lastnega glasila je prvi pomembnejši korak k temu cilju. Ali je list tednik ali mesečnik, v prvi Številki ni povedano. Pripravljalnemu odboru želimo obilo uspeha. —lj Zbor Mokranjac iz Skoplja v Ljubljani. Kakor že javljeno pride v Ljubljano v ponedeljek 13. t. m. mešani zbor Mokranjac iz Skoplja. Zbor Mokranjac je bil ustanovljen po prevratu in je danes vodilni zbor Južne Srbije. Turneje po državi se udeleži 50 društvenih članov, in izvaja na svojem koncertu v Ljubljani jugoslovenski program, sestavljen iz narodnih in umetnih zborov. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek 9. t. m. deljena vaja, ob 18.15 ženski, ob 20. moški zbor. —lj »Afrika govori« še ves teden v Elitnem kinu Matici. ZKD sporoča cenjenemu občinstvu, da bo glede na ogromno zanimanje za veliki kulturni zvočni film »Afrika govori« obdržala istega na repertoarju še ves ta teden ter ga bo predvajala dnevno ob pol 3. pop. v Elitnem kinu Matici. Zaradi velikega navala pri blagajni tik pred začetkom predstav priporočamo publiki nabavo vstopnnc v predprodaji: blagajna prodaja vstopnice za frMm »Afrika govori« dnevno od 11. do pol 13. dop. Občinstvo z dežele naj si zasigura vstopnice pismeno oz. telefonično (telefon štev. 2124); njihove zahteve bodo upoštevane v prvi vrsti. Zadnja predstava filma »Afrika govori« bo v nedeljo 12. t. m. ob 11. uri dop. Prifpominjamo, da bo nedeljska predstava nepreklicno zadnja, ker pojde film potem v Maribor. —lj Nov občni zbor zadruge brivtev. V ponedeljek 13. t. m. ob 14. bo v dvorani Delavske zbornice nov redni občni zboi Zadruge brivcev, frizerjev in lasnačarjev v Ljubljani. Kr. banska uprava je namreč razveljavila voMtve zadružnega načelstva, ki so se vršile na občnem zboru 26. januarja. Zato je bilo treba sklicati nov občni zbor. —lj Ženski pokret ima drevi ob 20. v damski sobi »Emone« izredno sejo. —lj Razne tatvine. V torek zvečer je neznan tat izpred trgovine Ivana Jančarja na Miklošičevi cesti 4 ukrade! 400 Din vreden suknjič. — Istega večera je nekdo v Slomškovi ulicri 12 odpeljal kleparskemu pomočniku Petru Steru 1200 Din vredno kolo z električno svetiljko. — Gostilničar Josip Barbarovič z Dolenjske ceste je prijavil, da mu je nekdo iz gostilniške sobe ukradel 6 gramofonskih plošč v vrednosti 400 Din. — V torek zvečer je bilo vlomljeno v barako Jere Uršičeve na Grajski planoti. Tat je odnesel za 170 Din slaščic in pomaranč. —lj Zlobnost. Ivanka Z., hišna {?osest-nica v Linhartovi ulici, je v torek zjutraj opazila, da ji je ponoči nekdo s karbo-lom namazal kamnite stopnice in vrata ter ji napravil okrog 1000 Din Škode. Zlikovca zasleduje policija. —lj Zamenjan deinik. 7. t m. je bil v Zavodu za zaščito dece zamenjan ženski dežnik. Lastnica dobi svoj dežnik v zavodu. _lj Aretacija dveh sumljivih postepa- čev. V torek zvečer so kriminalni agenti aretirali v Ljubljani dva nevarna postopača in sicer 37-letnega Ignaca Aljanciča Iz Kovora pri Tržiču in 2l-letnega Alberta Lukanca od Sv. Križa pri Dupljah. Oba sta se potepala po Ljubljani in si ogledovala razne lokale- Aljančač je bil šele pred dobrim mesecem izpuščen iz zaporov mariborske kaznilnice, zaradi vloma v trgovino Arnšek v Kranju so ga pa zasledovali orožniki. Lukanca so zasledovali zaradi goljufije in kot vojnega obveznika. Polioija Je oba izročila sodišču. Iz Litije —1 Sestanek za določitev radio progra ma. Jutri ob 20. se bo vršil v 6- razredu litijske osnovne šole sestanek vseh krajevnih činiteljev in predstavnikov prosvetnega In kulturnega dela v našem