SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 15 5 2 0 0 5 5 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2003 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1408-4031 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: 386 61 200 11 10 http://www.nuk.uni-li.si Za knjižnico: Lenart Šetinc Za program knjižnice: Vilenka Jakac-Bizjak Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Tiskarna Simčič, Ljubljana Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE POROČILO ZA LETO 2000 SILVA NOVLJAN 2. dopolnjena izdaja ioo^o Ljubljana, 2003 Naslov podzbirke: Podatke zbrala, obdelala in uredila: Naslov: Vnos podatkov: Lektorirala: Priprava za tisk: Izdala in založila: Odgovarja: Naklada: Splošnoizobraževalne knjižnice ISSN 1408-4031 Silva Novljan Splošnoizobraževalne knjižnice. Poročilo za leto 2000 Damjana Tizaj, Marija Herakovič Dunja Kalčič Marija Herakovič Narodna in univerzitetna knjižnica Lenart Šetinc 15 izvodov VSEBINA SEZNAM TABEL V BESEDILU 6 SEZNAM SLIK V BESEDILU 6 0. UVOD 7 L ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC 9 2. PROSTOR, OPREMA IN KATALOGI 10 3. KNJIŽNIČNO GRADIVO 12 4. KNJIŽNIČNI DELAVCI 14 5. FINANČNA OCENA 15 6. UPORABNIKI 16 7. GIBANJA NA PODROČJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI 19 8. ZAKLJUČEK 27 9. PUBLIC LIBRARIES 29 10. TABELARNI PRIKAZI 33 11. PRILOGE 71 SEZNAM TABEL V BESEDILU Tabela 1: Knjižnična zbirka v letu 2000 Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva v letu 2000 Tabela 3: Člani knjižnic v letu 2000 Tabela 4: Obiski knjižnic v letu 2000 Tabela 5: Izposoja knjižničnega gradiva v letu 2000 Tabela 6: Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic od leta 1990 do 2000 Tabela 7: Značilni delovni pogoji in uporaba knjižnic od leta 1990 do 2000 Tabela 8: Značilni delovni pogoji knjižnic na 1000 prebivalcev v letih 1979, 1990, 2000. Tabela 9: Značilni dejavniki uporabe knjižnic v letih 1979, 1990, 2000 SEZNAM SLIK V BESEDILU Slikal: Deleži knjižnične zbirke v letu 2000 po vrstah knjižničnega gradiva Slika 2: Deleži posameznih vrst knjižničnega gradiva v prirastu leta 2000 Slika 3: Deleži odhodkov za delovanje knjižnic v letu 2000 Slika 4: Indeksi (rast nad 100) značilnih elementov delovanja knjižnic od leta 1990 do 2000 Slika 5: Indeksi knjižničnih dejavnikov z osnovo 1979 in 1990 Slika 6: Indeksi uporabe knjižnice z osnovo 1979 in 1990 Slika 7: Stopnja razvoja značilnih delovnih pogojev in uporabe knjižnice v letu 2000 v odstotkih doseganja standardnih določil (S in IFLA) 6 0. UVOD Poročilo je nastalo na osnovi podatkov, ki so jih z izpolnjenim vprašalnikom o knjižnični dejavnosti na območju osrednje knjižnice Državni matični službi za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici poslale osrednje splošnoizobraževalne knjižnice, upravne enote. Podatke o posameznem izposojevališču in podatke o knjižnični dejavnosti v posamezni občini imajo osrednje knjižnice in občine. Pričujoče poročilo ponuja podobo splošnoizobraževalne knjižnične dejavnosti na območju posamezne osrednje knjižnice ter povprečno podobo splošnoizobraževalne knjižnične dejavnosti na državni ravni. Za dopolnitev poročila smo upoštevali tudi nekaj podatkov Ide Merhar: Ceniki splošnoizobraževalnih knjižnic. Knjižničarske novice 11(2001)5, str. 5-7 in Silve Novljan: Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1990. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica 1991. Primeijave so narejene glede na število prebivalcev z dne 31.12.1999 (Urad za statistiko Republike Slovenije): 1.990.094, od tega mladih do 15. leta starosti 313.406, in z upoštevanjem strokovnih knjižničarskih priporočil: -Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice. Poročevalec KSS 1978, št. 28. -Standardi za splošne knjižnice. Predlog. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica 2001. -The Public Library Service. IFLA/UNESCO Guidelines for Development. Muenchen, Saur 2001. (EFLA Publications 97) Svetovalna služba za splošnoizobraževalne knjižnice pri Državni matični službi za knjižničarstvo je pri spremljanju knjižnic izhajala iz zakonsko opredeljenih nalog, določenih z: - Zakonom o knjižničarstvu. Uradni list SRS 1982, št. 27, - Zakonom o državni statistiki. Uradni list RS 1995, št. 45. Pri analiziranju podatkov in pri drugem svetovalnem delu, ko je obravnavala posamezne primere oziroma problematiko, pa je upoštevala še drugo obstoječo zakonodajo, ki tudi usmerja delovanje splošnoizobraževalnih knjižnic: -Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic. Uradni list SRS 1985, št. 28, -Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS 1994, št. 75, -Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Uradni list RS 1998, št. 24, -Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list RS 1993, št.72, -Zakon o financiranju občin. Uradni list RS 1994, št. 80, in sodobne razvojne značilnosti knjižničarske dejavnosti. Problematiko knjižnic in njihovega delovanja osvetljujejo tudi podatki o delu svetovalne službe, shranjeni v arhivu Državne matične službe za knjižničarstvo, in jih kot dopolnilo omenjamo. Večina svetovalnega dela je bila v poročevalskem letu vezana na tekoče potrebe okolja, pri čemer so kot novost izstopale potrebe po izdaji mnenj za javna dela v knjižnicah in mnenj o programu knjižnične dejavnosti za manjšine. Na področju knjižnične dejavnosti za manjšine pa je bil, po opravljeni analizi stanja, v tem letu oblikovan predlog organizacije knjižnične dejavnosti za italijansko in madžarsko manjšino. S pomočjo vprašalnika je svetovalna služba preverila in analizirala tudi organizacijo in delovanje knjižnične dejavnosti 7 za romsko populacijo in tako pripravila osnovo za načrtovanje te dejavnosti v knjižnični mreži. V tem letu so se še pojavljali problemi organizacije in financiranja knjižnic, pri čemer je njihovo reševanja otežilo pomanjkanje podatkov o knjižnični dejavnosti po občinah. Tako so se pojavljale želje po ukinitvi knjižnic, po razdruževanju, po prenehanju financiranja, ki pa niso imele ne strokovnih ne gospodarskih razlogov in zato njihova uresničitev ni bila priporočena. Svetovalna služba je spodbudila razpravo o predlogu posodobljenih standardov za splošne knjižnice v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, knjižnicam pa je predstavila njihovo uporabo v delavnici za učinkovito načrtovanje programa knjižnične dejavnosti in s predavanjem o načrtovanju mreže postajališč bibliobusa ter krajevnih knjižnic. Ob poenotenju navodil za zbiranje statističnih podatkov je priredila seminarje, na katerih je knjižnice seznanila z možnostmi uporabe statističnih podatkov za promocijo in odgovorno načrtovanje razvoja knjižnic. Pri izobraževalnih oblikah in spodbujanju ter usmerjanju aktivnosti knjižnic je tvorno sodelovala z Izobraževalnim centrom Narodne in univerzitetne knjižnice, z Zvezo splošnoizobraževalnih knjižnic, s Sekcijo za splošnoizobraževalne knjižnice in Sekcijo za potujoče knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. V širše družbene razprave o dostopnosti informacij za vse, o informacijski pismenosti ter o pismenosti odraslih se je vključila z referati, predavanji in razpravami na konferencah, okroglih mizah in seminarjih zunaj knjižničarske stroke (Bralno društvo Slovenije, Andragoški center RS, Državni zbor RS) ter opozorila na vlogo knjižnic pri reševanju te problematike in na možnosti, ki jih ponujajo knjižnice. Pri slednjih je poudarila preslabo računalniško in komunikacijsko opremljenost knjižnic, ki jo je preverila s posebnim vprašalnikom, in opozorila, da brez izboljšanja le-te in ostalih pogojev dela knjižnice ne bodo kos naraščajočim zahtevam družbe. 1. ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC 1.1 KNJIŽNIČNA MREŽA 60 osrednjih knjižnic (upravnih enot) poroča, da deluje na območju 192 občin. Samo 31 % osrednjih knjižnic deluje na območju ene občine, ker ima kar 81 % občin manj kot 10.000 prebivalcev. Največje število občin na območju ene knjižnice je 15. Glede na število prebivalcev in naloge na svojem območju in na območju knjižničarskih pokrajin sodijo: -14 osrednjih knjižnic v I. tip knjižnice: za območje za nad 100.000 prebivalcev (dejanska spodnja meja je 74.008 prebivalcev, zgornja pa 311.353 prebivalcev), -20 osrednjih knjižnic v III. tip: za območje od 20.000-50.000 prebivalcev, -26 osrednjih knjižnic v IV. tip: za območje od 10.000-20.000 prebivalcev, (dejanska spodnja meja je 8.257 prebivalcev). 15 osrednjih knjižnic je sestavni del zavoda, ki združuje poleg knjižnične še druge dejavnosti. Upravne enote vodijo evidenco delovanja o 283 knjižnicah, izposojevališčih. 14 osrednjih knjižnic nima dislociranih knjižnic, ostale pa imajo od 2 do 18 le teh. Povezujejo jih v mrežo, ki jo sestavlja 60 osrednjih knjižnic, njihovih 214 krajevnih knjižnic in 9 bibliobusov. Bibliobusi imajo skupaj 613 postajališč v 566 krajih na območjih 21 osrednjih knjižnic. 31 osrednjih knjižnic oskrbuje 170 krajev s premičnimi zbirkami. Skupaj 1.058 izposojevalnih mest (60 osrednjih knjižnic, 214 krajevnih knjižnic, 613 bibliobusnih postajališč, 171 postajališč premičnih zbirk) pa ne zadovoljuje potreb po dostopnosti knjižničnega gradiva, saj poročajo knjižnice o 74 krajih, kjer bi bilo potrebno po njihovi oceni organizirati krajevno knjižnico, za 216 krajev pa predlagajo uvedbo potujoče knjižnice. 1.2 ODPRTOST Vsa izposojevalna mesta so bila odprta 304.555 ur v letu, v povprečju 551 sekund na prebivalca. Nekatere knjižnice so uvedle tudi izposojo na domu in po pošti. 9 2. PROSTOR, OPREMA IN KATALOGI 2.1 PROSTOR Vse knjižnice imajo skupaj 60.880 m 2 prostora, kar je v povprečju 30,59 m 2 na 1000 prebivalcev, povprečna velikost knjižnice pa je 215 m 2 . 16 osrednjih knjižnic je urejalo prostor na skupaj 11.231 m 2 skupne površine. 8 osrednjih knjižnic je povečalo lastne prostore: z razširitvijo, dograditvijo obstoječih (Laško, Sežana, Piran, Lj.-Šiška, Vrhnika), z novogradnjo (Nova Gorica) in s preureditvijo prostorov za potrebe knjižnice na novi lokaciji (Ptuj, Lj.- Bežigrad): skupaj 10.349 m 2 . Povečanje sega od 20 m 2 do 4.569 m 2 . 8 osrednjih knjižnic je razširilo prostore svojih krajevnih knjižnic: skupaj 882 m 2 . Povečanje sega od 27 m 2 do 210 m 2 . 4 krajevne knjižnice so nove (Lj.-Center: Kolodvor, Maribor: Duplek, Slovenska Bistrica: Studenica, Radlje: Kapla), 5 obstoječih pa je dobilo nov povečan prostor s preureditvijo prostorov na novi lokaciji (Velenje: Šoštanj, Tolmin: Bovec, Slovenj Gradec: Mislinja, Črnomelj: Semič, Slovenska Bistrica: Pragersko). 2.2 KNJIŽNE POLICE IN ČITALNIŠK1 SEDEŽI Knjižnice imajo 145.266 tekočih metrov knjižnih polic, povprečno za 51 enot knjižničnega gradiva na en meter knjižne police. 87 % knjižničnega gradiva je urejenega v prostem pristopu. V knjižnicah je 4.729 čitalniških sedežev, povprečno 22,10 sedežev na knjižnico in 2,38 sedežev na 1.000 prebivalcev. 2.3 RAČUNALNIŠKA OPREMA 2.3.1 Računalnika delovna mesta za uporabnike (osebni računalnik, terminal): V knjižnicah je skupaj 528 računalniških mest za uporabnike. V povprečju ima ena knjižnica 1,87 računalniških mest, kar je na 1000 prebivalcev 0,27. Od skupnega števila je 154 računalniških mest v dislociranih knjižnicah osrednjih knjižnic (29 %). 60 osrednjih knjižnic poroča, da omogoča uporabo računalniškega kataloga na 445 mestih. 58 knjižnic omogoča dostop do interneta na 299 mestih, kar je 0,14 mest za 1000 prebivalcev. V dislociranih izposojevališčih osrednjih knjižnic je 93 mest za dostop do interneta, kar je 31 % od skupnega števila. 47 osrednjih knjižnic omogoča urejanje besedil na 190 mestih, 43 knjižnic uporabo elektronske pošte na 243 mestih in 50 osrednjih knjižnic dostop do podatkovnih zbirk na 251 računalniških delovnih mestih. 2.3.2 Računalniška delovna mesta za zaposlene in uporabnike : V osrednjih knjižnicah in njihovih izposoj evališčih je skupaj 1.370 računalniških mest (osebni računalnik ali terminal), v povprečju 4,84 na knjižnico. 842 mest uporabljajo zaposleni (61 %). Na 582 mestih je dostop do interneta, v povprečju 2,06 mest na knjižnico. 420 mest uporabljajo za dostop do interneta zaposleni ( 72 %). V knjižnicah je 623 tiskalnikov (od tega 208 v dislociranih izposoj evališčih osrednjih knjižnic) in 76 skenerjev. 10 Od 283 knjižnic je 123 knjižnic brez računalniške opreme (43 %). To so dislocirana izposojevališča osrednjih knjižnic, saj imajo računalniško opremo (računalnik, terminal, tiskalnik) vse osrednje knjižnice, 34 pa jih ima tudi skener. Računalniško opremo (včasih le terminal) pa ima še 100 dislociranih izposojevališč osrednjih knjižnic. 2.4 DRUGA TEHNIČNA OPREMA Vse osrednje knjižnice imajo reprodukcijsko opremo, telefon, faks in kopirni stroj, 8 knjižnic ima 2, 3 knjižnice pa 3 kopirne stroje. Njihove krajevne knjižnice in bibliobusi so precej slabše opremljeni. Tako je 112 dislociranih izposojevališč brez telefona (50,22 %), 209 brez faksa (93,72 %), 182 brez kopirnega stroja (81,61 %). 2.5 KATALOGI Vzajemni katalog je dostopen v 162 izposojevališčih (59,12 %), 163 izposojevališč ima že dostopen računalniški lokalni katalog, v katerem je v povprečju zajete 77 % knjižnične zbirke, 173 izposojevališč ima abecedni imenski katalog, 57 UDK katalog. Nekatere krajevne knjižnice niso strokovno urejene. 11 3. KNJIŽNIČNO GRADIVO 3.1 KNJIŽNIČNA ZBIRKA Tabela 1: Knjižnična zbirka v letu 2000 Slika 1: Deleži knjižnične zbirke v letu 2000 po vrstah knjižničnega gradiva □ knjige ■ serijske publikacije □ neknjižno gradivo Povprečno število enot knjižničnega gradiva na 1.000 prebivalcev je 3.710. 25,57 % enot knjižnične zbirke je namenjene mladini (1.887.721 enot knjižničnega gradiva). Med knjižničnim gradivom je 567.000 enot gradiva v tujih jezikih (7,68 %). 128.254 enot zbirke pa je referenčnega značaja (1,34 % knjižnične zbirke). V zbirki neknjižnega gradiva je med kartografskim gradivom, slikami, grafikami, fotografijami, rokopisi, notnim gradivom, drobnim tiskom in tridimenzionalnim gradivom tudi 58,70 % enot gradiva, za uporabo katerega je potrebna oprema, ki predstavlja v skupni knjižnični zbirki zelo majhen delež: videokasete in filmi 1,33 %, celotne knjižnične zbirke, diapozitivi 0,01 %, plošče, kasete, cd 1,70 %, elektronski viri: cederom 0,13 % in mikrooblike 0,008 %. Knjižnično zbirko dopolnjuje 11.943 naslovov tekoče naročenih serijskih publikacij (povprečno 42 naslovov na knjižnico). 12 3.2 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva v letu 2000 Slika 2: Deleži posameznih vrst knjižničnega gradiva v prirastu leta 2000 0 knjige ■ serijske publikacije □ neknjižno gradivo Povprečno število novih enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev je 217. Med novimi knjigami je 189.295 (51,66 %) knjig za mladino. Način pridobivanja knjižničnega gradiva: -nakup (60 osrednjih knjižnic): 360.828 enot (83,63 %) -obvezni izvod (8 osrednjih knjižnic): 31.950 enot ( 7,41 %) -zamena (38 osrednjih knjižnic): 1.626 enot (0,37 %) -dar (59 osrednjih knjižnic): 37.044 enot (8,59 %) 13 4. KNJIŽNIČNI DELAVCI V knjižnicah je zaposlenih 658,2 strokovnih delavcev. Poleg teh je zaposlenih še 98,33 upravnih ter 103,25 tehničnih delavcev in manipulantov. V vseh knjižnicah je skupaj redno zaposlenih 859,78 knjižničnih delavcev. 643,4 zaposlenih ima strokovno knjižničarsko izobrazbo. Za 1000 prebivalcev skrbi v povprečju 0,32 strokovnega knjižničnega delavca. 1 redno zaposlen knjižnični delavec je namenjen 2.315 prebivalcem. 52 osrednjim knjižnicam so pri delu pomagali delavci zaposleni preko javnih del in drugi, ki so po urah opravili delo okoli 100 zaposlenih. Večino dela so opravili na področju urejanja in vzdrževanja knjižničnega gradiva, priprave gradiva za računalniško poslovanje in pri izposoji. 