za koristi delavnega ljud-*tva v Ameriki
V slogi te moči
GLASILO SVO'BODOM 1 SEL JV IH SLO V'E JV C E V V AMEHIK.I
Od bofa do zmage!
Slovenic Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 11.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offioe at Chicago, Ilk, under Act oí March 3rd, 1879
Chicago, III., 14. marca 1913.
Kdor ne misli svobodno, se ne men boriti m svobode I
Leto XII.
Razgled posvetu.
Avstro-Ogrska\
Dunaj. — Usodepolna nesreča, ki bo zahtevala več človeških življenj, se je pripetila v znamenitem rudarskem mestu Kladno, na češkem. V Max-šohtu je po pomoti strojnika shruščata v globočino spenjača (šala), ki je bila napolnjena z delavci. Nič manje kot 22 premogarjev je težko poškodovanih in na mnogih se dvomi, da o-krevajo.
Belgrad. — Avstrijski ministr v Srbiji, baron Uigran pl. Abran-falifa, je obvestil premirja Pašič-a, da njegova vlada ne pripusti, da bi se srbske trupe udeležile obleganja trdnjave Skader, katero je namenjeno za glavno mesto Albanije. Zahteval je takojšnji odpoklic morebitnih trup, ki bi bile na poti v Skader.
Srbski ministr je odgovoril, da je po pogodbi Srbija zavezana pomagati ne da bi v ozir jemala bodočnost Skadra.
Zadeva je silno kočljiva, in z napetostjo se gleda daljno stališče, ki ga bo Avstrija zavzemala.
Nemčija.
Berolin. — Pruska vlada je deželnemu zboru1 predložila takozvano diaetpredlogo, ki vsebuje privoljenje zneska 135,600,000 mark za gradnje železnic. Predloga podrobno razobloži sledeče:
Nove proge: M. 27,500,000; poslopja: M. 25,000,000; lokomotive, vozovi itd. M. 7,500,000.
Berolin. — Nemci oziroma zvesti pripadniki Ilohenzollerjev proslavljajo 100 letnico upora proti cesarju Napoh "-vj T . ter njegovega poraza oktobra leta 1813 v mednarodni vojni pri Lipskem. V tej vojdi je bila moč Napoleona zlom-ljenja po združenih državah Prusije, Rusije, Avstrije in Švedske. Nemške države oziroma državice, takrat še ne unionizirane, bile so rešene jarma avtokrata.
Francija.
Paris. — Višji vojni svet, ki je imel sejo pod predsedstvom predsednika Poincare, se je soglasno izrekel za triletno službo pri vseh orožnih vrstah. Do tega sklepa se je prišlo po dolgem in temeljitem posvetovanju o položaju.
Verins. — Vsled eksplozije a-parata v kino-gledališču, je bilo 10 oseb smrtno, 46 pa več ali manje ranjenih.
Velikabritanija.
London. — Prvi izgred sufra-getk se je izvršil med sprevodom, ko sti dve ženski prodrle vrste pred St. James Park, nasproti Marlborough House, ko se je bližal kraljevi voz. Bile ste prijete od policije in potem še 5 drugih sufragetk aretiranih, ki so pri Whitehall hotele kralji izročiti neko prošnjo.
London. — Pet sufragetk, ki so hotele kralju izročiti prošnjo, je bilo obsojenih v 21 dnevni zapor.
Španija.
Madrid. — Po še ne popolnih
predležečih volilnih poročilih, je liberalna stranka zopet zmagala. Kakor se vidi je izvoljenih 95 liberalcev, 55 konservativcev, 8 republikancev' in 20 klerikalcev. Ministrski predsednik grof Roma-nomes ima večino za seboj.
Volitev se ni vršila brez rabuk; na severu dežele je prišlo do raznih spopadov med trupami in vladi prijaznimi elementi.
Kanada.
Edmonton, Alberta. — Celi trgovski blok v osrčju Edsons, Alta, je docela pogorel in trije požarni brambovci se nahajajo v bolnišnici zaradi hudih opeklin. Da se prepreči pogin, bilo je več zidov z dinamitom porušenih. Škoda se ceni na $50,000.
Guatamala.
Guatamala City. — V vzhodnem delu republike je bil močan potres, mesto Cuilapa in več sosedinih vasi je razdejanih. Predsednik Catrera, je podporno ekspedicijo poslal na kraj nesreče. — Sunlki so šli po velikem ozemlju in tudi tukaj so bili čutili, toda tukaj niso povzročili škode.
V Cuilapa in v bližnjih vaseh je veliko ljudi konec storilo, osobito mnogo šolskih otrok je življenje zgubilo.
Mehika.
Douglas, Ariz. — Rudniki v El Tigre, 40 milj od Douglasa oddaljeni, so prišli v roke iz 150 mož .obstoječe državne trupe, potem ko so pregnali Huertavo 100 mož broječo posadko. Le-ti so poskušali priti preko meje, toda državne trupe so jih zasledovale, jih došle ter jim odvzele orožje in municijo. Vladne trupe so imele izgube štiri mrtvece in sedem ranjencev predno so pobegnile. El Tigre je ameriško rudarsko mesto, ki leži vzhodno od Naozari-želez-nice.
Mexiko City. — Viente Segura, neki milijonar, ki je pred časom veliko množino orožja in municije v New Orleansu kupil, da oboroži en polk vstašev pod Felix Diazom, je sedaj to izročil predsedniku Huerta, da ojači novo vlado.
Laredo, Tex. —- Približno 30 mož regularne konjice so v bliži-nji Lampazos napadli 200 mož močno Carranza-vstaško trupo ; od onih 30 je 13 ubitih, 10 ranjenih in 4 so ujeti; ujeti so bili usmrčeni. Več sto mož je na poti, da ojačijo vladne trupe in ko to zg ;d: .sh: dili bodo novi spopadi.
Avstrijanec prijet.
Mexiko City. -—■ Neki avstrijski bankir po imenu Niegier, je bil če dni v Mehiki prijet na prošnjo avs tro - ogrskega poslanika. On se nahaja pod obtožbo ponevrjenja $30,000 in bo izročen. Sedaj sedi v zaporu.
Italija in Panama-razstava.
Rim. — Italijanska vlada je v poslanski zbornici naznanila, da se bo oficielno udeležila Panama-Pacifie-razstave v San Francisco; prosila je v to svrho za privoljitev $400,000.
Srbsko posojilo.
Genf, Švica. — Srbska vlada si je pri švicarskih bankah izposodila $6,000,000 proti 7% odstotkom obresti. Denar ima biti vrjen 3 mesece po mirovnem sklepu med Turčijo in zveznimi državami Balkana.
Odložil orožje.
Mexiko City. —- Rafael Tapia, znamenit vstaški vodja in odločen nasprotnik Huertov, se je pri Hidalgo s svojim moštvom vdal.
Zaprtje v parlamentu.
Ottowa, Ont. — Od leta 1896 ni -bilo v kanadskim parlamentu zaprtje, kot jo je sedaj povzročila mornarična predloga. Le-ta zahteva svoto $35,000,000 za gradnje vojnih ladij za materinsko deželo.
iPoslanska zbornica se je tri dni o zadevi posvetovala, ne da bi prišla do zakljtička.
Nemiri v San Domingo.
New York. — Po sem došlih poročilih, je nadškof Nouel odložil svoj urad začasnega predsednika republike San- Domingo ter odpotoval v Evropo. Domneva se, da padec Nouelove vlade, ki je bila ustanovljena z dogovorom vlade Zdr. držav po novejši revoluciji, je pripisati sovražnosti revolucionarnih voditeljev. Brigadni general Frank McIntyre, načelnik tirada za kolonialne zadeve, je dal to izjavo.
Razne novice.
Delavska rizika.
Los Angeles, Cal. — Pri Keen Brook na Santa Fe-železnici, prišlo je pri polaganju tira do dina-mitne razstrelbe. 15 oseb je usmrčenih in veliko ranjenih.
Štrajk se nadaljuje.
Boston, Mass. — Unija krojačev, ki šteje v tem mestu preko 3000 Slanov ter pripada k mednarodni krojaški uniji, je proglasila štrajk. Krojači zahtevajo skrajšanje tedenskega delavnega časa na 49 ur in zboljšanje plače za 15 odstotkov.
Patterson, N. J. — Stavkajočim delavcem tekstilne industrije se je pridružilo 3400 barvarjev in tkalcev v predmestu Lodi. Stavkarji trdijo, da 13,500 oseb sedaj stavka. Voditelji štrajka prerokujejo, da bo veliko od 600 tkalcev trakov delo odložilo, vsled česar bo v tem mestu prizadetih 60 tovarn.
Cleveland, O. — Iz sočutja do stavke delavcev v gumi tovarnah v Akron, O., od Industrial Workers of the World v Clevelandu odrejene stavke, je zavzela precejšno obširnost. Voditelji štrajka v Clevelandu so izjavili, da je najmanj 1000 delavcev in delavk tamošnjih gumitova-rn delo odložilo, kar tudi tovarnarji ne zanikujejo.
Grozna vožnja na morju.
Philadelphia. — V silno nerednem stanju, krovna oprava razbita. brez rešilnih čolnov, katere so odnesli valovi in mašinarija nerabna, je dospel tu sem angleški parnik “Ethyl”. Iz Narvick, Norveško, je bil odplul 3. januarja t@r imel blizo 60 dni grozen boj z nevihto in valovi. Navadna vožnja traja komaj 20 dni.
Smrtna kazen prenarejena.
St. Paul, Minn. — Državni senat Minnesote, je sprejel predlogo, po kateri se prenaredi zakon proti smrtni kazni v toliko, da v dosmrtno ječo obsojence, ki napadejo svoje čuvaje, se jih lahko u-smrti. Nadalje je senat sprejel — od zbornice že popred sprejeto — predlogo, po kateri v civilnih procesih desetim porotnikom pravico daje za pravorek, če se je porota 10 ur posvetovala, brez da bi do soglasja prišla.
Brez milosti.
New York. — Kakor ameriški konzuli poročajo, so republike Venezuela, Columbia iu Ni.karagua sklenile, da zabranijo Castru vstop v imenovane dežele.
'Castro se smeje nad to vestjo in pravi, da ne namerava Vprizoriti nobene revolucije in ne misli se povrnil v katero imenovanih republik. On misli povrniti se v Evropo. —
Niso smeti.
Cleveland, O. —- Na podlagi določbe Shermanovega zakona, je pred tukajšnjem zveznem sodiščem Great Eastern Clay Products Co., South River, N. J., proti National Fire Proofing Co., Pittsburg, vložila tožbo za povrnitev zneska $1,921,011.99.
Živi razglašeni mrtvim.
San Antonio, Texas. — Emilio in Ravul Madero, brata nesrečnega bivšega predsednika Mehike, katera sta bila v zadnjih desetih dneh opetovano mrtvim proglašena, sta prejezdila 600 milj daljave preko Marthon, in dospela v Texas, kjer sta prekoračila mejo. Dvakrat sta bila na tej nevarni poti napadena in dvakrat sta komaj u-šla usodi, da bi bila spoznana in sovražniku izročena.
DELO DOBE izkušeni operatorji na ženskih slamnikih. Dobra pla-ča.Eiger Bros., 1249 Wabash ave., blizu 12 ceste, Chicago.
Državna zemljišča (Homestead) za podrinjence.
Chicago, 111. — Po večkratnem odlogu, je pred zveznim sodnikom Landisom pričel proces proti Albert C. Frost in štirim drugim kapitalistom, katere zvezna vlada toži, da so jo ogoljufali za premogovni svet v vrednosti $10,000,000. Obtoženi so baje dotični svet, kot Homestead za podrinjence (slamnate možice) pridobili. Tudi v i-menu mnogih v premogovnikih vposi enih so obtoženi obširna zemljišča pridobili, a zase obdržali.
Obtožba je bila vložena že leta 1911 in sicer proti Albert C. Frost, 'Chicago; Geo. M. Seard, Chicago : Pierre G. Beak, Chicago; Frank Watson, Spokane, Wasb.; George A. Bali, Muncie, Ind. in Duncan M. Stewart, Seward, Alaska. Poslednjemu ni treba proces prestajati. — Na predlog distriktnega pravdnika Wilkerson, je uničena obtožba proti njemu, ker je pred štirimi leti izstopil iz dozdevne zarote. ter je zadeva zastarela.
Izbor porotnikov, je trajal celi dan.
838 ladij izgubljenih v enem letu.
Po razglašeni statistiki od “Burean Veritas”, se je leta 1912, kolikor je do sedaj dognano, 838 morskih ladij popolnoma pogubilo, in sicer 510 jadernic z 216,177 čistih register ton in 328 parnikov s 612,450 kosmatih register ton. Med njim je bilo 39 nemških: 20 parnikov in 19 jadernic. Potem še kaže statistika 5798 ladij, ki so bile poškodovane vsled raznih nezgod, kot požar, naseda, kolizije itd. Med temi poškodovanimi la-di jami je 607 nemških.
Texas proti Standard Oil.
Greenville, Tex. — Država Texas je vložila tožbe za izključitev proti Standard Oil Company of New Jersey, Standard Oil Co. of New York, Magnolia Petroleum Co. of Texas in Corsicana Petroleum Co. of Texas. Obtožene družbe so se baje pregrešile proti državnemu antitrust-izakonu.
Ryan zopet predsednik.
Indianapolis. — Frank Ryan, dosedanji predsednik mednarodnih strokovnih delavcev mostov in jeklenih zgradb in eden v zvezi s senzačnim dinamitnim procesom Obsojenih, je bil 6. t. m. za predsednika unije ponovno izvoljen. — Volitev se je vršila za zaprtimi vrati in. nje posameznosti niso znane. —
Inaugurad j ski stroški.
Washington. — Stroški inauguracije Woodrow Wilsona za predsednika 'Zdr. dnžav znašajo približno $73,000. 'Stroški meščanskega komiteja pridejo na $48,000 in skupni prijemki znašajo okroglo $34,000. Primanjkljaj $14,000 je jamče n po garancijskem fondu $88,000, ki je bil v WaShingtonu zagotovljen. Inauguraeijski odbor kongresa je izdal v to svrho dovoljeni znesek $25,000.
Mnogo ranjenih.
Manila. — Iz Jolo, kjer že nekaj tednov vlada vstaja Morosov, je s transportnim parnikom 32 ranjenih ameriških vojakov sem dospelo. Kakor oni pravijo, je en teden sem ves otok v puntu. Veliko resnih spopadk se je vršilo, pri katerih je bilo število Amerikan-cev ne samo ranjenih, marveč tudi ubitih. Vlada prikriva vsa poročila iz Jolo.
Govorica ali dejstvo?
Carigrad. — Vsled potopa britanskega parnika “Calvados”, dne 1. t. m. v Marmara-morju, je 200 popotnikov in moštva konec storilo.
Porfiro Diaz na potovanju.
Kajira. — Ekspredsednik Porfirio Diaz iz Mehike, je od tukaj odpotoval v Alexandri.jo. Od tam pojde v Italijo.
Grozovita eksplozija na krovu ladje.
Baltimore, Md. — Angleški parnik “Alum Chime,” kateri je kot tovor vozil veliko množino dinamita, je bil 7. t. m. ob vhodu v pristanišče, 20 milj od mesta v zrak pognan.
Po drugem poročilu, je neki vlačni parnik vozil nevaren tovor, ki je pa bil samo par čevljev od omenjenega parnika oddaljen, ter sta obedva parnika popolnoma razdejana.
Parnik je imel 23 mornarjev, a na vlačnem parniku, je bilo samo nekaj mož. Kapitan in prvi častnik sta bila na kopnem.
Baltimore, Md. — Policija poroča, da sta britanski parnik in neki vlačni parnik postala žrtev dinamitne razstrellbe, pri kateri so 4 osebe usmrčene, 25 je pa ranjenih.
Mnenje kroži, da se je razstrel-ba zgodila na ladji, ki jo je parnik imel na vlačilni vrvi. Dinamita je bilo 250 ton, ki je baje bil namenjen v Panama. Mrtvih je več kot označeno, toda število še ni dognano.
Voda jih je spreobrnila.
Pittsburg, Pa. — Policijska rezerva Lawrence distrikta, je bila pozvana k podjetju 'Crucible Steel Company, kjer je bilo na dvorišču podjetja 900 stavbarjev s tem vposlenih, da so svoje sodelavce, ki so do sedaj pasivni bili, z vodo prisilili, da. v vrste štrajkarjev vstopijo.
Upornike so štrajkarji držali in jim po cerih ogromne curke vode v obraz brizgali. Tistim, ki se tudi po tej proceduri niso hoteli pokoriti, vtaknili so cevi v goltanec. — To nasilno “prigovarjanje”, je bilo že končano, ko je došla policija. Lečenje z vodo je bilo prav vspešno. Delavci, ki so bili podvrženi “lečenju”, so obljubili, da delo odložijo in drugi, ki so bili svedoki procedure, so se stavkar-jem pridružili, predno je bilo treba eksperimentacije.
Naseden.
Key West, Fla. -—- Britanski parnik “Hewth Head”, je na vi-sočini od Mêlasses blizo obrežja zavozil na kleč. Zvezni carinski kotar “Miami”, je prihitel na pomoč brodolomcev. Ljudi ni pokončanih.
Rojake opozarjamo
na oglas Kasparjeve državne banke v Chicagi, ki se nahaja na notranji strani našega lista. Resnici na ljubo naj konštatujemo, da ta banka je zanesljiva in varna in da mi financijelno poslujemo ž njo že od kar smo v Chicagi. Rojkom jo priporočamo.
Važna predloga v državi Illinois.
Springfield. — Senator Waiter Jones, je vložil resolucijo kot dodatek k državni ustavi. Resolucija zadeva razveljavo sodnijskih razsodb. Predloga zahteva omejitev sodnikove oblasti, po kateri bi bilo v bodoče nemožno, razglašene zakone proglasiti kot neustavne.
Predloga se podpira s tem, da postava, ki je bila sprejeta po dvakratnem čitanju v zbornici in po ljudskem glasovanju, se ne more zavreči od kakšnega sodišča.
Predloga vsebuje dve važni točki. Če sodnik kakšen zakon proglasi za neustaven, po tem zna legislatura ali pa volilci z vlogo za-htevaJti, da se o zadevi razspravlja v poslanski zbornici. Ako se v raz-spravi zakon odobri, tedaj je sodnikova .razsodba ničeva in Zakon ostane pravomočen.
Konečno daje predloga legisla-turi skupno z narodom isto avtoriteto, kot jo imajo angleški parlament in nemški državni ¡zbor.
Če je kakšen predlog sprejet v legislaturi po dvakratnem čitanju in od ljudstva potom glasovanja odobren, po tem ostane zakon.
Ez Balkana.
Najnovejša poročila.
Atene. — Dne 6. t. m. se je turška trdnjava Janina, ključ k provinci Epirus, s posadko 32,000 mož, Grkom predala.
Predigra je bil silno hud boj, in 2 dni in 2 noči je grško in srbsko topništvo neprenehoma trdnjavo bombardiralo.
Prvi dan so obleganci v mesto vrgli blizo 30,000 strelov, in turški topovi so morali polagoma u-molkniti.
Taktika grških poveljnikov je bila Turke uveriti, da se pripravlja naval od desne strani. Komaj je obramba topove tja pripravila, se je pričel napad od nasprotne strani in sicer s podvojeno močjo, kot se je popred vršil.