kraju. Na sestanku se bo določil program za nastop Litije v ljubljanskem radiu, ki se bo vršil eno prihodnjih nedelj. Ta notica naj velja za vsa društva kot povabilo. _1 prazni sodni zapori. V tukajšnjih sodnih zaporih vlada že nekaj časa sem res pravi velikonočni mir. Nikogar namreč nimajo, ki bi hotel jesti ričet brez krače. —1 Promenadni koncert. Podjetni trgovec g. Janko Dermota si je nabavil krasen radio-aparat z z izvrstnim zvočnikom. Aparat je montiral na svojo trgovino na Glavnem trgu. G . Dermota nas zdaj zabava z uajraznovrstnejšim programom, naša promenada pa je dobila zanimivo novost. G. Dermota zasluži za svojo podjetnost *so pohvalo. živi morajo v zemljo Ljudi odlagamo v kanalih, stroje, ki niso več za rabo, pa spravljamo v skladišča Ljubljana, 9. aprila. — Živ ne moreš v zemljo, je dejal delavec v javni kuhinji. Vedno več jih je prihajalo. Raztrgani, lačni, udrtih obrazov, čas večerje. — Ma smo iskali pri Ljubljanici, tramvaju, na stavbah, pa so nam rekli: »Ma počakajte par dni, da se vreme popravi!« — Čakaj, čakaj, mi drugi čakamo že vso zimo. In trebuh tudi mora. — Prmejkrvav, Primorci, doma bi ostali, pa bi bilo vse drugače! se je jezil starejši domačin nad žalostnimi fanti. — Cuj, ti si prav tako delavec kot jaz in drugi, zakaj se potem jeziš? Saj bi radi ostali doma — pa ni dela in ni. Dve leti sem čaka) brez beliča. Mlad fant, skoraj še otrok, govori. In tudi njegovi tovariši niso mnogo starejši. Možak se pa razburja, skače sem in tja ter vsemu ugovarja: — Primorci. Primorci, saj vem, kako je. vse nam požrete, povsod imate protekcijo, podpore vlečete, mi pa nič! — Pa kako morete živeti, če ne delate po več mesecev kot pravite? sem vprašal fanta. — Imam ,koleha\ ki ima službo: ko je bil on brez službe, sem mu jaz pomagal 2 meseca kakor sem mogel in znal. zdaj pa pomaga on meni. Drugi so se zvrstili za večerjo, le nekaj fantov je še vedno čakalo. Nekateri so že jedli, pa je temu ali onemu nekoliko ostalo, kar so dobili tisti, ki so potrpežljivo ter diskretno čakali, človek jih mora občudovati — njih nenavadno, svojstveno dostojanstvo: čakajo lačni v zadnjem kotu, skrivajo lačne oči, nikomur ne buljijo v zobe — le čakajo tiho sami zase. Tisti pa, ki jedo, jih ne pozabljajo... In vse to se godi kot nekaj samo po sebi umevnega. Solidarnost, ki gane .. . — Torej jih je še vedno mnogo brez dela? — E, da bi videli danes, koliko jih je prišlo vprašat za delo pri Ljubljanici! — Ali ste vi že večerjali? Okleval je z odgovorom. Pritajeno je dejal: — Ne še! Razumel sem ga. »Koleba« mu gotovo ne more vedno pomagati. Pri zidarjih zaslužijo težaki 3 do 3.50 Din na uro ... Pri mizi je žvenketal z dvodinarskim novcem delavec v črni kapi. — Nekaj je vseeno, vsaj za juho! Tovariš mu je pa pokazal 3 novčiče po 50 par, obraz mu je pri tem za trenutek zažarel, kot otroku, ki se razveseli igrače: — Vidiš, jaz pa toliko! Tovariš mu je dal molče prižgano cigareto iz ust. Tako človek spozna v nekaj trenutkih nov svet, toliko nenavadnih »malih« stvari, da mora strmeti. Te stvari so marsikomu nove. Da, živ ne moreš v zemljo. Se vedno mi zvene v ušesih te besede. In kakor, da so v zvezi — sem se spomnil, da nekateri od teh ljudi stanujejo v kanalu. Rad bi jih spoznal. Morda so radovedni tudi drugi. Saj mislijo, da mora biti »kanalar« nekaj posebnega; poseben občutek se polasti človeka, recimo, povprečnega meščana, že če sliši besedo delavec — občutek, kot če se spomni n. pr. na »arestanta«. — Ali je kdo tistih, ki spe v kanalu, tudi pri