14 5. FINANČNA OCENA 5.1 PRIHODKI Za izvajanje programa so knjižnice pridobile 75,09 % sredstev od občin, 13,99 % od države (nakup knjig), 0,22 % sredstev so knjižnicam prispevale matične organizacije, 10,68 % predstavljajo lastna sredstva. Lastna sredstva so pridobljena s članarino (4 knjižnice poslujejo brez članarine, 18 knjižnic ne vodi podatkov o pridobljenih sredstvih s članarino), z zamudnino (60 knjižnic), rezervacijami (22 knjižnic), izposojnino za neknjižno gradivo, fotokopiranjem, uporabo interneta (16 knjižnic), poizvedovanjem po internetu (4 knjižnice) in predstavljajo 8,45 % delež skupnih prihodkov, in iz drugih virov, npr. sponzorji (48 knjižnic), in obsegajo 2,22 % delež teh skupnih prihodkov. 5.2 ODHODKI Knjižnice so porabile povprečno 2.627 SIT za prebivalca (3.049 SIT s sredstvi za investicije), na člana pa 10.634 SIT (12.342 SIT z investicijami). Strošek enega obiska je 655 SIT (brez investicij), strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 270 SIT. Ena kupljena enota knjižničnega gradiva je stala 3.510 SIT, pridobljena pa 2.935 SIT. Od skupnih odhodkov (6.067.567.836 SIT) je bilo porabljenih 20,88 % za nakup knjižničnega gradiva (636 SIT na prebivalca), 21,72 % za materialne stroške, 43,56 % za plače (1.328 SIT na prebivalca) in 13,83 % za investicije. Od skupnih odhodkov brez investicij (5.227.882.749 SIT) je bilo za izobraževanje knjižničnih delavcev porabljenih 0,99 % sredstev (za delavca v povprečju 60.631 SIT). Slika 3 : Deleži odhodkov za delovanje knjižnic v letu 2000 □ nakup gradiva ■ mater.stroški □ plače □ investicije 15 6. UPORABNIKI 6.1 ČLANI Tabela 3: Člani knjižnic v letu 2000 V knjižnice je včlanjenih 24,70 % prebivalcev. Med člani je 42,35 odstotkov mladih do 15. leta starosti. Med 1000 prebivalci 247 je članov. 6.2 OBISKOVALCI Tabela 4: Obiski knjižnic v letu 2000 Med obiskovalci knjižnic, ki so knjižnično gradivo uporabljali v knjižnici ali so si ga izposodili na dom, je 2.561.627 mladih (34,51%). Mladi član je obiskal knjižnico povprečno 17,51- krat v letu, odrasli pa 14,07-krat. V povprečju obišče knjižnico za uporabo knjižničnega gradiva ali zaradi udeležbe na prireditvah vsak prebivalec 4,01-krat, na uro je v knjižnici povprečno 26,22 obiskovalcev. 16 6.3 IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Tabela 5: Izposoja knjižničnega gradiva v letu 2000 Član sije izposodil 39,36 enot. Knjižnična zbirka seje izposodila 2,62-krat. V povprečju je bilo 1000 prebivalcem izposojenih 9.724 enot knjižničnega gradiva. 1 strokovni knjižnični delavec je v povprečju izposodil 30.077 enot knjižničnega gradiva, en knjižnični delavec pa 22.507 enot. V povprečju je bilo na uro odprtosti knjižnice izposojenih 63,54 enot knjižničnega gradiva. V medknjižnični izposoji je krožilo 14.836 enot knjižničnega gradiva (0,20 % knjižnične zbirke), pri čemer so si knjižnice 51,40 % enot izposodile, ostalo pa posodile drugim knjižnicam. Knjižnice poročajo, da so uporabnikom posredovale še 471.880 informacij. 6.4 PRIREDITVE Knjižnice so imele 13.603 prireditev, vsako izposojevališče povprečno 48 prireditev v letu, na eni prireditvi pa je bilo v povprečju 41 obiskovalcev. 17 18 7. GIBANJA NA PODROČJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI 19 20 Tabela 6: POVPREČJE NEKATERIH ZNAČILNOSTI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC ODLETA 1990 DO 2000 Tabela 7: ZNAČILNI DELOVNI POGOJI IN UPORABA KNJIŽNIC OD LETA 1990 DO 2000 Slika 4 : Indeksi (rast nad 100) značilnih elementov delovanja knjižnic od leta 1990 do 2000 0003 666 U 8661 Z66U 966 L S66L t^66 U £66 3661 1-661 0661' o o CD tJ O O O O O CM O 00 CD Tj O O CM m (N Tabela 8: ZNAČILNI DELOVNI POGOJI KNJIŽNIC NA 1000 PREBIVALCEV V LETIH 1979, 1990, 2000. Slika 5: Indeksi knjižničnih dejavnikov z osnovo 1979 in 1990 zbirka delavci prostor 24 Tabela 9 : ZNAČILNI DEJAVNIKI UPORABE KNJIŽNIC V LETIH 1979, 1990, 2000 Slika 6 : Indeksi uporabe knjižnice z osnovo 1979 in 1990 člani obisk izposoja □ 1990 S 2000 Slika 7: Stopnja razvoja značilnih delovnih pogojev in uporabe knjižnice v letu 2000 v odstotkih doseganja standardnih določil (S in IFLA) □ zbirka ® strok.delavci □ prostor □ člani ■ izposoja 25 Primerjava je izračunana za doseganje določil: - 3.000 enot knjig (Normativi), 4.030 enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev v zbirki (Standardi), - 200 enot knjig (Normativi), 330 enot letnega prirasta knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev (Standardi), -0,5 strokovnih delavcev na 1000 prebivalcev (Standardi), - 39 m 2 (Me, Normativi), 56 m 2 na 1000 prebivalcev (IFLA Standardi), - 20% (Normativi), 40 % včlanjenih prebivalcev (Standardi), - najmanj 3 krat izposojena knjižnična zbirka v letu (Normativi). 26 8. ZAKLJUČEK Pogoji za delo knjižnic se prepočasi izboljšujejo, zato niso mogle opraviti vseh obveznosti do prebivalcev v skladu s svojim poslanstvom. Mreža splošne dostopnosti knjižničnih storitev je nepopolna, ker prebivalcem niso dostopne knjižnice v 74 krajih, nekatere pa so predaleč od njihovih bivališč. Za omogočanje dostopnosti knjižničnega gradiva v manjših naseljih bi potrebovale še najmanj okoli 9 bibliobusov. Večini obstoječih knjižnic bi bilo potrebno izboljšati delovne pogoje, še zlasti krajevnim knjižnicam, kine dosegajo razvoja osrednjih knjižnic. Pri tem bi veljalo razmisliti tudi o prikazovanju podatkov knjižnične dejavnosti (tudi) po občinah, kar bi tudi vplivalo na učinkovitost in hitrost razvijanja dejavnosti, saj se sedaj marsikatera občinska nepravilnost ali nemoč izgubi v povprečju knjižnične dejavnosti na območju osrednje knjižnice. Hitreje kot pogoji dela knjižnic se spreminjajo potrebe in rastejo zahteve prebivalcev. V zadnjem desetletju je indeks števila članov, obiskovalcev knjižnice in izposoje gradiva večji od indeksa rasti pogojev dela. Rast članstva bi bila z ustrezno rastjo pogojev dela, z dostopnostjo knjižnic še večja. Včlanjeni prebivalci v povprečju pogosteje obiskujejo knjižnice in si v primeijavi s prejšnjimi leti tudi izposojajo več. Ne glede na to, da je prebivalcem dostopnih zmeraj več drugih virov informacij, ostaja knjižnica v njihovem okolju še vedno demokratičen vir dostopa do potrebnih informacij in knjižničnega gradiva za zadovoljevanje potreb po informacijah, znanju, izkušnjah, kulturi, sprostitvi, kar se da razbrati iz podatkov o naraščanju članstva, obiska in izposoje knjižničnega gradiva. Potrjuje se njena vloga socialnega prostora, ki ga posameznik obiskuje bodisi iz kulturnih gospodarskih ali kakšnih drugih razlogov, priljubljenost pa si povečuje tudi zaradi svoje nepristranskosti in nebirokratskega ravnanja. Organiziranost za kakovostno in stroškovno učinkovito dostopnost knjižničnega gradiva, storitev i n š iijenje i nformacij, s krb z a e nakopraven d ostop (tudi z a s kupine p rebivalcev n a obrobju družbe, priseljence, funkcionalno ovirane in druge) ter izobraževanje uporabnikov so glavni poudarki knjižnične dejavnosti, ki zahtevajo več vlaganja v knjižnično dejavnost, in sicer: - za razvoj novih knjižnic v manjših krajih, za nakup bibliobusov, - izboljšanje obstoječih dislociranih izposojevališč osrednjih knjižnic, - za računalniško in komunikacijsko opremo, - za nakup gradiva na novih medijih, - za organizacijo posebnih zbirk, - za povečanje števila zaposlenih, za izobraževanje knjižničarskega kadra (uporaba novih medijev, organizacija in širjenje dostopnosti informacij s pomočjo nove tehnologije, interno komuniciranje in sodelovanje, upravljanje in vodenje knjižnice, izobraževanje inštruktorjev- knjižničarjev specialistov za delo na terenu, metode in vsebina izobraževanja uporabnikov, razvijanje informacijske pismenosti), - za informacijsko opismenjevanje uporabnikov. Knjižnice imajo premalo zaposlenih. To trditev nam dovoljujejo zapisati analizirani podatki. Iz ocenjenih rezultatov lahko sklepamo, da se zaradi obilice dela in pomanjkanja sredstev za izobraževanje zaposleni ne morejo vključevati v izobraževanje v skladu s potrebami, kar vpliva na samo kakovost dela in njegovo