Slaba kalkulacija in njene posledice
v Rafineriji nafte v Bosanskem Brodu
Rafinerija nafte v Bosanakem Brodu je lani planiraia svojo prodzvodnjo na 9 milijard 993 nvi-lijonov dinarjev, pri čemer nap bi imela izgube 78 tisoč dinarjev.
Da bi krila izgubo in dobila sredstva za po-ravnavo anuitet (odplafiilo kreditov za investcije z obrestmi), za rezervnt sldad in rez-delitev med pt.rijetje.in in ljudskim odborom, je ralnerija zaprosila in dabila i. junija 1955 od zvezuega izvršnega sveta 200 milijonov dinarjev dotacije.
Toda osfcvarjeoa proizvodnja Im zaključni obrafcuoi podj&tja eta dafla nepričakovane reziiltate: plan so izpolnili po količini z 90,4«/o, po vrednosti pa z 88,1 »/e. Vendar pa so z manjšo proiz-vodnjo, kakor so jo planirall, dosegli 925 miiijonov dinarjev dobička! S sprejeto dotacijo je to zna&alo 1 mdlijardo 125 mi-lijoncv,
Reolnost plano in »prihrankin
Kaiko je prišlo do taike spre-membe? Oglejmo s\ nekaj več-Jih poetavk v doeeženem dobičfcu:
— v    pretoomoiskem    prevozu
nafte so dosegli nižje cene;
—  sredi   leta   se   je   zmanjšal davek na promeit na podlagi ne-kega  pozneje dobljenega sporo-čila, da je treba od davčne pod-lage  odbiti  rabat in blagajniški skonto;
—  na prenesen h zalogah goto-vib   proizvodov   se   je   dobiček »pcvečal«   za   147   miljjioltov   di-narjeiv, kai bi morali  vne&ti že v plansko kalk.ulaoijo;
—  s pogodbo z drugimi rafine. rijam; so do^egli  prihranke pri prevozu;
— pri    rabatu    so    prihranill 110 milijonov taiko, da so veldke kolačine  proizvodov  prodali  ne-katerini      kupcem      neposredno brez   posredovalcev.   Tem   kup-cem so priznal: samo del rabata.
Ce govorimo načelno, ne more noben plan v gospodarstvu slo-neti na suhih Stevilčnih podat-kih o rezultatu v prejšnjem obdobju. V plan je treba po pravilu vkljuiiti tudd vse mož-noeti za povečanje prodzvodnie in zn.&anje stroškov v obdobju, za katero se plan dela.
Rafinerija nafte v Bosanskem Brodiu pa je pri  lzdelavi  svoje
planske kalkulacije ravnala na-sprotno: prj plajiski kalkulaciji niso upoštevali 147 mil jonov dinarjev »dobičkac na zalogait končnih proizvodov, kar znaša skoraj tri četrtine zaprošene do-tacije. Prav tako je težiko opra-vičiti, da n.iso v planu vsaj de-lama vzeli v poštev možnosti racionalnejše organizacije trans-porta, neposredne prodaje blaga nekaterim kupcem in podcbno. Tako so na primer pri plačah d<wegli zelo visokd znižanje (v primerjavi s planom), iz česar bi lahiko skiepal:, da- je bila v planu zelo velika rezerva, ali pa da je znižanje plač prifcazano v zakfljučnem obračunu nereal-no na škodo plač v poskusnih obratih.
Lahko bi bili ugotovili, da jim dotacija ni potiebna
Lahko je predpostavdti, da na začetkoi leta ni bilo magoče vna_ prej videti vseh reaerv v planu in vseh možmosti za cenejšo pro. izvodnjo. Kan^no ]ahko predpo. stavimo tudi to, da komercialni ln knjigavodstiveiii aparat v pod-
BAZDELITEV DOBICKfi HRFINERUE
(v milijonih)
po zaključ. obračunD      Brez za 1.1955 (dotacijo)      dotacije
Znesek dob-čka
Davck (50 °/o)
Zakonskc obveznosti
Rezcrvni sklad
Anuitete
Okrajnemu Ijudskemn odborn
Ljndski republiki
Rafinerijl
Od tega
plače iz dobička
prispevek  za  socialno  zavarovanje sklad   za   samostojno   razpolaganje
1126                    926
463                    463
4                       4
12                      12
123                    123
185                    189
47                      47
292                       292
78                         37
33                     16
181                     79
jetju nl bil kos nalogi, da pri precej zapletenih pogojih tržišča izdela reatao plansko kalkula-cijo, Leprav je težko verjeti, da tako po-memibna gospodarska or-ganizacija ne bi :mela dobre take službe.
