URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 10	Ljubljana, sobota 7. maja 1977	Cena 10 dinarjev	Leto XXXIV
523.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o samoupravnih sodiščih
Razglaša se zakon o samoupravnih sodiščih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. aprila 1977, na seji Zbora občin dne 20. aprila 1977 in na seji Druž- , benopolitičnega zbora dne 20. aprila 1977.
St. P 0100-173/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o samoupravnih sodiščih
I.	SPLOŠNE in skupne določbe
1.	člen
Ta zakon določa načela za organizacijo, sestavo in pristojnost samoupravnih sodišč.
Splošne in skupne določbe tega zakona se uporabljajo za vsa samoupravna sodišča, če ni za posamezne vrste samoupravnih sodišč s tem ali z drugim zakonom drugače določeno.
2.	člen
Samoupravna sodišča so samostojni družbeni organi, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo sodno funkcijo v mejah svoje pristojnosti, določene z ustavo, zakonom in aktom o ustanovitvi.
3.	člen
Samoupravna sodišča rešujejo:
1.	spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med organizacijami združenega dela, samoupravnim interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
2.	spore iz medsebojnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali ki izvirajo iz pravic s katerimi prosto razpolagajo, če jim jih poverijo in če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo izključno redna sodišča;
3.	spore o pravicah, s katerimi občani prosto razpolagajo, če jim jih poverijo in če ni z zakonom določeno. da določene vrste sporov rešujejo izključno redna sodišča.
I
4.	člen
Samoupravna sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih ter v skladu s socialistično moralo.
5.	člen
Če samoupravno sodišče pri odločanju o posameznih vprašanjih med postopkom meni, da zakon, drug predpis oziroma splošni akt družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt ni v skladu z ustavo, zakonom ali drugim predpisom, začne s predlogom Ustavnemu sodišču Jugoslavije oziroma Ustavnemu sodišču SR Slovenije postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti takega predpisa oziroma akta.
Če je predlagalo postopek za presojo ustavnosti zakona, samoupravno sodišče ne more nadaljevati postopka, dokler ustavno sodišče ne odloči o predlogu.
6.	člen
Samoupravna sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.
Samoupravna sodišča na območjih, na katerih je z zakonom ali s statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, vodijo postopek za izdajo odločbe tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Kadar samoupravno sodišče druge stopnje odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je samoupravno sodišče prve stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik.
Če samoupravno sodišče druge stopnje pri odločanju po prejšnjem odstavku opravi obravnavo, uporablja določbe drugega odstavka tega člena.
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico v postopku pred samoupravnim sodiščem uporabljati svoj jezik in pisavo. Sodišče ga je dolžno seznaniti z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku. Pri tem se samoupravno sodišče poslužuje sodnih tolmačev.
7.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom (ustanovitveni akt). Priložnostna arbitraža se lahko ustanovi tudi s pogodbo, sklenjeno v pismeni obliki.
Samoupravna sodišča ustanavljajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani.
Samoupravna sodišča za določene vrste sporov se lahko ustanovijo tudi z zakonom
8.	člen
Pogoje za delo samoupravnega sodišča zagotavlja ustanovitelj.
9.	člen
Z ustanovitvenim aktom se v skladu z zakonom določijo pristojnost, sestava, sedež, organizacija samoupravnega sodišča in postopek pred tem sodiščem.
Ustanovitveni akt določi tudi način obveščanja ustanovitelja in družbene skupnosti o delu samoupravnega sodišča in o problematiki, ki jo pri tem opaža.
10.	člen
Samoupravna sodišča, ki rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov med organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, in spore iz medsebojnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v organizacijah združenega dela, samoupravni!) interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, se ustanavljajo kot splošna oziroma posebna sodišča združenega dela ter kot notranje arbitraže ali druga samoupravna sodišča.
Samoupravna sodišča, ki rešujejo spore iz medsebojnih razmerij, ki izvirajo iz pravic, s, katerimi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih prosto razpolagajo, se ustanavljajo kot stalne oziroma priložnostne arbitraže, kot razsodišča ali kot druga samoupravna sodišča, če ni za določeno vrsto sporov z zakonom drugače določeno.
Samoupravna sodišča, ki rešujejo spore iz 3. točke 3. člena tega zakona, se ustanavljajo kot poravnalni sveti, razsodišča ali kot druga samoupravna sodišča
11.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot stalna ali kot priložnostna sodišča.
.	12. člen
Kadar zakon določa, da je za posamezne vrste sporov obvezen poskus poravnave, se ta opravi pred samoupravnim sodiščem, če z zakonom ni drugače določeno.
Samoupravna sodišča lahko spore o razmerjih, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo, kakor tudi spore o pravicah, s katerimi delovni ljudje in občani prosto razpolagajo, poskušajo ob soglasju udeležencev rešiti s poravnavo, čeprav je za odločanje o teh sporih pristojno drugo samoupravno sodišče ali redno sodišče.