večerji? — Da, so in pravkar prihajata še dva. — Rad bi si ogledal njihovo »stanovanje«. Delavec je sporočil > kanalar jem« mojo željo, potem mi je pa povedal, »da se o teme nič ne menijo« ter da drug za drugim tiho odhajajo. Pa sem sam pristopil k tistemu v črni kapi. Bas je odrinil še skoraj nedotaknjen krožnik prikuhe lačnemu tovarišu. — Ali zdaj že delate? — Da. tako. že gre. — In še vedno spite v kanalu? Mislil sem, da vas ni več. — Zdaj nas je 8. Kaj pa hočemo? Napotila sva se. Po Taboru na smar- tinako cesto, skoz podvoz in bila sva v gramozni jami pred »nebeškimi« vrati. — Kako ste pa prišli na misel, da se vgnezehte v kanalu? — Ko smo delali pozimi pri kanalizaciji, se nam je zdelo, da bi ne bilo napačno spati v kanalu, saj je gorko. Potem smo se pa kar vselili. Takrat pozimi smo bih seveda brez dela, jela in strehe. No, streho imamo zdaj dobro. In kdo vas je pozneje »odkril«? — Eden naših je šel pozimi, ko je bilo tu okoli vse zasneženo, po lestvici skozi čistilni jašek v kanal. V bližini so se sankali otroci, ki so opazili, kako je kar na enkrat izginil fant kot bi se vdrl v zemljo. Pogledali so, kam vodijo stopinje, ter ugotovili, da se je fant v resnici vdrl v zemljo, namreč, da je padel v kanal. Novico so povedali starejšim, ki so potem izvedeli, kako in kaj. Nato je izvedela za nas tudi policija, ob pustu so nas izvlekli na dan. Zasliševali so nas, zakaj se skrivamo po kanalih in kaj ter kje delamo, nakar so nas izpustili. Zadnjič so pa zopet prišli po nas, da so nas popisali za ljudsko štetje. Takrat se nas je nabralo okoH 60 brezdomcev, ki spe kjer nanese. Obišče nas večkrat policaj, nikar ne mislite, da nas kdo pozabi. Seveda, pozabijo nas že, odnosno mnogi sploh ne vedo za nas kot ne za ta novi zbiralni kanal, ki bo odnašal »grehe« Šiške in Bežigrada v Ljubljanico. Ustavila sva se pred zijajočo kanalsko odprtino. — Počakajte, grem po luč. Izginil je v kanalu, samo koraki so še dolgo odmevali iz teme. Gramozna jama je tako globoka. da gramoz ne pokriva kanala. Na tem kraju je kanal prekinjen za Širino ceste, po kateri vozijo gramoz, zato sta dve odprtini — že povsem gotova cev do Ljubljanice, na drugi strani se pa odpir:i kanal prot: Šiški. Delavec je prinesel karbidovki. Me' tem je prišel tudi njegov tovariš. Vzela sta me v sredo, eden je stopil na čelo naše »ekspedicije«, drug- pa za menoj. N 5« koliko sem se mogel pripomniti, da nisem brusil z glavo po betonu. Romanje se je pričelo. Obod cevi je suh. Neprijeten občutek se polasti človeka, ko se vedno bolj oddaljuje — takorekoč od življenja. VhoJ je daleč za nami. »živ ne moreš v zemljo« Moraš pa vseeno. Delo je dandanes samo produkt, nikdar ni bilo svetost. Človek? Kdo pa vpraša zanj ? To*ej zdaj smo v kanalu. *žleb^sta tla . Romamo, romamo. Križev pot Človek vedno išče zavetja v okrilju matere zemlje - kadar mu je vse drugo sovražno Strelni jarki in pra-človek in naša civilizacija. Takšen kana! je res strahovita groteska. Ljudi smo začeli odlagati v kanalih, dočim celo stroje, ki jih ne rabimo, spravljamo v skladišča. Prestopamo čez orodje in materijal. Podnevi delavci še izgotavljajo dno kanala. Gremo naprej. Zrak postaja zatohel in gorkejši. — Kmalu bomo tam. Stene so nekoliko temnejše, pričenja se vlaga. — No, tukaj pa spimo. Tla so pokrita nekaj metrov vzdolž s koruzno slamo. — Kar stopite čez, saj vedno hodimo po ^posteIjaht — Sokol v Trebnjem obvešča tem potom vse udeležence druŠtv. pred n j. tečaja, da se isti ne bo vršil na belo nedeljo. VI. t. m., temveč šele