LETO XI. n \vf ZUEZEK13. Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. A. M. Slomšek. m m m m mi v mi NflS DOM m m Wi m m m m mi m m m mi m Wi J m c?—o GLASILO SLOVENSKE MLADINE. MARIBOR, 1911 CIRILOVA TISKARNA. m m m m 1 m m m & Vsebina Stran Pouk. Po volitvah............................193 Slovenskim vojakom.....................194 Zabava: Kako raste brada.......................195 Razgled po svetu. 197 Dekliški vrtec: Dobra gospodinja.......................198 Domači vrt.............................198 Kodrasti lasje.........................199 Stariši in odrasli otroci..............199 Začetek je težak.......................200 Čas in mladenka........................200 Donesek k petju........................201 Društveni glasnik: Ljutomer........................ 202 Sv. Marjeta pri Moškanjcih ...... 202 Sv. Lovrenc na Dravskem polju .... 202 Arvež................................. 202 Vipava.................................203 Zabukovje ob Savi......................203 Izpod Karavank.........................203 Teharje................................204 Remšnik.........................- . . 204 13. zvezka: Stran Strojna na Koroškem...................204 Govorniške vaje: Vrednost mladosti.....................204 Drobtinice: Slovarček najnavadnejših tujk .... 207 Zeleno Pohorje........................208 Uboštvo...............................208 Surova mladina........................208 Nove knjige. 208 Dekleta naročite si pri S. K. S. Z. v Mariboru svoje dekliške znake! Listnica uredništva. Zabukovje ob Savi: Doslej smo imeli veliko društvenih poročil. zato smo odložili Vaš dopis, ki tudi še sedaj prav pride. Priposlano znamko porabimo v prid obmejnim Slovencem. — A. P. Sliko vprizoritve »Na Marijinem srcu« nam pošljite na ogled. Na priloženi dopisnici Vam nismo mogli odgovoriti, ker ste v p;smu pozabili zapisati kraj svojega bivanja. — Mozirje: Hvala za poslano sliko. Eno gotovo porabimo, če ne obeh. Kakor bo prostor dopuščal. — Žetale in dr.: Došlo prepozno. Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K. na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 24. junija 1911. Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru, Koroška cesta št. 5, nudi svojim čitateljem najboljše spise slovenske književnosti. Odprta je ob četrtkih od 4.-6. ure zvečer, in ob nedeljah od 8.—10. ure predpoldan. Prosimo pa, da cenjeni čitatelji tudi knjige redno vračajo, da prihranijo sebi in nam stroške opominjevanja. „Slov. Kat. izobr. društvo Kres“ v Gradcu se nahaja sedaj v hiši društva sv. Marte Prokopigasse 12. I. Naj-bližnji vhod je skozi obok na Herrengasse mimo Glockenspiel-‘' Bazarje. Društveni prostori so odprti vsak večer. Katoliški Slovenci in Slovenke, pristopajte k temu edinemu »Kat. ljudskemu društvu v Gradcu.« Vsem mladeničem se toplo priporoča„Zlata knjiga slov. Orlov". Spisal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš. 1 K-Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. r Štev. 13. V Mariboru, 1. julija 1911. XI. letnik. Pouk. Po volitvah. Ravno sedim pri uredniški mizi, kar se prikaže na oknu Cirilove tiskarne beia pola papirja in na njej zapisano: Brenčič 5135 glasov, Ploj SoliO, torej je izvoljen Brenčič z večino 1575 glasov. Tako je torej končan boj, ki je več mesecev razburjal duhove. Tudi mi mladi nismo mirno ob strani stali; nekateri so sami volili, drugi so pridno agitirali, tretji molili za dober izid, vsi pa smo se močno zanimali, kako bodo izpadle te volitve. In naša stvar je zmagala sijajno na celi črti! Vojaki si v vsakem boju pridobijo novih izkušenj, to in ono jih pouči, kako so ne sme ravnati, pa kako se mora ravnati. Tudi mi povzamimo nekaj naukov iz ravnokar končanega volilnega boja in si jih dobro zapišimo v spomin. Koristili nam bodo mnogo v našem političnem življenju. 1. Tudi v politiki jo treba značajnosti in poštenosti. Ozrimo se najprej v ptujsko-ormo-Ški okraj, kjer se je končal boj z ožjo volitvijo dne 20. junija. V tem boju je dobil zasluženo plačilo dr. Ploj, kalečega sposobnosti so povzdigovali zadnji čas nasprotniki v deveta nebesa. Ne trdimo, da bi dr. Ploj ne imel spo-sposobnosb, ampak treba je še nekaj drugega, značajnosti. Sposobnih ljudi in veliko na svetu. Nemški poslanec ^Vastian ima gotovo tudi velike zmožnosti, ali naj bi šli torej njega volit?! Dr, Ploj je politični neznačajneŽ, pravi šviga-Svaga. „Na, zgoraj" se je dehti konservativpega in so je kot takega hvalil v starokopitnem dunajskem listu „Vaterland", v Ljubljani in v Celju je bil liberalen, pred ljudstvom zopet globoko veren, pred svojimi volilni odločno naroden, predsovražno nam vlado hlapčevsko ponižen. L. 1907 je kandidiral na programu Kmečke zveze, a komaj je bila volitev končana, je zapustil s roje tovariše, preskočil k Robleku in Ježovniku ter potegnil s tistimi, ki ro ga v volilnem boju sramotili in napadali. Pri letošnjih volitvah se je zopet ponujal Kmečki zvezi, a če bi ga bila sprejela in bi bil izvoljen, bi po volitvi zopet pokazal ligo. Na zunaj je rekel, da ne kandidira, na tih'oma pa je delal za sebe, dajal denar in navodila, samo da bi v slučaju propada zakril svojo sramoto. Zanj so se potegovali najbolj, zagrizeni liberalci, in tudi čisto nerazsoden človek je moral priti do spoznanja, Če se za Ploja potegujejo taki ljudje, stvar ne more biti čista. Njegovi sedanji prijatelji so vedno bobnali, kako visoko ga je cesar odlikoval. No, za Plojevo odlikovanje ni odgovoren svetli cesar, ampak vlada, ministerstvo. Vlada pa jo že vedela, zakaj je vkljub svoji sovražnosti proti Slovencem Ploja tako povzdignila, zakaj Ploj je bil navaden političen špi-jon, ki je izdajal vladi najvažnejše zadeve naše politike. On je poznal samo sebe, in njegovi častihlepnosti bi morale vse služiti, to ga je pokopalo. Učimo se iz tega vzgleda: Tudi v politiki je značajnost najzanesljivejša podlaga, in občni blagor je treba več ceniti, kakor lastno korist. IT. Nepoštena sredstva. Prvo nepošteno sredstvo je bilo napajanje. Zlasti v ptujsko-ormoškem o-kraju je kar teklo vino, pivo in šnops. Po tej poti bi prišli tako daleč, da bi bi! za poslanca najsposobnejši tisti, ki bi dal največ za pijačo! Ali se ne pravi to, ljudstvo kvariti, vzgajati brezznačajnost ? Stranka, ki se poslužuje takih sredstev, ni vredna, da ob- 194 — stoji, Bog