Grozna zmešnjava v trdnjavi je bila posledica in poveljnik trdnjave je zjutraj ob 6. uri po parla-menterju naznanil, da se trdnjava poda.
Padec Janine je bil grškemu prestolonasledniku naznanjen s sledečo brzojavko:
Enimaza, ob 6. uri zjutraj. — “Grške trupe so zavzele forte pred Janino in trdnjava se od leve strani obstreljuje. Ravnokar poveljnik trdnjave naznanja, da je pripravljen k predaji.”
Atene. — Poveljnik trdnjave Janina, Essad paša, je Grkom naredil ponudbo, da trdnjavo izroči proti gotovim privoljenjem. Kot povod k tem sklepu se označi sijajna zmaga, ki so jo grške trupe dosegle pred trdnjavo.
Dunaj. — Turška križarka “Ha-midij”, je uničila 3 grške transportne parnike s srbskimi trapami na krovu, ki so bile na potu v Skader.
London. — Brzojavka iz Carigrada na “Daily News” pravi, da Shukri paša poroča, da se Drino-polje dalj se more vzdržati, ob e-nem poprašujoč, kako se ima vesti glede kapitulacijskih pogojev. Druga brzojavka iz Carigrada na “Pošto”, javlja, da se je Enver paša z" 20,000 možmi vtaboril v San Stefano, da zabrani pohod v Carigrad. Grozni viharni meteži branijo večje vojaške operacije.
London. — Poročilo iz Carigrada pravi, da Ever beg stoji z
20,000	vojaki v San Stefano, da se jim nasproti postavi za slučaj če zavezniki prodro Čataldške črte iu prodirajo proti Carigradu.
Grške izgube na dan zavzetja Janine, se cenijo na okoli 1800 mož.
Carigrad. — Uradno se poroča, da je bilo Drinopolje dva dni bombardirano. V soboto je vladal mir. Trdnjava je vsled topljenega snega pravcato jezero.
London. — Bati se je, da bo tudi nameravano novo mirovno pogajanje nevspešno in sicer zaradi vprašanja vojne odškodnine.
Carigrad. — Zaradi namišljene zarote, je bilo ustreljenih 50 A-rabcev nekega turškega polka, ki .je stražil vhod v Dardanelle. — To se je storilo, da se “ustanovi zgled”.
Arabci so bili ravnokar pritegnjeni iz vročega podnebja ter se izrazili, da ne morejo prenašati barbarskega, ¡mrazu.
DENARJE V STARO DOMOVINO
polil jamo:
za $ 10.30 .................   50	kron,
za $	20.40	  100	kron,
za * 40.80 .................. 200	kron,
ža 8 81 .fO.................. 400	kron,
za $ 102.00 ................. 500	kron,
Za $ 203.50 ................ 1000	kron,
za S 406 00 .......,....... 2000 kron,
za $1015.00 ................ 5000	kron-
Poštarina je rSteta pri teh ¡»votah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuie c.kr.poštno hranilni urad y 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, vefije zneske po Domestic PostalMoney Orrter alt pa New York Bank Draft:
FRANK SASSER CO.
82 OoOlMd St, Nsw Task 10484,Clstt Ass., N. E.	Otovslssd. (Mils
rOD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. SPISAL JAKOB BEDENEK.
_______________________________Ji
(Nadaljevanje.) DRUGI DEL. XII.
Blaga cesarica Marija Terezija je zatisnila oči dne 29. novembra 1780., in njen naslednik, sin cesar Jožef II., dobil je sedaj popolno oblast v svoje roke. Ta vladar po svoji naravi ni bil slab; vroča želja, vselej najboljše izumiti in o-srečiti svoje podložnike, zavajala ga je pa čestokrat do določeb in dejanj, katerih se je cesar bridko kesal pred smrtjo. Zlasti je hotel vse, kar se ni strinjalo z njegovimi nazori, odpraviti in nadomestiti z novim. Marsikdaj je pogodil, mnogokrat je pa tudi le samo mimo mahnil. Vendar je hitel tako, da je dejal pruski kralj Fric: “ICesar stori vselej že drugi korak, predno je prvega dovršil!” Kaj je bilo temu vzrok? Tedanji duh časa, duh modroslovja, ki se je s francoskega v osemnajstem stoletji razširil po vsi Evropi. Cesar Jožef je že, mlad princ, strastno prebiral spise tedaj povsod proslavljanega francoskega modroslovca Volterja, da, prebiral toliko časa, da je znal nekatere celo na pamet. Vendar ni vselej ravnal po njih. Zlasti mu ni prišlo .nikdar na um, da bi bil hotel uničiti krščanstvo, kar so brez izjeme namerjali francoski modrijani, pač pa ga je hotel v državi svoji postaviti na podlago razuma.
V narodnostnem oziru ocenjati cesarja Jožefa II., zdi se mi popolnoma neprimerno iz tega vzroka, ker je tedaj narodna zavest še popolnoma spala po Evropi. Le tiste naordnosti so se zavedale svojega življenja, ki so bile zajedno celotne države in te le kot države dotične narodnosti, ne kot narodnosti same. Vse drugo je delalo tlako, dajalo desetino, molčalo in trpelo.
Velike zasluge pa si je pridobil cesar Jožef na vojnem polji, kjer je tudi skoro obrnil vse narobe. Zlasti topništvo se je dvignilo za njega vlade na stopinjo, da so je sosedne države zavidale; in prav ta preobrat je povzdvignil avstrijsko topništvo na vrhunec spretnosti in slave, kjer stoji še dandanes. Jeden tistih mož, ki so posvetili preobratu in povzdigi avstrijskega topništva vse svoje duševne in telesne moči in so noč in dan neutrudno delali na to, bil je pa ravno naš junak, dosedanji inže-ner Jurij Veha.
Pogumno, četudi nekoliko tesnega srca, potrkal je nekega lepega dne meseca septembra na pisarno topniškega zapovedništva na Dunaji.
“'Notri,” zarenči mogočen glas, in Jurij vstopi.
“Kaj bi radi?” vpraša častnik in meri došileca od nog do glave.
“K topništvu bi prosil sprejema,” odgovori Veha.
“Kako se pišete, kdo ste in odkod?”
“Jurij Vega, inžener iz Ljubljane, doma na Zagorici pri Moravčah.”
“Tako, tako,” renči častnik nadporočnik pri poveljiništvu drugega topniškega polka, “ali imate kaj izpričeval s sabo?”
“Imam,” odgovori Vega, seže v žep in jih izroči častniku.
“Kako ste rekli, da se pišete: ‘Vega’, ali ne? Tu v iizprieevalih pa stoji pisano ‘Veha’. Kako naj si to razlagam?”
“Gospod, odslej, ako Vas je namreč volja sprejeti me v Vaš ponosni kor, kamor me vleče srce, pisal se bodem pred vsem svetom Jurij Vega. Imam za to izpremem-bo jako tehtne vzroke. Ime Veha je po mojem rojstnem kraji jako razširjeno, ali tudi jako popačeno. Jedno in tisto ime se nahaja v krstnih bukvah pisano:	Vecha,
Veha, Veicha, Veiha, Weia, Veja, Veva, itd. Vidite, to ni vse skupaj nič. Jaz sem kot človek, ki se je vse dosedanje življenje večinoma bavil le s številkami, navajen stroge določnosti, katere pa žal bridko pogrešam ravno v svojem imeni. Da odpravim nedostatnost, sklenil sem ime izpremeniti in i-
menoval se bodem odslej Jurij Vega! S tem mislim, da zarinem zapah vsakojakim daljnim izpre-membam svojega imena.”*)
“Meni je prav. Kolikor se spominjam, živi na Španskem v Ka-.stiliji plemenitaška rodbina, iz katere se je porodil celo pesnik Feliks Lope de Vega Carpió. Glejte, da bodete ustanovitelj slično sloveče rodovine pri nas.”
“Nimam nadeje, gospod, ker se ne mislim nikdar ženiti.”
Častnik je odgovor preslišal, morda ker se mu ni zdelo umestno, da bi se izpuščal v daljši pogovor z vojaškim novincem. Določil je samo, naj se Vega jutri dopoldne oglasi do osmi uri k po-skušinji, in s tem je Vega opravil.
'Drugo jutro ise zbere v priboč-ništviu poleg Vege še nekaj drugih mladeničev iz 'boljših dunajskih rodbin, ki so vsi želeli biti častniki pri tolpništvu -— to seveda šele s čaisama. Vsi so čakali po-skušinije, in ne bodem lagal, ako rečem, da je razven Vege vsem u-tripalo srce, kakor človeku, obsojenemu na smrt. Čaistnik pri topništvu biti, bilo je že tedaj jako imenitno, ker je moral biti dotič-nik re:s vrlo podkovan v vednostih, zlasti v matematiki, da so mu priznali to dostojanstvo.
iPrilbdčtaik odvede mladeniče v šollsko sobo, kjer stoji več poidol-gastih miz s stoli druga za drugo. Ondu- karudidatje sedejo.
Drug za drugim jamejo prihajati topniški častniki; ob osmih so zlbrani vsi. Poskušinlja se prične iz raznih predmetov, kakor so bili: zemljepis j e, zgodovina, Spisje in matematika. V prvih treh predmetih izprašujejo častniki drug za drugim navzoče mladeniče:	No,
reči moram, da se je poskušinja sploh obnesla povoljno. Da se je Vega v vseh vprašanjih odlikoval z nekako točnostjo in natančnostjo, mislim, da mi ni treba po-vdarjati posebe. Odgovarjal je sploh tako, da ga je vSe gledalo.
Sedaj se zasliši zunaj znak iz trobent. General pride k izkušnji, in matematika je na vrsti, častniki si, kar ¡se da, hitro poravnajo obleko, kajti general grof Colloredo (Prav tisti grof Colloredo je to, po katerem se imenuje današnji štajersfco-kranjski 4. polk trdnjavskega topništva na vekov veke. Gp. pils.) je sicer dober ali strogo natančen gospod. Vse stoji, kakor pribito.
“Dobro, že dobro, otroci moji,” oglasi se general grof Colloredo in mahne z roko, “le sedite. No, kako je z mladeniči? Ali kaj kaže?” vpraša dobrosrčni mož zajedno e as't n i k e -p r o f es o r j e.
“Večinoma dobro,”, odgovori najstarejši v imeni vseh, “drugi predmeti so končani, le matematika še ne.”
“Začnimo,” ukaže grof Colloredo in se obrne do .pribočnika, naj mu kandidate predstavi po imeni. Ko ise to zgodi, pokliče general: “Prostovoljec Čik!”
Mladenič osemnajstih let, velike postave, lepo zrasel, dobro rejen in pogumen, ¡stopi pred generala in mu ponudi nekaj pismu podobnega.
“Kaj pa je, da mi molite pod nos?” vpraša ga general.
“Priporočilno pismo mojega o-čeita, gospod general. Moj oče ima čast, da pozna gospoda generala.” “Že verjamem. Mislim, da se ga tudi jaz spominjam; ali če mi ti-sto-le stvar izročite po izkušnji, vsprejuiem jo rad. Kako pa je kandidat sploh odgovarjal do sedaj, gospod pribočnik?”
Pribočnik zmaje z rameni in mrmra nekaj o plitvi vednosti.
“No, nič ne dé, bodemo mu pa sedaj potipali za žilico, kako mu bije v matematiki,” pravi general. “Stopite k tabli. Pati se Vam ni, kajti izveistno 'ste se že sami
*) Po mnenje mi je razodel g. prof. Hauptmann v Gradci, ki mi je podal tudi izkaz 15 različnih o-blik tega imena, nahajajočega se v moravskih krstnih bukvah.
prepričali, da Vais ne mislimo dejati iz kože.”
Prostovoljec čik v navadnem 'življenji nikakor ni bil napačen ali celo -strahopeten človek. Hej, kako so ga dobro poznale natakarice kot gada v pravem pomenu besede; ali ¡Bog ve, zakaj se mn daines tako šibe kolena, ko se postavi k tabli!
‘‘-Dokažite nam ‘oslovski most’, ali če bi tega ne razumeli, nauk Pitagorov o pravokotnem trikotniku,” narekuje general nalogo.
'čik potegne nekaj jako dvojbenih črt na tablo, o katerih bi niti Vega ne bil mogel dokazati, da so le količkaj v zvezi s pravokotnim trikotnikom in njegovim svetov-noznanim -pravilom grškega mojstra Pitagore. General je skoro spoznal, da tukaj Pitagor ne bode žel slave, in je jel jako pomenljivo pokašlijevati. Ko se pa kandidat le ne pripravi, da bi prvi AH postavil na tablo, zarenči general “Kjer nič ni, ondu- celo vojska iz gubi! Dokažite nam, kaj je pravokoten trikotnik? Morda se tu čaistno odrežete?”
Žal, da tudi tu ni šlo dalje, ne go do nekaterih jako dvojbenih črt, o katerih se ni znalo, -ali so znamenje, kakršno so imeli tiis-ti čas povsod na durih zarisano kredo, kjer je ljudi mora tlačila ali ¡Bog -ve, kaj si je mislil kandidat.
General grof Colloredo se zardi do čela. Jeza ga obide, da ■zdajci zakriči: “iStrela božja, kaj pa je -to! Kaj li hoče ta posto-pač pri nas? Nam ni Bogu zlati čas krasti? Meni nič tehi nič prinese takoj priporočilno pisano s salbo in me hoče pretrapiti, da je sin mesarja Čika, takega poštenjaka Sram Vas 'bodi! Oče Vaš je tak poštenjak od nog do glave in ima tako zale hčere, da ljudje kar gledajo za njimi, Vi pa niti čez ‘o s lovski most’ ne morete! Kam pa vendar hočete? Ej, kaj bi se je zil! Napravite mi vsaksebi ondu dve piki na taibli! Tako! Tukaj Vatm bo vsaj nekaj znano iz matematike. Katera je najkrajša pot med tema -dvema pikama?”
“Ravna pot, gospod general,’ odgovori Čik, in si zajedno globoko oddahne, češ: “Sedaj pa že pojde!”
“Dolbro, dobro,” vzklikne gene ral, “.sedaj pa glej ti, namiljo-n^ki lenuh, da se po m a tem a-t i.š k o - r a v ;i i poti, kar najhitreje izgubiš do mov! To mi je že od sile, tak kandidat, vrag ga odnesi!”
'Mladenič se res ne obira dolgo temiveč skoro izgine med durimi šolske sobe. Na veliko srečo je šla matematika -drugim kandidatom še iprecej dobro izipod krede, kar je generala takoj izdatno potola žilo. Poslednji na vrsti je bil Ve ga. Generala so častniki že prej opozorili nanj in tudi niso zarnol Šali, da je bil že v civilni službi za iniženerja.
“Strela božja, na tega človeka sem pa radoveden, česa išče pri nas; ali je res veleum prve vrste, ali pa grozno neumen tepec. Sred nje mere tu ni, sicer -bi bil ostal \ cesarski službi, kjer je bil,” mrmra general bliže stoječim častnikom.
Pribočnik ga pokliče, in Vega stopi k tabli. General ga najprej potiplje za žilo v jednačbah. Iz vsake vrste -mu da po jedno nalogo, katere Vega sproti rešuje, kakor bi orehe tolkel. Nato pričneta s trikotomerstvom, za tem s sferič-nim trikotomerstvom, -z analiti-ko, in končno mu da izvajati logaritem dekadiškega številoslovja. -— Kar so tu častniki videli, ni še svoj živ dan doživel nobeden. Človek, ki pride iza bombard ir ja služit, igra se s številkami v težavnih račtmi-h, pri katerih bi si marsikdo po vso noč belil glavo. Z vragom mora biti v zvezi! Celo generalu je Vegova -spretnost -sapo zaprla. Oči si je jel meti, da se prepriča, ali se mu -sanja ali je resnica, kar vidi in sliši. Nekaj časa mož molči in strmi. Ko mu je pa že vsega preveč, pravi Vegi: “Zadosti 'bodi, sin moj, sicer nam u-tegnete .s svojimi računi še kosilo pogubiti. Da ste res inžener. dokazali ste — ne z izipričevalom cesarske vlade, temveč tukaj pred. koimMjo is kredo v roci. Vaše pisano izpričevalo niti senca ni tega. kar ¡ste nam dokazali, da znate.
M®®®®®®®®®®®®®«®®®?®®®®®®®®®®®«® 'S«®®®®!
®
&
“Oh!
Moja glava!”
@5
m
m
m
m
a
m
To je navad na pritožba tistih, ki tipijo vsled glavobola. Ni vam treba tipeti, ako na prvi -prikaz napada vzamete
Severove Praške zoper glavobol
Severa’s Wafers for Headache & Neuralgia.
Cena 25 centov za 12 praškov.
Mnoge so bolezni,
®.
m
ki so učinek nečiste slabe ali pičle krvi. (gj Bule, ogrce, uljesa, otekline, žive rane ® m kožne bolezni so znamenja nečiste krvi.
Severov
Krvočistllec
®
®
®
®
(Severa’s Blood Purifier)
m ® ®
prežene take bolezni, odpravi opahke, jgj naredi kri čisto in okrepča celi ustroj. ^
'Poskusite ga ! Ne vzemite druzega !
Cena $1.00 steklenica.
®
Vsa Severova zdravila so naprodaj v lekarnah. Ako jih vaš lekarnar nima, jih
vam dobi. Ako ne, pišite na:
Povejte mi, zakaj ste popustili inženirski stan in ste se oglasili pri nas?”
“Gospod -general, vplivalo je družin&ko razmerje. Sestro so mi prijeli in zaprli ter so je postavili pred sodbo, ker jo je ciganski človek ovadil za c operni« o.”
* ‘ Budala neumna ! ’ ’ vzklikne general.
(Dalje prihodnjič.)
Rojaki v Evelethu !
-V nedeljo dne 9. t. m. se bode u-stanovilo podporno društvo katerega nameravamo priklopiti k S. S. P. Z. Ustanovni shod se bo vršil pri Ivanu Pogačniku, na 43 Norman Ave. (Payai Location). Kdor hoče pristopiti v društvo na-j pride na ta dhod. Vsak je dobrodošel.
Delo enega trenotka.
Nihče ne ve kaj ima zanj v zalogi prihodnji trenotek. Mogoče i-ma največjo nesrečo, mogoče pa tudi veliko nesrečo. Danes se počutimo zdrave in močne in jutri pa smo lahko hudo bolni. Vsled tako naglega preminjanja našega zdravja, /bi morali biti vedno pripravljeni za slabe posledice. Jako dobro zdravilo za vsako slabo po-čutenje in preprečenje bolezni je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo hitro izgnalo iz telesa vse kar je nerabno, bo stimuliralo prebavne organe ir jih ojačilo za njihovo delo. Čište nije telesa ne povzroča nobenih neugodnosti. Rabite to zdravilo za zaprtje, zgubo teka, neprebavnost, glavobol, bolečine v drobu. V le karnah. -Tos. T-riner, 1333—1339 S. Ashland Ave. Za revmatizem in nevraližijo poskusite Trinerjev Liniment.	(Advertisement.)