posodobitev, pa tudi na možnost pridobivanja lastnih sredstev z razširitvijo servisa z novo razširjeno ponudbo in sodelovanjem, npr.: hitri servis, intenzivna pomoč knjižničarja, tečaji in svetovalni servis o iskanju, vrednotenju, uporabi in 27 predstavitvi informacij posameznikom in službam, informacijski nadzor, svetovanje za oblikovanje informacij na domači spletni strani (izbira povezav, vrednotenje povezav ipd.), tečaji za poizvedovanje na internetu in podobno. Taka ponudba ne bi okrepila le kakovosti dela in finančno zmogljivost knjižnic, s katero bi prispevala k uravnavanju enake dostopnosti na svojem območju, ampak tudi njihov položaj v skupnosti, ko bi se službam in posameznikom s sodelovalnim servisom, čeprav v posameznih primerih plačljivim, predstavile kot zanesljiv in učinkovit sodelavec. Z obdelavo knjižničnega gradiva je bilo zaposlenih 173 delavcev (26,22 %), če uporabimo za oceno normativ, daje 1 delavec obdelal 2.500 enot pridobljenega gradiva. Glede na to, da ima večina knjižnic že svojo spletno stran, predvidevamo, da seje vsaj z izborom informacij, ki so dostopne uporabnikom na spletni strani, ukvarjalo nekaj delavcev. Po ponudbi informacij bi ocenili, da se je s tem delom za spletne strani 44 knjižnic ukvarjalo okoli 10 delavcev. Za oblikovanje spletne strani so knjižnice v večini primerov zaposlile zunanje sodelavce, saj obstoječi knjižnični delavci nimajo časa, pogosto tudi ne za to potrebnega znanja. Elektronskih knjižnic še nismo analizirali, kljub temu pa na osnovi posredovanih statističnih podatkov lahko ocenimo, da si elektronska knjižnica počasi utira pot v naše knjižnice. Na tržišču se že pojavljajo elektronske knjižnice (e- Library), podružnične delovne postaje zunaj knjižnice, ki omogočajo dostop do knjižnične spletne strani in njenih storitev z možnostjo komuniciranja, tiskanja, kakor tudi dostopa do interneta 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Pri izpopolnjevanju knjižnične mreže bi bilo primerno upoštevati tehnološki razvoj in predvideti možnosti postavitve takšnih kioskov tam, kjer knjižnic ni, kjer uporabniki ne morejo do njih, blizu prometnih poti prebivalcev in v javnosti namenjenih prostorih (pošta, trgovina, občina, krajevne skupnosti). Ponudba se lahko v tej obliki dopolnjuje tudi z drugimi informacijami in storitvami, npr. lokalne, turistične informacije, informacije s področja šolstva, zdravstva, zaposlite in podobno. Knjižnice še niso postale enakovredni del državnega razvoja informacijske družbe, ne najdemo jih vključene v državne programe globalne pripravljenosti, njihovo posodobitev ne usmerjajo posebni državni programi računalniškega in komunikacijskega opremljanja, priprave spletne strani in njeno upravljanje za elektronsko poslovanje. Zaostajanje v tehnološki infrastrukturi poznavalce skrbi vsaj toliko kot zaostajanje v informacijski pismenosti, ki pa je mnogo več kot le računalniška pismenost. To knjižničarji vedo in tudi zato vztrajno opozarjajo na pomanjkljivosti v svojem delovanju. Ocenjujemo, da je bilo za neposredno delo z uporabniki v knjižnicah zaposlenih 475 strokovnih delavcev, 3 na uro odprtosti. Vsak je imel za 8,6 obiskovalca v uri na voljo 7 minut, da je obiskovalcu pomagal pri izposoji 2, 6 enot knjižničnega gradiva. Delavec v obdelavi pa je imel v povprečju 46 minut za obdelavo ene enote knjižničnega gradiva. Zaposleni v splošnih knjižnicah in v strokovnih svetovalnih službah za razvoj knjižnic in knjižničarstva morajo razvijati knjižnično mrežo in klasične knjižnice v nji s sodobno ponudbo knjižničnega gradiva, informacij in storitev, vzporedno pa tudi elektronsko knjižnico in delo s ciljnimi skupinami, ki ga zahteva določilo enake dostopnosti knjižničnih storitev. Rast zaposlenih po sedanjih stopnjah ne obljublja hitrejšega razvoja in bodo tudi zato pogoji dela še zmeraj zaostajali za strokovnimi priporočili za organizacijo in delovanje knjižnic. Dejavniki knjižnične dejavnosti so vzročno povezani. Če hočemo večje članstvo, več beročih, pismenih, aktivnih, kritičnih prebivalcev, če hočemo omogočati vsakemu posamezniku prost dostop do knjižničnega gradiva in informacij ter izražanje, bilo dobro usklajeno razvijati vse dejavnike, v skladu z rastočimi potrebami pa poskrbeti za dodatna sredstva tudi na področju knjižnične dejavnosti. 28 9. PUBLIC LIBRARIES The most prominent feature of puhlic libraries is their openness to general puhlic. With special regard to this characteristics origins of puhlic libraries in territories which nowadays form the Republic of Slovenia can be traced back as far as to the year 1569 when the first library of the kind was founded by the States of the Province of Kranjska (Camiola), its individual instigator being Primož Trubar, founder of Slovenian literary tradition. Treasures of libraries, established from then onwards either by convents and other ecclesiastical institutions or as family assets by nobility, were hardly accessible to anyone but a very restricted circle of users, moreover, most of them remained closed to outsiders completely up to the end of the 18 th Century. The only notable exception were a few proprietary libraries owned by wealthy townsmen which fulfilled to a certain degree general cultural and educational missions by allowing men of letters and scholars to make use of their holdings. Evolution of the public function of libraries was accelerated by the enlightening, state-supported policy of Austria which decided to establish a central and publicly accessible research library in each of its provinces. Thus it came about that, in 1774, the Lyceum Library, made up mostly of book collections of abolished convents, was founded, initiating so to say the era of publicly accessible libraries. Public libraries, established primarily in order to meet general needs of common rural as well as urban population, have their origin in the enlightenment movement of the late 18 ,h Century which resulted in the promotion of theological and other reading societies. In the mid-19 th Century, a network of 450 libraries with total stock of about 122.000 books, run by reading, educational and workers’ societies, was established by Slovenian Christian Social Union, making trne the initiative first explicitly proclaimed by the Slovenian Society in 1948. In boroughs and towns the so-called public reading societies had been introduced since 1861; as a result as many as 54 reading societies were active by the end of the decade and some of them, in particular those in more developed localities, got eventually tmasformed into real public libraries. The second half of the 19 th Century saw also appearing of societies or libraries established primarily for workers. In the period betvveen the two world wars the number of public libraries, mainly sponsored either by political parties or by local authorities and schools, increased considerably. Prior to 1940 there were thus already 850 libraries possessing total stock of 580.000 Books. Municipal public libraries, however, were practically the only ones to be run according to professional standards as customary at the time. After World War II. public libraries were also officially recognized as a public Service; this status of theirs was explicitly confirmed by the first Slovenian Library Law of 1961. Parallel to public libraries, however, libraries also serving basically general reading needs were organized by trade unions in enterprises and institutions. Public libraries with collections and catalogues of bibliographic tools for local history research, called “study” libraries, were established in regional centres. In 1971, for ali enumerated types of libraries a network of public libraries was established in order to meet general readres’ needs with regard to education, information, cultural activity and entertainment. Library Law of 1982 stipulated modalities of their cooperation with other types of libraries with aview of establishing in this way a uniform library information system in Slovenia. Detailed standards for their management, activities and Services were endorsed in 1985. 