ne 'daj, da bi naše ljudstvo kdaj tako daleč zašlo! Pošten človek si ne bo dal nikoli s pijačo odkupiti svojega prepričanja in svoje volilne pravice. Drugo sredstvo: Surova sila. To so porabljali liberalci zlasti v Savinjski dolini in v brežiškem okraju. To je sfaro liberalno sredstvo. Ko judje niso mogli s pametnimi razlogi zavrniti sv. Štefana, so Škripali z zobmi in zgrabili za kamenje. Ako bi vsi tako delali, bi bili Slovenci tolovajska tolpa. Mladina, varuj se kakor kuge take stranke, ki se poslužuje surovosti. Nikoli no s surovostjo, s pobijanjem in pretepanjem braniti načel svoje stranke! Tretje, tudi staro nepošteno sredstvo, je bila — laž! Kako so lagali liberalni listi in govorniki po shodih! Da vkljub vsemu temu niso dosegli uspehov, je veselo znamenje, da je jedro našega ljudstva Še v veliki večini zdravo. III. Politična zavednost. Kaj-ne, koliko truda je stala agitacija! Treba je bilo ljudi spraviti na volišče, utrditi jih proti vplivu nasprotnikov, dopovedati, kaj pravzaprav hoče la ali ona stranka. ■ Meni so zdi vsaka agitacija neko potrebno zlo. Jaz imam svoje prepričanje, poznam stranke in njihove zastopnike in grem volit, ne da bi me kdo priganjal ali mi dopovedoval, koga naj volim. Tako bi naj ravnal vsak državljan. Treba je politične zavednosti. Pri volilnem boju ne gre za to, lili tukaj kandidira Peter ali Pavel, ali ima ta kandidat lepše oči kakor oni, a-li je kmet ali hofrat, duhovnik ali posveten gospod, tu se gre za to: kakšna načela, kakšno stranko zastopa. Morebiti je ta ali oni osebno dober človek, toda stranka, ki stoji za njim, je ničvredna: — ne bom ga volil. Cepa je enkrat stranka mojega političnega prepričanja postavila nekoga za kandidata, da grem volit, Če mi tudi morebiti osebno ne ugaja, ali bi morebiti celo jaz rad kandidiral mesto njega, pa me niso postavili. Red mora bi- ti. Ce bo Šel vsak po svoji poti, tedaj, se mora razsuti vsaka organizacija, in tedaj so volilci kakor smeti, ki jih nosi veter sem in tje. Za to je pa treba politične šole. Brati treba Časnike, hoditi na shode, zasledovati lelovanje poslancev, poslušati predavanja, tedaj ne bo treba, da bi nam kdo Še-le ob volitvah vbijal v glavo, katera stranka je „ta prava", vedeli bomo sami. Politična vzgoja in Šola je tedaj važen del našega izobraževalnega dela, Slovenskim vojakom. Danes začenjam z drugim delom, 1 i je pa vetevažen — s službo. Ne bom vam vsega natanko razlagal, temveč pozornost hočem obrniti le na važnejše točko. Vse druge reči bodete slišali od častnikov, ki vam bodo razložili vse natanko, O kaznih, slovenski mladiniči! Varujte so vseh priložnosti, ki vam utegnejo nakopati kako kazen. Kako da vam je to mogoče, sem vam pokazal v zadnjih številkah, v katerih sem v,a m govoril o obnašanju, verskem in narodnem vprašanju, Mirno in lepo življenje, natanko izpolnjevanje vseh stanovskih dolžnosti, to je pot, ki vam je prava pot, pot zadovoljnosti. Pa pridejo vendar trenotki, tako imenovana „smola", da pade tudi najboljši. Vsako kazen morate prenašati voljno, brez najmanjšega zoperstavljanja. Imate li kako strahovao (disciplinarno) kazen, katera pa bi se zaradi predstojniku neznanih razmer dala znižati, tedaj imate pravico, da javite to pri stot. poveljstvu v blagovoljni I reudarek. Recimo pa, da ste kazen že nastopili, v tem slučaju morate doprinesti to prošnjo po dveh tovariših. Precej, ko prestanete kazen, se javite pri prvem predstojniku in potem pri poveljstvu službenim potom, ki vam je kazen naložilo. Prepričan sem in lipam, da bo vaše delovanje na to, da se varujete vseli kazni. Z lahkoto se teh varujete, saj poznam veliko naših mladeničev, ki so bili ves čas brez kazni. To je edino v vaše dobro, po lem se ravna vaš popis. Prošnje. Vsako prošnjo naj vojak dobro preudari, je li opravičena ali ne, da ne nadleguje po nepotrebnem svojih predstojnikov. Vsako prošnjo predloži neposrednemu predstojniku, in če se mu tu iz raznih vzrokov ne more ugoditi, se o-brne do stot. poveljstva in tudi naprej. Prošnje več vojakov v eni in isti stvari se doprinesejo po dveli izmed njih sredine izbranih. Dolžnost poveljnika je, da prošnje vojakov usliši in v vseh slučajih podpira, če se ne najde umestni li ovir. Pritožbe, Težko je človeku, Če se mu godi krivica in si skuša olajšati to težkoČo. In prav! Kogarkoli je zadela krivica, prosta mu pot do pritožbe. Vsak pa mora. svojo pritožbo sam zastopati in tudi dokazati. O krivici morate biti docela uverjeni in doprinesti dokaze. Edino v tem slučaju je po najnovejših predpisih dovoljeno, da se vam n i treba pritožiti službenim potom, temveč naravnost pri stot. poveljstvu. Da so nikdo v tem slučaju ne prenagli, je dovoljeno, se pritožiti še-le drugi dan, ko ste dobili za to povod, vendar pred potokom treh dni. Zoper dano povelje so morete pritožiti Še-le tedaj, ko ste to izpolpili; razim če je povelje nevarno domovini, če je zoper prisego ali je kažnjivo po zakoniku. V pritožbah vam je potrebno posebno pozornosti in nikdar se ne prenaglite. Ako je pa vzrok primeren, potem pa s pritožbo na dan, zadoščenje sevam mora dati. Svarim vas pa, da si sami nikdar ne poiščete pravice. Zabava. Kako raste brada. Živel je nekje prav premožen mož, žo Čez 30 let star, a golobrad. Mislil je vedno, da je to kazen božja, in sicer zato, ker se je najbrž eden njegovih pradedov pregrešil nad svojo brado, kar mora sedaj on z golo brado odslužiti. Zavidno je gledal fantiče, od-iasle še-le otroškim letom, ki so si pa že sukali brke pod nosom. Poskušal in rabil je najrazličnejša sredstva, pa vse zastonj, brada se le ni hotela vcimiti la pognati kali. Šel je k vsaki babi, o bateri je slišal, da zna več ko hruške peči, povpraševal tam za svet in )a prosil, naj mu da kako kadilo, da lji se kadil, ali kako mažo, da bi se aaizal. Nič ni pomagalo. Sram ga je edo, če je prišel med može, s kateri-j11! je trgal hlačice v Šoli; kajti, brž *° je posegel v njihove pogovore, že mu jo presekali, rekoč: „Take reči se niso za golobrade.