Največja in najstareja lekarna v Chicagi
C. G. FOUČEK
Lekarnar 25 let
1801 Center ave. vogal 18. cesta
Kedar potrebujete zdravila, ali tokarsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušenl češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlati nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
C. G. Fouček 1801 Centre Ave. CHICAGO
Prodajam šifkarte za vse linije In izdelujemo vse notarsko posle, kot: pooblastila, kupne pogodbo, pobotnice, potrdila Itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.
f—@~©— @—©—©—©-©—©—©—©—©—©-
©—©
©
©
©
®
I
©
PIRUHE
Ko pride spomlad,
se nemo-rete ¡zanesti na vreme, ampak lahko se zanesete na Severov Creme (Se vera’-s Face Cream), ki neverjetno hitro ozdravi vnetje kože katero povzročajo vetri. O-zdravi tudi raizpokle ustnice in roke. Očisti in omehča kožo ter je naredi lep-o in volno. Vedna raba povzroči stalne dobre uči-nke. Naprodaj v lekarnah. Cena 25 centov. Zagotovite se da dobite Se-ve-rovega. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
SLOVENEC, star 30 let, neoženjen, knjigovodja, zmožen več jezikov, išče primerne službe. Najbolj ga veseli lesna trgovina. Vajen je vseh del. 'Spričevala o njegovem delovanju so na razpolago. Več se izve pri uredništvu Gl. Svobode.	3-14
f Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
I BINGO CIGARE
* CHARLES HLAVA, izdelovalec
2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Telefon Lawndale 5616	4
■t a.i ja.. mt.. n >. m.. ^ a
I
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi
©
©
©
©
¿
frank: sakser
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
©
i
«
PODRUŽNICA:
©
I
©
I
©
©
©
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš najboljše postreže?
rojak
©
I
©
I
©
í—©—©—©—®—©—©—©—©■—©-©—©—©—©—© ©
L4
LEI
LIJ
LÜJ
e
®
Lej
sl
Lsl
11
®
11
®
11
11
H
11
m
H
®
®
11
®
lil
lil
®
®
fil
lil
m
MESINA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
je naj večja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1-912 660 milijonov kron Stanje hranilnih vlog
42 milijonov kron. Rezervni zaklad
1 milijon 300 tisoč kron.
okote ri 4'A%mimnu
Za vloge jamči rezervni zn-klad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki Pri banki Zahterajte odločco, da se Vam pošlje denar le na ‘‘MeStOO hranilnico ljubljansko V Ljubljani” in ne v kako drug-o manivarno ‘‘špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
lil
®
lsl
il
|MI
iS
B
®
®
B
®
lil
®
(3
®
®
®
®
®
®
®
®
®
®
®
®
®
®
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chig-ago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland Ohio.
JOHN BATICH, Box 208. Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St.. Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicaga, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St., Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 FuUertonSt.. Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, lil.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Ji os Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v W el'krovi dvorani, 1805 Bine Island are.
LEGA “SLOVENSKEGA ZAVODA.”
Piše F. Gram.
Velike važnosti je vprašanje, kako bi se vstanovil in kje bi s.tal zavod starih in onemoglih Slovencev.
iSvoječasno sem se tudi jaz zanimal za to vprašanje, a po temeljitih študijah sem vse izavrgel i opombo; Gram, ti si agent zemlje in naj bodo moje ponudbe še tako človekoljubne, smatrale bi se med množino Slovencev iza samopašne in dobilekaželjne. Zemljo dobiti zastonj, to je najmanje. Jaz bi jo sam prisikhbel za 20 zavodov, katera zemlja pa ne bi odgovarjala namenu.
* Zemljo, katero bi jaz v prvo odboru priporočal, v dobrem, zdravem kraju, ne premrzlo podnebje, bi zahtevam odgovarjali kraji v Ohiji; isto v srednji Missouri, severno reke istega imena, ali v centrali Illinois ali Indiana.
Kupi naj se 40 akrov, največ so dobre kmetije, obdelane. 30 a-krov fine ali visoke ravnine, zemlja pešnata ali zmes apnenca. Drugi kos, če je malo valovit, ne škoduje ; nikakor pa ne hribovita. Videl sem jako lepo deželo, okolica Sandusky, Ohio, kjer bi po mojem mnenju ne bilo prenapačno vsta-noviti zavod.
Pri vsej stvari pa je ravno 50-krat preveč upiitja. Odbor naj e-nostavno izbere kmetijo, naj za njo plača 4—8000 dolarjev z udobnimi poslopji. Plača naj 14 takoj, ostalo v 5 letih z 6% obresti. Dobi naj dobrega kmeta, najemnika za eno leto, kateri se zaveže stanovalcem dajati zidravo in tečno hrano za določen znesek. Isto se plača zdravnika za en- ali dvakratni 'obisk v .tednu po $1.00. In začetek je takoj tukaj. Vse drugo se uredi (samo ob sebi. .
Ko bi jaz izbiral zemljo oziroma kmetijo, gledal bi, da je na (prostoru tekoč studenec, dal bi
iv	odo preiskati če je absolutno čista in zdrava, To so predpogoji u-istanove zavoda. Vsaj kakor neki dopisnik tbdi, sem jaz popolno njegovega mnenja. Za vso podjetje ni skoraj potreba nobenega kapitala. kajti vsak ud zavoda, bode md kake jednote in ona pomaga lvsa j deloma plačevati. S časom razmer in potrebščin, postavi se (več poslopji, uredi vse bolj moderno in zavetišče je tukaj.
'Po mojih izskušnjah, sem videl več tako imenovano revnih kmetij
v	tej in drugi državi, in prišel Sem do prepričanj a, da celo podjetje stane primeroma jako malo. iTako sem ogledal revno kmetijo v našem okraju Butler in Gasconade ; osobito poslednje se mi je jalko dopadlo. Stroški v resnici so pa tako neznatni pod umnim vodstvom, da ni vredno omenjati in
vpiti po časopisju. Odboru pa na srce polagam, naj nikar ne posluša vabljivih' glasov agentov zemlje in se ozirati na njih ponudbe, kajti vse enake ponudbe so: polniti .žepe, žalibog jako velikim lažmi-kom. V tem stanu je toliko ljalike, kot med nobenim drugim.
Jaz ne trdim, da sem veščak, toda v praktičnem kmetijstvu gotovo toliko razumem, kot vsi a-gentje zemlje našega naroda skupaj vzeto. Gabi ge mi, ko čitam nekatere oglase, kateri so samo kup laži in slepilo; kaj zemlja rodi in kaj plača aiker.
Po mojih natančnih informacijah ni v Aimeriki nikjer zemlje, da bi rodila 300 bušljev krompirja na aker in baš tako ni zemlje, da bi se pridelalo 6 ton sena, še manje pa zemlje, da bi aker plačal 300 dolarjev. Pač pa so slučaji, da se ono pridela in to pa le po največjem gnojenju in skrbni obdelavi; kar pa dotični poštenjakoviči pozabijo povedati.
Mi imamo tukaj zemljo, da jo ni boljše v Ameriki med St. Francisco do New Yonka. In če bi kdo temu oporekal, piše naj v Agr. Dept. Washington, D. C., kjer gotovo nima Gram nič opraviti z reklamo. Naša zemlja ni za vse pridelke, ker različno podnebje ugaja tudi različnim rastlinam. To je številka ena. Trava domača tirno ty” raste tukaj tako fino, kakor kje koli na svetu. Ta trava se kosi povsodi samo enkrat v letu in le bedak jo ,bo drugič kosil. Na-kosi se je tukaj od l1/^ do 21/2 tone na aker, — zadnje so silno redki slučaji in kateri v celoti ne pridejo v poštev. Ako računamo po $8 čistega brez dela, prinaša aker 12 do 20 dolarjev dohodka. Koruza, glavni pridelek dežele, se računa od 30 do 90 bušljev aker; ako se povprečno pridela 45 bušljev, je koruza izvrstna; kajti statistika pravi, da država Iowa jo pridela 27, Illinois 291/2, Missouri 29 bušljev na aker, računjeno cele države v celoti. In te tri države so svetovne zakladnica koruze. Koliko plača aker, zna vsaki izračunati. Bombak ali pavola pridelek reveža, (osebno sovražim ta pridelek) se pridela povprečno tukaj 1100 funtov, toda so tudi izjeme, da se jo dolbi v dobri letini in posameznih akrili 3000 funtov, kar se pa splošno ne šteje. V povprečnih letih plača aker $40.00. Izvenredno dobra letina in pretirane cene, kakor je bilo 1. 1910, bilo je tukaj precej akrov, ki so plačali po 100 do 120 dolarjev. Ako računamo seme, delo, obiranje in se računi povprečno 40 dol., dobi se, da aker ne plača preko 20 dol. čistega. — 'Sladek krbm|pir prve vrste, se v ugodni letini in dobro obdelan, pridela 350 bušljev, pridela se ga pa tudi 500 bušljev; toda da smo pravični, pridela se ga 175 bušljev na aker. Pea nults se pridela pov-
prečno 35 'bušljev, a posamezni a-kri tukaj dajo tudi po 60 bušljev. Oves, rastlina mrzlih krajev, raste tukaj silno, a pridelek semena ni velik; isto rž ne obrodi tukaj popolno, marveč napravi veliko šlamo. Pšenica na ravnini in zemlja dobro Obdelana, dala bo povprečno 20 bušljev. Ker se tukaj splošno po pšenici seje živinski fižol, kateri plača 2 krat več kot pšenica, je ona setev ena najboljših naših krajev. Ali dejansko plačati obedve setvi v letu več, kakor katera si bodi druga rastlina. Iz tega je razvidno, da naša zemlja, ako plača navadnemu kmetijstvu $20 čistega na aker, stoji v vrsti vsake zemlje v Ameriki, kajti po mojih preiskavah, ne plača zemlja v vsej Ameriki kmetu več, in naj stane aker 5c ali pa $5000. Gotovo pa plača aker zemlje v Navlor, Mo. 6 do 800 dol. in isto tudi v veliko drugih krajih, le da zakotni agenti tega ne po vejo, ali sploh ne vedo, da ona zemlja je umetno vrtnarstvo, nikar pa kmetijstvo. Stavim sto dolarjev ,na enega vsim takim agentom, da jim pokažem zasejane trave mačji rep, mevko, vrtno travo, buffalo travo, isto 6 do 8 vrsti detelj, sejem zraven o-ves, pšenico, rž, ječmen ter jih pripeljem na kos, ki je vse visoko
2—4 palcev, pa bodo tako malo razločili, kakor niti mačka od ptiča. In oni možje imajo glavno besedo, kaj in koliko se pridela na a-ker — se ve, pri kalinih loviti jih na limanice.
Ako aker zemlje da povprečno 5 dol. v kmetijstvu čistega dobička in živiš ce.nj. čitatelj v takem kraju, potem kar ostani tam, obstanek ti je zagotovljen; ker ra-zumiš kmetijstvo in ona zemlja ti plača v nekaj letih 3 krat več na aker.
'Fakt je, da je zemlja silno hvaležna človeku, nasprotno se pa grozno maščuje, če jo človek hoče samo izkoriščati. Po mojem mnenju je zemlja kot lepa mlada deva; bolj ko jo neguješ, raje te bo imela in če jo zavržeš, pokazala ti bo iVse lastnosti kačjega repa.
Čital sem .nek oglas južnega podnebja, mož naj ga prestavi v angleščino in za zabavo ga pošljem v Wasbington. Prav gotovo se ne ,bi onega oglasa več čitalo v nobenem časniku.
Edino čudno je pri celi stvari, da 1 ju d:j e, ki imajo enako zemljo na prodaj, kjer takorekoč denar po tleh leži, vedno rajši živijo stotine ali tisoče milj proč od svojih “rajev” in s sleparskimi oglasi vabijo kupce v kraje, kjer sami nimajo poguma si življenje napraviti.
Čitatelj, kaj praviš Ti k temu?
V novejšem času se veliko dela na to, da se napravijo postave in to silno ostre, da se ne more nobena zemlja prodajati in agent je podvržen ječi, kateri z lažmi lovi nevedne ljudi. Taka postava bi o-bregnila tudi nekaj slovenskih zakotnih agentov. Večkrat tudi čitam “mi prodajamo samo Slovencem” ; ako bi možje pisali resnico, glasilo hi se sledeče: “Med našim narodom je največ koštru-nov in edino te smo zmožni striči.” Konec prihodnjič.
$1450.00 NAGRADE ZA NAŠE VELEUKE REVERENDE.
Rimsko katoliška cerkev in njena duhovščina ima toliko doktrin, ki so navatllna fabrikacija, katerih nikjer ne najdemo v sv. pismu, da je privedlo Rev. G. R. MaeFaul, M. A. iz Ottawa, Canada, da je razpisal 29 nagrad po $50.00 vsako, ako more kateri rimsko katoliški duhovnik ali katerikoli katoličan prinesti svetopisemski dokaz glede nekaterih cerkvenih naukov, katere prakticira rimsko katoliška cerkev.
Rev. MaeFaul izjavlja, da je razpisal te nagrade že pred osmimi leti in da do sedaj se ni oglasil še nohen zagovornik rimsko katoliške cerkve, miti se ni skušalo dokazati, da so dotične doktrine izvzete iz sv. pisma.
Ker smo Slovenci tako srečni, da imamo take veleume med našo duhovščino, ki celo vedo kaj in kakšna je duša, zato smo se odločili. da natisnemo v slovenskem jeziku ponhdbo Rev. MacFaula in tako damo prilolžnost naši duhoV-
ščini, da pokaže svetu svojo učenost, zraven pa oškoduje “odpadlega” rimsko katoliškega duhovna če že ne za 29, pa vsaj za nekaj petdesetakov.
Tu so razpisahe nagrade, in sicer vsaka po $50.00;
Nagrada št. 1) Za svetopisemski dokaz, da moramo moliti k Mariji Devici.
Št. 2) Za svetopisemski dokaz, da je bila Marija Devica rojena brez greha.
Št. 3) Za svetopisemski dokaz, da sv. Peter ni imel žene.
'Št. 4) Za svetopisemski dokaz, da se duhovni ne smejo ženiti.
IŠt. 5) Za svetopisemski dokaz, da je bil sv. Peter škof v Rimu.
'Št. 6) Za svetopisemski dokaz, da .pulpež je namestnik (vikar) Kristusov in naslednik sv. Petra.
IŠt. 7) Za svetopisemski dokaz, da duhovni lahko grehe odpuščajo
Št. 8) Za svetopisemski dokaz, da smejo samo duhovni piti vino z mize gospodove.
'Št. 9) Za svetopisemski dokaz, da je taka stvar kot rimska maša.
Št. 10) Za svetopisemski dokaz, da duhovni imajo moč pretvarjati kruh ita vino v telo, kri, dušo in božanstvo Jezusa Kristusa.
'Št. 11) Za svetopisemski dokaz, da je sedem zakramentov.
IŠt. 12) Za svetopisemski dokaz, da so Kristus in njegovi Apostoli priporočali rabo podob in kipov.
'Št. 13) Za svetopisemski dokaz, o eksistenci takega prostora kot so vica.
Št. 14) iZa svetopisemski dokaz, da je več posredovalcev kot eden.
IŠt. 15) Za svetopisemski dokaz, da bi morali moliti k mrtvim ali za mrtve.
Št. 16) Za svetopisemski dokaz, da se moramo postiti ob petkih ali v postu.
'Št. 17) Za svetopisemski dokaz, o nezmotljivosti papeža.
'Št. 18) Za svetopisemski dokaz, da nas krst očisti izvirnega greha, nas napravi kristjane in otroke božje in dediče nebeškega kraljestva.
'Št. 19) Za svetopisemski dokaz, da gredo nekrščeni otroci po smrti v “'Limbo” (predpekel) ali da je sploh tak prostor.
Št. 20) Za svetopisemski dokaz glede krsta zvolnov.
iŠt. 21) Za svetopisemski dokaz, da se mora človek preganjati in preklinjati, ki je vedoma odpadel od vere, v kateri se je rodil in pristopil v pravi veri Jezusa Kristusa, (Op. ured.: Protestantje trdijo in so tudi dokazali, da je rimsko katoliška cerkev zgrešila pravo pot in da ne uče tiste vere, katero so učili Kristus in Apostoli.)
'Št. 22) Za svetopisemski dokaz, da ni dovoljeno 'vsakemu brati svetega pisma.
IŠt. 23) Za svetopisemski dokaz, da duhovni imajo pravico prepovedati ljudem poslušati čist evangelij Jezusa Krista.
IŠt. 24) Za svetopisemski dokaz, da človek greši, kedar odpade od krive vere in pristopi k veri Jez a-sa Kristusa.
Št. 25) Za svetopisemski dokaz, da Krist ni vrjel v duševno svobodo in svobodo govora.
IŠt. 26) 'Za svetopisemski dokaz, >da je vsak opravičen slepo pokoriti se duhovnu, škofu ali papežu.
'Št. 27) Za svetopisemski dokaz, da rimska cerkev je prva cerkev in najstareja cerkev.
'Št. 28) Za svetopisemski dokaz, da rimska cerkev je Kristusova cerkev.
. Št. 29) Za svetopisemski dokaz, da je zveličanje v katerem drugem načinu kot v veri v Jezusa Kristusa, Gospoda, ki je rekel: “Pridite k meni vsi, ki delate in ste težko obloženi, jaz vam bom dal poči-
tek.” (‘Malt. xi. 28)
*
29 x 50 = 1450 toraj ravno toliko dolarjev dobi tisti, ki prinese svetopisemske dokaze na vse gori navedene točke. Rev. MaeFaul pravi, da plača tuldi vsako posamezno nagrado. Bog se vas usmili, ako ne bodete skušali prinesti svetopisemskih dokazov za trditve in nauke Vaše “nezmotljive” cerkve, ker ljudstvo bo konečno spoznalo vaš velikanski humbug.
Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blagovolite to storiti takoj.
SVOJEGA MOŽA JE HOTELA ZASTRUPITI.
Iz Rima poročajo: V lataskem januarju so aretirali v Aseoli Pičeni soprogo stotnika Lamberteng-hij'a, ker je hotela zastrupiti svojega moža, ki je bil 25 let starejši od nje. Štiriindvajsetletna stotnikova soproga ni prav nič tajila svojega dejanja in priznala, da je dala mdžu sublimatno krogljico v i jajc ji puhle. Dejala je, da ni bil ujem namen usmrtiti moža, temveč je želela, da bi soprog zbolel, da bi je ne mogel več tako trpinčiti. Obravnava je razkrila naid vse žalostno družinsko življenje. — Stotnik se je poročil, čeprav je vedel, da je njegova soproga najdenka. Stotnik ji je vedno očital, da je najdenka in jo mučil (na vsakovrstne načine. Nekoč jo je dobil v razgoivoru s vojim slugo, zato jo je prisilil z revolverjem, da je preit leča la Vso noč v sami srajci pred posteljo. Stotnikov sluga je izpovedal vpričo stotnika, da mu je nesrečna žena potožila, da jo stotnik sili, naj se koplje v vročih gorčičnih kopeljih, da bi s tem odpravila nosečnost. Stotnik je zahteval od žene, da mu je pisala vsak dan dolga pisma, čeprav sta živela vedno skupaj, in tudi on ji je vsak dan pisal. V svoji osamljenosti se je seznanila z lajtnantom Nicola-jem, s katerim sta prijateljsko občevala. Ljulbavnega razmerja ni i-mela z njim. Soprogu je priznala odkrito, da ji je lajtnant simpatičen. zaradi tega jo je pretepal 'n zahteval od nje, da se ustreli. Prinesel ji je revolver in škatljieo su-blimatnih :krogljič. Ko je žena izvršila svoje dejanje, je bila tretji mesec noseča. V preiskovalnem zaporu je porodila in sedaj doji sama otroka. Zdravniki, ki so jo videli takoj po storjenem činu, so povedali, da je bila popolnoma zmedena. Njen soprog je bil prišel iz službe in zahteval jajčni punč. Skuhala mu ga je in dela vanj sublimatno krogljico prav od tistih, katere ji je mož sam prinesel. — Stotnik je zavrnil punč, ker mn o-kus ni ugajal. Nato mu je žena priznala, kaj je dela vanj. Najhrže ni niti vedela, kaj dela. Zdravniki sd izpovedali, da je gospa Lamlber-tenghijeva duševno slabo razvita, da je omejena in da je večkrat zmedena. Ko je izvršila svoje dejanje, ni bila pri polni zavesti. Količina strupa, ki ga je dala možu, je bila preslaba, da bi povzročila smrt in ker je bil sublimat v jajcu, ter je behakovina protistrup, zato je bilo izključeno, da bi mel strup nevarne posledice. Nato je državni pravdnik odtegnil obtožbo in označil stotnika za abnormalnega človeka, slabega meščana in nevrednega oficirja. Porotniki so po kratkem posvetovanju, oprostili obtoženko.