29 Consultancy and information centre for public libraries is with the National and University Library, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Republic of Slovenia, telephone +386 61 58 61 300, fax: +386 61 58 61 346, e-mail: dms@nuk.uni-lj.si and with the following library associations: - Union of Public Libraries - Section for Public Libraries of the Library association of Slovenia 4 30 LIBRARIES Total Administrative Units: 60 Number of Respondents: 60 Service Points: 283 COLLECTIONS Books and Bound Periodicals: 6.983.185 Current Periodicals - Titles: 11.943 Manuscripts: 13.461 Non - Books Materials: 387.008 Total: 7.395.597 ADDITIONS Books and Bound Periodicals: 388.991 Non - Books Materials: 42.457 Total: 431.448 FACILITIES AND SERVICES Percentage Stock on Open Access: 87,0 Percentage Catalogue Records Automated: 77,0 Number of Workstations for users: 528 Number of Workstations connected to the internet (included above): 272 USE AND USERS Registered Members: 491.626 Loan Transactions: 19.351.425 Number of Visits: 7.423.159 Inter Library Loans - Issued: 7.625 Inter Library Loans - Received: 7.211 Potential Total population Served: 1.990.094 LIBRARY STAFF Trained Librarians: 643,4 Other Library Staff: 216,38 Total Staff: 859,78 RECURRENT EXPENDITURE Staff: 2.643.203.182 SIT (12.891.725 EUR) Aquisitionof Stock: 1.266.516.793 SIT (6.177.197 EUR) Other Expenditure: 1.318.162.774 SIT (6.429.090 EUR) Total Expenditure: 5.227.882.749 SIT (25.498.012 EUR) INCOME Public Funding: 4.652.442.988 SIT (22.691.412 EUR) Fees and Charges: 470.990.406 SIT (2.297.167 EUR) Other Income: 345.098.489 SIT (1.683.153 EUR) Total Income: 5.468.531.883 SIT (26.671.732 EUR) CAPITAL EXPENDITURE (not included above) New Buildings / Refurbishment: 839.685.087 SIT (4.095.406 EUR) 31 32 10. TABELARNI PRIKAZI 33 34 Tabela 1: ORGANIZACIJSKE ENOTE OSREDNJIH KNJIŽNIC (2000) 35 Tabela 1: ORGANIZACIJSKE ENOTE OSREDNJIH KNJIŽNIC (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 36 Tabela 2: PROSTOR IN ODPRTOST (2000) 37 Tabela 2: PROSTOR IN ODPRTOST (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 38 Tabela 3: ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2000) 39 Tabela 3: ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. Neizpolnjeno polje: Knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. Opomba: *: seštevki se ne ujemajo, ker nekatere knjižnice nimajo pregleda po jeziku, ampak vodijo le evidenco skupnega števila enot po vrstah knjižničnega gradiva. 40 Tabela 3.1: ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2000) 41 Tabela 3.1: ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. 42 Tabela 3.2: ZBIRKA NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2000) 43 Tabela 3.2: ZBIRKA NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2000) 44 Tabela 4: KATALOGI (2000) 45 Tabela 4: KATALOGI (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev lil. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 46 Tabela 5: PRIRAST ENOT KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2000) 47 Tabela 5: PRIRAST ENOT KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev j V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 48 Tabela 5.1: PRIRAST ENOT NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2000) 49 Tabela 5.1: PRIRAST ENOT NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2000) 50 Tabela 6: PRIRAST PO NAČINU DOBAVE (2000) 51 Tabela 6: PRIRAST PO NAČINU DOBAVE (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 52 Tabela 7: ZAPOSLENI (2000) 53 Tabela 7: ZAPOSLENI (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 54 Tabela 8: ČLANI, OBISKOVALCI IN PRIREDITVE (2000) 55 Tabela 8: ČLANI, OBISKOVALCI IN PRIREDITVE (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 56 Tabela 8.1: PRIREDITVE (2000) 57 Tabela 8.1: PRIREDITVE (2000) 58 Tabela 9: IZPOSOJA (2000) 59 Tabela 9: IZPOSOJA (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev lil. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. 60 Tabela 10: RAČUNALNIŠKA OPREMA (2000) 61 Tabela 10: RAČUNALNIŠKA OPREMA (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 62 Tabela 11: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME (2000) 63 Tabela 11: UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. Neizpolnjeno polje: knjižnica podatka ni posredovala oziroma podatka ne zbira. 64 Tabela 12: ODHODKI (2000) 65 Tabela 12: ODHODKI (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 66 Tabela 12.1: PRIHODKI KNJIŽNIC (BREZ INVESTICIJ) 2000 PRIHODKI KNJIŽNIC (BREZ INVESTICIJ) 2000 Opomba: ležeče označene številke združujejo članarino, zamudnino in drugo. Tabela 13: TEKOČE NAROČENE PUBLIKACIJE (2000) 69 Tabela 13: TEKOČE NAROČENE PUBLIKACIJE (2000) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svoje I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 70 11. PRILOGE 71 72 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Državna matična služba za knjižničarstvo PODATKI O POGOJIH DELA IN DELU SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 2000 1. Uradno ime knjižnice: 2. Naslov: 3. Telefon knjižnice: _ Fax knjižnice:_ Elektronski naslov knjižnice:_ Domača stran knjižnice:_ 4. Tip knjižnice (I-V):_ 5. Sigla knjižnice: _ 6. Odprtost za obiskovalce: 6.1 Skupno število ur odprtosti vseh izposojevališč na teden:_ 6.2 Letno število ur odprtosti vseh izposojevališč:_ 6.3 Umik najdlje odprtega izposojevališča (od - do), ponedeljek/petek: sobota:_nedelja:_; skupaj ur odprtosti na teden: 7. Vodja knjižnice (ime, priimek, naziv):_ 7.1 Telefon vodje:_ 7.2 El. naslov vodje:_ 7.3 Opravljen strokovni izpit iz knjižničarstva: Da n Ne n 7.4 Direktor inštitucije (za nesamostojne knjižnice):_ 8. Je knjižnica samostojna? Da n Ne n 9. Včlanjenost knjižnice (v društvih, združenjih, zbornicah, ipd.) NUK, DMS 73 10. Občine in prebivalstvo na področju osrednje knjižnice (stanje 31.12.2000) 11. Knjižnični prostori in oprema (brez računalniške opreme) 11.1 Računalniška oprema Število izposojevališč s strojno opremo: __brez: 11.1.2 Število in vrsta računalniške strojne opreme (Če isto opremo uporabljajo knjižničarji in uporabniki, jo uvrstite v rubriko tistega, ki jo uporablja najpogosteje.) NUK, DMS 74 11.1.3 Uporaba računalniške opreme: 11.1.3.1 Knjižničarji □ Izposoja n Nabava n Obdelava n Drugo (napišite) - Informacijsko gradivo, podatkovne zbirke, kijih knjižnica računalniško izdeluje: □ Bibliografija n Seznam novosti nDomača stran n Drugo (napišite) - Možnost uporabe domače strani: - Računalniški katalog: Vzajemni katalog (COBIB): Aktivno članstvo: Da n Nen Lokalni katalog: Skupno število naslovov 31.12.2000:_ % od skupne zbirke (ocena)_ NUK, DMS 75 1 L 1.3.2 Uporabniki Število računalniških mest, kjer je omogočena uporaba : OPAC:_Internet:_Urejanje besedil:_Elektronska pošta:_ Podatkovne zbirke:_Uporaba drugih elektronskih publikacij: __ 12. Katalogi 12.1.Listkovni (Skupno število v vseh izposojevališčih za interno rabo in za uporabnike) 12.2. Računalniški (število izposojevališč, kjer je dosegljiv) 13. Število enot knjižnega gradiva (inventarne enote) 13.1 Število neinventariziranih enot: NUK, DMS 76 14. Število enot neknjižnega gradiva (inventarne enote) 14.1. Plošče, kasete, cd: število govornih enot:_, število glasbenih enot: 15. Skupaj zbirka enot knjižničnega gradiva (13 + 14) 15.1 Od tega knj ižničnega gradiva 16. On-line dosegljive publikacije (število naročenih naslovov): NUK, DMS 77 17. Število naslovov in enot serijskih publikacij (upoštevajte inventarne enote in vse, kar ste kot letnik hranili celo tekoče leto) 17.1 Število tekoče naročenih naslovov enot 18. Število prirasta naslovov in enot knjig in brošur 19. Prirast naslovov in enot neknjižnega