“ ^ Vročega poletnega dne ob Času košnje prideta k hiši kmeta golobrad-Ca dve ciganki. Mož je sam doma, že-dh je odhitela ravnokar z družino in s težaki na travnik. Ko stopita ciganki v hišo, jima obrne kmet hrbet in gleda jezno v tla, kakor bi nečesa i-skal. Ena ga prime takoj za roko, druga pa začne klepetati in moledovati: „Zdravi oče! dobri oče! pridni oče! zlati oče! boste nam dali sena za naše konje, boste nam dali moke, jajc, Speha itd,,“ kakor je že ciganska navada. Možu ni za klepetulje in hoče roko ciganki izdreti, pa ne gre. Ciganka jo drži prav, krepko. V naglici prekriža trikrat roko, šteje gibe in brazdice na dlani, kazaje po njej s prstom. Misli ni misli lei1 končno vzdihne, z glavo scmtortja majaje: ,„Oh, oče! še brade nimate, kako to?“ Zelo se začudi golobradec, kako naj vendar ciganka to ve, ker mu gleda le na dlan in ne v lice. Nevoljen zarenči nad njo: „Boš pa morda ti napravila, da mi bo zrast-la?“ Pa kmalu se pomiri, meneč, da znabiti le zna za kako kadilo ali mazilo, po katerem bi zrastla brada; saj taki ljudje, si misli, lahko vedo mnogo skrivnih reči, ker prehodijo veliko sveta in občujejo z različnimi ljudmi. Radi tega mirno in potrpežljivo drži roko ciganki, da jo pregleduje. Zla nekaj časa babura zamrmra neprestano v dlan gledaje: „iTe žilice tukaj-le še živijo, znabiti, da bo Še kaj.“ Veselja in začudenja ter upanja oblije kmetiča rdečica, da, je kakor kuhani rak. Vroč pot se mu vlije po hrbtu, skoraj ne ve, kje stoji; a ciganka še sploh zre skrivnostno v dlan . . . Med tem si odide druga ciganka nekoliko gospodarstva pregledovat. V kratkem je mavlia polna klobas, jajc, zabele i. dr. Revček, dobil je novo gospodinjo! Brž ko je plen spravila, pride nazaj. Prva ciganka Še zmiraj gleda možu v dlan in mrmra pri tem nerazumljive besede. Ni se Še namreč zmislila, kako bi ga najlažje opeharila. Možu se od veselja Šibijo kolena; vedno bolj mu vstaja, upanje, da bo nazadnje vendar-le dobil brado. Naenkrat skoči ciganka nekoliko v stran in povohava v, zrak. Nato spuli kmetu las iz glave, ga drži na kvišku in presoja, od katere strani pihlja veter. Dobri oče! bo že, bo že,“ reče veselo, „veter tudi kaže, da bo. Tudi ta mi pomaga." Spet ga prime za roko, posluša tok krvi v žilicah, misli in misli in jako zamišljeno vpraša: „Imate 'dve srebrni kroni?" „Imam jili Še pet, če jih rabiš," odgovori kmet in hiti brž po nje. „Tukaj so,“ in jih položi pred ciganko, „sedaj pa Še nekaj manjka. Kad imate tudi za grozdje, kaj ne ?“ Seveda, celo dve in še precej veliki." odvrne kmet veselo in bahato. „Sedaj bo pa že. Kje pa imate kad?" „.Tam gori v vinski kleti." „Pojdimo por," veleva ciganka. „Zakaj pa ne, če je treba kadi, da dobim brado," doda mož in ošabno nadaljuje: „V kleti imam pa Še nekaj lanskih svinjskih reber in krač ter v največjem sodu Še •precej vina. Kakor hitro dobim brado, vama hočem pripraviti prav dobro ju-žino." Odpravijo se h kleti. Ni bila daleč od hiše, vendar na takem mestu, da se k ujej ni videlo od nobene strani, kar je bilo cigankama posebno všeč. Ko pridejo v klet pregledata si ciganki hitro vso kote in iščeta z očmi, kar bi se dalo odnesti. Kmet natoči kupi- co in jo ponudi ciganki, rekoč: „ Le-hitro, da bo Šlo brž od rok, ker moram iti Še na travnik." Ciganki pa nočeta piti. Kmet, viileč, da je siljenje zastonj, sprazni kupico sam in vpraša, čemu bo treba kadi. Ciganka mu veleva, naj zleze pod njo. „No, no! kaj šmentaj bo pa to?" si misli kmet, ,.to bo pa že kaj posebnega, saj mi še niti RajzelnovaTreza ni svetovala kaj takega, bi pa vendar jako dosti zna." Vendar hitro premaga strah in sramoto, podvezne se sam pod kad in boječe Čaka, kaj se bo zgodilo. Tipa se vedno po licu, če brada že ven bode.. Ciganki se pa hitro sporazumeta, kaj jima je storiti. Ena krade, druga pa tolče po kadi, ropoče in kriči: „Rasti brada, rasti, kakor raste trava po travnikih." Ko tovarišica napolni Še drugo malho, trešči kij, s katerim je tolkla im kadi, v stran, in obe odbeži-te. , Mož pa tiči pod kadjo; nič ne sliši ; loti se ga strah, tako, da celo pozabi potipati, Če mu je že zrastla brada. Poskuša priti ven, pa ne gre, kad je pretežka in leži pretrdno na tleh. Ne preostaja mu drugo, kakor čakati mirno odrešenja. Proti večeru pride žena s težaki domov. Močno se prestraši, ko vidi, kak red vlada v hiši. Vse prevrženo in odprto. IŠČc torej moža, ga kliče, pa vse zastonj. „Aha!" pravi, „Že vem, kje je. Danes je bilo vroče, pa ga je postalo strah, da bi mu vince zavrelo; zato pa ga je šel gor v klet hladit. Nespameten jo pa vendar, da ne zapre za seboj, če gre od doma. Moške gla\e pač nič ne vedo, ali pa nočejo vedeti, kako je pri pohištvu. Le po sejmih in goricah bi hodili, to bi bilo Še za njo. Pa jih bo že slišal dosti za to, Hajdi! Težaki! pojdimo v klet, da ga popijemo vsak eno kupico; vzela bom sira in kruha seboj." Napotijo se proti kleti veselo prepevajo. Žena gre naprej, hoteč prestrašiti ga in ostro pokregati, zakaj pušča za seboj vse odprto. — Pa joj! Ko pi ide do vrat, vsklikne in zavpije: „Za božjo voljo! to ni po pravici; doma je vse razmetano, tu pa Še huje." Pre- 197 strašeni težaki se plašno spogledujejo in ne vedo, bi li ženo tolažili ali pa •se naglo pobrali domov. Zdajci pa zaslišijo izpod kadi zamolkli glas: „Reši me, reši!" Mraz spreleti okoli stoječe po udih, kajti niso vedeli, kaj naj to pomeni; mislili so da je J uidi duh. Zena vsa bleda vzdihne: „Bog; nam pomagaj! Še je dan, pa že straši." „No, reši me vendar!" se oglasi vnovič izpod kadi. Težaki že mislijo zbežati, pa žena, ki je vendar-le spoznala možev glas, jih prosi, da ostac nejo. „Kje pa si?" zavpije žena. „Tukaj-le pod kadjo. Vzdigni vendar za božjo voljo!" kriči vjetnik. Kad vzdignejo. „Kaj se je zgodilo? Kdo te je tu notri zaprl?" vprašuje skrbna žena. Mož so skobaca izpod kadi, vstane in se oteplje, pa nikogar ne pogleda; bilo ga je preveč sram. Ker pa ga žena le ,še povpra- Razgled V Trstu je ponoči od 14.