Statistika o Indiji.
Iz poročila, ki ga vsako leto obelodani britiško-indijska vlada, so nektere številke o ljudski statistiki posebno zanimive. Zadnje ljudsko štetje, ki se nanaša na leto 1901 izkazuje 294,361,056 prebivalcev in 55,814,315 hiš. Dve tretjini tega ljudstva so Hindusi. 62 milijonov Mohamedancev in tri milijone kristjanov. Velika masa ljudstva je skorada brez vsake izobrazbe : naštetih je bilo samo
15,500.000	oseb, ki so umeli citati in pisati. Kuga, pravi ljudski tal-nik v Aziji, je v letu 1909 zahtevala (moramo reči: samo) 174,-874 žrtev —proti 1,315,892 v letu 1907. Iz statistike poklica ali o-pravila je posneti dejstvo, da je bilo 268,000 glediških igralcev, sviračev in glumačev; petina teh, je bilo ženskih. Nadalje je bilo naštetih 1.150,525 duhovnikov. — Neverjetno visoko je število beračev. katerih je štiri milijone, od tčh je 2,433,115 fakirov (mohamedanski prosjaški menihi). Vedno je še ogromno število ljudi žrtev divjih živali. V letu 1908 je bilo od tigrov 909 ljudi umorjenih. od leopardov 302, od volkov 269, od gruzih divjih živali 686. Največje žrtve ljudi so zahtevale kače. ki so umorile 19,738 oseh. Nasprotno ,pa je bil ljut boj proti divjem zverinami; v istem letu je bilo ubitih 17,926 tigrov, leopardov in volkov ter 70,498 kač, za kar je bilo izplačenih daril v 'skupnem znesku 250,000 'kron.
P. Galen — obtožen. V pragi izhajajoča “Bonifazius-Korrespon.-denz” je objavila v prvi številki letošnjega letnika poročilo o sprejemu portugiškega senatorja dr. Maugh. Lime v Budimpešti ter pristavila opombo,, v kateri se i-menuje Sirna “ dieser Koenigsmbr-der”. Nato je tožil senator dr. Lima p. Avguština Gal ena, izdajatelja " ‘Bonifazms-Korrespondeu-ze” po praškem odvetniku dr. Đoučkn. Nedavno je bil p. Galen v tej zadevi zaslišan pri dež. sodišču, kjer je izjavil, da takrat, ko je omenjeni članek izšel, ni bil v 'Pragi in da vsled tega ni prebral omenjenega člarika. Nadalje je pater grof Galen izjavil, da sploh ■ni odgovorni urednik korespondence. Prav ligurijansko!
Železniška nesreča. I« Krakova poročajo: V ¡železniški postaji Ko-nionka je zavozil tovorni vlak ob osebni vlak. Več vozov je 'bilo razbitih, trideset oseb pa več ali manj ranjenih.
Tel. Cantl 1386	Dvorane za vse priložnosti.
VOIUK0V BUFFFT
18 2 5 So. Loomis St.
vogal 18. Pince. CHICAGO
Tel. Canal 376
RUDOLF SMRČEK
Edina stftve^ska knjigoveznica v Chicagi
1412 WEST 18tli STREET
Se priporoča rojakom.
Najnižje cene.
NAJEMNIK k VANA,
Izdelovalca
aodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1401
Telefon: Canal 3014
BAŽDARI
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo In drutre raz no vrtine pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čiiča. P otre že m vsakemu točno in L&boroo.
MARTIN POTOKAR
1625 Se. Center Ave., Chicafo, DL
“The Roosevelt Saloon”
ROCK 3PRING3, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec s vinom, cigarami, mntts pivom Itd. — Se priporoča Slovencem I
Če še niste bili v tej prodajalni
sedaj je čas, da pridete in se eezna-mite z nami. Tu dobite vedno “naj. modernejše’’ moške klobuke, perilo in drugo moško opravo.
AGENCIJA ZA “LAUNDRY”.
Čistimo obleke.
Izdelujemo obleke po meri. Obleke od $15 do $40.
Delo garantiramo.
Slovenci in naročniki tega lista, o-menite, da ste videli ta oglas v tem listu. Če bodete Vi mene podpirali, podpiral bom, tudi jaz Vas.
Če hočete dobro blago, po zmernih cenah In. hočete biti postreženi v vseh ozirih, tedaj kuipujte svoje potrebščine pri nas.
Maurice E. Wolfe,
21 W. Pike St, CANONSBURG, Pa-
	
“Î	SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anbeuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina viaa la smodite.
Za obilen poser se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.in zap. 18. ol.
Za zunanje oglase mi odgovorno uredništvo me uipravništvo.
“Glas Svobode”
Thb Voicb OF Lctbbtt)
WEEKLY
Published by M V. KONDA (SL CO 3622 W. 26 Street ttticago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________
• Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
_____________in velja —--------------
«A AMERIKO:
Za oelo leto...........#2.00
za pol leta............#1.00
■A EVROPO:	„
Za oelo leto...........#2.50
■a pol leta............#1.25
Naslov za dopise ik foJiljatvk j*
GLAS SVOBODE 1622 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Pri »prememu blvaliSia prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud (vabi naslov.
#11
KRONANI MORILCI.
M omako viski tednik “Licht und Schatten’ priobčuje spominke, ki so danes velike zgodovinske vrednosti. On piše: Za časa severnoameriške osvobodilne vojne, so nemšiki knezi ¡prodajali svoje za vojno sposobne podanike v Anglijo. V kakšni meri se je to godilo, kažejo sledeče številke:
Je prodal:	mož
Voj voda Brunšvitlslki..... 5,723
Deželni grof Hessen-Kassel. 16,992
Knez Hanauski............... 2,422
Mejni grof AUsIbaicih-...... 1,644
Knez Waldeek................ 1,225
Knez Anhal-t-Zeitet......... 1,160
To je povprečno 4 odstotkov prebivalstva dežele. Od gorenjih 29,166 mož je bilo ubitih 11,853 in za vsakega padlega ali ohromelega dobil je deželni knez paseibno odškodnino, tako da mu je bilo ljubo in -drago, če je veliko nje- ; govih podanikov konec storilo. —-Cena za moža je .znašala 100, 120 in 150 tolarljčv. Zgodovinar Franc pl. Loe-her (1818 do 1892) priobčuje pism-o grofa Schaumlburg, princa HeSteen-Kassel na barona pl. Hohendorff, nadpoveljnika hessenške trupe v Ameriki, ki je posneto iz Eugen Re-gnault’s ‘Denkwürdigkeiten’, in nam kaže ka-raterilstično mišljenje mo-drokrv-n-ih lopovov. Pismo je .datirano od 8. februarja 1777. Knez izraža v pismu svoje zadovoljstvo nad poročilom, ker je v bitki pri Trento-nu od 1950 Hessencev padlo 1650 in se jez-i, ko angleški ministr v zaznamku padlih samo 1455 navaja, vsled česar je bil “plemeniti knez” za odšlko-dnino prikrajšan. Na koncu pisma piše: “In Vas o-pominam, da od 300 Špartancev, ki so branili prelaz pri Termopy-lae, ,se ni niti eden povrnil. Jaz bi bil srečen, ko bi znal i s to reči o m o ji i h h r ab r i h H e s s e n i h. Recite gospodu- majorju Mindorff, da sem silno zlovoljen z njegovim postopanjem, ker je rešil onih 300 mož z begom pred Trentonnu. Med vso vojno ni 10 njegovih ljudi padlo!”
Tudi danes ni mnogo boljše. — Dve kronani butici in par kapitalistov, pa se žrtvujejo pišoči in tisoči mladih, čvrstih fantov, in -povrhu mora še oče -— če kaj ima — prokleto plačevati vojne stroške, in magari če soli pri hiši ni!
čudno se nam je videlo, ko so na obedveb vhodih voza stali stražniki, kateri so pač vsakega notri puistili iti, toda nikogar ven. Namesto da bi se peljali v Philadelphio, prišli smo po dolgi vožnji v Gary, West Virginia, kjer smo na našo grozo zvedeli, da smo se pogodbeno za'veizali delati v ond-ot-nih premogovnikih. Pogodbeno nam je bil potem jamčen zaslužek 95c -do $1.05 od voza premoga, ki ga spravimo na ¡površje, toda v resnici je nam bilo v račun stavljeno samo 65c. Takoj po našem prihodu, dobili smo delavsko o-bleko in orodje, kar nam je bilo zaračunjeno $12 do $15, in morali simo iti na delo.
Potem d-otilčniik popisuje način in ostudno .oskrbo, ki so jo dobivali, in kako so morali vsi skulpaj v nelki prazni hiši sipati, toda ne na posteljah, marveč na s-lamni-•cah, ki so .na tleh ležale in da v prvih nočeh niti odeje niso imeli; na mesto tega so pa imeli oboroženega čuvaja, kateri je vsakemu1, kdor je -le -črhnil, svoj revolver pod nos pomolil.
Dve leti je trajalo trpljenje mladenča, dokler je kontrakt minul. Ko je bil Obveznosti prost, ni imel nujnejšega storiti, kot si o-tresti prahu novega sveta, kateri mu je nudil dokaj hritkosti.
Tedaj, tako se dogaja v svobodni Ameriki, kjer ni inozem-c niti rdečega centa vreden!
NOVI MOŽJE NA KRMILU A-MERIŠKE USODE.
V VERIGAH SUZNOSTI.
O trpljenju delavske sužmosti v W. virginiskilh premogovnikih, ki ¡so pred malo -časom dale povod nemškemu konzulu v Cincinnati, da na licu mesta ¡preišče zavržlji-ve metode, po katerih vedno nove žrtve prisilijo za delo v rovih, — podaja pismo nekega mladega Nemca, ki je priobčeno v “St. Pau-ler” listu: Ko je naš parnik “Deutschland’’ dospel v Hoboken, prišel je na krov neki Nemec in nam rekel, da tvrdka Krupp iz Essen blizo Philadelphia gradi veliko industrielno po-dje-tje, kjer bodo edino Nemici vlposleni, in da sedanja dnevnina znaša $2.95. To se je nam videlo izvemredno vabljivo, i-n kakšnih 40 moških popotnikov je 'bilo pripravljenih sprejeti pomudelk za posel v Krup-povem podjetju. Jaz sem bil eden 18tih mladenčev, katere je agent držal dva dni v svoji hiši v Hoboken in potem spravil v neko a-genturo v New York. Od tu so nas peljali na. neko železniško postajo ter nas še z drugimi stlačili v voz.
Dne 4. t. m. so v Washingtonu, D. C. zasedli svoja mesta najvišji, od ljudstva izvoljeni uradniki, to je predsednik Woodrow Wilson, in podpredsednik Tomaž Riley Marshall; istočasno pa tudi po predsedniku imenovani ministri.
Pravičnost zahteva, ¡da pustimo nove može v Washingtonu pri svojem poslu1; predno se jih kritilku-je. Pred vsem moramo dobre namere Wilsona in njegovih tovarišev vzeti za odkritosrčne. Izvoljeni so bili kot reformarji, so čestokrat in mnogo se rotili, da so možje naprednega mišljenja in i-majo — vsaj deloma — preteklost, na katero se znajo sklicevati. — Wilson, kot governer New Jersey-a se je pokazal izbornega, Marshall, podpredsednik, dela na nas utis radikalca. Bryan je nekdaj bil strašilo posedujočega razreda, ter se razločil od populista samo po imenu. Se vé, od tega je že precej časa in Bryan se je od takrat močno prelevil, toda vseeno je on vse kajj druzega kot njegov p-rednik Knox. Izvzemši finančnega tajnika Adoo, s katerim si je visoka finança zagotovila “svojega” moža v kabinetu, pri padajo novi ministri srednjemu razredu ter se giblejo v idejah in interesih istega.
Imenovanje William Wilsona za delavskega ministra potrebuje posebno opombo. Delavsko ministrstvo je ustanovljeno od poslednjega kongresa in Wilson ga bo imel urediti. Razumi se, da je to silno važno. Pristojnost tega ministrstva. je za sedaj mala in bo še-le postala velikega pomena, ko bo enkrat obrtna postavodaja narodna, kar -mora priti, kajti razmere, da vsaka država na tem kroga kar na svojo roko gospodari, so s časoma neznosne. Toda tudi sedaj že zna delavski ministr raznovrstno storiti v prilog delavcev, če on hoče in — sme, če pripustijo njegovi predpostavljeni in njegova stranka. Gospod Wilson seje priselil kot 81etni deček iz Ško-e\je in je eno leto pozneje delal v premogovnikih Pennsylvanije. Bil je uradnik “Knights of Labor” in United Mine Workers, tedaj tudi dobro podkovan o delavskem gibanju. V zadnjih dveh terminih bil je član kongresa 1er pripadal k “delavski skupini”. On ni socialist, a kolikor nam je znano, tudi ni izrecen nasprotnik socializma. Wilson je bil kandidat Federation of Labor, za ta urad. Le-ta unija bo sedaj stavljena na tehni-co z njeno politiko; če ona tako dobro obstoji, ;kot socialisti z njihovim prvim kongresnim, elanom Bergerjem, potem zna o sreči govoriti.
Woodrow Wilson se je do sedaj v svojih govorih in spisih držal v
splošnem in tudi ni iz tega kroga s-topi-l v njegovem inauguaracij-skem govoru. Samo na sebi je govor izvrsten. Povdarjanje socialnega zla, katero je privedel k blišlčečemiu razvoju ameriški kapitalizem, narediti za glavni predmet inaugu-araeijškega govora, je nekaj povsem novega ih govori v prilog moža. On je tedaj spoznal obstoječi kvar in hoče odipomoči. On noče “razdjati”, marveč vzeti obstoječi gospodarstveni sistem, ka-koršen je in ga reformirati. Sicer pa več od njega ne pričakujemo Koliko daleč on v tem pride in koliko praktičnega pomena bodo imele njegove modifikacije, moramo počakati. Mi ne prikrivamo našo skeptiko, toda tudi vemo, da čas za radikalni preobrat še ni prišel. Tedaj se ne bo več zahtevalo, kot kar Wilson in njegovi tovariši po njihovi naravi storiti morajo, in pustimo, da jih vidimo pri delu.
Oibljube so lepe, a kakšen bo izid .. . Vederemo!
ZDRUŽIMO SE!
Zadnjič smo omenili, da je že V. redna konvencija S. N. P. J. v Milwaukee o združenju vsih naprednih in svobodomiselnih podpornih organizacijah sklepala in pooblastila novo izvoljeni glavni odlbor, da ukrene -vse potrebno za združenje ali pa vsaj uigladi pot do združenja. Sedaj pa smo slišali od zanesljivih virov, da je glavni odbor imenoivane Jednote že pisal v tem smisllu na vse glavne odbore naprednih in svobodomiselnih organizacij, vendar vsebina nam ni znana, vsekako pa si lahko mislimo kaj vsebuje okroižnica. Upati je, da bodo glavni odbori, ki iso iprejeli ali pa bodo isto prejeli, vestno o isti ukrepali in nepristransko povedali svoje mnenje. To je skoraj bi rekli prvi korak za združenje enega tabora, tabora naprednjakov, svobodomislecev in socijalistov. V ta tabor pa spadajo po našem mnenju sledeče podporne organizacije: Slovenska Narodna Podporna Jed-no:ta, Slovanska Delavska Podporna Zveza, Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza, Zapadna Slovanska Zveza, Slovenska Delavska Podporna, in Pemzijska Družba, Auistr. Slovensko Podporno Dr., in mnogo drugih organizacij in posameznih društev. Te organizacije reprezentiraj o nekaj nad -dve tretjini vsih v Ameriki stanujočih slovenskih naprednjakov, svobodomislecev in socijalistov. če te organizacije, katerih namen je združiti vse Slovence, ki žive v Ameriki, v eno bratsko zvezo/ res to mislijo, kar čitamo v njihovih ustavah, tedaj ne ho nobenih ovir, da se ne bi združili. Če jim je pa samostojno životarenje bolj p-ri sreu, kot /pa v slogi “vsi za enega, eden za vse” zboljšati položaj svojih članov, tedaj -pa naj prečrtajo besedo slogo in bratstvo iz svoje ustave, tako da bo vsak vedel, da njim je več za “komando” in neslogo kot pa za združeno organizacijo, ki bi bila v korist ne samo njenim članom, ampak celemu narodu.
Pisec članka, ki je veliko pisal v začetku za Slovensko Sirotišnico je že takrat deloval na zjedi-njemje naroda in ko je izdelal načrt iza to narodno napravo, je i-ste-ga tudi v tem smislu zdelal, to je, hotel je zbližati Podporne organizacije, polagoma, stopec za stopeem. Ali kaj pomaga, ko pa se zmiraj dobe ljudje, ki gledajo pred vsem na lastne koristi a narod jim je pa ¡deveta briga oziroma se zanj toliko brigajo, kolikor se v resnici morajo, da varujejo svoje interese. In ravno ra-di teg-a je bil tisti načrt na občnem sestanku z velikim premislekom o-vržen, oropan jedra in potem tako zmrcvarjen, da sedanja pravila niso niti senca tistega kar ¡se jo v začetku nameravalo. Glavno stvar, združenja naroda so položili na prašno polico. Udarec,, ki ga jo s -tem dobilo združenje slovenskega naroda v Ameriki, je bil hud, saj .v očeh tistih, ki so večji del le radi tega prišli na občni -sestanek, vendar p-a usode naroda še niso zapečatili, ker naravne sile ne more nihče ustaviti, čisto naravno je, da se bodo morale vse slovenske
1 podporne organizacije reorganizi-! rati, združiti ali pa poginiti pod lastno težo. Eno si bodo morale izbrati. Ali poginiti, se združiti ali pa v najkrajšem času zvišati svoj asesmenit do take visočine, ki se bo -članom izdela prav gotovo pretirana.