13.	člen
V	samoupravnem sodišču sodijo kot sodniki delovni ljudje in občani, ki jih za določen čas, največ pa za štiri leta. izvolijo delovni ljudje in občani neposredno ali po svojih delegatih v organih upravljanja.
Sodniki samoupravnih sodišč so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma, razen če z zakonom ni drugače določeno.
Kandidacijski postopek za izvolitev sodnikov samoupravnih sodišč izvede Socialistična zveza delovnega ljudstva oziroma-sindikat.
V	samoupravnem sodišču, ki sc ustanovi s pogodbo, sodijo kot sodniki delovni ljudje in občani, ki jih v skladu s pogodbo imenujejo pogodbene stranke.
. Za sodnika samoupravnega sodišča je lahko izvoljen, kdor ima potrebne izkušnje in je moralnopolitično primeren za opravljanje sodniške funkcije.
14.	člen
Za sodnika samoupravnega sodišča je lahko izvoljen tudi sodnik rednega sodišča, če ni v zakonu ali ustanovitvenem aktu drugače določeno.
15.	člen
Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču in ne pripreti brez dovoljenja skupščine občine, na območju katere je sedež samoupravnega sodišču, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju sodniške funkcije. Skupščina občine si pred odločitvijo priskrbi mnenje ustanovitelja samoupravnega sodišča.
16.	člen
Sodnik samoupravnega sodišča se razreši:
1' če sam zahteva razrešitev;
2.	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šestih mesecev ali hujšo kazen;
3.	če se ugotovi, da je moralnopolitično neprimeren za opravljanje sodniške funkcije;
4.	če se ugotovi, da je hujše kršil sodniško dolžnost ali njen ugled ali Če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati sodniške funkcije;
5.	če se ugotovi, da ni imel pogojev za izvolitev;
6.	če se ukine sodišče, za katero je bil izvoljen;
7.	če se na podlagi mnenju pristojnega organa ugotovi. da zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben za opravljanje sodniške funkcije.
*17. člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva daje mnenja o razrešitvi iz razlogov iz 3. do 5. točke 16. Člena.
Pred razrešitvijo je treba sodniku omogočiti, da še izjavi o razlogih za razrešitev.
18.	člen
Ustanovitelj je odgovoren za škodo, ki jo je storil sodnik samoupravnega sodišča udeležencem v postopku s svojim nezakonitim delom.
Ustanovitelj, ki je škodo povrnil, sme zahtevati od sodnika povračilo iznlačanega zneska, če je ta namenoma povzročil škodo.
19.	člen
Postopek pred samoupravnim sodiščem se začne na predlog udeležencev v sporu, na predlog delovnih ljudi in občanov, družbenega pravobranilca samoupravljanja ter organov in organizacij, ki izkažejo utemeljen interes, da sodišče odloči o sporu, kot tudi drugih organov in organizacij, ki jih določa zakon (udeleženci v postopku).
V smislu prejšnjega odstavka je vsak udeleženec v sporu tudi udeleženec v postopku.
Udeleženci v postopku lahko dajejo samoupravnemu sodišču predloge in vlagajo pravna sredstva.
Predlog za izvršbo pravnomočne odločbe oziroma poravnave, sklenjene pred samoupravnim sodiščem, lahko vložita udeleženec v sporu in družbeni pravobranilec samoupravljanja.
«
20.	člen
Samoupravno sodišče sodi v senatu, v katerem je liho število sodnikov, najmanj pa trije, in sprejema odločitve samo na seji.
Če pri odločanju ni mogoče uskladiti mnenj in stališč članov senata samoupravnega sodišča, odloči senat z večino glasov.
Sejo senata samoupravnega sodišča vodi predsednik sodišča ali član, ki ga določi sodišče. Ta tudi izdaja sklepe v zvezi z vodenjem postopka.
21.	člen
Obravnavanje pred senatom samoupravnega sodišča je javno.
Senat'samoupravnega sodišča lahko sklene, da bo pri obravnavanju izključil javnost, če to zahtevajo koristi vojaške, uradne ali poslovne tajnosti oziroma zaradi varovanja pravic osebnosti ali koristi javnega reda ali razlogi morale.
22.	člen
Postopek pred samoupravnim sodiščem je usten in neposreden.
Samoupravno sodišče si mora prizadevati, da sc postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
Samoupravno sodišče mora omogočiti udeležencem v postopku, da se izjavijo o vseh za rešitev spora pomembnih dejstvih in okoliščinah.
Če ni s tem ali drugim zakonom, samoupravnim splošnirp aktom ali z ustanovitvenim aktom predpisan postopek za delo samoupravnega sodišča, se v postopku za reševanje samoupravnih sporov smiselno uporabljajo načela postopka pred sodišči združenega dela, v postopku za reševanje drugih sporov pa načela zakona o pravdnem postopku.
23.	člen
Če so se stranke dogovorile v ustanovitvenem aktu, da bodo poverile medsebojne spore v rešitev samoupravnemu sodišču, je izključena pristojnost rednih sodišč za te spore.