—15. junija nastal grozen v.ihar na morju. Nad 10 metrov visoko so se metali morski valovi, ladije, ki so bile v pristanišču, so vse poškodovane, utonilo je 18 ljudi Obzidje v loki je razdejano. Škode je na milijone. — Dne 10. junija je besnela strašna nevihta nad Dunajem, tudi iz New-Yorka v Ameriki se je Poročalo o strašnem viharju. — V Galiciji in v Bukovini jo prišlo ob volit* yah do hudih izgredov, časniki poročajo, da je 12 ali celo 80 mrtvih. Pri oas so bilo sicer volitve burne, pa ' endar brez večjih izgredov. Ce se bodo ljudje pri volitvah klali, to pač ni znamenje napredka, in olike, ampaik Podivjanosti, in take volitve ne bodo Prinesle Ijn.lstvii sreče. — Pri nas na Štajerskem je zmagala na celi črti Sl. P mečka zveza, na Koroškem je zopet Izvoljen dosedanji poslanec Grafenau-or, na Kranjskem 10 poslancev Slov. ljudsko stranke in 1 liberalec, na Goriškem 2 pristaša Ljudske stranke in šuje, jej jezen odgovori: „Kaj me iz- izprašuješ?! Tisti vražji cigani, Bog jih kaznuj! Da bi jim trn v peti zra-stel! so me naganjali in tukaj sem se jim komaj skril." „O siromaček!" ga pomiluje žena,, „je pač dobro, da si Še živ," Tako raste brada. * * * Ali se ne ponavlja še vsak dan ne-Kaj enakega med nami? Nekateri verujejo vsako neumnost, dajo se oslepariti vsakemu potepuhu, za pametno besedo so pa gluhi, dobro mislečim ljudem ne verujejo. Ali niso štajerči-janci, podrepniki nemčurjev, za las enaki našemu golobrademu možu? Zviti meščani so jih poveznili pod kad svojih laži, njih kmetije pa gredo v nemČurske roke, in oni nič ne vidijo* nič ne slišijo . . . po svetu. 1 liberalec. — Na Dunaju so grozno propadli krščanski socijalci. — Naš novi državni zbor se snide bojda dne 11,julija. Kaj uspešnega ni pričakovali od njega, kajti zdaj je še več nemških nestrpnežev, kakor prej, ki pozinv jo pravico le za sebe, za druge pa bič. — Odstopil je trgovinski minister \Veisskirehner, ki je pri ožji volitvi dne 20. junija v dveh okrajih propadel. — V Londonu se je dne 22. junija izvršilo slovesno kronanje novega kralja Jurija V. — Razmerje med Italijo in našo državo postaja vedno bolj napeto. Obe državi sta postavili na mejo ogromno vojaštva. Tirolska je kakor taborišče. — Turški sultan je potoval po Macedoniji in je mislil iti tudi v Albanijo, a se je iz Soluna nemv doma vrnil v Carigrad. — Dne 24. junija so v Trstu zelo slovesno spustili v morje novo veliko bojno ladijo „Viri-bus UnitisL Cesarja je zastopal prestolonaslednik Franc Ferdinand. Dekliški vrtec. Dobra gospodinja. Žolčne prikuho, ki tvorijo najboljši in najzdratvejši dodatek k mesu, se lahko razvrstijo v parjene (dinstane) ali samo kuhane. Najbolj navadna, a tudi najokusnejša parjena prikuha je tako zvpno prisiljeno zelje; na njem bodemo tu pokazati splošno ravnanje pri parjenju zelenih prikuh. Razbeli v ponvi mast, zažolti jo s sladkorjem, vanj deni, prej z vrelo vodo poparjeno, lino razreza^ no in z jesihom poškropljeno zolje; pari vse pri srednji vročini v pokriti ponvi tako dolgo,, da se zolje lepo za-žolti, potrosi potem z moko, katera pa mora tudi orumeneti, nazadnje polivaj z juho po potrebi; v sili mora tudi voda zadostovati. Prav okusno je tako zelje, ako mu pridenemo dobro precejen paradižev sok. Na sličen način se ravna pri \seh parjenih zelenih prikuhah. Druge zelene prikuhe se pa večji-del le kuhajo, kakor n. pr. mrkevca, Špinača, sladko zelje, vohrot, koleraba, grah, fižol, brokoli i. dr. Pri tem velja glede praznika, kar je bilo že rečeno pri toplili omakah; omenila bi le, da se mora vsaka zelenjava posebej kuhati, in da ta voda nikdar ni \porabna za dolivanje; v praznik se dene samo zelenje, in dolivati jo z juho, oziroma s čisto vodo. Listnate prikuhe je treba ali razsekati kakor špinačo, ali razrezati kakor zelje in vohrot; pri kolerabah se razreže jabolko v šajbice, perje pa se razreže kakor zelje. Podam le tukaj splošna navodila; bolj podrobna obravnava bi nam vzela preveč prostora in časa. Količkaj spretna kuharica si bode že vedela v posameznih slučajih dostaviti manjkajoče, oziroma ne bode prišla v zadrego pri pripravljanju omenjenih in tudi drugih prikuh. Prihodnjič o kakem drugem predmetu; morda odgo-varja že lahko na slučajno dana vprašanja, — stara kuharica. Domači vrt. Oe se prej no zglasi kaka umnejŠa vrtnarica, pa še jaz nadaljujem 3. in 4. točko o domačem vrtu. 3. Obdelovanje. Ko smo v jeseni izpraznili grede, moramo prekopati zemljo najmanj 30 cm globoko, Čez zimo pa jo pustiti v gručah, da premrz-ne. V spomladi bode tedaj zelo prhka. To je zelo važno delo, katerega ne zamudi umen vrtnar. Spomladi pa to zemljo zopet prekopajmo in si napravimo večje ali manjše grede. Kadar hočemo saditi ali sejati, moramo grede prerahljati z motiko in z grabljami popraviti. Domači vrtnar (izdala in založila Družba, sv. Mohorja 1003) pa pravi, da je dobro najmanj vsako 3. a-li 4. loto prekopati zemljo 70 cm globoko, da so spravi živa zemlja na dno, mrtva pa na površje. Vendar ne smemo vse živice zakopati, ampak moramo je nekoliko zmešati z mrtvico, drugače je spomladi pretrda. Ko smo si vrav-nali grede in vsadili žele n jadnice, nas čaka zopet zelo važno delo. Ta nebodigatreba plevel nam kaj rad sili v grede. Zato pa je zelo potrebno, da ga kar najbolj mogoče odstranjujemo z majhno motiko, ali z roko, če ne moremo z motiko blizu rastlin. — 4. Zemlja, gnojenje in škropljenje. VČasi pa nam vendar ne uspeva zelenjad kakor bi radi. Temu je največ vzrok zemlja. Zemlja ne sme biti preilovna-ta, ne prepeŠčena. Najbolj rastline u-spevajo, če je ilovica zmešana s peskom. Ako zemlja ni taka, kot bi morala biti, so izboljša s tem, da jeseni natrosimo po vrhu cestnega blata ali odpadkov od zidovja, katerega potem dol>-ro zmešamo s prstjo. Kamenje pa moramo kar najbolj mogoče odstranjevali, Drugo je pri izboljšanju zemlje dober gnoj, s katerim nikdar no smemo štediti. Gnoji so lahko z vsakovrstnim gnojem, s konjskim, govejim ali svinjskim, najbolj pa je še z zmešanim. Najbolj močen gnoj pa je kurji gnoj, tudi gnojnica je dobra. Grede naj bi so gnojile vsako leto. Gnoj jiaitrosimo po površju in prekopljimo zemljo tako, da ga spravimo do Čistega iz površja. Vrt pa mora imeti blizu tudi vodnjak za Škropljenje. Nekatere rastline brez zamakanja ne uspevajo, po- 199 — -sebno ne v sušnem letu. Kjer ni blizu vode, naj se izkoplje jama, v katero se steka deževnica. Voda iz studencev je preostra. Ce pa druge nimamo, navlecimo je dva dni pred zamakanjem v posode, da so ogreje. Zamakajmo zvečer, ali pa rano v jutro, Se se zamaka po dnevi, se korenine jvaglo o-hlade, kar rastlinam Škoduje. — Zdaj pa le hitro, drage mladenke, dalje o drugih točkah; ko bomo s temi gotove, pa pride drugo na vrsto. Katera ne more sama kaj napisati, naj se posluži zgoraj omenjene knjige, „Domar Vega vrtnarja". Vas pozdravlja — Ljubomir a. Kodrasti lasje. Ne, ker je težko, si ne upamo; ampak ker si ne upamo, je težko, Te besede sem čitala v 9. štev. „Našega Doma" in dale so mi toliko srčnosti, da sem tudi jaz, kmečko dekle