[Rojaki, ki so pri raznih organi zaci-j a h in imajo k-olikor toliko večji in obsežnejši vpogled pri fi narncah, so celo .tega 'mnenja, da samo združenje organizacij bo e-dino povečalo življensko dobo organizacij in da asesmenit se bo mo ral na vsak način zvišati. Tega mnenja smo tudi mi. Tako dolgo dokler vedno pristopajo mlade moči, še gre in tudi nekaj se dene na stran v takozvani rezervni fond. Pomisliti pa moramo, da raz mere ne bodo vedno ostale take kot so danes, ko vsak mesec pride iz starega kraja na tisoče mladih moči. Naseljevanje se bo začelo polagoma krčiti in ž njim se bo krčilo število» nov o prisl oplih čla-noy, kajti tu rojena deea je zgubljena za narod, ker ameriška mladina rajše pristopa v velike, močnejše, ameriške organizacije, ker pri teh se razpravlja v angleškem jeziku, ki jim bolj ugaja kot pa materin jezik, kalterega navadno veliko ne razumejo. S časoma bodo ostali sami priletni člani, kateri hitro izumirajo. Dokler ho kaj rezervnega fonda bo še šlo in ko hitro bo isti izčrpan, pa bo treba poviševati a-sesment. Iz tega sledi, da bodo razni člani morali vsled p-revelikega bremena odstopiti, čeravno so plačevali leta in leta, zato da bi -bili zavarovani pred nesrečo. In konec vsega bo jako žalosten za vse. Pod sedanjimi razmerami ni nobene slovenske podporne organizacije, ki bi mogla vsakemu svojemu ela-nm jamčiti za vse svoje ove-znosti, ker dasi imajo razne organizacije velike rezervne sklade, vendar niso isti tako veliki, da bi pokrivali cele obveznosti. Le tiste organizacije se -ahko ponašajo, -da so varne, ki i-majo vsako zavarovalnino pokrito s rezervnim skladom.
S. N. P. J. ima nekaj nad osemdeset tisoč dolarjev rezervnega sklada. V tej organizaciji je recimo 10,000 članov', od katerih vsaki je zavarovan za $600. Iz tega sledi, da je Jednota v-stanu jamčiti vsakemu posameznemu članu samo osem dolarje-v posmrtnine. Kje je pa drugih $592.00? Jednota hi morala imeti šest milijonov dolarjev, alko hoče garantirati vsakemu članu njegovo posmrtnino. K. S. K. J. se ponaša s približno $200.000 rezervnega sklada in ima otkoli 12,000 -članov. Teh $200.000 bi pokrilo samo 400 posmrtnin po $500. Kaj jamči o-stalim 11,600 članom njihovo posmrtnino, ki bi znašala okroglo svoto šest milijonov dolarjev?
Kako varščino imajo člani tistih podpornih organizacij, ki nimajo skoro nobenega ali pa prav nobenega rezervnega sklada?
Iz tega je razvidno, da nekaj bo treba ukreniti in to v jako kratkem času. če se gori imenovane napredne organizacije združijo, bodo veliko prihranile na upravnih in konvenčnih stroških. U-pravni in konvenčni stroški se bodo skrčili za najmanj 60 odstotkov. člani, ki so prej morali hoditi na -tri ali štiri društvene seje v mesecu, bodo to opravili s e-nim potom, ter si pri tem prihranili prav gotovo ipet ¡dolarjev vsak mesec, katere potrošijo v salonih, ko gredo na “mitenge” (To je a-ko se povsod tako trita, kedar se gre na seje-, kot tu v ¡Chicago.)
Finance združene organizacije bi se pa tako prevredile in prera-eimile, da ne bi bile ne previsoke in ne prenizke. Zato kakor smo slišali izdeluje že neko tukajšnje društvo načrt, katerega bo razposlalo na v-sa društva, in radi tega ne bndem-o sedaj na tem mestu o tem razpravljali. Glavni tajniki podipornih organizacij bi v tem o-ziru lahko veliko storili s svinčnikom in matematiko, ter preračuni. li eno ali drugo stvar, -da bi bili bolj na jasnem takrat ko se bodemo odločili za spojitev. Dalje prih.
UPRAVNIŠKI PREDAL.
'Pred nekaj časom smo opozorili naše čitatelje in naročnike, kako važno je za list in oglaševalce, trgovce, ki oglašujejo v našem li-stu, ako naročniki in čitatelji podpirajo tiste trgovce, ki oglašujejo v našem listu in tako pomagajo moralično na uplivu lista.
Pred dobrim mesecem je naš zastopnik Blaž Godec, obiskal trgovca Wolf a na 21 W. Pike St. v Oanonsburg, a. in ga nagovoril, da je dal oglas v Glas Svobode. —> Gospod Wolfe je poslal oglas na poskušnjo za en mesec, da se prepriča, ako se bo isti izplačal. Kakor čitamo v njegovem pismu, je z oglasom prav zadovoljen. iNlaši rojaki v Canonsburgu so začeli kupovati svoje stvari pri g. Wolfu in so mu tudi povedali, da so VIDELI OGLAS v GLAS SVOBODE Tu dajemo dobesedno vsebino pisma:
Canonsburg, Pa. March 6th 1913. Glas Svobode Co., Chicago, 111.
Gentlemen: — Enclosed you will find my check for $ . . . for last monts advertising, which so-far has proved satisfactory as to bringing the trade in, I am well pleased, and at present wrinting I am head over heels in deep wwork, hence am unable to write up a NEW AD for this week, but will do so early next week so it will reach you in plenty time for Friday paper! Please send a receipt and oblige.
(Signed) Maurice E. Wolfe. To je dobro spričevalo za naš list, kakor tudi za naše naročnike in čitatelje v Canonsburgu.
Slovenski trgovci, ali je Vam tudi ležeče na tem, da Vas podpirajo naši čitatelji in naročniki? Za cene oglasov in druge informa-
cije ¡pišite še danes na upravni-štvo Glas Svobode, 3622 W. 26th ’St. Chicago.
Isti rezultat kot smo ga gori navedli nam je poročal naš zastopnik g. Ignac Smuk iz Clevelanda glede oglasov v našem listu od Clevelandskih trgovcev. — Tako se je pohvalila gospa Fran-ces Lausche, da je bila z rezultatom oglasa v našem listu prav zadovoljna, ter ga je ustavila samo zato, iker je vse vino razprodala; istotako se je pohvalno izrekel zlatar Černe in Dr. Kalbfleish.
Nam ni samo zato, da imamo mr koristi od oglasa, pač pa nam je veliko ležeče na tem, da so trgovci zadovoljni in da imajo od tega tudi naši čitatelji kake koristi. Tisto mnenje, da bi trgovci zaradi 'oglaisa svojim odjemalcem za robo-več računili je popolnoma napačno, zato se ni treba bati našim čitateljem vselej povdarjati, da so videli oglas v Glas Svobode. To pomaga listu, daje trgovcu zaupnost v oglaševanje in pri vsem tem ne stane odjemalca ali našega čitatelja niti enega centa.
DENAR POŠILJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah :
$10.35 			 K. 50
$20.50		 K. 100,
$30.85 		K. 150
$41.00		 K. 200
$64.5-0		 K. 300
$102.50:	
$204.50 		...... K. 1000-
$1020.00 ..	
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
Prodajamo šifkarte v domovino in obratno.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago.
NEBO
Vsak kadi NEBO
cigarete
10 ža 5c
Vssk trgov«: proda vedno več NEBO Cigaret vsaki den.
cork tip CIGARETE
Imajo nejvečji uspeh v Ameriki ker so dobre
\ 'S'%,	$ •'
»"Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošilja!
g Pijte najboljše pivo
^ Peter Schoenhofen Brewing Co, M
PHONE: CANAL 9	CHICAGO, ILL.
lm:
S
A’tÿV	UW
JÉ NAJ VEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE vï£
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TBUCANAL 44S
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
Dajte zdelati «voje tiskovine pri
GG
SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST” ČEŠKI, UNUSKI DNEVNIK
V	1 STANB 10C. NA TEDEN.
I
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska <^?> Družba
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADINON, PEIVNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Colrumbus, Kans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, 'Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa.
BLAGAJNIK : John Gantar, Box 286, North 'Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRLOH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, n., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠfVAJGAR, n. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAH, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej
pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
* - - - -
Pristopli člani:
K dr. št. 1: Karl Meglič, eert. št. 624; James Penedrotti, 625.
K dr. št. 4: Anton Mavec, cert. št. 626; Johan Kune, 627.
K dr. št. 7: Jura Kostadin, cert. 628; Ivan Miillčič, 629.
'K dr. š't. 8: John Meja-sh, eert. št. 630; Frank Mejash, 631; Andy Turkovič, 632; John Franko, 633.
K dr. št. 9: Billi Napotnik, eert. št. 634; Jos. Zaletel, 635.
K dr. št. 10: Martin Ostrožnih, cert. št. 636 : John Jež, 637.
K dr. št. 14: Maik Derjani, cert. št. 638; Anton Kordan, 639.
Suspendirani člani:
'Od dr. št. 1: Gašper Zortev, cert. št. 347; John Gelpy, 346.
Od dr. št. 9: J. Loštreg, cert. št. 337; J. Spensberger, 447.
Od dr. št. 16: J. Žagar, cert. št. 587; J. Komas, 588.
,	Črtani člani:
Od dr. št. 1: Andy Caserjo, eert. št. 91.
Od dr. št. 4: John Dolinar, eert. št. 94.
Od dr. št. 8: Mihael Peternel, cert. št. 571.
Od dr. št. 11: Anton MaJhnič, eert. št. 272.
Prestopli člani:
Od dr. št. 2: Jos. Klanžar, eert. št. 1; John Mostar, 360; Jos. Mostar, 361; John Mostar, 362 k dr. št. 17 v Staunton, 111.
Popotujoči člani:
Od dr. št. 6: Math Kramar, cert. št. 108; Fred Toman, 115; Jos. Richter, 110; Fr. Zalogar, 117.
Od dr. št. 10: Štefan Flere, cert. št. 20; Andrej Fajfar, 228; Roman Šumer, 472.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darraigh, Pa. : Preds. Frank Gradišek ; tajnik Anton Cedilnik, Box 116; blag.: Jacob Godec, vsi v Darragh. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. štt. 2 v Adamsburg, Pa. : Preds. : Martim Pumpe, Box 131 ; tajnifk : Louis Flere, Box 121 ; blagajnik: John Sever; vsi v Adamsburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st. ; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.; Blag John Stražišar, 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v meseeu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds.: V. Koritnik, Box 192; taj. Math Petrieh, Box 183 ; blag. Jos. Šivee. Box 206 ; vsi v Cliff Mine. — Seja 1. nedeljo v meseeu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Lucas Notar, Box 171 ; tajnik Anton Adamič, Box 16 ; blagajnik M. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111. : Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank čopi, Box 148, blagajnik Matija Gorenz, Box 132; v«i v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 v Marianna, Pa. : Preds. Henry Lamut, Box 114; tajnik John Nastran, Box 190; blagajnik Jos. M Hauch ; vsi v Marianna, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. : Predsednik Simon Repovs; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah : Preds :	John Rebolj, Box
82 ; tajnik Peter Zmeržlikar, Box 35; blagajnik Štefan Essih, Box 111; vsi v Winterquarters, Utah.
— Seja vsako 2. nedeljo v meseeu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Frank Dremelj, Box 73; tajnik John Škufca, Box 102; blagajnik John Vičič, Box 571. — Seja, vsako 1. nedeljo v meseeu, do poludn e ob 9. uri v Slovenskem Delavskem Domu.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: Preds. Mart. Smolshnik, Box 94; taj. Frank Tratnik, Box 43, Breezy Hill Sta., Kans.; blag. Rodhus Godina, Mulberry, R. F. D. No. 2 Box 125. TT- Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Richmond, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729; tajnik M. Škof, Box 729; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va.
Dr. št. 14 v Johnstown, Pa.: Preds. John Gomilar, R. F. D. No.
3	Box 150b; tajnik Jos. Glavač, R. F. D. No. 3 Box 144; blagajnik Miroslav Intihar, R. F. D. No. 3 Box 57. —-Vsi v Johntown, Pa.
Dr. št. 15 v Franklin, Kans.: Preds. F. Vidmar, R. R. No. 4 Box 120; tajnik Frank čefin, R. F. D. No. 4 Box 63, Girard, Kans; 'blagajnik Val. Suhodolčan, R. R. No.
4	Box 63. — Seja vsako drugo nedeljo v meseeu.
Dr. št. 17 v Staunton, 111.: Preds. Fr. Previnšek; tajnik Frank Jerkič, Box 77; blagajnik John Mostar, L. Box 351.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA g. D. P. in P. D.
'Vse društvene tajnike oziroma uradnike opozarjam, da v prihodnje bolj pazijo pri izdelovanju mesečnih poročil, to je da natančno prej preračuni j o vse svote predno poročilo odpošljejo na gl. tajnika in blagajnika. Poročilo, ki ga pošljete na glavnega tajnika mora korespondirati s poročilom, 'katerega odpoišljete na glavnega blagajnika. Svota pa se mora v.je-mati s denarno nakaznico. Dobro
bi bilo, ako bi društva ob enem s mesečnim poročilom poslala tudi bolniške nakaznice, ker s tem si prihranijo na tiskovini in poštnini.
Nekatera društva mi niso še do danes poslala imena novo izvoljenih društvenih uradnikov. Tista društva prosim, da to store, da ibo uradovanje in korespondenca zanesljiva in redna. Omenim naj tudi, da imam v zalogi nemška in italijanska pravila, toraj mi naj blagovolijo društveni tajniki sporočiti koliko članov je pri njihovem društvu, ki želijo imeti pravila v enem ali drugem teh jezikov. Tudi nove znake smo prejeli zato mi naj društveni tajniki naznanijo koliko znakov potrebujejo. Navada je med našimi člani, da si nabavijo znake, katere nosi jo, talko da se člani poznajo med seboj.
Kakor se čuje iz vsili krajev A-merike se rojaki vrlo zanimajo za našo družbo, ki daje tako lepe podpore za primeren asesment. Želeti je, da bi rojaki agitirali med svojci in prijatelji, da bi pristopili v naše ali njihove vrste in se tako zavarovali za slučaj nesreče. Naša družba daje penzijo, med tem ko nobena druga slovenska organizacija tega ne stori. Sedaj je čas da se članstvo naše organizacije kar naj bolj pomnoži, da bodemo v času če pride kedaj do združenja vsih naprednih organizacij drugim organizacijam pokazali, da ni zadosti ako je človek zavarovan samo za eno leto ali pa samo za posmrtnino, temveč, da je dolžnost človeške družbe skrbeti za svoje člane tudi dalj časa.
Kdor hoče natančna pojasnila glede ustanovitve novega društva naj ,se zaupno obrne na spodaj podpisanega, ki mu bo rad z všim postregel.
Z bratskim pozdravom!
Jos. Hauptman, gl. taj.
ODMEVI IZ PENNSYLVANIJE.
Dunlo, Pa.
Uredništvo Glas Svobode prav lepo piše v svojem članku glede združenja slovenskih organizacij, vendar do sedaj ne morem dati svojega mnenja v javnost, ker še ne vem kako se bo uredniška razprava zaključila. Povem naj ie svoje mnenje, da jaz se popolnoma strinjam s tem, da se organizacije zbližajo. Predno pa se zbližajo, bi bilo želeti, da se naj prej sloga napravi v njihovih vrstah in da se v glavne odbore voli take može, ki jim je več napredek in sloga pri srcu, kot pa lastne koristi in gotova služba.
V zadnjih časih se je zopet začelo mnogo pisati o Slovanski Delavski Podiporni Zvezi v Conemaugh, oziroma o njenih glavnih odbornikih.
Kot bivši delegat II. konvencije, sem videl in slišal mnogo, kar bi se ne smelo goditi med uradniki kake organizacije, ki stremi po napredku. Na drugi konvenciji so bila poravnana vsa burkanja in prepiranja med glavnimi uradniki Zveze. Takratni tužitelji in toženci so si podali roke v znak sprave in so se izrazili, da bodo delovali samo v korist Zveze. Dokaj lepo so donele gori omenjene besede na ušesa delegatov. Vsi smo bili zadovoljni s uspehom, katerega so kazale stranke s svojim famoznim izrazom, “da bodo delovali samo za korist Zveze”. Tisti puhli izraz vidimo danes v dokaj puhli luči, napredka v organizaciji je tako malo, da za istega ne moremo dati večini glavnega odbora nobene la-vorike. O zaslugah pa še ni niti govora.
Koliko se žrtvujejo posamezna društva za napredek in koliko Vi? Nekateri glavni odborniki niso i-meli nikoli tistega dobrega namena o katerem ste nam zagotavljali na konvenciji. Tiste besede, ki so Vam padale iz konca jezika na zadnji konvenciji so bile samo blato za oči delegatov. Vi ste si pač mislili: “Danes moramo pač tako delati, da se bo lepo slišalo od nas, potem pa vsak po svoje.” In ker se tega držite, ste pokazali, da ste se samo norčevali iz delegatov in da niste Zvezi prav nič koristili.
Naša Zveza šteje danes lepo število članov in sleherni član se skrbno čuva, da se ravna po pra-
vilih. Ali se sme tako reči o nekaterih glavnih odbornikih?
Kje so Zvezini računi, četrtletni in celoletni? Predsednik Zveze, zakaj niste Vi obvestili članov m društva o celi stvari predno se je začelo mazati Vaše ime po časopisih? Tretja konvencija pač ne bo vsebovala nobenih kalinov in sodili Vas bodo prav gotovo. Glavni tajnik Sittar je storil svojo dolžnost in dal račun za javnost, toda v javnosti ga le ni bilo, dasiravno je ibilo sklenjeno na zadnji konvenciji, da se morajo računi pregledati in priobčiti v glasilu. Sedaj je že mesec marec in še sedaj nisem videl celoletnega računa. — Kje je? Tajnik pravi, da ga je poslal na Glasilo. Vprašal bi glavnega blagajnika, ali ni bil on navzoč na glavni letni seji odbora? In če ni bil, zakaj ni bil? Kako je vendar to, da ste molčali, ko so nadzorniki izpovedali svoje mnenje o 'pravilnosti računov in zaključku preiskave. Vzelo se je na znanje samo ta čas, ali kako? Po mojem skromnem mnenju bi bilo isto moralo priti v zapisnik. Zapisnikar naj pojasni iz svojega zapisnika, kako se je sklenilo glede tistega o-gromnega primankljaja. Ali je narastel potem, ko ste se glavni u-radniki razšli?
Dolžnost nadzornikov je, da točneje preiščejo račune in je njihova skrb, da se objavijo računi, a-ko jih drugi uradniki ne priobčijo. Ves in vsak nered v računih in pri gospodarstvu organizacije bi morali poročati na sejah ali pa društvam. Če je bilo priobčeno v letnem zapisniku, da se dobijo znaki ceneje in da si je tajnik zase naročil papir na račun Zveze, bi tudi lahko konstatirali druge še bolj važne stvari.
iStploh pa moram reči, da talk nadzornik, kakoršnega mi enega imamo ni vreden, da bi se ga imenovalo nadzornika, ker on se je sam izjavil na drugi konvenciji, ko je bil izvoljen: “Hvala Bogu, sedaj sem zopet gotov, da bom prišel na tretjo konvencijo.” Koliko je takemu uradniku mar napredek Zveze, si lahko vsak misli.