naslednjo nedeljo 19. t m. ob 13. uri v osnovni Šoli. Zdravo! Dnevno ob % 3. uri pop. Afrika govori v Elitnem kinu Matici Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, dne 9. aprila 1931 Stev 70 Jase Guell y Rent* Kena-Kena Južnoameriška povest. Ob vznožju gore Ilimani stoji va* sica, obdana z drevjem in kristalnimi potočki, gori tik pod vrhom je pa pu* ščavniška kočica, ki ima z lepo izrez« ljanimi venci okrašena vrata. Prebival je v nji beli menih, molil je, maševal ob prvi jutranji zarji, to* lazil potrte in pomagal slabim, vsi so ga ljubili, celo plemena, skrivajoča se sredi Sierre. Zdaj je beli menih že kakih dvesto let mrtev. Od njegovega življenja je ostal komaj spomin in dva nagrobna kamna, stoječa ob straneh oltarja v puščavniški kočici. Na desnem kamnu čitamo napis: Kena — Kena — na levem pa: Beli menih. Na vernih duš dan prihajajo va* šcani, da polože na menihov grob ci* presne vence, na dan vstajenja pa mirtne vence na grob Kena — K ene. In ljudstvo si pripoveduje o njima. Povest o Kena — Keni je polna ža* losti in mlade Američanke bridko pla* kaj o, če jo slišijo. Pol ure od puščavniške kočice te* če potoček in voda nosi s peskom zlata zrnca, za katera se tu nihče ne zmeni. Čim prižubori z gor in še pred* no opere stene puščavniške kočice, se steka v prijazen ribnik, obrobljen s trobenticami in nežnim rožmarinom. Na eni strani ribnika je ležala v onih časih velika plošča črnega marmorja z žilami ognjene barve, na drugi stra* ni je pa rastlo grmovje in stara vrba. Na črnem kamnu je sedelo takrat — 1. maja 1700 — osemletno deklet* ce. Njene nožice so bile gole, držala jih je v vodi in si izpirala krvavo liso na desni nogi. Toda čim bolj jo je umivala, tem bolj rdeča je bila lisa. Noge si je umivala že dobre pol ure, ko je stopil menih iz grmovja in izpregovoril otožno: — Kena —■ Kena, ne trudi se za* man; te lise ne boš nikoli odpravila; podedovala si jo po materi in vzameš jo v grob. Kena — Kena je povesila glavo, spomnila se je prigode ob svojem roj* stvu in bridko zaplakala. Vroče solze so padale naravnost v mrzlo studene* nico obenem s cvetjem, ki je padalo z drevesa. Solze so cvetje duše; cvetje so sol* ze drevesa; cvetje in solze pokrivajo grob življenja. Menih je molče opazoval otožno Kena — Keno. Neki pastir ji je nekoč dejal, da najde očeta in mater in neha biti si* rota na svetu, Čim si opere krvavo H* so z noge. Beli menih, ki je bil božji glas vsem na Ilimani rojenim, ji je za ved* no vzel to upanje. Dekletce je bilo lačno, pa ni imelo kraha; bilo je nago in zeblo jo je, pa ni imelo zavetja. Zrla je nepremično v žuborečo vo* do, menih je pa stopil počasi k poto* ku in sedel k deklici na marmornato ploščo. Dve uri je deklica plakala, dve uri je sedel menih v svoji snežnobeli halji na prsih prekrizanih rok in zrl v tla. Podoben je bil težkemu oblaku, spečemu na temenu visoke gore. Med vejami vrbe, ki so se nama* kale v žuborečem potočku, je žvrgolel slavček svojo sladko, sladko melodi* jo: kaj je revčka srce tako bolelo? Deklica ga je slišala in dvignila je glavo; otrla si je solze, naslonila svo* jo glavico na menihova prsa in ga gledala nežno s svojimi modrimi očmi. Njen pogled je padel na menihovo srce, kakor pada dež na velo travo. Zaspala je, menih je pa molil in bedel nad spanjem te lilije, čiste in ne* dolžne. Deklici se je sanjalo o raju, v sa* njah je izgovarjala ime Matere božje in njena usta, nežna in sveža kot listi divjega maka, ko se razpusti v prvem jutranjem svitu, so se smehljala v