gradiva NUK, DMS 78 20. Prirast enot knjižničnega gradiva po načinu nabave 21. Prirast naslovov in enot knjižničnega gradiva po UDK 22. Odpis enot knjižničnega gradiva 23. Število on-line dosegljivih publikacij - novonaročeni naslovi v letu 2000 Število serijskih:_Število drugih:_ NUK, DMS 79 24. Delavci knjižnice 24.1 Strokovni knjižničarski delavci: 24.2 Drugi knjižnični delavci: 24.3. Skupno število redno zaposlenih knjižničarskih delavcev (vseh tistih delavcev, ki imajo strokovni izpit in/ali formalno knjižničarsko izobrazbo):_ NUK, DMS 80 25. Prihodki knjižnice (BREZ investicij) 26. Odhodki: a) nakup knjižničnega gradiva ___ b) materialni stroški (brez investicij) _ - od tega za izobraževanje delavcev _ c) bruto plače _ Skupaj (a-c): _ Način zbiranja sredstev za investicije: - namenska sredstva _ - iz lastne amortizacije _ - iz lastnih prihodkov _ Skupaj zbrana sredstva za investicije Struktura porabljenih sredstev za investicije: - gradnja _ - obnovitvena dela _ - vzdrževanje _ - oprema (stroji, pohištvo) _ - računalniška oprema _ Skupaj poraba za investicije 27. Število vseh članov v letu 2000:_ (Vsak posameznik svojo izkaznico. Član, vpisan na področju osrednje knjižnice se šteje enkrat.) 28. Obiskovalci knjižnice 28.1 Uporaba knjižnice na daljavo: Dostava gradiva na dom (poštar, knjižničar): Število gospodinjstev/ustanov:__ Število obiskov:__ Število naročenih storitev po telefonu, faksu, el. pošti: Število obiskovalcev domače strani: NUK, DMS 82 29. Število izposojenih enot knjižničnega gradiva:_ 29.1. Izposoja na dom (štejemo tudi gradivo posredovano na daljavo) 29.2. Izposoja v čitalnico oz. uporaba v čitalnici 29.3. Izposoja vsega knjižničnega gradiva po UDK in JEZIKU NUK, DMS 83 29.4. Izposoja neknjižnega gradiva (od skupaj izposojenega knjižničnega gradiva) 29.4.1 Plošče, kasete, cd: število govornih enot:_,število glasbenih enot: 30. Kopije (izdelava foto in drugih oblik za knjižnico in uporabnike): - število fotokopij na papirju (enota je list) _ - druge oblike (število fizičnih enot) _ 31. Naročene informacije o gradivu in iz gradiva (brez računalniških poizvedb) 31.1 Naročeno poizvedovanje Skupno število naročenih računalniških poizvedb ( vse informacije, razen podatkov o prisotnosti določenega vira v knjižnici): pisne:_ustne:_število uporabnikov: _ 32. Samostojne publikacije, ki jih je izdala knjižnica (št. naslovov)_ 32.1 Samostojne publikacije o knjižnici (št. naslovov, ne glede na izdajatelja):_ 33. Medknjižnična izposoja NUK, DMS 84 34. Prireditve 34.1 Program izobraževanja (uvajanja) obiskovalcev za uporabo knjižnice: Da n Ne n Skupaj opravljenih ur učenja:_, od tega za uporabo elektronskih virov:_ Število udeležencev: mladina:_, odrasli:_ 35. Knjižničarska dejavnost za italijansko in madžarsko narodnost v Sloveniji (oziroma za posebne skupine uporabnikov - izvleček iz ustreznih tabel): - število enot zbirke knjig v jeziku manjšine_ - število naslovov serijskih publikacij v jeziku manjšine_ - število enot neknjižnega gradiva v jeziku manjšine_ - število prireditev v j eziku manj šine - število prebivalcev manjšine_ - posebna postavitev gradiva Da □ Ne n - poslovanje v jeziku manjšine Da n Ne n 36. Posebne zbirke knjižničnega gradiva Ime zbirke: Opis zbirke: Za pravilnost podatkov odgovarja: (podpis in žig) NUK, DMS 85 DODATEK (za zbirni vprašalnik) 1. Dislocirana izposojevališča (bibliobus je eno izposoj evališče, če je njegov sedež pri vas): 1.1. Krajevne knjižnice (vsa stalna izposojevališča, razen upravne enote, ki delujejo v sestavu knjižnice (naslov, kraj, odprto tedensko ur) Skupaj štev. dislociranih izposojevališč:_, ur odprtosti na teden: 1.2 Izposoj evalna mesta premičnih zbirk kraj oziroma ustanova število premičnih število knjižničnega gradiva in št. izposoj, mest zbirk vseh premičnih zbirk Skupaj število krajev:_ Izposoj, mest: premičnih zbirk: knjižničnega gradiva: ur odprtosti na teden:_ 2. Bibliobusna postajališča (kraji, število postajališč, odprtost) 2.1 Na območju osrednje knjižnice: Skupaj število krajev_, število postajališč število ur odprtosti na teden___ 2.2. Sedež bibliobusa (ime osrednje knjižnice): _ NUK, DMS 86 3. Kraji, ki niso pokriti z izposojevališči (Standard: Vsaka osrednja knjižnica, ki deluje na določenem območju, mora organizirati mrežo stalnih izposojevališč v krajih z nad 1500 prebivalci, v večjih občinskih središčih oz. mestih po potrebi uvede dislocirana izposojevališča osrednje knjižnice. V manjših krajih, zaselkih, v delovnih organizacijah pa razvija različne oblike potujoče knjižnice ali organizira vzajemne knjižnice.) 3.1. Kraji z več kot 1500 prebivalci: Kraj/občina_ 3.2. Kraji z manj prebivalci: Kraj /občina_ Skupaj kraji:_ 4. Opombe (novosti v letu 2000): - Nova izposoj evališča (kraj, m , odprtost na teden): - Nova dejavnost:_ - Osamosvojitev/združitev (odlok): - Preimenovanje (odlok);__ - Novo vodstvo:_ - Ukinitev izposoj evališča:__ - Povečanje, zmanjšanje območja (opišite):_ - Organizacije, službe, društva s pomočjo ali sodelovanjem katerih ste v poročevalskem letu opravili program:__ 7. Priloge (cenik, vodiči po knjižnici, program izobraževanja ipd.) 8. Podatki o izposojevališčih. Za vsako izposojevališče priložite še podatke na samostojnem vprašalniku. Žig in podpis: NUK, DMS 87 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL SRS, št.27/82, člen 34) spremlja delovanje knjižnic. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št.84/98, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati te podatke Statističnemu uradu Republike Slovenije. Na osnovi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj (UL RS, št. 70/97, zaporedna številka ZS/19.14) zbira podatke o šolskih knjižnicah Statistični urad Republike Slovenije, vse druge knjižnice pa morajo poročati Narodni in univerzitetni knjižnici. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Deloma je usklajen z vprašalnikom evropskega projekta za poenotenje knjižnične statistike LIBECON 2000, vendar ne izpolnjuje vseh zahtev tega vprašalnika (predvsem glede finančnega poslovanja knjižnic). Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu z Nacionalnim programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2000, to je obdobje od 1.1.2000 do 31.12.2000. NUK, DMS 88 Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v publikacijah: Statistični letopis Republike Slovenije, UNESCO Statistical Yearbook. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice (http:// www.nuk.uni-lj.sij . Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/) in projekta poenotenja statistike evropskih knjižnic LIBECON 2000 (http://www.libecon2000.org) . Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. NUK, DMS 89 DEFINICIJE Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošnoizobraževalne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; - hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojim zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošnoizobraževalna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka je vse knjižnično gradivo, ki je v lasti določene knjižnice (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). NUK, DMS 90 Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju (to je v letu 2000). Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju (to je v letu 2000). Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svoj fond. To je: - pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); - pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; - pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop le on-line, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. NUK, DMS 91 Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, računalniško gradivo, drobni tisk in drugo. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, CD-ROM-i, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, CD-ROM-i, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo on-line dosegljive elektronske publikacije (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (CD-ROM, disketa...). Po svoji naravi so lahko elektronske publikacije monografske ali serijske. NUK, D MS 92 Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Elektronski viri obsegajo gradiva, s katerimi upravlja računalnik, vključno z gradivi za katere je potrebna na računalnik priključena periferna oprema (na primer predvajalnik za cederome). Delijo se na dva tipa virov: a) podatki (informacija v obliki številk, črk, grafičnih znakov, slik, zvoka ali kombinacije teh oblik) in b) programi (navodila ali postopki za izvajanje določenih nalog vključno z obdelavo podatkov). Razen tega lahko vključujemo kombinacijo programov in podatkov (na primer, on-line servis, multimedija) Glede same manipulacije z elektronskimi viri oz. Glede njihove dostopnosti ločujemo pri njih: a) lokalni pristop b) dostop na daljavo. Pod lokalnim dostopom razumemo to, da lahko opišemo fizični nosilec (npr. disketo, kaseto), ki ga mora uporabnik vstaviti v računalnik ali nanj priključeno periferno napravo, kar je tipično za mikroračunalnik. Pod dostopom na daljavo razumemo to, da uporabnik ne more prijeti fizičnega nosilca, dostop je zagotovljen samo preko vhodno-izhodne naprave, npr. terminala, ki je priključen na računalniški sistem (npr. vir na omrežju) ali z uporabo virov, shranjenih na trdem disku ali drugih pomnilnikih. Podatkovna zbirka - urejen skupek podatkov, informacij, besedil, shranjen v datoteki, datotekah, namenjenih preiskovanju, navadno za javno uporabo, npr, besedilna zbirka, numerična zbirka, zbirka besedil; sin. računalniška podatkovna zbirka, zbirka. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ah z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Cederom je optični medij za shranjevanje podatkov v digitalni obliki. Za potrebe tega vprašalnika štejemo kot cederome vse monografske in serijske publikacije na tem nosilcu zapisa. NUK, DMS 93 Oprema in prostor Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, restavrirajo lastne publikacije oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, ki je obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikokrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica pa prikazujemo ločeno. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na tipe knjižnic so to: NUK, DMS 94 nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošnoizobraževalna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, kijih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa, elektronske pošte ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu, telefaksu ali po elektronski pošti. Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kijih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristopu je knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. NUK, DMS 95 Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1 ). Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. Finančno poslovanje Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). NUK, DMS 96 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 31. marca 2001. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. NUK, DMS 97 Navodila za izpolnjevanje posameznih vprašanj Z vprašalnikom za leto 2000 zbiramo podatke o delu osrednje knjižnice (zbirni vprašalnik za vsa izposojevališča in delo teh na območju osrednje knjižnice) in podatke o vsakem njenem izposojevališču. Knjižnice, ki vodijo bibliobusno dejavnost, priložijo vprašalnik o celotnem delovanju bibliobusa, ki ga štejemo za iposojevališče, vsaka osrednja knjižnica pa priključi k svojemu zbirnemu vprašalniku tudi podatke za bibliobusno dejavnost, ki je bila opravljena na njenem območju, in pripiše, kje je bil sedež bibliobusa. 1. Navedite celotno uradno ime osrednje knjižnice. Nesamostojne knjižnice navedejo tudi ime inštitucije, v sestavi katere delujejo. 2. Navedite ulico, številko, poštno številko, kraj, občino. 4. Navedite v katero vrsto, tip knjižnice sodi vaša knjižnica glede na število prebivalcev njenega območja. 5. Sigla: osebna številka knjižnice, kije pomembna za identifikacijo nahajališča knjižničnega gradiva (vzajemni katalog, medknjižnična izposoja). 6. Pri skupnem številu ur tedenske odprtosti upoštevajte mrežo osrednje knjižnice. Seštejete odprtost osrednje knjižnice, vseh dislociranih izposojevališč (tudi bibliobusa) in odprtost izposojevalnih mest premičnih zbirk. Posameznih oddelkov knjižnice ne seštevajte, če so v isti stavbi. Za izposoj evališča, ki so odprta manj kot enkrat tedensko, dobite tedensko odprtost z delitvijo skupnega števila letne odprtosti s številom tednov. Navedite samo podatke za izposojevališče, ki je najdlje odprto in ne pozabite navesti tedenski umik odprtosti. 9. Napišete članstvo v Zvezi SIK, Bralnem društvu Slovenije, Kalanovem skladu, v ZBDS, IRA, IBBY ipd. 10. Navedite zadnji podatek brez zaokroževanja. Dobite ga na svojih občinah ali pa na Uradu R Slovenije za statistiko. Na prvem mestu navedite občino, kjer je sedež osrednje knjižnice. 11. Napišite število vseh mehanografskih in tehničnih naprav, ki jih imate v knjižnici za interno uporabo in za obiskovalce, razen računalniške opreme. Pri navajanju števila telefonov upoštevajte število telefonskih številk. 11.1.2 Vsak kos opreme prikažite le enkrat, in sicer v tisti rubriki, kjer je najpogosteje uporabljan. 11.1.3. Če je isto računalniško mesto namenjeno za različno rabo, ga prikažite pri vseh namenih uporabe, ki jo omogoča. NUK, DMS, Splošnoizobraževalne knjiž. 98 V vprašanjih 17.+ 17.1.+ 18 + 19 +21 prikažite tudi naslove on-line dosegljivih naročenih publikacij (ne prikažete pa jih ko enote!). 17. Navedite število dotoka vseh enot, ne glede na način nabave, ki jih je prejela vaša knjižnica in ste jih uvrstili v knjižnično zbirko. Prikažite seštevek posameznega naslova iz vseh izposojevališč, kjer je ta prisoten. A = časopis, C = časnik, Z = ostalo (Vrstne publikacije: almanah, koledar, zbornik: Knjige knjižne zbirke prištevamo k monografijam!) 24. Med strokovne knjižničarske delavce prištevamo delavce, ki opravljajo knjižničarska dela, za katera je potrebna vsaj srednja stopnja izobrazbe. Upravne, vodstvene in tehnične delavce uvrstite med strokovne le z odstotkom časa, ki ga uporabljajo za strokovno knjižničarsko delo. Manipulante prikažite v skupini drugi knjižnični delavci. 25. Pri prihodkih prikažite vsa sredstva, ne glede na to, če z njimi upravlja ustanovitelj, ki jih je imela knjižnica v enem letu, ter kdo jih je nakazal. Nesamostojne knjižnice prikažejo le lastni dohodek, ne pa npr. lastni dohodek cele inštitucije. Del, ki ga je knjižnici za njeno rabo namenila matična inštitucija se prikaže pri rubriki matična inštitucija. Enako velja za odhodke. 26. Prikažite porabo denarja, pri čemer pa investicije prikažemo ločeno in ne pod materialnimi stroški. Pri investicijah navedite tudi, kako ste zbrali denar. 27. Prikazujte število članstva za območje vaše osrednje knjižnice. Če bibliobus deluje na območju druge osrednje knjižnice, se njegovi člani s tega območja prikazujejo pri knjižnici naročniki ne pa pri knjižnici, kjer je sedež bibliobusa. Štejete samo člane, ki imajo svojo izkaznico in ta velja za vsa izposojevališča na območju osrednje knjižnice. Otroci so člani knjižnice, če so vpisani z dovoljenjem staršev. 