iz Dravskega polja prijela za pero. Prosim Vas, g. urednik, ne zamerite mi, če bo šlo malo raskavo, saj veste, da meni le srp in motika bolj sodita kakor pero. Pa vendar hočem napisati par vrstic za tista dekleta, ki si rade lase kodrajo. Deklica, ki to dela, si sama o sebi domišljuje, da je Bog ve kako lepa, ali, če bi sodila po modri pameti, morala bi pač priznati, da je podobna grdi ciganki. Modro in pametno dekle si ne bo nikoli lase zvijalo v kodre, ker dobro ve, da gladko počesana glava, čedna in snažna obleka, pridne roke in nedolžno srce, -o je ponos slovenskemu kmečkemu dekletu. Toda žalibog, da je premalo takih deklet, ki to znajo, in dandanašnji se skoro ne poznajo več kmečke deklice od gosposkili.Z'«lastnimi očmi sem se že večkrat prepričala, da je prišla iz kmečko hiše ali Še celo iz lesene koče deklica v našopirjeni obleki in zasukanimi lasmi, če bi je ne Poznala, bi bila mislila, da je gotovo kaka mestna gospodična, Pa bo morebiti ena ali druga rekla: Kaj le ta nekaj žveči, ki sama nič ne zna, pasem bolj luštna, če imam laseke malo zasukane, ali če si naredim čopek. To ' i ti morda res potrdil kakposvetnjak, nikakor pa nobeno modro in pametno dekle, ki dobro zna, da vsa dekliška lepota je v sren doma, in da Bog ljubi najbolj tiste deklice, ki Marijo posnemajo. Torej dekleta! Proč s tem nepotrebnim lišpom! Na Marijo se rajši oglejmo, ona naj nam bo ogledalo, v Čem dekliška lepota obstoji. In ta čas, ki bi ga porabile za kotiranje las ali kako drugo nepotrebno liŠpa-nje, rajši vzemimo v roke kak dober in pošten časopis, ne ustrašimo se pa tudi peresa, saj ni tako težko, kakor marsikatera misli. Stariši in odrasli otroci. Dobra mladenka ne bo starišem nikdar odgovarjala zadirljivo, z grdimi besedami ali colo s klelvinskimi izrazi. Kolikokrat slišimo po naših družinah neotesane in nedostojne odgovore, ki pričajo, da manjka Še dosti do lepe olike. Mati naroča deklici, naj izvrši to ali ono delo. ,„Ali moram ravno jaz vse sloriti?" se zadere mladenka. ,„Kaj meni mar! Že sama vem, kaj je prav! Mene ni treba več učiti, sem dosti stara! Grem pa proč, če vam ni všeč!" -- Take in enake odgovore morajo Čestokrat čuti dobri očetje in matere, ko uče, ko velevajo, odvračajo od Trudeča. Uljudna deklica ne pozna takih izrazov, ne pozna zadiranja, hvaležno sprejme vsak pouk, govori vselej spoštljivo s stariši, žaljivo no godrnja nad njimi, se čmerno in trmasto ne obnaša; ako pa kdaj razžali očeta, ali mater, prosi odkritosrčno odpuščanja. Deklica, ki ima čut spoštovanja do starišev, si bo prizadevala, da s pridnostjo in vnemo povrne, kar so storili dobrega tor jim s pobožnostjo in čed-nostnim življenjem dela veselje. Poštena in zvesta hčerka ne zapusti hiše brez dovoljenja očetovega, ne vodi v hišo neznanega tovariša brez vednosti očetove, ne kupuje ne obleke, ne drugih reči, ako se poprej ne posvetuje s stariši; deklica, ki ve, kaj je prava o-lilča, kaj uljudnost in ljubezen do starišev, no sklepa nikakih zvez, zlasti ne skrivnih, ne občuje v nevarnem nočnem času z moškim, ampak po-praša sta riše za svet, kadar pride resna ponudba, da se ji je odločiti za zakonski slan. Ako pa se je že sklenila zaroka vpričo starišev in ž njilio- vim dovoljenjem, tedaj pa tudi ve, kaj je dostojno in k.aj zahteva olika, ve, da se ne spodobi, se skrivaj shajati z zaročencem, ali pa imeti sestanke ob času, ko spleta temna noč nevarne zanjke za njeno poštenost., — Šentvid-ska mladenka Rozalija. Začetek je težek. Vse je lahko, samo začeti je težko. Odloživši moti-iz rok, sem vzela pero v roke. To pa ni tako lahko, celi dan trdo delati, zvečer namesto, da bi šla spat, pa pisati! Res je malo težavno, ali misleč si: saj mladenka, če hoče ostati dobra in poštena, ne sme gledati na to, da bi stregla svojim poČutkom, ampak kako bi delovala, da bi storila več dobrega, v prid svojim sestram in v blagor mili slovenski domovini. Te misli so me navdajale že prejšnji večer, ko sem brala članek pod naslovom: , Najlepše plačilo", in takoj sem se odločila, da vendar enkrat izpolnim željo gdč. Pepici, Drage mi sestrice! Ali ste tudi \e brale pazljivo prej imenovani članek? Ali so že po njem ravnate? Začnite vendar enkrat z govori! Draga mi sestrica, ,.le pogum, pa v roke pero, pa bo tvoje delo šlo." Le poskusi, čeravno je težavno, ko boš pa enkrat začela in parkrat svoj govorček pri zborovanju svojim sestricam povedala, bodeš z menoj pritrdila, da je popolnoma resničen pregovor, ki pravi: ..Vse je lahko, samo začeti je težko," Le začpi, kajti, s tem bodeš napravila sestricam veliko veselje do Dekliške zveze. Kmalu bodo nastopale kot govornice pri dekliških sestankih, češ, Če ta, zakaj bi še jaz ne začela? In tako bode šlo naprej z govorčki, da bode veselje; za tebe pa čast, ki si začela prva. V vrtcu čednosti pa delujmo, da bode vedno lep in čist, kakor nas je že večkrat opominjala gdč. Pepca. Prizadevajmo si, da se ne vgnezdi med nas ena najslabših lastnosti, „neči-mernost v obleki", k,i se dandanes, žalibog, tako rada vsiljuje med mladino. Kakor hitro opazimo to nečednost v vrtcu čednosti, takoj priskočimo na pomoč z motiko in peresom, da jo od- stranimo, dokler se ne vkorenini. Kajti močne korenine ni mogoče izruvati pri drevesu, niti z motiko ne; tako je tudi pri nečimernosti, Če je takoj ne odstranimo, ne bode potom nobena „žavba" pomagala, ko je že utrjena z močno korenino. Kaj pomaga vsa lepota, ako srce lepo ni; vsa nečimernost je zmota, ki nedolžnost oslepi. NaŠ najlepši kras j>a naj bode — znak Dekliške zveze. Ta kras naj bi (Učil vsako slovensko dekle v znamenje, da se bojuje zoper svojega sovražnika, hudobnega duha, ki jej želi pokončati srečo. Mladenke-Slovonke, naročite si to močno orožje, znak D. Z., katere ga še nimate, saj ne stane mnogo, je pa velikega pomena in velike važnosti. Gospodični Pepci se pa zahvalim, kadar pridevi skupaj osebno, za toliko vspodbudo v „Našem Domu"; kakor upam, so kmalu osebno vidimo. Takoj si naročim svoj „NaŠ Dom",, na katerega me je tudi prej imenovana gdč. opomnila. In že to pot prosim, slavno upravništvo, da mi pošljete že 13. številko. Takoj pošljem 1 K. ko sprejmem list, feaj bode ravno zadostovala za tega pol leta. Kaj to, 1 K, pa bodem celega pol leta prebirala svoj list tor mi ne bode treba Čakati na društvenega, po eden ali dva