ne* dolžni blaženosti notranjega miru in zadovoljstva. Ta čas, ko je spala, ji je potočil menih na krvavo liso toliko solz, ko* Ukor jih je bila ona potočila v potok. In menihove solze so izbrisale liso. In ko se je zahvaljeval bogu, je kanila ko led hladna solza na dekličino čelo. Solze štiridesetih let kakor da bi tekle iz studenca smrti; hladne so kot ure groba. Deklica se je prebudila in vzklik* nila: Oče moj, ali sneži? — Ne, hčerka moja, spi mirno, pa* s tir j evo prorokovan je se je izpolnilo. In tako je spala dalje tudi ko jo je menih vzel v naročje in jo za vedno odnesel v puščavniško kočico Device Marije. II. Leta so minevala in Kena — Kena je rastla pod menihovo zaščito ko palma v puščavi Njene oči, sinje ko nebo, so žarele liki solnce, bile so otožne ko luna in čiste ko jutranja rosa; njeni mehki lasje so bili zlate barve, ustnice so bi* le rdeče ko škrlatne orhideje; zobje beli ko sneg; njena nedrija in ramena so bila okrogla in sladka ko vonj vi* jolic; njena postava sloka, roke in no* ge majhne in nežne ko perje najlepše golobice. Kena — Kena je bila ilimanski angel. Vsak dan je prižigala sveče na oltarju, spletala je vence iz jasnaina in belih rož ter jih ovijala okrog svetih podob. Pogled njenih plahih oči je vodil ta neukroćena plemena in jih navda« jal s pogumom. Bila je pobožna, večer za veče* rom je molila na pragu puščavniške koče in njen glas je odmeval daleč po gorah. Če je ranil popotnika tiger ali če ga je pičila strupena kača, je položila Kena * Kena balzam na rano, ki se je takoj zacelila. In ničesar se ni bala. Niti nočne teme, niti tišine samote. S pšicami na rami in napetim lokom v roki je ska* kala po gorah liki divja koza, Človek bi mislil, da jo nosi angel sodnjega dne v oblakih z gore na goro. III. Nekega večera, ko ji je bilo 19 let in ko je solnce v plamenih zahajalo za obzorje, jo je menih poklical. Bil je bled, čelo je imel močno na* gubano, njegove oči so nemirno blo* dile, usta je krčevito stiskal, na obra* zu se mu je poznalo, da bije hud boj. Glej: Ta mož je spal vedno brez orožja sredi divjakov, celih dvajset let se je skrival v goščavi, nevihte, glad, mraz in nalivi so mu bili samo predigra bede. Ta čudovita duša se je dala v pet* desetih letih premagati... Krepke ro« ke so mu kar žarele, njegov pogled je bil nemiren, v njegovem koraku je bila nesigurnost, v spanju nemir, v njegovem molku'grozna mučnost. Kena * Kena je na njegov klic ta* koj prihitela. Prijazno ga je pogledala in se mu nasmehnila, rekoč: — Blagoslovite me, oče! In menih jo je z drhtečo roko bla* goslovil. — Oče, ti trpiš in tvoje solze na* maka jo moje čelo; kaj ti je, tolažnik mojega srca? Klečala je pred njim in on ji je po* ložil roko na glavo. Oči so se mu ne* kam čudno iskrile, gube na čelu so pričale, da mu roje po glavi težke misli. — Čuj, — je dejal z drhtečim gla> som, — enajst let si preživela v senci oltarja Device Marije, enajst let si prosila boga, da bi živela mirno in srečno kakor angel v sanjah. Videl sem te rasti, noč in dan si bila duh moje duše; a luč, ki je obse« vala sveto podobo, je svetila zato, da sem lahko ob pogledu nate molil. Obračal sem se v vroči molitvi nanj, ki je ustvaril svet iz nič, ki je posejal nebo z zvezdami, začrtal pot solncu in vdahnil življenje vsemu živemu na zemlji. In vseh teh enajst let, o Kena * Kena, sem čutil v duši bolest, ki me ubija; ljubim te z vsem žarom svoje duše, — je dejal menih in zaplakal. — In moram te pritisniti na prsa, dihati moram s teboj, potrebna mi je tvoja