Ne bom več citiral posameznih pogreškov, pač pa rečem, da prihodnja konvencija bo jako pomembna, ker na njej se bo temeljito pomedlo z osatom in plevelom, ki je samo ovira napredka naše organizacije. Delegatom in društvom pa že danes priporočam, da bodete delovali nepristransko, da bodete zahtevali stvarne dokaze in se ne bodete dali vsakemu sladkoustnežu vjeti v past. Konvencija bode v meseeu maju in zato bi bilo dobro da se društva in delegati pripravijo ter preskrbijo z metlo in smetišnico. Pametno bi bilo, da se društva pogovore o združenju naprednih organizacij. To je jako važna točka in velikega pomena za slovenski narod v A-meriki.
V slogi je moč!
Pozdrav vsim zavednim članom
S.	D. P. Z.
Delegat II. konvencije.
CLEVELAND.
'Slovenska ameriška metropola se živahno razvija. Poleg starih društev se ustanavljajo nova in v vseh vlada veselo delavno razpoloženje. Narod se je pričel zavedati, da le organiziran si more zboljšati svoj bedni položaj. Tu kjer se narod združuje, napreduje tudi gospodarsko in danes i-mamo pač lepo število slovenskih trgovin. Marsikateri slovenski o-brtnik si je pridobil sicer skromno, toda samostojno eksistenco. Sledeč nasvetu prijateljev in znancu sem otvori] tudi jaz kro-jačnico in čistilnico oblek v zavesti, da bodejo moji številni znanci in prijatelji privoščili tudi meni grižlej kruha. Izdelujem raznovrstne obleke. Čistim in likam moške,, kakor tudi ženske o-bleke. Ako imate zanemarjeno o-bleko, ne zavrzite jo, temveč prinesite jo k nam in mi valm jo za male novce popravimo. Nobeno delo ne ide iz naših rok, dokler nismo znjim zadovoljni mi, kakor tudi vi. Ali nas obiščete? IGNAC SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva.
• * &
AVSTRO-AMERIKäNSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK In OBRATNO
IW

PARNIKI PLUTE IQ IZ NEW YORKA:
■Alice ............ 19. marca
Martha Washington, 22. mar.
Argentina, ......... 9. aprila
Oceania, ......... 25. aprila
P arniki odplujejo redno ob * redah ob 1. uri popoldne ii priata niši a Buah’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristaniška najbližja Vašeg-a doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje ae r SLOVENSKEM JEZIKU
(U.AVM1
ZASTM»
ZA
AMERIK«
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt glavnl last, na zapadu 120 N. La Salle St. CMoag*
Naša nova sponi lađu a in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu.
Zmerne cene za t se enako.
V naši veliki zalogi dobite vse. Mi vas v vsem zadovoljimo.
HING®
JELINEK in MAYER, imitelja.
vogal Blue Island be in 18 cesta

M. A. WEISSKOPF, M. I).
m
ZDKAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel, canal 176
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od I. —3. uro popoludne in od 6.—3:30 ure večer.
V lekarni P. Plati,
814 Ashmuti Ave.: od 4.—3. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih , (
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiske j te torej Slovana v svojo korist.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrom glasu, kajti ena prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| . LAOER | MAGNET | GRANAT ~|
Razvaža ply o v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberfaiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo ć«z Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna meso« jedila.
Pristanišče 57 Worth River vznožje 15th St., Rew York Cit>
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io.uri zjutraj:
S. S. France nov dvovijak) S. S. La Lorraine
S.	S. La Provence S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochatnbeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touralne
Glavni z atop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZM1KSK1.
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Chicago, Iti.


ZDRAVI ZOBJE
CLEVELAND
CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si po večletnem delova 'ju pridobili simpatije vsih tukajSnih Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad, kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St. Clair Ave.
CLEVELAND	CLEVELAND
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer
TTVVVVVVTV rVTVV’rVV T"r
V v t
b
DjPISI.
Cleveland, 0.
Ker sem naročen na več slovenskih listov in semintam čitam kak dopis iz naše velike naselbine, v katerih se eni hvalijo o napredku in zopet drugi spodbijajo tisto, kar je prvi napisal, zato še danes ne verno, če napredujemo ali nazadujemo. Jaz trdim, da resnica je ta-le. Kar se tiče podpornih društev smo dosti dobro napredovali, a vkljub temu, da imamo toliko podpornih društev, se dobi se lepo število rojakov, ki niso v nobenih društvih in če se jilm pripeti nezgoda, tedaj pa beračijo okoli milosrčnih rojakov.
Kar se tiče druzega napredka se pa ne morem prav nič pohvaliti. Kako pa tudi naj napredujemo, ko imamo toliko zavistnežev med seboj. Namesto, da bi se delavci družili in eden drugemu pomagali pa ga še iz dela izpodrivamo in mu še tisti bori kruhek iz rok krademo. Tako se je pripetilo v tovarni, kjer delajo stole in kjer je veliko naših rojakov vpo-sljenih. V tisti tovarni sta bila viposljena tudi dva prijatelja-ro-jaka; eden je bil učen mizarstva še v starem kraju in zato dobil tudi boljšo plačo, drugi pa se je še le tu nekaj o zbijanju stolov naučil in ni dobil tako dobre plače kot prvi. To mu je že dalo povod, da izpodrine prvega iz dela. Manj skušeni se je začel hliniti in dobrikati basu in natolcevati svojega. prijatelja. Basa je celo vabil na svoj dom, da mu je tam tem lažje črnil svojega prijatelja. —-Visle d natolcevanja in obrekovanja je prijatelj zgubil delo in kruh. Kaj porečejo ostali slovenski delavci v tej tovarni na to? S takimi združenimi močmi si ne bo pridobil delavec nobenega po-boljška.
Omeniti moram tudi o naši delavski zadružni prodajalni. Kakor čujem je med rojaki veliko zanimanje za to delavsko podjetje, ki bo začelo poslovati s prvim marcem t. 1. Mi delavci se za to delavsko podjetje jako zanimamo in željno pričakujemo, da odpre svoja vrata; groceristi pa se tircli zanimajo, ker vidijo, da ne bo šlo več tako, kakor je šlo do sedaj, ker vidijo, da bodejo morali biti malo bolj ponižni, kakor so bili do sedaj. Radi tega se čuje vsakovrstno govoričenje od strani naših dosedanjih groeeristov. Nek grocerist že podi dve družini iz stanovanja, ker so člani omenjene zadruge, zopet drugi, kakor tudi moj, pravijo, da hodo prodajali svojo “robo” vedno ceneje, kakor pa zadruga in da nam bodo na ta način konkurirali in nas vničili. Saj to je, kar hočemo. Mi smo zato, da. konkurirate in ko bi bili konkurirali med seboj, pa ne bi bilo treba nam ustanavljati zadruge. Ali ste šele sedaj sprevideli svojo zmoto? Nič ne de, če konkurirate in strežete po življenju delavskega podjetja, a pazite pa, da pasti samim sebi ne nastavite in se v nji vlovite. Sicer pa če prav bi se valm posrečilo ugonobiti zadrugo, ali mislite, da nas bodete potem na se navezali? — Bah. kaj šele. Da bi z pretiranimi cenami iz nas izprašali tisto, kar ste z ubili v konkurenci z nami, potem ko se vam bi posrečilo udu-šiti zadrugo, tega .pa ne bo, to si zapomnite, ker potem vam lahko tudi mi zabrusimo vaše geslo: Svoji k svojim, pod noge in ostanemo ločeni. Kolikor je nam mar ■za naš napredek in obstoj, toliko nam za vašega, zaradi tega pa o napredku kar lepo molčite.
‘Cenjenim članom te zadruge, kakor tudi vsitn prijateljem iste kličem: Le pogumno naprej, ako bomo složno delovali, bomo tudi v slogi napredovali in potem bomo še le lahko govorili o kakem delavskem napredku. Nikar se ne bojte tistega, kar nam naši gro-eeristi obetajo. Vsaik rad proda, ne samo slovenski trgovci.
Priporočam tudi, da bi se vsi, ki še niste naročeni na naš delavski list Glas Svobode, na istega takoj naročili, ker vidite, da je v resnici prijatelj delavcev in ako se oni za nas poganja, dajmo se tudi mi za njega. Opazovalec.
Biwaibik, Minn.
Da sem zamudil poročat nesrečo našega društ. brata Jakob Benčina, zato me ne smete obglavit in tudi se ne pustim! Bilo je dne 12. m. m. ko še le drugi dan po-iskusil svojo srečo kopat na Mea-
dow rudniku Aurora, ko pride silna masa materiala nanj ob 11. uri popoldan tako, da so ga šele po umornem delu čez 4 ure izkopali. Na društvo naznanjena nesreča, nam je dala povod, da smo ga pustili pripeljat na Biwabik, t. j. 7 milj daleč. Društvo št. 81 v največji zadregi, brez zastave in brez regalij, kaj hočemo! Naprosili smo društvene uradnike sv. Jan. Krst. št. 13' Bi\vabik, pomogli so nam z zastavo, moštvom in njih maršalom na čelu, zakar naj jim gre tem potom v imenu našega društva najiskrenejša zahvala.
Berem v Nar. Vest. in v Glasniku od pok. vse narobe poročilo, da je rojen pri Ribnici star 35; resnici na ljubo pa naj bo dragim čitateljem G. S. na vedenje, da je ¡bil pokojni Jakob Benčina iz Primorskega vas Podbreže, št. 4, star 2-8 let,
Dasiravno je bil J. Benčina svobodomislec, vendar se ni naš Rev. g. Fl*. Salo ven nič spodtikal, tako da je bil ponesrečeni v najlepšim redu odan k večnemu počitku. Lepa hvala g. župniku Frane iSa-lovenu; on edini, ki se ne pokaže v taki luči kot drugi njegovi kolegi, kakor čitam tam od Vaših sosedov so ,S1. Zav. nasprotni, a naš gospod je meni drage volje brez ga vprašat, -ponudil in dal $5.00.
Bratski pozdrav v s vin naročnikom in naročnicam Gl. Sv. pokojnemu bratu Benčinu pa večni mir in pokoj, lahka mn bila ptuja zemljica!	J. Delak.
Chisholm, Minn.
Če prav vlada zima kot v Sibiriji, sem vseeno slišal kukavico kukati; toda. ne .mislite g. urednik, da sem jo slišal v gojzdu, o ne, slišal sem jo namreč v stenski uri in to ba.š, ko sem slučajno v roke dobil Jolietsko povojnico z dne 21. februarja št. 12. Čital sem samo dopis iz Tioga, Wis. iz pod peresa Leopolda Stupica, O-menjeni dopis sem čital na glas v pričujočnosti kakih 20 oseb in vsi smo se za trebuh držali ter se nepretrgoma smejali, o bi, ha, bahali a !
Označeni dopisnik zelo udriha čez socialiste in Glas Svobode, kar me napoti da vprašam:	Ti
farski podrepnik, koliko so storili, za slovenskega delavca kranjski popi ali pa “Am. Slovenec” in pa Ave Mica? Odgovor je enostaven: nič in stokrat nič! Tvoji skisani možgani imenujejo Glas Svobode brezverski list. Tedaj G. S., ki je brezverski list, pobira milodare za “Slovensko Zavetišče”, a “Amerikanski Slovenec”, rimokatoliški list pa pobija in razdira to preblago idejo! Vedi ti farski petoliznik, da Glas Svobode se je vedno več potegal za izboljšanje delavskega položaja, kot vsi popi na svetu. Glas Svobode udriha iu lasa vse delavske izkoriščevalce brez izjeme. — Toraj ti svetujem, ti neumni do-pisunee, da v bodoče pustiš na miru napredno časopisje, kalkoršen je Glas Svobode. Boljše bi bilo zate, da čitaš napredno časopisje, kot pa farske cunje.
Toliko v pojasnilo na tvoj neumni dopis. Razuimiš?!
Čas tukajšnjih volitev se bliža, za to dragi rojaki oddajte svoje glasove za našega rojaka John Švajgerja, ker on je pravi mož na svojem mestu; on se je vedno potegoval za slovenski narod v Ameriki.
Konečno pozdravljam vse čitatelje in čitatelee tega lista, tebi dragi Gl. Sv. pa obilo uspeha.
Antikrist,
Laurium, Midi.
Priloženo vam pošiljam $2.00 za naročnino Glas Svobode, ter prosim da priobčite sledeči dopis:
Tudi jaz sem dolgo spaval spanje pravičnega, dokler me konečno ni zbudil Rev. Luka Klopčič sam. Dne 0. februarja sem bil kot po navadi, pri maši v cerkvi Luka Klopčiča. (!?) a. ta dan je namesto L. Klopčiča maševal neki debeli duhovnik. H kateri fari spada in kako mu je ime, ne vem.
Jaz sem v cerkvi vedno bodil na kor, kakor tudi večina fantov tja. hodi, in tudi tisti dan nas je bilo veliko na koru, tako da je bilo težko skozi vrata pridit. V sredini maše pride na kor tukajšnji župnik, ter pričel po ljudeh z vratmi loputati, kot kakšen najbolj zanikani hribovski pastir. Ko se pririne do pevk, obstoji in pričel se je ozirati po ljudeh. iMed tem časom pride na kor cerkveni odbornik z nabiralnikom in ko je obšel navzoče ljudstvo, ga Trnka
vpraša: “Ali so vsi deval v pušico?” (bisago). Odbornik pravi: “Ne.” Nakar Luka dvakrat zarohni:	“Z nikelni noter, ali pa
marš ven!” Na to se je veliko o-brnilo in ven šlo.
Jaz se nisem odstranil, a Luka pride k meni, me prime za suknjo ter me vleče ven! Jaz mu rečem: Sedaj pa nalašč ne dam nič in tu di ven ne grem; ter ga vprašam, je li to cerkev ali svinski hlev? Na to pravi Luka, ako ne grem ven, me bode zaprl v ječo! Pri tem si je odpel svojo kuto in mi pokaže zvezdo skrivnega policaja (!!!) (deputi) ter reče: “Ali misliš, da te ne morem zapreti?” — Jaiz mu odvernem: “Sem že slišal o vaši zvezdi, toda sedaj se je prav nič ne bojim.”
Na to se je Luka obrnil in od-išel. Ce je šel one zapirat v ječo, ki jih je iz cerkve iiztiral, ne vem.
Zakaj sem bil jaz rev. (Luki Klopčiču trn v peti, povem tukaj:
Nekoč, ko se je gradila cerkev, sem bil jaz eden tistih, ki sem zbi ral fantovski klub, da kupimo krasne orgle. Ko smo imeli svoto nabrano, se nam je Klopčič vedno silil, da naj damo njemu, d§ bo orgle on naročil in kupil. Seveda, jaz sem to branil, ker sem že večkrat slišal, da farška bisaga ni nikoli polna. Jaz sem fantom govoril. da pri vsaki kupčiji, posebno če je velika svota denarja, kakor smo ga mi skupaj znosili, se dobijo procenti (komišen) in je boljše, da tiste procente imamo mi, in zanje toliko boljše orgle kupimo. Klopčič je to zanikal ter rekel, da pri tem ni nobene procente. A sedaj pa čujte! Ko smo mi potem orgle kupovali, smo zvedeli, da je 50 odstotkov popustka ali procente, in ta “komišen” je nam ostal.
Odtod izhaja Klopčičevo sovraštvo do mene!
Slovenci po širni Ameriki, osobito pa vi na ‘Calumetu! Do ke-daj bodemo še spali spanje brezbrižnega in nevednega, ter podpirali z našimi žulji črno lenuhar-sko gardo, kateri ni prav nič mar za naše duše, marveč samo za denar in denar in zopet denar!
Ali bi mi nemogli biti vseeno verni in boga molili brez, da bi šli v cerkev in podpirali lenuhar-sko gardo? Jaz mislim, da lahko. Nerečem da niso nekateri vzor-duhovniki, samo žalibože ko jih je malo. Luka Klopčič vedno upije a svojih nasprotnikih, katerih je prece.j tukaj na 'Calumetu, ki se nočejo njemu in njegovemu terorizmu pokoriti. Vsa čast njim in jih prosim odpuščenja, ker sem jih tudi jaz včasih zavidal radi farja. Klopčiču pa povem, da je bil pred njim rev. Markuš Pakiš, kateri pa, ni sovražil niti enega Slovenca na Calumetu. Z njim so občevali in mu pomagali pri vsakem njegovem delu. in to vsi tisti, ki tebe danes sovražijo.
Toraj Slovenci na Calumetu! Rev. Luka Klopčič, skrivni policaj !! Kaj se vam vidi o tem božjem namestniku in ob enem policaj?! (Ali ima to čast (ti) zato, da bo Slovence oziroma farane še bolj teroriziral, kateri so se zadnje čase že nekoliko izneverili njegovi bisagi? Mogoče. Mogoče pa tudi zato, da bode ložje strahoval Johaneo,	- zadnje
čase precej trmoglava.
Luka je nekoč pridigal, da tisti stariši, kateri imajo hčere, naj ne pustijo fantu k njim vas hoditi. Ko pride, naj vzamejo metlo in ga žnjo otepejo. Kaj ko bi tudi Tohanca vzela burklje ali krevljo in okleštrala kako Marico, če še pride vasovat.
Halo Luka ! Tedaj k maši se ne sme hoditi brez niklov, dajmov in capakov?!
Živeli svobodomiselci! —■ Eden pristaš več v vaši stranki!
Karl Gašperieh (Prešern).
Pittsburg, Pa.
(Morda mislite, da v Pittšbur-gu še vedno spimo, toda ne in ne! Še celo župnik Mertel se je zbudil prav izza kralj (Matjaževega spanja in prišlo mu je ua misel, da. vsaka stvar ima svojo mejo — menda samo njegova bisaga ne; zato je.pa v nedeljo 2. februarja stopil na najvišje mesto, na mesto zapovednika. Kri mu je stopila v glavo ter pričel nekako takole:	“Kdor hoče biti župljan
slovenske župnije v Pittsburgu, mora prinesti najmanje letno $6.” Tedaj šest dolarjev za delavca, ki služi $1.50 do $1.75 na dan in mora preživljati sebe, ženo in 3—4 otrok! Dalje pravi: ‘V soboto ne bom kršeeVal, poročal in tudi ne bom pokopaval in hodil obhajat.”
Akoravno je to njegov posel, vendar pravi, da ga ne bo izvrševal na omenjeni dan. Tedaj, če nemila osoda zadene koga v soboto, čakati bo moral do pondeljeka, da bo g. (Mertel pri volji izvršiti svojo dolžnost, da podeli zadnjo popotnico. Dete, ki se je rodilo v nedeljo, v smrtnem boju, čakati ga bo morala smrt do pondeljeka, da bo Mertel-jeva milost podelila zakrament sv. krst. Krist je rekel svojem aipostolam: “Pojdite in učite vse narode, krščujte v i-mentt očeta, sinu itd. Mertel pa gotovo to tako tolmači: “Pojdite med vse narode in napolnite far-ške bisage!” Dragi Slovenci in Slovenke, je to Kristov namestnik? Ne, ne! Zato pa on tudi ne zna tolmačiti evangelij, ki pravi: “Iščite najprvo kraljestvo božjega.” No, on pa misli: iščite, da napolnite farsko bisago. Župnik se je prebudil, Slovenci in Slovenke, prebudite se tudi Vi!