tedna. Dekleta, sezite tudi ve po „Našem Domu" z menoj, ■— Posavsko mladenko. Cas -- lu mladenka. Naglo hiti čas! Večkrat slišimo to praviti, kar pa tudi sami občutimo. Tiho, nevidno hiti čas. Kakor padajo kapljice, tako izginja veletok časa. Kam? V,večnost!, Kratki so dnevi našega bivanja, zato pa treba vsak trenotek časa dobro in vestno uporabiti. Zlasti mladini, oziroma mladenki, jc in mora biti umevno, da dobro in prav obrne najlopši čas, mladostni čas. Življenje mladenke mora biti podobno dobremu ustroju ure, ki natančno in točno izvršuje svojo nalogo, vedno gre v enomer, nikdar ne zaostane, natančno kaže minute in ure. Tudi mladenka mora natančno izvrševati svoje dolžnosti. Koliko Časa sv isto velja o vseh drugih napakah. Kdor je torej zabredel v to zlo, kdor čuti na sebi slabe posledice svojega grešnega življenja, si pač želi, da bi postal zopet mlad, da bi pričel drugače živeti. Prazna želja! A ti, mladenič, ki imaš še zdrav razum, moreš se iz tega marsikaj naučiti. Pred vsem dobro pomni, da napake in grehi mladosti ne zamrjo tako hitro kakor ti misliš, marveč rastejo s človekom in rode grenek sad. Marsikateremu starčku bereš lahko iz obraza njegove mladostne pregrehe. Marsikatero družino razjeda strup, ki so si ga pripravili stariši v mladosti z neizmernim uživanjem. Vedi, da je vsak svoje sreče kovač. Vsak človek ima v samem sebi največje bogastvo. In to bogastvo so mladostna leta. Mlada leta, kako h p spomin za vse, ki imajo ta leta že za seboj, uako vabljiva so za vse one, ,ki jih še uživ^jn' Zares, človek se pri besedi mladost zamisli nizaj na ona1 leta, ko je še brezskrbno gledal v svet in si zida v oblakih zlate gradove. Srečen, kdor preživi mladostna leta, cvet svojega življenja čednostno in se more z veseljem in ponosom brez sramu in kesanja ozirati na najlepšo dobo svojega življenja. Mladostna moč, mladostna čvrstost — kdo je ne bi občudoval! Teško najdeš na svetu kaj lepšega kot cvetočega mladeniča, v polni mladostni moči. Porabljaj to moč za pošteno in resno delo. Uporabi svojo mladostno moč na najboljši način, da se boš pozneje kot mož mogel ponosno ozirati na dneve svoje mladosti. Mladostni zaslužek — čudna beseda, kajti v mladosti si človek zasluži le malo. Mladost je čas, ko se je treba pripravljati za poznejša leta. In če tudi je .zaslužek majhen, da se ven- dar nekaj prihraniti. Z malim treba pričeti. Od zrna do zrna pogača, od kamena do kamena palača. Jedro varčnosti je zadovoljnost z malim in priprostost. Na ta način so te besede: Mladostna leta, mladostne moči, in mladostni zaslužek zares premoženje za vsakega, ki mu donaSa za pri-hodnjost bogatega sadu. S tem pa je že tudi povedano, česa se mora mladenič ogibati, da mu ne bo treba kedaj tožiti: O, da bi mogel biti še enkrat mlad, začel bi drugače ! A da boš mladenič lažje dosegel srečno prihodnjost, navedem nekatere reči, katerih se ti je držati. Veliko se govori dandanes o novi dobi in njenih nevarnostih. In res ni bilo še nikdar toliko nasprotstva med delavskimi stanovi in kapitalom, nikdar se še ni bil tak hud boj med krščanstvom in brezverstvom, kakor dandanes. Ali hočemo nemo zreti ta boj ? Pogumnemu pripada svet. Zato pa bodi pogumen, kar si začel, česar si se naučil, tega se drži. Bilo je 1. 1489. po leti. Tedaj je prosil neki mož na vratih nekega samostana za svojega sinčka. Vprašali so ga, odkod je. Iz Genove, mornar sem. Prositi moram, ker nočejo kralji kraljestev, ki jih jim ponujam ! Ta mož je bil Krištof Kolumb. Posvetni vladarji so njega in njegove velike načrte zavrgli, in zato je zašel v revščino. A Kolumb ne izgubi poguma, je neoma-hljiv, ne počiva prej, dokler ne more odjadrati z novimi ladjami. In prišel je srečno do svojega cilja. Tudi ti mladenič, se zavzemi v mladosti in navdušuj za svoj stan in se izobražuj, kolikor največ mogoče. O laškem slikarju Mi helangelu se pripoveduje da ga je nekoč obiskal njegov prijatelj. Ogledal si je kip, ki ga je klesal podobar. Ko potem čez več časa zopet pride, se začudi, da ima podobar še opraviti s kipom. Kaj od mojega zadnjega obiska nisi delal na kipu ? O da, ogladil sem ta del, ono potezo tam sem omilil, bolj izrazovite sem napravil ustnice itd. To so le malenkosti, mu reče prijatelj. A nikar ne pozabi, mu odvrne Mihelangelo, da malenkosti napravijo popolnost in da to ni malenkost. Kdor torej malih reči ne prezira, kdor natančno in točno dela, se usposobi, si pridobi spretnosti. Bodi pogumen posebno v tem, da se z vso vnemo ustavljaš nevarnostim mladostnih let. Stari Grki so pripovedovali o sirenah. Te ženske, čudovito lepe, so bivale na nekem otoku v južni Italiji, kjer so s svojim petjem začarale mornarje, ki so mimo pluli, da so pozabili na svoj dom, svojo družino. Privabile so jih k sebi, kjer so jih vspavale in potem pomorile. Te sirene so bile za mornarje velika nevarnost. Ko je grški junak Odisej imel pinti mimo tega otoka, kier mu je pretila enaka nevarnost, da svojim mornarjem z voskom zamašiti ušesa, sam se pa da privezati na veliki jarbol. Ko se približajo, jih kmalu zagledajo te ženske ter začnejo tako milo peti, da je Odisej prosil svoje ljudi, naj ga odvežejo, cla pohiti na otok k njim, toda ker so imeli zamašena ušesa, ga niso slišali, on pa ker je bil privezan, jim nii mogel dati znamenja, tako so srečno odšli nevarnosti. Podobna nevarnost čaka tudi tebe, mladenič, in te skuša dobiti v svoje zanjke. To-je pred vsem pijača. Za mladega človeka, ki je poln življenja, je pač nevarna, saj je sedanja družba takorekoč alkoholizirana. Prav ima dr. Bunge, ki piše: Ljudje pijo, ko se snidejo, pijo ko se poslavljajo. Pijo, ko je mrzlo, da se ogrejejo, pijo, da se ohlade, ko je vroče; pijo,. če so zaspani, pijo, da bi lažje zaspali, pijo, ker so žalostni, pijo tudi, ker so veseli. Pijo, kadar je otrok krščen, pijo, kadar koga pokopljejo. Skoro ni pregrehe, ki bi povzročila toliko gorja kakor ravno pijančevanje. Ta pregreha povzroča in zapelje v razpor, prepir,, sovraštvo, tatvino in nesramnost. Saj v pijanosti govori in stori človek, kar je treznega misliti strah. Oropa človeka svobode, kajti kdor se enkrat uda tej pregrehi, ga nikdar več ne izpusti iz svojih krempljev. Neki pisatelj, ki je utopil v pijači svoje duševne zmožnosti, je zapisal to le: Ko bi mladina, ki jo mami blesteče vino, mogla zreti mojo obupnost, ko