ljubezen, da mi ne bo treba preklinjati ure svojega rojstva, da mi ne bo tre* ba za vedno zapustiti oltarja Device Marije. Prekrižal je roke na prsih in pove* sil glavo. (Konec jutri.) Ljubezen in zakonsko življenje v Rusiji Nekaj zanimivih izvlečkov iz aktov sovjetskih sodišč — Za poneverbo smrtna, za umor samo zaporna kazen V Nemčiji je izšla zbirka poročil ruskih sodišč, ki jih je objavljal sodni poročevalec *Fravde« Matvej Lieber-mann. Ti objektivni izvlečki iz sodnih aktov obravnavajo večinoma ljubavne tragedije. Praksa je pokazala, da v tem pogledu niti komunizem s svojimi plemenitimi reformami ne more dosti opraviti. Najzanimivejši v tej zbirki je proces proti študentu-delavcu Sudaku, ki je umoril bivšo študentko Galino Mravinovo, s katero je imel nezakonskega otroka. Skoraj tretjino knjige zavzema ta proces. Na tej tragediji ni prav ničesar, kar bi pričalo, da se je odigrala v komunistični državi. Duše junakov te tragedije so ostale pristno ruske z vso njihovo svojstv*Afaft o£fast< Vsaka Plača mc lahko tnal 9 znamkah* znamko t — No vprašanja ndtiavaM kuna. - Najmanjši otflao Dta URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKTA, LJUBUANA, Fređ Škofijo Št. 15. 1173 B BRIVSKI POMOČNIK mlajši, dober delavec ln bubi-štucer, išče službo za takoj ali v 14 dneh. Ponudbe na naslov: Ivan Jereb, Gorenja Sava št. 28, Kranj. 1270 REDKA PRILIKA Sestsedežna limuzina z znamko >Steyer« ugodna naprodaj. Po-izve se v restavracij pri šestici. Dunajska cesta št. 8, Ljub- 1279 trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija44, d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6, tel. 25—85 Vsa pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod sjaran* djo J. HLEBS dražba s o. a. plesaai sli o ta sobosOkarstve Ljubljana. Sv. Petra c 33. ŠOFER trezen in zanesljiv, vojaščine prost, samski, zmožen popravil avtomobilov, — išče službo h kakršnemukoli avtomobilu. Andrej Topler, Gustanj. 1277 KRASNO POSESTVO z rodovitnimi njivami, sadonos-nikom, travniki in vinogradom, na solnčni legi na Spodnjem Štajerskem, naprodaj. Informacije daje Alojz štrukelj, St. Vid 25, p. Begunje pri Cerknici. 1276 RESTAVRACIJA na otoku Rabu ali restavracija na Sušaku naprodaj povoljno takoj, ker ne morem na dva kraja voditi. — Ponudbe na: A. Safar, Sušak, Račkoga 22. 1278 Ce hočete imeti Vase vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi na dom — KATARINA VODNIK, gostilna pri »Mojstra«, Podutik »t. 25, Ljubljana VD, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg 11. Poceni in vendar najboljša je SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal! RUDOLF SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg št. 2. RIBIŠKE PALICE kolesa, svilene in navadne vrvice, proste in montirane trni-ke, raznovrstne blestilce, umetne ribice in druge ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, LJUBLJANA, Kongresni trg št 9 t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javijamo, da je umrla naša ljubljena mati, tašča, stara mati itd., gospa Katarina Teršar vdova po žel. desetarju dne 8. aprila 1931 v visoki starosti 81 let, previđena z zakramenti sv. vere. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v petek 10. aprila 1931 ob 16 iz hiše žalosti v Dol. Logatcu. Dol. Logatec, dne 9. aprila 1931. IVAN in JOŠKO, sinova, HANCA, hči, ter vsi ostali: zet, snaha, vnuki ln drugi sorodniki. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeaersea. — Za opravo to inseratni del usta: Oton Christoi. — Val v LJubljani.