Popotnik tega sveta.
Lernont Furnace, Pa.
Samo par besedi. Hvala g. So-jarju, ker je povedal kaj je duša in s kom jo je treba futrati. Kaj ne v gledališču, kakor jih imate tam v Ohicagi na Ilalsted in Ma-dison cesti, tam so dušni poeutki, katere vživajo samo študirani ljudje. Za nas delavce s krampom in lopato pa je dušni vžitek Glas 'Svobode, Svobodna (Misel in knjiga Cvetke iz papeževega vrta. Za baclke in bace pa so odpustki in rimski bič najboljša hrana. Kolikor bolj jih farbate toliko več počutkov bodo imele. Le dajte jih, jaz Vam ne zamerim čisto nič, vesel sem pa, da sem zvedel kaj je duša. Samo to bi še rad vedel, v katerem delu telesa čepi.
John Gregorčič. Opomba: Svoto $6.38 smo prejeli. Hvala.
Književnost.
Prejeli smo Slovensko-Angleško Slovnico, prirejeno za slovenski narod, ki obsega šest za slovenskega izselnika v Ameriki jako poučnih delov. Slovnica obsega: Glasoslovje, oblikoslovje, vaje, pogovore iz vsakdanjega življenja, besede, ki se rabijo največ v navadnem govoru in vprašanja in odgovore pri prošnji za drugi državljanski papir. Delo je precej popolno in kar se nam najbolj do-pade je fakt, da so se spisovatelji držali izključno olikane ameriške izgovorjave, besed. Slovnica stane $1.00 in se dobi pri Slovenie Publishing Co., 82 Cortland St., New York. N. Y.
Listnica uredništva.
G.	J. Ivanetič. Vaš dopis izvrsten, toda odstopiti nemoremo in ne smemo od našega principa. Mi priobčujemo dopise edino od naših naročnikov.
Ostali dopisi pridejo vsi na vrsto. —
Grozodejstva bašikozukov v Albaniji. Iz Aten poročajo, da so ba-šibozuki v južni Albaniji v okraju Delvino uničili 36 vasi, 15 vasi deloma požgali, 123 ljudi masakirali. — V okraju Filiates je opustošenih 10 vasi, potem v drugih dveh o,-krajih 8, oziroma 6. — Vas Sotira je kiup pepela. V okraju Konica so zalagali bašibozuki samostan in semenišče.
KJE JE Adolf Bletterbauer? Zanj bi rada zvedela njegova sestra A-na Tnshauzar. Kdor rojakov bi vedel za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar bodem hvaležna. Če sam vidi ta oglas naj se javi, imam mu važne stvari za sporočiti. Ana in Valentin Narod. Box 224, Darragh, Pa.
VESELICA *
VESELICA
Rojaki in društva v Staunton, 111. Pozor!
V soboto dne 5. aprila, točno ob sedmi uri zvečer,
priredi
Slovensko Svobodomiselno društvo št. 11 v Staunton, 111.
VELIKO VESELICO
v Češki D vorani.
Naše društvo vabi vsa bratska podporna društva na to veselico z obljubo, da isto vrne poset ob priliki. Vsak dobrodošel!
'ODBOR.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre k., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društ vam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za. pristnost in okusni izdelek naročenih potrobžtte Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
G. VOKOUN
1411W. 18th St., Chica«».
V moji trgovini se dobe prve rrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nieadežnikoT in pip
Dobra Unijska Gostilna,k,d”
dobi
rSS: Jos. S. Stastoy
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvoran» z» druitven» in unijike »«)•, in druga dvoran» za konoert«, žonitvo in zabav«,
M. KARA
1919 S». HALSTED ST.
cer. 19. Pisce.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
jesenslB ii zimske
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. Iu Llacolu Street
Prost gorak in mrzel prigristk vsak dan.
The Konrad Schreiet Ca.
Sheboygan Win.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENT«
GIRL STROVER
(Sob* št*v 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICSOO, ILL
Til. UK MLIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» im majrofl ▼žitka za par centov n biljardna mizo na razpolago. Veo to oe ▼ gostilni
John Košiček
1807 8. Centre Ato. Chicago, 1
Telefon Canal 1439.
J. F. HALLER GOSTILNA
pr?« vrst*.
Magnet pivo. mrzel in gorak prigrizek. DomaS» inimportirani likerji.	Tel. Canal BOM.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Sdhoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-
C’:e cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ Bine Island Are. Chicago.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač
Kočije za vse priložnosti, kot svati itd.	Telefon Canal l:
1921 Biue Island Ave.,
Chicago, |
Social Clab Saloon
— Edina slorensk « t • dka v mestu -
J, Klanclmek in J. PnnieriSii
312 Garrison Ave.
lastnika in protajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSA8.
OLAjS svobode
TrAZNoTnDRUGol
kranjsko.
Pomiloščena jetnica. Leta 1907 ■pi'"d .poroto v Novem mestu obsojeno ženo Marijo Žalbkar iz Drno-vega pri Krškem, ki je imela zaradi poskuženega zavratnega u-mora na svojem možu prestar-, o-semletno ječo v Begunj a Ji, je cesar pomilostil.
Na Šmarni gori. — Dne 18. m.
m. ob pol 9. je začel goreti gozd. na Šmarni gori. Vsled suše in močnega vetra ognja ni bilo mogoče pogasiti in se je z neznansko naglice razširil po velikem površju; najbolj sta prizadeta vsled škode Košir in Bitenc iz Tanca. Ob 3. zjutraj ogenj še ni bil pogašen. — Ker je začelo goreti na oddaljenih točkah na enkrat, sodijo, da je ogenj podtaknjen.
Nesreča pri ženitovanju. Pred pustom se je v Bitičah pri Litiji oženil Ivan Osolnik. Da se slavnost poveča je godec Ivan Rov-šek prinesel s seboj moižnar, katerega je posodil 321etnemui Ivanu Strajharju, da bi ta z njim streljal. Ko je Štrajhar možnar nabijal, se mu je pri tem smodnik nnel in mu je cel naboj švignil v obraz ter ga težko telesno poškodoval. Strajbarja ¡so odvedli takoj v deželno bolnišnico, kjer bode kmalu okreval, a je pri tem prišel ob desno oko.
Požar na Polici. Dne 14. m. m. je gorelo na Polici pri Višnji gori. Pogorela sta dva posestnika, zgorelo je šest poslopij in sicer posestniku Jože Burgarju št. 17 in Antonu Tomažiču št. 18. Prvi ima škode 5200 K. zavarovan je bil komaj za 800 K, drugi je oškodovan za 6500 K, a je zavarovan za 1000 K. Kalko je nastal ogenj — se ne ve — najbrže so zažgali otroci. Na lice mesta je prihitelo takoj gasilno društvo iz Grosuiplja z dvema Ibrizgalnicama, katero je pridno gasilo. Ko se je ogenj popolnoma omejil — je pustilo društvo eno brizgalno na pogorišču, ker Poljčani še nimajo nobene brizgalne. Menda jih bo ta požar iz-modril, da bodo napravili prepotrebno gasilno društvo. Pri požaru se je poškodovala kbčarica Prša Jančar. Padel je nanjo obok ter jo poškodoval na glavi in ji zlomil ključno kost.
PRIMORSKO.
Požigalec iz maščevanja. Iz Gorice poročajo, da je zgorela pri Sv. Florjanu hiša Stekerjeva. Na pogorišču so našli Skoro popolnoma zgorelo človeško truplo. Ogenj je bil podtaknjen iz maščevanja.
Požar na hribu Sv. Valentina pri Gorici so zanetili, 'kakor so dognala preiskovanja laški dijaki IV. girnn. razreda v Gorici povodom izleta v St. Maver pod vodstvom profesorjev Nagliga in Kei-la. —
Požar v Sežani. Ravno med občnim aborom gasilnega društva se je razširila po Sežani vest, da je izbruhnil požar v hiši Antona Be-karja. Zbrani gasilci so šli takoj gasit in posrečilo se jim je, da so kljub hudemu vetru ogenj, ki je vsled vetra ogrožal celo Sežano, o-mejili na Bekarjevo ihišo.
Zastrupila se je v Trstu 401et-na dninarica Josipina Uršičeva. Našli so jo šele čez tri dni v svoji sobici.
Ponesrečena jadrnica. Jadrnica “Allba” je med vožnjo iz Trsta v Split — naložena je bila z ogljem — nasedla na pečino. Parnik “Ta-jer” jo je rešil in vlekel v Trst v ladjedelnico.
Ogenj na parniku. V strojnem oddelku parnika “Helouan” je izbruhnil ogenj, ki je ogrožal posebno vsled hude burje cel parnik. Po večurnem gaše n'ju so ogenj zadušili. Škoda še ni znana.
Poveljstvo vojne Inke v Pulju je prevzel začasno namesto urni-r o vi j enega admirala Ripperja admiral Lanius. Za definitivnega naslednika Ripperja bo imenovan ali admiral Lanius ali pa kontre-admiral Ohmelaf.
Požar. V lekarni Aklin v Suša-škem drevoredu na Raki je izbruhnil požar, ki se je hitro razširil in uničil vso opravo. Škoda znaša 20,000 K. Lekarna je bila zavarovana.
Dvojni samomor. V vasici Dre-no vac pri Reki so našli v neki mali kapelici'truplo 181etnega Ivana Duplikarja. Bil je ustreljen v glavo. Poleg njega je ležala tudi smrtno ranjena krojaJčica Palmira Trusič. Izvršila sta, kakor je razvidno iz poslovilnih pisem sipo razumno samomor, ker so jima starši branili, da bi se poročila. Tru-sičevo so odpeljali v brezupnem stanju v bolnišnico.
Nesreča na morju. Parnik “Titan”, ki je peljal proti Piranu dva velika tovorna čolna je prehitel na višini Omaha strašen vihar. Olba čolna, sta se odtrgala, parnik se je z veliko težavo rešil, tovorna čolna pa je gnal vihar ob istrski obali. Ko je vihar ponehal sta se odpeljala “Titan” in vladni parnik “Pelagosa” iskat izgubljene čolne.
KOROŠKO.
Izgubljen ženin. V Volšperku se je hotel poročiti mlad krojaški •mojster Bartl. Najel si je lepo stanovanje, katero je tudi lično z vsem potrebnim opremil. Par dni pred poroko pa je neznano kam izginil. Do sedaj nimajo o njem še nobene sledi. Dobavitelji, ki so mu opremili stanovanje, so vzeli svoje stvari nazaj.
Samomor vojaka. Iz strahu pred kaznijo — prišel je zvečer eno uro prepozno domov — se je ustrelil v celovški vojašnici infan-terist 6. stotnije Viktor Moser. — Moser je baje izvršil samomor v pijanosti.
Zmrznjenega so našli v nekem gozdu blizo Celovca neznanega, približno 50 let starega moža. Ležal je že najmanj tri dni v gozdu. Pri njem niso našli ničesar, da bi mogli dognati, kdo je ponesrečenec.
Proti izseljevanju. Koroški deželni odbor 'Se je pečal v zadnji seji tudi z izseljevalnim vprašanjem. Konstatiralo se je, da se je začelo na Koroškem, posebno med poljedelci izseljevanje nevarno množiti. To izseljevanje povzročajo največ brezvestni agenti raznih izseljevalniih drulžb, ki skušajo zvabiti kolikor mogoče več delavcev v južno Ameriko. V očigled temu opozarja deželni odbor vse občine, da strogo pazijo na to škodljivo delovanje izseln iških a-gentov in vsako nerednost takoj javijo sodni oblasti.
K protestantizmu sta pristopila v Celovcu trgovski pomočnik Fr. Jazbec in zasebnica Berta Dorner.
ŠTAJERSKO.
Iz Trbovelj poročajo: Legar je izbruhnil pred dobim tednom- in imamo sedaj jako nevarnih slučajev okoli sto, skoraj samih odra-ščenih rudarjev. “Rdeči križ” je na poiziv in na stroške občine postavil dve baraki, to so poljski lazareti, katere že postavljajo kakih pet dni, ker nimajo vseh potrebnih reči in morajo delo pri barakah izpopolnjevati naši' domači obrtniki. Barake postavljajo noč in dan. Kakor veščalki-zdravniki konštatiraijo, je vzrok bolezni ne-snaižnost v rovih in doma po stanovanjih, slaba voda in sploh slabo življenje: torej žalostne socijalne razmere. “Rdeči križ” je poslal semkaj tudi sedem usmiljenk, ki strežejo tem revežem. — Bolniki trpe grozno in dosedaj so umrli že štirje. Nek strokovnjak-zdravnik, ki je specijalist v tej bolezni, trdi, da je ta bolezen prenesena iz Nemčije (Westfalen) iz Rnhngebieta, od koder se preseli vsako leto več rudarjev semkaj in se zopet nasprotno izselijo tja. Mi smo že večkrat osvetlili te žalostne in nemarne razmere pri rudniških delavskih stanovanjih, a dr. Keppa, oikrožni zdravnik v Celju, se ne meni za vso svinjarijo popolnoma nič. Zato pa dobi od o-¡blasti in države zaslužne križce. Tega bi se moralo v prvi vrsti prijeti kot odgovornega činitelja za vso sanitarno mizerijo v Trbovljah. Po oštarijah prodaja svojo sitnost, kar je seveda, tudi prav, a rudniku se menda boji zameriti, zato pusti ves Avgijev hlev neiz-kidan.
RAZNO.
Rusko. Šest socialističnih tednikov in dnevnikov je bilo v zadnjih tednih 97krat zaplenjenih, plačati so morali 12,950 rubljev
(32,893 K), uredniki so bili obsojeni na 21 let 7 mesecev ječe, eden je Ibil izgnan v dosmrtno pregnanstvo. — Na Ruskem velja še vedno zakon, da vsakega člana socialno demokratične stranke kaznujejo s prisilnim delom.
Blazen podpolkovnik. Iz Velikega Varadina poročajo: Honved-ni podpolkovnik Geza Sehwarz, ki je bil pred kratkim vpokojen zaradi živčne bolezni, je šel k mostu, ki ni daleč od mesta in ki je vojaško zastražen. Straža je zahtevala, naj Schvvarz pove geslo, a podpolkovnik je potegnil revolver ter oddal pet strelov na stražo. 'Vojak na straži si ni upal nastopiti proti podpolkovniku, temveč je telefoniral poveljništvu. — Nato sta prišla dva nadporočnika ter začela zasledovati blaznega podpolkovnika. Šele precej daleč od mesta sta ga prijela s pomočjo orožnikov.
Grozne posledice prekrokane noči. Iz Eisenaha poročajo: 221et-ni tovarniški delavec Rudloff in njegov tovariš 181etni Schumann sta prdkrokala celo noč. Zjutraj sta sklenila, da se usmrtita. V njiju družbi je bila tudi 201etna delavka Marjeta Rickart, ki sta jo skušala pregovoriti naj gre z njima v smrt. Navzlic prošnjam je Rudloff zavlekel deklico na železniški tir, kjer jo je z vrvjo nase privezal ter potem z deklico vred legel na tračnice. Par metrov od obeli je legel na tračnice tudi Schumann. Kmalu nato je prisopihal tovorni vlak. V poslednjem trenutku se je deklici posrečilo, da se je odtrgala od Rudloffa. — Vlak je oba delavca povozil, do-čim so našli deklico nezavestno poleg železniškega tira.
Maščevanje za Schuhmejerja. Z
Dunaja poročajo: Tukajšnja policija je dobila iz Monakovega brzojavno poročilo, da se je odpeljal 581etni mizarski pomočnik Frei-herger na Dunaj z namenom, da maščuje Schuhmederjevo smrt in umori morilčevega brata dež. poslanca Leopolda Kunschaka. Policija je takoj to sporočila dunajskemu županu dr. Weisskirchner-ju in posl. Kunschaku. V nedeljo zvečer je policija v nekem prenočišču zasledila Freilbergerja in ga drugi dan zjutraj ob šestih aretirala. Pri njem je dobila revolver z dvema patronama in ostro na-brušeno pilo. Freiberger je pri zasliševanju priznal, da je hotel maščevati Schuhmeierjevo smrt ter umoriti Kunschaka. Freiberger je bil že 20krat kaznovan. Med drugim je sedel tudi deset let v ječi zaradi ipožiga. Več let je bil tudi v prisilni delavnici. Klerikalci hočejo gkoro gotovo pozornost odvrniti od političnega umora, ki ga je izvršil Kunschak, ter se poslužiti v to svrho tega individua.
Ogleduštvo na Romunskem. Iz Bukarešta poročajo, da so tam a-retirali stotnika Giljeska, ko je hotel odnesti iz urada generalnega štalba važine listine. Giljesku je rodom Poljak in je njegovo prvotno ime Dobzon. Ta aretacija je vzbudila po celi deželi veliko senzacijo. Pravijo, da je bil podkupljen od ruske vlade, da ji preskrbi važne listine romunskega generalnega štalba. Vojaške oblasti so stotnika imele že dalj časa na sumu. Govori se tudi, da se je hotel Giljesku polastiti mobilizacijskega načrta in načrta o kooperaciji avstrijske in romunske vojske v slučaju vojne z Rusijo. Stotnik Giljesku je znan kot aviatični tehnik. Izvršil je važen izum v zrakoplovstvu, za kar je dobil vladno podporo v znesku 80,000 frankov in veliko darilo od kralja. V to afero je zapletenih več vojaških oseh in se ¡bo v prihodnjih dneh najbrže izvršilo več senzacionalnih aretacij.
Težka eksplozija v livarni aluminija. Iz Pariza poročajo: Dne 17. m. m. zjutraj je v mestnem delu Roquette v neki livarni aluminija izbruhnil požar. Pri gašenju se je zgodila velika eksplozija, ker je raztopljeni aluminij prišel v dotiko z vodo. Trinajst ognjegas-cev in policistov je bilo težko ranjenih.
Svojo hčer ustrelil. Iz Inomosta poročajo: V Montebelluno je posestnik Bonetto vsled neprevidnega ravnanja s puško ustrelil svojo lastno hčer Marcello, ki je bila zadeta v prsa.
C
1
1
SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
obračajte se do
Kaspar Državne Ranke
Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odipovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotake drafte na vse dele sveta po kur-znich cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka, stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini.
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči. da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo.
Na denerne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Ohicage poslane denarje se naj >poštlja skozi “Post Money Order’ ali skozi zanesljive banke.
MENJALNICA TUJEZEMSKEGA DENARJA.
V Kaspar Dr. Banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Avstroogrski denar se kupuje krez odbitka: za K 5 plačamo $1.00.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo ipotom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje naše potnike zanesljiv bančni za-stopmk m spremi Ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb m delo.
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL..
3

g®®«® ««s«»»«®«© • ••##©•#©•••
g Ovirano delovanje f
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni, Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih. delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
S
■JOSEPH TEINHE’a
KEOISTCRt»
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:	,
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE,
NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih, pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS. TRINER
W 1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
m	m
!
50,0
JIZ
MOŽEM
Pove kako zamorete ozdraviti doma.
Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico.
Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako se je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral, ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočab, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabih živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrupljenjn krvi ali sifilis, skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, ki je dobljena pred kraikim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno potrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri drugi moški bolezni ■— ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, kiji naiđete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju.
POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES.
S tem, da nam pišete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprej, dokler nis© naročena in platana. Poštnino za knjižico pl&č&mo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku* tako da nihče ne ve. kaj je notr..