bi razumela, kako žalostno je videti, da padaš v prepad z odprtimi očmi in zvezano voljo. Zato-pa bodi, mladenič, pogumen in ne daj se zapeljati po vzgledu svojih mladostnih tovarišev. Imej pogum, da nastopaš povsod kot zvest in dober kristjan ! Ne bodi bojazljiv in plašljiv ; zastavi svojo-moško besedo, kjer je treba. Pruski kralj Friderik II. je rad zabavljal čez vero. Nekoč je povabil k obedu generala Ziethena, ki ni prišel h kralju na obed na veliki četrtek, ker je imel navado, ta dan opraviti svojo velikonočno dolžnost. Kralj se je začel norčevati iz sv. obhajila, dvorniki pa so se smejali. Ziethen je vstal, se priklonil kralju in rekel : Veste, kraljevo veličanstvo, da se v boju nisem bal nobene nevarnosti, da sem bil pripravljen za vas in domovino dati svoje življenje. Ta misel me navdušuje še danes in če bi bilo treba, dam svojo sivolaso glavo za Vas. Toda je še eden bogatejši od Vas, bogatejši kot vsi ljudje, ta je moj Odrešenik. Tega ne pustim napadati, kajti v Njem temelji moja vera, moje upanje v življenju in smrti. Kavnaj se po tem vzgledu. Nič junaškega ni, zabavljati čez koga, ki izvršuje svoje verske dolžnosti, toda dolžnost svojo izpolniti ne glede na zaničevanje, zato treba prepričanja in poguma. Bodi sam pogumen, dajaj pa pogumu tudi svojim tovarišem ! Saj mora biti vsak človek nekako apostol. Vzgojuj sebe in rešuj druge. Svoje tovariše moraš svariti, opominjati, s svojim vedenjem pokaži, da nimaš dopadenja nad umazanimi pogovori itd. Pelji tovariše v dobro družbo! Morda si član izobraževalnega društva. Kakšen namen ima? Zbirati pred vsem mladeniče, da se obvarujejo pred slabo tovar-šijo. Pokaži s svojim življenjem, da si pošten, značajen mladenič. Pridobivaj tudi druge za društvo, ker za mnoge je društvo edina rešitev pred zapeljivimi tovariši. Tu najde primernega razvedrila, poštenega berila in potrebnega pouka. V društvu ima dobrih, enako mislečih tovarišev. Čut, da je človek osamljen in zapuščen, mori človeka, mu jemlje pogum in slabi moč. Toda pogumen boš ostal, če se krepko okleneš društva, ker imaš zavest, da nisi več sam. Marsikateri mladenič je izgubil dušni mir, zabredel je na napačna pota, nima poguma, da bi zapustil to pot. Ne obsojaj nesrečneža, marveč kot plemenit pri-jatel] se mu približaj, podaj mu roko in s prijaznimi besedami ga skušaj pridobiti in rešiti. Sveti Auguštin je nagovoril nekoč mladeniče: Vaša mladost bodi strah božji, vaša moška doba trdnost, vaša starost pa zaslužek. V mladosti treba napredovati, ne, da postanete drugi, marveč da rastete in se preiskusite, izkažete. Z mladostnim ognjem težite po tem cilju, potem bo prihodnjost vaša srečna. Potem ne boste si želeli nazaj mladostnih let, temveč bodo stara leta vaš zaslužek. Skončam in vas povabim da vsi pristopite v naše društvo. Drobtinice. Slovarček najnavadnejših tujk. Bacil od lat. bacillum, pomeni prvotno Palčico, naravoslovci in zdravniki pa imenujejo Jako neko zelo majhno vrst rastlinic ali glivic, ■rSe s Prost*m očesom niti videti ne da. Ba-C|b se silno naglo množijo, kjer so zunanje okoliščine ugodne. Nahajajo te povsod, v zraku, '°di i. t. d. Deloma so koristni, n. pr. ko es.to nakipi, povzročajo to majhne glivice, a uteg-oojo biti zelo škodljivi, n. pr. jetični bacili, Kužni i. t. d. Gl. bes. bakterija. bagatelno, bagatelizivati od franc, be-e“e . bagatelle (izgov. bagatčl) malenkost, ekaj smatrati kot malenkost in zato prezirno cim ravnati. banka franc. banque (izg. bank) sploh denarni zavod, menjalnica, dandanes zlasti veliki denarni zavodi, ki posredujejo pri kreditu in denarnem prometu. bankrot, propad državnega ali zasebnega denarnega zavoda; italijanski banca rotta, franc. banqueroute (izgov. bankrut). b akši š arabska beseda, pomeni darilo, zlasti ono, ki se da beraču, ali napitnina (Trink-geld). bakterija od grškega baktron paličica, skupina bacilov, ki se različno razvrščajo, v podobi verižice, kocke, grmička i. t. d. barbar od lat. barbiirus. Grki in Rimljani so imenovali tako vsakega tujca t. j. ne - 208 — Grka ali ne — Rimljana, ki je bil v njih očeh manj vreden, na nižji stopinji omike. Barbar pomeni: surov, neotesan, neolikan. bataljon od franc, bataillon (izg. batajd) za bitko (bataille, izg. bataj) pripravljen oddelek vojakov. Dandanes šteje bataljon po 4 kompanije ali 1000 mož. brevir, latinski breviarium (brevis kratek) je prvotno pomenil izvleček iz večje knjige molitev. Dandanes pomeni brevir skupino molitev, ki jih mora duhovnik vsak dan opraviti ; obstoji iz psalmov, beril, povzetih iz sv. pisma in cerkvenih očetov, iz kratkih življenjepisov svetnikov, pesmi in molitvic. Brevir pa pomeni tudi knjigo, ki te molitve obsega. bazilika od gišk. basilikč kraljevska dvorana. Pri Rimljanih so se imenovale bazilike velikanske dvorane, v katerih se je trgovalo in sodilo. Bazilika je imela v sredini visok prostor, ob straneh nižje hodnike, ločene od srednjega prostora s stebrovjem, spredaj zaokrožen prostor s sedežem za sodnika ali nadzornika. To obliko so potem ob času cesarja Konstantina porabili za cerkve. Take cerkve so se imenovale bazilike in se jih v Rimu vidi še mnogo. V širjem pomenu pa je bazilika časten naslov, ki ga da rimska stolica raznim cerkvam, tak časten naslov ima Marijina'cerkev v Lurdu, na Brezjem, frančiškanska v Mariboru i. t. d. bojkot je angleška beseda (po angl. se izgovori boikOt); tako se je imenoval neki kapitan na Irskem, kateremu so 1. 1880. naenkrat vsi delavci odpovedali delo. Bojkot je dogovor in napoved, da se pri kakem trgovcu ne kupuje blago, ali pa h kakemu podjetniku nihče ne gre delat. bomba od franc, bombe (izg. b6mb), nekdaj kamenita kroglja, kal ero so izstreljevali iz topov, sedaj kroglja napolnjena z razstrelji-vimi snovmi, ki se razleti in vse okoli sebe raznese. Zeleno Pohorje. V naslednjih številkah bomo objavili slike, ki predstavljajo simbolično posamezne dele Slovenske Štajerske t. j. ki predstavljajo najznačilnejše črte dotičnega kraja. Danes začnemo z zelenim Pohorjem. Tro-delna vinjeta (podoba) nam predstavlja naše Pohorje v njega glavnih znakih. Srednji, glavni del — dekle z jagnjetom, predočuje glavni znak Pohorja, ovčjo rejo. Desni del — mlin je tudi glavni znak (simbol) Pohorja, ki nam ga opeva narodni pesnik iz zelenega Pohorja, Jurij Vodovnik. Levi del nam kaže oglarja, pogostno prikazen na Pohorju, posebno okrog Vitanja, ravno ko reže z lopato zemljo, da bi zametal ž njo že gorečo kopo. Vrhu tega sta še ob straneh dva divja petelina, prebivalca pohorskih gozdov, kot simbol lova, ki je na Pohorju zelo razširjen in priljubljen. Uboštvo. Stari grški pesnik Aristofan je spisal neko igro, v kateri se uboštvo prizadeva, prepričati nekega kmeta, kako potrebno je na svetu. »Če bi ves svet obogatel«, pravi uboštvo, »tako da bi ne bilo nobenega ubožca več, bi nehale vse umetnosti in nihče bi se ne pečal več z znanostmi. Le povej mi, kdo bi potem hotel ladje tesati, kdo bi hotel kovač, krojač, kolar ali čevljar biti ? Kdo bo opeko za hiše delal, kdo kožuhe barval in snažil? Kdo bo sejal in žel, če bo vsak bogat?