29. Štejte obiskovalce, ki so obiskali izposojevališča knjižnične mreže na območju vaše osrednje knjižnice! - V rubriki "izposoja na dom" prikažete obiskovalce, ki ste jih evidentirali zaradi izposoje in podaljšanja gradiva na dom.Tu V rubriki "obiskovalec za informacije" štejete uporabnike naročenih informacij (30. in 31.1). - Obiskovalec prireditve je posameznik, ki je obiskal prireditve v določenem dnevu. Če je obiskal več prireditev v istem dnevu, se šteje tolikokrat, kolikor prireditev je obiskal. - Pod "drugo" štejemo samo obiskovalce knjižnice, ki si niso izposodili nobenega gradiva na dom ali v knjižnici. Njihov obisk je evidentiran zaradi vračila knjižničnega gradiva (če je vračilo opravljeno skupaj z izposojo ali podaljšanjem, se šteje obisk pri rubriki "izposoja na dom", ne tu), nenaročene informacije, odgovorov o prisotnosti knjige, faktografskih podatkov brez iskanja, sprememb osebnih podatkov ipd.. (Rezervacije beležite in prikazujete ločeno in jih štejete pod izposojo, ko so realizirane.) - Izsojo letnikov oz. posameznih številk serijskih publikacij na dom štejte kot izposojene enote pod neleposlovnim ali leposlovnim knjižnim gradivom. Pri štetju izposojenih enot upoštevajte tudi podaljšanja izposoje knjižničnega gradiva. - Izposojo premičnih zbirk, izposojo neknjižničnim ustanovam ne prikažete tu in tudi ne pri medknjižnični izposoji, ampak kot enkratno izposojo (premične zbirke) potujoče knjižnice v Dodatku. - Medknjižnično izposojo ne prikazujete v tem vprašanju. NUK, DMS, Splošnoizobraževalne knjiž. 99 30. Kopije izdela knjižnica iz gradiva knjižnice oz. za potrebe knjižnice, za svoje uporabnike in za nadomeščanje originalnega dokumenta v medknjižnični izposoji. Ne štejemo kopij, ki jih naredijo uporabniki sami (npr. za žetone na kopirnih strojih knjižnice). Enota štetja je število listov pri kopijah na papirju, pri mikro oblikah pa število fizičnih enot. 30. +31. Enota za merjenje naročenih informacij je odgovor na zastavljeno vprašanje ne glede na število pri tem uporabljenih virov; npr. 1 izpis za 1 uporabnika, 1 seznam priporočenih knjig za ure pravljic, isti seznam za drugega uporabnika se šteje kot ista informacija dana novemu uporabniku, 1 poizvedba na internetu, podana na disketi, 1 pisna računalniška poizvedba ipd. Pri ustni informaciji pa je enota odgovor na zastavljeno (vsebinsko, tematsko) vprašanje. Tu pa ne štejemo informacij o prisotnosti določenega gradiva v knjižnici niti števila uporabljenega gradiva. Tega prikažemo pri izposoji na dom oz. v knjižnici. 34. Skupno število obiskovalcev prireditev prikažite tudi pri vprašanju 28. V tabeli prikažite tudi prireditve, ki jih je knjižnica organizirala zunaj lastnih prostorov. Kadar sta dve ali več oblik združeni in opravljeni neprekinjeno za isto skupino obiskovalcev je to ena prireditev, npr: vrtec na obiskuje ena prireditev, čeprav ima ogled knjižnice in uro pravljic. 34.1. Navedite podatke za izobraževalne oblike, ki jih izvajate po programu informacijskega opismenjevanja uporabnikov, ki niso predstavitveni ogledi knjižnice: Število udeležencev pa prikažite tudi v rubriki obiskovalci prireditev pri vprašanju 28 in 34 (Drugo). 35. Odgovorijo knjižnice, ki imajo na svojem območju prebivalce italijanske ali madžarske narodnosti. To je le izvleček iz skupnega prikaza knjižnice. Drugi pa prečrtajo manjšino in napišejo marginalno skupino, za katero so oblikovali posebno zbirko. NUK, DMS, Splošnoizobraževalne knjiž. 100 SEZNAM SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC V LETU 2000 1. Zavod za kulturo, izobraževanje in šport LAVRIČEVA KNJIŽNICA Cesta IV. Prekomorske brigade 1 5270 Ajdovščina 2. KNJIŽNICA BREŽICE Trg izgnancev 12 b 8250 Brežice 3. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg la 3000 Celje 4. KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA Partizanska 9 1380 Cerknica 5. Zavod za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA Župančičeva 7 8340 Črnomelj 6. KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58 1230 Domžale 7. KNJIŽNICA DRAVOGRAD Koroška cesta 47 2370 Dravograd 8. LU Zavod za izobraževanje odraslih in mladine - OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Trg svobode 4 9250 Gornja Radgona 9. KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 1290 Grosuplje 10. Kultumo-rekreacijski center Hrastnik KNJIŽNICA Novi log 4 1430 Hrastnik 1 L MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA Ul. Sv. Barbare 4-5 5280 Idrija 101 12. KNJIŽNICA “MAKSE SAMSA” Titov trg 2 6250 Ilirska Bistrica 13. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1 6310 Izola 14. OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4 4270 Jesenice 15. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1 1240 Kamnik 16. KNJIŽNICA KOČEVJE Ljubljanska c. 6 1330 Kočevje 17. OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Trg Brolo 1 6000 Koper 18. OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Tavčarjeva ul. 41 4000 Kranj 19. VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26 8270 Krško 20. OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4 3270 Laško 21. Ljudska univerza Lenart, p.o., podružnica MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9 2230 Lenart v Slovenskih Goricah 22. KNJIŽNICA LENDAVA KONYVTAR LENDVA Partizanska 10 9220 Lendava 102 23. Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9 1270 Litija 24. KNJIŽNICA BEŽIGRAD Einspilerjeva 1 1000 Ljubljana 25. KNJIŽNICA TONA ŽUPANČIČA Gosposka 3 1000 Ljubljana 26. KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloška c. 61 1110 Ljubljana 27. KNJIŽNICA “PREŽIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIČ Tržaška 47 a 1111 Ljubljana 28. KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška c. 161 1000 Ljubljana 29. Zavod za kulturo in izobraževanje MATIČNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 2 9240 Ljutomer 30. KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44 1370 Logatec 31. MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2 2000 Maribor 32. LJUDSKA KNJIŽNICA p.o. Cesta bratstva in enotnosti 23 8330 Metlika 33. Zavod za kulturo - KNJIŽNICA Hribernikova 1 3330 Mozirje 34. POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA p.o. Grajska ul. 2 9000 Murska Sobota 103 35. GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Trg Edvarda Kardelja 4 5000 Nova Gorica 36. KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26, 28 8000 Novo mesto 37. KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Kolodvorska 9 2270 Ormož 38. MESTNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1 6330 Piran 39. KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5 6230 Postojna 40. KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Minoritski trg 1 2250 Ptuj 41. KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 2 2360 Radlje ob Dravi 42. KNJIŽNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27 4240 Radovljica 43. KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Na gradu 1 2390 Ravne na Koroškem 44. Javni zavod Miklova hiša KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Šeškova17 1310 Ribnica 45. Zveza kulturnih organizacij Sevnica OBČINSKA KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 Sevnica 46. KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1 6210 Sežana 104 47. KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec 48. KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16 2310 Slovenska Bistrica 49. ZAVOD ZA KULTURO KNJIŽNICA Mestni trg 4 3210 Slovenske Konjice 50. KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16 3230 Šentjur pri Celju 51. KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska 6 4220 Škofja Loka 52. Ljudska univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Aškerčev trg 20 3240 Šmarje pri Jelšah 53. KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Tumov drevored 6 5220 Tolmin 54. KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Ul. 1. junija 19 1420 Trbovlje 55. Center za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2 8210 Trebnje 56. KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA TRŽIČ Balos 4 4290 Tržič 57. Kulturni center “Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 5 3320 Velenje 105 58. CANKARJEVA KNJIŽNICA Tržaška 9b 1360 Vrhnika 59. Kulturni center - Delavski dom KNJIŽNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1 1410 Zagorje ob Savi 60. Zavod za kulturo Žalec OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9a 3310 Žalec 106