DR. JOS. LISTER & C0., AUS. 801, 208 N. FIFTH AVE., CHICAGO, ILL.
Gospodje:—Pošljite čimprej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti maloebvezar naoran: vam glede kakšnih stroškov.
Ime........................................................................... ...........
ZASTONJ
Naslov .
ČE NE PREJMETE prihodnje številke Glas Svobode in če dolgujete na naročnini, je to znamenje, da smo Vam list ustavili. Ponovite naročnino še ta teden.
Najboljša Stovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.
\
__8___________________ .
REGISTER JOKELNA KRTAČE.
Ko sva ise s Striglovim Jakatom pošteno najedla in napila sva jo mahnila dol po šen kler cest potem pa na Kolnegaft evenni prot Kakijevemu hausu. Na pot pa je naju nekdo si e-čal in nama dal telegraf iz Najjonka. Moj žlahtnih se je poslovil in jo pobral na štre-ko itajize štet, jaz pa sem naprej rilbsal, ker sem si hotu ogledat tist slavno znani Vponvohitu grad, katerega so že večkrat e. k. šerifi starmali. No ko sem slednjič le tam prišel, pred tisto železno o-grajo sem si pree mislu: Jaka al Jolkelček, naj bo kar če, grajščina pa je res velilka, samo škoda da je tako strašansko zapuščena. Kaj je trejba toliko praznega sveta enemu človeku,, ki ga ne obdeluje in ne vživa, medtemfco je v Klev-lonid, v Žužemberk in Primorju toliko ljudi, ki bi raldi obdelali ta svet in bi bli celo veseli, če se bi jim dala prilika za to ? Pa nič. — Klevlončani so jako čuden narod in kar v glavo mi ne gre, zakaj ne pošljejo kako veliko deputacijo, recimo tako kot so jo enkrat vodil po šentfkler, ko so jahali žrebce in šli prosit gospoda škofa, da bi on razvozlal tisto afero žalostne matere možje, ker prepričan sem, da nekaj bi le dosegli. Ker pa sem vedu, da s Klevlončani ne bo nič, zato sem si mislil Jokel, le korajžo, pa ti pojdi, mogoče se ti posreči dobit službo v tem gradu. Vsako službo sprejmi, magar te postav jo za štriglača krav in bikov, toliko si že brihten, da se boš priplazu do telesne straže. Ograjo sem kar preskočil in haijld proti velkim železnim vratom. P o zg on im in vrata se odpro na istežaj. Pred menoj <je stal dolg suh človek s cilindrom na glavi, ki je bil tako predrzen, da me je začel kar spraševati po nekaki karti, jaz sem se pa vjezu, ga prav pošteno sitnu v rebra in sem šel kar naravnost v Roikigevo pred sobo. Ta star svetnik je sedel pri skoro navadni mizi pred njim pa velik človek s cilindrom in kozjo keco. Zgled al je kot bi bil stric Sam. Ježeš to ga je ta človek obdelav a-1, a star 'lisjak s Šajnom pa se je samo muzal in nekaj pisal na en mal papir; če se ne motim je zapiisal črko S, katero je dvakrat preštrihal, potem je zapisal dve številki in za temi pa pet majnih kolesc. Ko je še nekaj počečkal na tist papirček ga je dal velikanu, kateri se je lepo zahvalil in mu zdaj jako prijazno rekel: Veš nekaj šumidra in ropota moramo napravit drugače bi res svet mislil, da tisto velikansko bastanje tvoje kompanije je bil samo bluf, sicer pa na zgubi ne boš nič, kompanije že itak 'Vise prevladuješ, a velik osel pa bi bil ko bi sam proti sebi konkuriral. No pa to tebi prepustim, ki si bolj šmart ko sem jaz. “Oragt-”, je rekel ta star in se popraskal pod barolko, “tisto kar sem napisal je zate, za spomin.” '
“Hej, al se tako dela?” sem si mislil in jo odkuril iz predsobe, naravnost proti onim železnim vratom, kjer sem se pofajtal s telesno gardo. Za službo nisem vprašal in še tite,to noč sem jo popihal iz Klevlonta. Drug dan pa sem videl v market reportu, da je šla cena petrolmu za cel cent kvišku ...
Na OOOC (izgovori: Kenedian ketle kar kompanij) piulman vagon® sem se sestal z nekim žentl-manom s raztrganim frakom, ki je znal pripovedovati jako lepe povesti. Povedal mi je tudi eno povest iz Žoljeta. Ko hitro je izustil besedo Žoljet so mi ušesa za cel peden narastla in poslušal sem vemo. Rekel je: Ko sem bil pred nekaj leti v Žoljet, v tistem bunki taun, sem zajezu v Goisti-čkov salun kjer je nelk austrijan vlelku nekak meh1. (Aha, mislu sem si, na kranjlske harmonike je špilal.)
Gostov je bilo vse polno, med njimi tud nek far iz Sau Čikage, zdaj pa ravno ne vem če je bil to katoliški duihoven ali kak metodist ali presbiterjane, ker na krogelce se prav nič ne razumem. Hej to Vam je bil ta predgar vesel. Tri-tai je ,kot žentleman, oni austrijan pa je ralztegaval tist meb, da je vse škripalo. Tudi zabave mo imeli veliko. Tist črn žentlmen bi bil rad tud mal poplesal, pa ker Ančka se ni hotela ž njim zavrteti, je zagrabil štirinogato gospodično, ki je vkljub vsemu šumdru mirno smršeala za pečjo in hajd poplesal je žnjo, mi smo se pa na ves glas smejali in za trebuhe držali. Ko je tist austrijan prenehal vleci tist meh je nekdo rekel: Hej Gompars, zaigraj še eno. In ko je tist častit žentlman slišal to ime, je hitro vprašal:	Pa to ni tist
(smrc . . . smrc) Gompars iz Sau Čilkage? Ko so mu povedali, da je drug človek, se je potolažil. Nato je obiskal vse austrian salune, jaz sem mu pa sledil, ker je povsod moško trital.
Bajgaš, mislil sem si kdo more to bit, ki smrca. Jaz nisem pogruu. tal kdo je, a pet voščenih sveč sem obljubil svojinu patronu, če se mi ¡posreči zvedeti, kdo je tisti smrc, ki je plesal s hau . . . hau. Za dve maše iza duše v vicah pa zato, če se prepričam, da tisti smrc ni bil katolški duhoven, ampak kak odpadnik, protestant, metodist, Martin Luter, presbitist ali kltere druge vere samo naše ne.
Moj mu pasežerju pa nisem povedal, da sem Austrian. Ju bet nat. Rekel mu sem, da sem dego, doma iz ČilikodkarnepopolUsa na meji Korzike, iz katerega mesta gledamo naravnost na angeljiSki grad, kjer se je skrival tist papež, ki se je branil predati italijansko 'krono.
Če mi je vrjel, ali ne, aj don ker.
NEKAJ ČRTIČ O IZSELJEVANJU.
Dr. Slane.
(Nadaljevanje.)
“Mi Američani, piše Baleh, govorimo drugo angleščino, kakor Angleži v Evropi, mi smo drug tip, mislimo drugače in naša duševna karakteristika je drugačna kakor ona Angležev; naš narodni tip je izrazitejši, kakor bodi katerih drugih narodov. Amerika je oiiganična celota, v kateri sčasom vsi njeni narodi ednako čustvujejo ; Američanov ne veže samo ljubezen do skupne domovine, ampak tudi misel na zvanje, mislijo dežele, in ideja svobode, napredka in blagostanja, katera spremlja to misijo.” V Ameriki je diskusija o tem vroča, ali velja: Le čiste rase so močne, ali: le mešane rase so močne. Ali na vsa ta vprašanja odgovarjajo gospodarske koristi, kruh in surovo maslo odločuj efa v tem oziru. Amerika rabi delavce in jih mora še dobivati iz drulgih kontinentov; dokler bo to in dokler ne bo vsa njena za kmetijo godna zemlja v rokah kmetov, dokler ne miruje velikansko potovanje delavcev vseh narodov in obrti vanjo, se bo v A-merilki vedno vršil proces iiznaro-dovanja izseljencev, ki ostanejo v Ameriki. Otroci priseljencev so že poameričanjeni. — Američani so proti drugim narodnostim," rasam nezaupljivi, ne sklepajo radi zakonom ž njimi; na evropejske dežele in njih 'kulture gledajo ošabno, ali ne morejo zabraniti, da o-stanejo kako že čisti, polnokrvni. Oni so naistali iz Angležev, Nemcev, Francozov, Slovanov in tudi Kitajcev, Indijancev, Zamorcev, od vsakega, teh je kaj krvi v njih in potujčenje ljudi drugih narodnosti je neizogibljilva posledica velikega gospodarskega procesa in vse omike istega. Ljudje posnemajo drug drugega. V razvojih ljudi vlada tudi ta zakon. In posnemajo se večinoma dobre lastnosti. - — Manj omikani narodi posnemajo v kulturi gospodarstva višje stoječe. Ilz najrevnejše slovanske vasi vodi pot v dežele z velikim bogastvom. Slovanski izseljenci so ražtrošeni po vsej severni in tudi že srednji-južni Ameriki, majhne pene so v velikem toku ljudstev. Ta velilka večina posreba manjše.
Velikansko delo v Ameriki, velikanske proizvajajoče, prometne, konsumne naprave hipnotizirajo ubogo jugoslovansko rajo, ako o-stane v Ameriki; hitro zamenjajo včasih dobre navade in nazore stare domovine z novimi včasih manj vrednimi nove domovine. Še svoja imena pačijo, si ameriean-ska nadevajo. Manj omikan človek hoče biti in postati kakor onii-kanejši in posebno taki, ki na prvih klolpeh v cerkvi sedijo. In sto in sto drugih vzrokov je, ki vplivajo na priseljence, da se udajo asimilizaeiji angleškega elementa. Francozi, Nemlci, Italijani se morajo udati tistim silam, kakor hitro imajo otroke in se stalno v A-merilki naselijo. Izseljenci so sta-riši “ameriških” otrok. — Zavedni rojaki kakega evropejskega naroda so zaradi tega žalostni, ali ne morejo rešiti narodnosti svojim otrokom. — Prememba se dogaja na starejših, kakor mladih. Kakor hitro otroci govorijo aiK glešfci, zgubavajo materni jezik. Otroci so tolmači angleščine stari-šem in to je nekaj, kar v njih po-množeva spoznanje velike važnosti nauka angleščine. Nekateri Slovani vzdržujejo, da bi rešili svoje narečje otrokom, zasebne šole, njihovi duhovniki jih v tem podpirajo iz verskih razlogov. — Leta 1901. je bilo v zasebnih šolah Poljakov okolo 70,000 otrok. A v teh zasebnih šolah se uči tudi angleščina in ta vlada na trgu, v delavnicah. Kakor se mora otrok Učiti najpotrebnejših znanosti, tako v Ameriki tudi angleščine. O-trok ima pravo, to zahtevati, ako mora ostati v Ameriki.
(Konec prihodnjič.)
POLITIČEN UMOR.
(Strašni umor, čigar ižrtev je postal socijalnodemokratični poslanec Schuhtnaier, je postal velikanska nevarnost za avstrijski klerikalizem. Voditelji klerikalizma čutijo, da prileti krogla, s katero je bil zadet Sehuhmeier, nanje v drugi obliki nazaj in zato so hiteli odvračati od sebe vsako sokrivdo na tem umoru, in ker vse laži niso pomagale, so končno morilca proglasili za —- umobolnoga. Pa vse to nič ne pomaga. Ves svet vidi in čuti, da je Kunsehak umoril političnega nasprotnika edino iz tistega bestijalnega terorizma, s katerim skuša klerikalizem vse u-gonolbiti, kar se mu ne vda. Mi ne pojdemo tako daleč, kakor “Lido-ve Noviuj,” ki pravijo povodom tega umora, da je klerikalizem u-moril Sehuhmeier j a, češ: “Klerikalizem ni samo politična stranka, klerikalizem je nasprotje napredka in civilizacije, klerikalizem je negacija vsega dobrega in poštenega na sveta, klerikalizem je tema in zlo. če je mogoče v imenu vere lagati, zapeljevati in nasilje-vati, če je mogoče pod sveto firmo goljufati in ropati, potem je mogoče v imenu krščanskega socijalizma tudi moriti. To je klerikalizem od nekdaj znal in zato je njegova zgodovina pisana s krvjo. Če se vrača k. taktiki terorja, ki so jo opustili najskrajnejši revolucijski življi, je to povratek k starim sredstvom . . .” Ne bomo šli tako daleč, ali, da je umor poslanca Schuhmeierja dejanje, storjeno popolnoma v duhu sodobnega klerikalizma, da se popolnoma vjema s terorizmom, s katerim se (klerikalizem Vzdržuje na površju, to stoji. Terorizem v najhujši obliki, to je poglavitno sredstvo klerikalizma, duševni, cerkveni, gospodarski in politični terorizem. S terorizmom lakote so klerikalci na primer na Kranjskem ugnali mnogo učiteljstva, z bojkotiranjem mnogo slabotnih eksistenc. A šli so tudi še dalje, krenili so tudi že na pota, po katerih je Kunsehak prišel do tega, da je umoril Seihuh-meierja. Začelo se je to že pred davnimi leti. Prvi tak slučaj je bil tam pri Starem trgu poleg Loža. Tam je imel dr. Ferjančič shod. katoliški duhovnik pa je nahujskal kmete, da »o s koli in poleni napadli mirne zborovalce. In Goče na Vipavskem, kjer je tolpa nahujskana od mašnika, poskušala ubiti celo rodbino. In še drugi taki slučaji so se zgodili. Pa kaj čuda, saj je dr. Šušteršič sam oznanjeval, naj si učitelji numerirajo kosti, da jih bodo zbrali, kadar
jim jih klerikalci polomijo. Vse je pa prekosil dr. Krek, ki je javno oznanjeval, da pripelje v Ljubljano kmete, ki bodo liberalce pobili, da liberalca ni mogoče nikdar dovolj zaničevati, da naj kmetje liberalce v grapo pomečejo in s kamni ubijejo. Ali ta dunajski krščansko-socijalni Kunsehak ni ravnal popolnoma v duhu tistega klerikalizma, ki ga oznanja pri nas z vso brutalnostjo podivjanega fanatika dr. Krek in ki ga praktično udejstvuje vsa klerikalna stranka? Kar delajo vsi ti Kreki in klerikalno časopisje vzgaja tudi pri nas prave Kunschake!
‘Tako piše “'Sl. Narod”, kar je silno žalostno za našo domovino. Mladi naraščaj se pretepa, pobija, ropa in krade, a vselej so zločinci pristni klerikalci; seveda vzgojeni po kat. duhovništvu pod navodilom zloglasnega knezo-škofa in cesarskega tajnega svetnika Anton Bonaventura Jegliča, menda doktorja “svetega pisma”' in “Rdeče brožure.”
PRISEGE IN ZOPET PRISEGE.
Tisti, ki pravi, da papež, kardinali, škofje redovniki, seve med terni tudi jezuviti in duhovni ne položijo prisege, so podli in navadni lažniki. Vsak, od papeža dol do zadnjega hribovskega župnika, mora položiti prisego. Koliko različnih priseg ima rimska katoliška cerkev? Veliko. Komur je na teto, da se mu pamet zmeša. da bo norel, kot kak zateleban “Kristusov namestnik”, naj se na pamet nauči razna imena teh .priseg (juramenta), za 'katere pa se nam skoro ijemmno zdi, da bi jih prevajali na slovenščino. Imena nekaterih priseg so: Juramentara assertorium, juramentara promissorinm (ta jure najbolj še-gače Rev. Kranjca) juramentara veritatis dicendae, j ur amonta m calmnniae et malitiae, juramentara litis đeeisorium, juramentara suppletorium, juramentara purga-torium, juramentara confirmati-vum adi proinissoriuta, juramentan! assertorium itd.
Ker je teh priseg toliko, da bi se res človeku zmešalo, če. se bi jih učil na pamet in če bi vedel njihovo vsebino zato naj prenehamo in samo omenimo še eno skupino priseg, znano rimsko katoliški duhovščini pod besedo: Juramentara fidelitatis. Vsebino teh “jurjev” ste že čitali v Glas Svobode.
V starih časih ali bolje rečeno v onih dobrih časih, ko je inkvizicija strahovala narode, je rimsko katoliška cerkev pustila odrezati desno rolko tistemu, ki je po krivem prisegel. Tako sveto je smatrala ta cerkev svoje prisege, ki jih je vsiljevala vernikom. In sedaj ? Ravno ta cerkev, zapomnite si, nezmotljiva cerkev pravi, da vse druge prisege so od muh in ste v veljavi še samo juramentan! veritatis dicendae in juramentam fidelitatis.
Tora j noben Kranjec in noben 'Sojar, še manj pa kak jezuvit ali pater, ne more reči, da papež, škofje, kardinali, duhovniki in tako dalje ne položijo prisege, ker tako je zapisano v kanoničnem pravu papeža, katero je zapisano v knjigi S. B. Smitha. Gospođa, sprijaznite se vendar s resnico, pustite šnofanc in pijačo na strani in čitajte, da se bodete kaj naučili, da vam ne bo treba iskati naukov pri takih, za katere pravite, da nič ne znajo, da so zabiti itd.
Juramentum fidelitatis .... Vprašajte svojega dušnega pastirja kaj pota eni ta beseda in potem nam pišite, mi vam pa bomo povedali vse kar vemo o tej skupini priseg, da se bodete prepričali, če vam je vaš gospod dušni pastir povedal laž ali resnico.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
V svoji sreni želji, da bi verni prejemali”sv. obhajilo vsaki dan, ne vidi papež Pij X. samo rešitev delavskega problema, ampak je iznašel, kaj pomenijo besede v Gospodovi molitvi: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Leta 1905 je izdal dekret, v katerem je izjavil, da je Kristus mislil reči, ko je sestavljal to molitev, da nas naj bog vsak dan obhaja, ne pa nam da navaden kruh in živež. Kaj rečete na to?!
BERNARDOVA VIHARNA
'"ur tv*> r rr , . t <r, v t rri ir»miiin
in veletrgovina
S Calif orni jakimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na
1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina.
Specijaliteta: flSt. ffilancbe Cbampagne. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in sam® proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na
JOS. BERNARD,
1903 Blue Island ave.	Chicago, Dl.
Možjeozdravljeniv5dnehiSS
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicocell, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni tičočicU se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš- o zdravili p i drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks» vam je na razpolago in jamči oop >lno otdravljenie. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozltivn® želodec, pljuča, ledice In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZlVLEDICAHINJ ETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Žlvčene onemoglost^ slabost, na. por, zastrupljenje tn zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Brcmchitls, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji naj novejši metodi.
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor pr išče, liu-cije, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
DR. ZINS, 183 ShSíízS: Chicago
Odprto od 8 clutraj do 8zveö®r. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'-"?*--jrvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnine, karjo-spadav to stroko. Popravljam tiđi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi granu fone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK ČERNE
6034 St. Clsir Ave.	CLEVELASD, O.
BROŠURA
stane samo 35c poštnine
prosto
Za dobiti
GLAS SVOBODE
3622 W. 26. St.
Chicago.
Na naročila brez denarne vrednosti, se ne ozira,