« Nato mož odgovori : »Ne skrbi za to; to bomo svojim sužnjem zapovedali«. »Kje si boš pa dobil sužnjev«? vpraša uboštvo. »Z gotovim denarjem jih bomo lahko kupili«, deje mož. »Kako jih boš kupil, če nikdo ne bo kupčeval radi dobička, ker bo vsak bogat?« Tako je govorilo uboštvo in nazadnje še pripomnilo : »Rečem ti, da boš moral sam orati in žeti, če si boš hotel življenje ohraniti, sam si boš moral obleko in živež priskrbovati, ker drugi ne bo nihče za tebe skrbel. Jaz silim ubožce delati in jaz vse na celi zemlji oskrbim. Surova mladina. V nadaljevalni šoli v Kozviku pri Draždanih se je obnašal I7 letni učenec Gabriel tako nespodobno, da ga je moral 62 letni čuvaj peljati v ječo zarad upornosti. Med potju pa se je vzignil Gabriel proti čuvaju in ga sunil z nogo v trebuh tako hudo, da je starček padel na tla in kmalu umrl. — Fantje ne bodite tako suroveži! Na Dunaju pa je skregala neka mati svojega tudi sedemnajstletnega sina, kar pa je tako raztogotilo, da je vzdignil svojo roko proti materi. Pridna mati pa mu jih je zato naštela nekoliko prav gorkih. V divji jezi je sin'skočil skoz okno tretjega nadstropja na dvorišče. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico! Četrta božja zapoved, kje si! ? Nove knjige. Sprejeli smo naslednji knjigi o katerima spregovorimo prihodnjič kaj več, ker sla za to številko prišli prepozno. Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I[. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena trdovez. K 7-20. Senica Pepica, Slovensko dekle. V Ljubljani 1911. Založila pisateljica. Cena 40 vin., po pošti 50 v. Naročuje se pri pisateljici Pepica Senica, prodajalka, Lesce, Gorenjsko. 1 iKk iirbeme sv. Cirila v Mi/riboru. Odgovorni urednik: E. Jona*. s»* M tm pia 1 & Ustanouljcna 1.1885. ^ ^ ^0 Telefon 113. Trgovina Ust c.:>->-, m tiskarne sv. Cirila Maribor, Koroška cesta 5 je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih ia šolskih potrebščin ter priporoča: i ' ~ hancelijshi, honeepni, a pismeni, dokumentni, ministrski, ouitni in :: baroani papir. :: Trgouske knjige u vseh velikostih črtane' z eno ali dvema kolonama u papir, platno, gradi ali pol ušli nje vezane. ][ Štambilje pečatnike vignete, (Siegeimar- ® ken) za urade in privatne izvršuje se v najkrajšem času. Trpovci in preprodajalci imajo en gros-cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. j? Romarski vlak na Trsaf gre iz Maribora dne 17. julija t. 1. po noči in se vrne nazaj v Maribor dne 18. julija zvečer. Natančni vozni red in pa cene, ki so iste, kakor lani gl. spodaj. Med potjo obiščemo tudi znamenito Postonjsko jamo, katero so lani romarji splošno občudovali. Južna železnica je obljubila, da bode dala romarskemu odboru na razpolago tudi nekaj kart (števila še ni povedala) s katerimi se morejo romatji peljati nazaj z vsakim osebnim vlakom, in sicer tekom 30 dni, ter morejo vožnjo enkrat prekiniti. Te karte bodo stale za 111. razred približno 3 K in za II. razred 4 K več, kakor navadne. Ko dobimo od železnice odgovor, naznanimo o teh kartah vse potrebno. Sprejemal bo romarje na vseh štajerskih postajah. Vozni red in vozne cene so sledeče: Vlak odhaja 17. julija ob Postaje Vlak so vrne 18. iuliia ob Cene za tja in nazaj. III. razred 11. razred Odhod 12 uri 45’ zjutraj S Maribor i Dohod 7. uri 50’ zvečer 16 kron 22 kron n 12. n 16’ V Hoče T' 7. „ 40’ n 1. n p rt Slivnica 7. „ 34’ 1. n 2’ rt Rače 7. „ 29’ 1. 19’ n Pragarsko 7. „ 16’ 1. 31’ Slov. Bistrica 7. „ 5’ 15 K 50 v. 21 K tO v. 1. 40’ rt Poljčane 0. „ ,51’ 2. n 9’ ?? Ponikva 0. „ 2s’ 2. 16’ Grobelno 6. „ 21’ 2. n 22, n Sv. Jurij 0. „ 15’ 2. n 30’ n Štore G. „ 6’ 2. 40’ n Celje 5. „ 50’ 15 kron 21 kron 2. 54’ Raško 5. „ 42’ 3. 4’ rt Rimsko Toplico 5. „ 32’ 3. 22’ Zidaumost 5. „ 15’ 14 K 50 v. 20 K 50 v. 3' 33’ n Hrastnik 5. „ 5’ 3. 43’ rt Trbovlje 4. „ 58’ — 4. 59’ n Ljubljana 3. „ 52’ n — Dohod 6. 50’ Postojna — — Odhod 1. 46’ popold. Postojna — - — — — — Matuljo 11. „ 58’ — Dohod 3. n 40’ n ' ^ Reka n Odhod 11. „ 28’ predpol. , — V voznih conah je zapoptdena tudi vstopnina v postonjsko jamo in pa cena za parnik v Opatijo. Na potu tj a se ustavimo v Postojni ter si tam ogledamo svetovnoznano postonjsko jamo. Na Trsat je iz Reke peš malo uro. Vspored pobožnosti na Trsatu bo ta le: Dne 17. julija: Oh 5. uri popoldne slovesen vhod in kratek govor. Nato spovedovanje. Ob 7. uri popoldne pridiga. Po pridigi večernice in rimska procesija. Dne 18. julija; Od 3. ure naprej sv. maše. Ob f. uri zjutraj pridiga, nato slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob 8. uri zjutraj slovesen odhod. Od 9. do 10. ure dopoldne se vozimo nekoliko po morju. Romarji naj vzamejo seboj dežnik in pa kako svršno obleko, da se morejo ogrniti v postojnski jami, kjer je precej hladno. — Karte se naj naročajo in denar se naj pošlje prej koje mogoče, najpozneje pa do II. julija. Romarji se opozarjajo, da letos nlkdo več ne dobi karte na vlaku ali pa na postajah tisti dan, ko vlak odhaja. Karte se naročajo po pošti edinole pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, tiskarna Sv. Cirila- V Mariboru se izjemoma osebno lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila od 5. julija naprej. Po pošti se karte pred 7. julijem ne bodo razpošiljale. 674 ________________________________________________________________Romarski odbor. Malo sveto opravilo. Molitvenik za bogoljubno mladino. V Mariboru 1910. Vezano z zlato obrezo 1 Kf vezano v črno platno z rdečo obrezo 70 v, v rjavo platno z rdečo obrezo 80 v. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.