Toda kljub vsem tem pred-postaivkann ostane nekoliko dej-stev, ki ne kažejo odnosa rafi-nerije do družbenrih sredstev v lepi luM.
Dotacijo   je   dobila   rafinerija 4. jun ja,   to  pomeni  sreda   lan-skega leta. Vse dotlej so \z pod-jetja urgirah na raane atrani in pripravljali dokumentacijo, s ka-tero naj bi dokazali potrebo po dotaciji.   Taikiih   analiz   n:   sredi leta več mogoče delati saino na podlagl   podatkov   iz  prejšnjega leta.   Saj   so   znani   že   vsi   naj-važnejši     plaraaki     lnStrumenti. Obstoje pa  tudj  že   večmesečne izkušnje. Res je, da knjigovod-stvo  še nfima zaotorožene bilan-ce,   toda   težnje   finančnega   po-slovanja   ie   mogoče   že   precej dobro  videti.  Samo  glede dveta postavk sl  je  moralo  biti  pod-jetje  na jasnem  do  časa  pode-litve dotacije ali neposredrio po tem: znižanje v obra^imu davka na promet  in v  pre<nesenih za-lcgah koninih proizvodov. Oboje znaša v preteklem letu 70 nnili-jonov   ve<t   kakor   pa   sprejeta dotacija,   da   ne   omejijamo   še drugih veliikih št&vilk, kot je na primer prihramek pri prevozu in rabatu.
Na podlagl tega bj moralo vsaj tedaj bit. jasao, da dotacija ni potrebna.
Brezplačen kredit na račun skupnosti
" Kančno ni najbolij b:stveno vprašanje, kdaj je rafinerija spoznala, da ji dotecija n: po-trebna. Ce tega ne bj billo mo-goče ugotovitj med letom, bi pa prav lahko ugotovili med pri-pravami za letni obračun. V \rsakem primeru bi bilo nor-malno pričakovati, da bo pod-jetje prej ali kaaneje vrnilo dotacijo n da bo tudi storilo potretoe sklepe iz dejstva, da so biile s tem po • nepotrebnem obremenjene bilance zveze.
Do tega pa ni prišlo. Bafine-rija je vse do zdaj računala s sredstvi iz dotacije, kakor da jih je sama astvarila s svojim po-slovanjem .n kakor de je po-vsem razumljivo, da ji pripadajo. To lahko sklepamo lz dejstva, da S3 iz nekaterih sikladov podjelja trošili več, kakor pa so tj skladl znašalj brez dotacije.
Ker v samem podjetgu ni bilo pobude za vrnitev dotac.je celo takrat, ko so knjdgovoditveni dokumenti pokazali, da je očitno brezpredmetna, se je moraia po-zammati akupnost, da to stvar popravi.
Rerultat tega prl nas precej nenaivadnega primera je ta, da je ratinerija skoraj leto dnl linela na raizpolago brez potrebe breziplačen kredit v znesku 200 milnjonov dinarjev in da je otež-kočila učinkovrto uporabo teh sredstev za druge namene. Do-ločene reperkusije Pa bo po vmihd dotecije »bčutiJo pod-. jetje samo tam, kjer je, raču-najoč na dotac jo, prekoračilo aklade, ki jih je ustvarilo is lastnega  dobička.
Toda pri vsem tem je najvaž-nejši odnoe do sredstev skupno-«ti, ki je ob tej priložnosti prišel do izraiza v raf:nerijij Bosanaki Brod.
Ni se treba posebej zaustav-Ijati pri tem, koliko je v tem priimeru šlo za vprašanje po-manjkainja odgavomosti ali stro-kovnosti pri analizi finanfnega ^fanja podjetja, koldko pa za zavesten namen, da se tako za-držijo   zase-  sredstva   sfkupnosti.
Vsekaikor pa drži, da bd vse to nedvomno našlo drugačno reSi-tev, če bi od vsega začetka bolj odgovorno delali pri tej stvari. Prav verjetno sploh ne bi prišlo do zahteve po dotaciji, aili pa bi jo pravočasno umaiknili. To pS je v prvd vrsti odivisno, ali pa bl moralo biiti odvisno od organov delaivskeiga upravljanja.
M. Jakič