Srednjeiolske vesti. Začasni učni nacrt za srednje šole v Srbiji. Minister prosvete Davidovič je izdal začasni učni načrt za srednje šole v bivši kraljevini Srbiji. Načrt naj omogoči srbski mladini, da v pospešenem šolanju nadomesti vsaj deloma po vojni izgubljeni čas. Zanimivo in vse hvale vredno je, da minister prosvete tudi pri skrajšanju pouka ni pozabil na potrebo, da srbska mladina pozna kulturo celokupnega naroda. Tako so pri literaturi odrejene posebne ure za slovensko literaturo in književnost, in skozi pol leta se bo v osmem razredu gimnazije gojila na teden vsaj po eno uro slovenska literatura v svrho poznavanja našega narečja. V definitivnem učnem načrtu bo seveda odkazano spoznavanju naših razmer še mnogo vec prostora. Društvo slovenskih profesorjev ima v soboto, dne 12. t. m., ob pol 4. popoldne v risalnici 1. državne gimnazije v LjubIjani izredni občni zbor. Osebne vesti. Nameščeni so: na I. drž. gimnaziji v Ljubljani: kot učitelj za nemščino kot glavni predmet, laščino in grščino kot postranska predmeta dr. Jakob Kelemina, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu; kot učitelj za slovenščino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet Ivan Mazovec, suplent na državni realni gimnaziji v Ljubljani; kot učitelj za zgodovino kot glavni predmet dr. Matej Potočnik, profesor na državni realki v Idriji; na državni realni gimnaziji v Ljubljani: kot učitelj za slovenšcino kot glavni, klasično filologijo kot postranski predmet Martin Majcen, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu; kot učitelja za prirodopisje kot glavni, matematiko in fiziko kot postranska predmeta Bogomil Remec, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu, in dr. Gvidon Sajovic, profesor na državni realni gimnaziji v Ljubljani; na državni realki v Ljubljani: kot učitelj za matematiko in fiziko dr. Franc Čadež, profesor na državni realki v Idriji; kot učitelj za zemljepis in zgodovino dr. Dragotin Lončar, profesor na državni realki v Idriji, prideljen državni realni gimnaziji v Ljubljani; na državni gimnaziji v Novem mestu: kot učitelj za klasično filologijo kot glavni, slovenščino kot postranski predmet Peter Prosen, profesor na državni gimnaziji v Kranju. Štrajk na realni gimnaziji v Belovaru traja od 24. marca. Za razlog štrajku navajajo dijaki nazadnjaško ravnanje profesorjev in ravnateljev, ki so napravili iz šole — temnico. Kniiževnost in umetnost. Koncert »Ljubljanškega Zvona" v veliki dvorani Uniona dne 4. t. m. Dvorana je bila polna občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo izbran vzpored in z odobravanjem izrekalo priznanje pevcem in pevovodji. Nastop pevskega zbora — nekako 80 grl — je bil točen in je prical 0 hvalevredni disciplini, ki vlada v njem. Glasovi se prelivajo z enakomerno moejo v harmonično celoto. Boljša uglajenost se pozna moškim glasovom nego ženskim. Med temi so alti zrelejši od sopranov, ki silijo ponekod v ospredje. V moškem zboru so basi (II.) šibkejši, šele v p prihajajo do veljave. Moški zbor je prebil težko izkušnjo v Adamičevi BKregata se baba in devojka". Energija pevovodje Prelovca je srečno privedla karakteristično skladbo do učinkovitega uspeha. V Juvančevem _Izgubljenem cvetu" je moški zbor dovršeno odpel srednji del. Mešani zbor se je najbolj pospel v Krekovem .Vabilu", ki je skladba izredne miline. Zboru, ki se je loti. ni treba zgolj pevske zanesljivosti in spretnosti, temveč mora biti čuvstveno izobražen stati: mora na višini, ki reflektuje na umetniško merilo. Od starejših skladb smo čuli Ipavčevo »Ilirijo oživljeno", ki nas je — kaj vemo, zakaj? — bolj ogrela po besedilu nego po napevu. Foersterjeva »Razbita čaša" je v zadnjem stavku popolno uspela. Plemenito stremljenje do dovršenosti in umetniškega stvarjanja je značilna poteza v nastopu »Ljubljanskega Zvona". Čuvstvenost (AdamiSeva ^Zapuščeva") in virtuoznost (Mokanjčev ^Kozar") sta znamki unietnosti. Mislimo, da je dovolj izpricane ambicije, ki izvira ob vidnem stopnjevanju dozorevanja iz vztrajnosti im volje, koncentrovanih v pevovodjevi taktiki. Kralj večera (in obenem njegov suženj) je bil tenorist Rijavec, ki je umetnost skladateljevo prekoval v svoji duši v čisto zlato in ga radodarno sipal v dvorano. Na klavirju ga je spremljal kapelnik Ravnik s pobožno vdanostjo. Bil je lep večer: Zvezde žarijo pokojno, rože dehtijo opojno... Poslušali smo in živeli v kraljestvu pesmi. E. G. Nov učni pripomoček za pouk zgodovine je BKratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov", ki jo je spisal Matija P i r c, profesor v Mariboru. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani jo je z odlokom z dne 28. marca 1919, št. 1457, kot učni pripomoček srednješolski in Ijudskošolski mladini priporočilo. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v; prinaročbi nad 50 iztiskov dobe ucitelji in ueiteljice 10 °/o popusta. Razpošilja jo pisatelj Matija Pirc, profesor v Mariboru. Julij Bučar: Slovenski metuljar. — Navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko. Z morfobiološkim opisonj metulja v vseh preobrazbah. — S 15 slikami. Risal Danilo Bučar. — V Rudolfovem 1919. Tisk in založba Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Str. 103. Cena 5 K. — Na polju slovenske coološke literature izpolnuje to delo precejšnjo vrzel. Knjiga bodi svetovalka ob uporabi metode raziskovanja in vodnica ob orientaciji na majhnem sicer, pa vendar znamenitem torišču domače faune. Prvo poglavje govori o lovu na metulje, v drugem poglavju beremo o metuljereji, tretje poglavje obravnava mehčanje metuljev, v četrtem je govor o razpenjanju metuljev, peto daje nasvete o izboljševanju pokvarjenih metuljev, v šestem je obravnano urejevanje zbirk, sedmcKpa razpravlja o prometu z metulji. Knjiga je pisana z veliko ljubeznijo in temeljito strokovno vestnostjo. Pri posameznih poglavjih je omenjena pristojna literatura. Ni nobenega dvoma, da si knjiga pridobi obilico prijateljev, pa tudi v šole ji mora biti pot odprta. Uvrstimo jo v vse svoje zasebne in javne knjižnice! —e—g— Josipa Jurčiča zbrani spisi. D r u g a i z d a j a. Uredil d r. I v a n P r i j a t e 1.. Vabimo slovensko občinstvo na naročbo nove izdaje Jurčičevih zbranih spisov, s katerimi otvarja »Tiskovna zadruga« svoje izdanje »Slovenskih pisateljev«. Dosedanja Levčeva izdaja je deloma že pošla, deloma ne odgovarja modernim zahtevam izdanj klasikov. ker nam ne nudi vscga Jurčiča in je brez potrebnega literarnega tolmača. Zanimanje za literarna vprašanja med našim razumništvom raste. Odtod izvira potreba take izdaje, kakršna želi biti ta, ki hoče podati občinstvu vse Jurčičeye leposlovne izvirne in preložene, dovršene in nedovršene spise, njegove kritične in biografske eseje, publicistične podlistke, najvažnejše politične članke, pisateljev življenjepis in njegovo korespondenco. V urednikovih uvodih se naj označuje delo, obseženo y dotičnem zvezku, v zaključnihurednikovih opombah pa naj se pridružuje stvarni tolmač, opremljen s splošno zanlmivimi literarnimi beležkami in dopolnjujočimi podatki iz ostaline. — Po teh načeIih je uredil dr. Ivan Prijatelj Jurčičeve zbrane spise, ki izidejo približno v šestnajstih zvezkih, po obsegu dvakrat tolikili, kakor so bili Levčevi. Ravnokar je izšel prvi zvezek, ki prinaša na 528 straneh sledečo vsebino: Urednikov uvod. Pesml. Narodne pravljice in pripovedke (O Rojenicah. Pripovedka o beli kači. Stari vojščak. Pripovedka o sv. Gregorju. O angelu. O nadlogi. O bogatem kmetu in njegovi hčeri. Brat in ljubi. Kako so trije bratje hudiču služili. Kaj ni nikoli bilo in nikoll ne bo. Deklica in Pesoglavci.) — Obri in Avari. Kres pri Slovencih. Mogile pri Virju in narodna pravljica o njih. Slovenske narodne pripovedi in pravljice. Spomini na deda. (Zakrpana Višnja gora, raztrgan Žuženberk. Pozimski večer na slovenski prtji. Jama, po kateri se pride na drugi svet. K.aj se pripoveduje v Križmanovern prerokovanju.) — Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Jesensko noč med slovenskiml polharji. Juri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. — Cena broširani knjigi 12 K, s poštnino 70 vin. več. Naroča se pri »Tlskovni zadrugi« v Ljubljani, Sodna ulica b. ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organizačni davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec. 1918.) XVI. izkaz. Po 25 K: Fran, Malči in Poldi Jegljič — Dovje. Po 20 K: Vilma Kožuhova — Cmurek; Josip E. Mavrič — Sv. Trojica v Sl. gor. (Čestitamo k 30 letnici predsedovanja v učit. društvu Svetolenartskega okraja!); Marica Medvedova — Velika n. Cmurek; Lojze in Marija Marok — Dol. Nemška vas pri Trebnjem; Rumpret Drago — Sromlje; Flere Franjo, Zofija Mulaček-Suševa — Kranjska gora. Po 10 K: Baraga Janko — Koroška Bela; Cilka Erženova, Gabrijela Tominčeva in Olga Sušnikova — Sromlje; Marija Černetova — Kranjska gora; Gebauer Viljem — Šmihel p. Novo mesto; Iva Premelčeva -4 Tomišelj p. Ig-Studenec; Kutnar Ivan — Žužemberk. Po 7 K: Stojkovič Josip — D. M. v Polju. Po 5 K: Jamšek Fran, Sušnik Miroslav, Amalija Pinkova, Franja Preskerjeva in Štefi Scheligojeva — Rajhenburg; Knapič Janko, Pavlovič Ivan, Černej Ivan, Ivana Pillerjeva in Olga Knapičeva — Videm; Potcčnik Lojze — Ljubljana. — Današnji izkaz 307 K. Prej izkazanih 4755 K. Skupaj 5062 kron. Ivan Petrič, Ljubljana-Sp. Siška. LISTNICA UREDNIŠTVA. Naš prijatelj Jovan P. Jovanovič, pred vojno ucitelj in župan v Kragujevcu, sedaj na službovanju v ministrstvu notranjih del v Belgradu (Kosmajska ulica 35), je pisal našemu uredniku, da pozdravlja vse tovariše in tovarišice, imenoma Zemljanovo, Kalanovo, Dimnika, Jelenca, Režka, Šego, poudarjajojoč, da bi ga veselilo, ako bi se tudi ti oglasili. Vsem tem potom sporočamo to željo.  Štev. 194. Razpis učiteljske službe. Cezanjevci, šolski okraj Ljutomer, trirazredna ljudska šola, katoliški veronauk. Prošnje je vložiti do 15. majnika 1919 na krajni šolski svet v Cezanjevcih, pošta Ljutomer. Okrajni šolski svet Ljutomer, dne 31. sušca 1919. Predsednik: dr. Vavpotič s. r. Podaljšanje natecajnega roka. Vsled ukaza Višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 26. sušca 1919, št. 4418, se podaljša natečajni rok za vsa razpisana učria mesta v slovenjebistriškem šolskem okraju do 15. malega travna 1919, v mariborskem in svetolenarškem okraju pa do 15. dne velikega travna 1919, da bo i učnim osebam iz zasedenega ozemlja mogoče, se udeležiti natečaja. • Okrajni šolski svet Maribor, Slov. Bistrica in St. Lenart v Slov. gor., dne 31.sušca 1919. Predsednik: dr. Lajnšic s. r.