24.	člen
Če je dogovorjeno v ustanovitvenem aktu, da samoupravno sodišče lahko samo poravnava in poravnava ni uspela, se lahko spor predloži v rešitev pristojnemu sodišču.
Šteje se, da poravnava ni uspela, če ni sklenjena v roku treh mesecev od predložitve spora v rešitev samoupravnem-^ sodišču.
25.	člen
Pred samoupravnimi sodišči se ne plačujejo takse.
Postopek pred samoupravnimi sodišči je brezplačen, če ustanovitveni akt ne določa drugače.
26.	člen
Zoper udeležence v postopku pred samoupravnimi sodišči je dovoljeno uporabljati prisilne ukrepe po zakonu o sodiščih združenega dela.
27.	člen
Sodišča in drugi državni organi so dolžni dajati Pravno pomoč samoupravnemu sodišču.
Organizacije združenega dela. druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne dajati samoupravnemu sodišču podatke in obvestila, ki so mu potrebna za postopek.
Samoupravna sodišča so dolžna dajati drugim samoupravnim sodiščem, rednim sodiščem in drugim državnim organom pravno pomoč, s tem da jim pošiljajo spise ali listine, ki so pri njih.
28.	člen
Samoupravna sodišča sprejemajo odločbe in izdajajo zapise o sklenjenih poravnavah.
Odločbe samoupravnih sodišč so pismene in obrazložene. Obrazložitev ni potrebna, če so se o tem sporazumeli udeleženci v postopku.
29.	člen	/
Pravnomočne odločbe samoupravnih sodišč in poravnave, sklenjene pred samoupravnimi sodišči, so izvršljive, če zakon ne določa drugače.
Pravnomočne odločbe samoupravnega sodišča, ki so primerne za sodno izvršbo, izvršuj ej o' redna sodišča.
Izvršbo drugih odločb samoupravnih sodišč zagotavlja pristojni organ občine, ki uporablja v ta namen v ustavi in zakonu določene ukrepe.
30.	člen
Zoper odločbo samoupravnega sodišča je pod pogoji, določenimi z aktom o ustanovitvi samoupravnega sodišča, dovoljeno pravno sredstvo^ če s tem oziroma drugim zakonom ni drugače določeno.
31.	člen
Zoper pravnomočno odločbo oziroma poravnavo samoupravnega sodišča se lahko vloži predlog za preizkus zakonitosti, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.
Predlog za preizkus zakonitosti lahko vložijo udeleženci v sporu, družbeni pravobranilec Samoupravljanja ter javni tožilec.
Zakonitost pravnomočne odločbe oziroma poravnave presoja tisto sodišče, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev v sporu, če o sporu ne bi odločilo samoupravno sodišče.
Predlog za preizkus zakonitosti se lahko vloži, če je bila s pravnomočno odločbo oziroma poravnavo samoupravnega sodišča prekršena ustava, zakon, samoupravni splošni akt ali mednarodna pogodba.
Predlog za preizkus zakonitosti se lahko vloži v treh mesecih od dneva, ko je postala "odločba pravnomočna.
32.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predpiše način in vodenje evidence in statistike o delu samoupravnih sodišč.
II.	POSEBNE DOLOČBE ,	a) Stalne arbitraže	'e
33.	člen
Za poravnavanje in odločanje v sporih med družbenimi pravnimi osebami in med družbenimi pravnimi osebami ter fizičnimi osebami, ki izhajajo iz medsebojnih pogodbenih odnosov, ustanavljajo delovni ljudje in občani stalne arbitraže ali druge vrste samoupravnih sodišč (v nadaljnjem besedilu: stalne arbitraže).
34.	člen
Stalne arbitraže ustanavljajo temeljne organizacije združenega dela, organizirane v Gospodarski zbornici Slovenije in v drugih samoupravnih organizacijah.
35.	člen
Stalna arbitraža ima najmanj 15 arbitrov.
Stalna arbitraža odloča v senatu. Sestavo in način določanja senata določi ustanovitveni akt.
36.	člen
Stalne arbitraže se prek svojih delegatov na zboru dogovarjajo o vprašanjih, ki so pomembna za delo stalnih arbitraž in določajo delegate za skupno sejo Vrhov-
nega sodišča SR Slovenije in samoupravnih sodišč, ki dokončno odločajo v posameznih zadevah.
Način oblikovanja zbora delegatov arbitraž določijo arbitraže s samoupravnim sporazumom.
Pobudo za, sklenitev samoupravnega sporazuma lahko da vsaka arbitraža iz prvega odstavka tega člena, kot tudi Gospodarska zbornica Slovenije ali Zveza sindikatov Slovenije.
v	37. člen
Ustanovitveni akt vsebuje zlasti:
—	sedež arbitraže,
—	pristojnost arbitraže,
—	število stalnih arbitrov,
—	način kandidiranja in volitev arbitrov,
—	čas, za katerega se volijo arbitri,
, — način razrešitve arbitrov,
—	pokrivanje stroškov arbitražnega postopka,
—	postopek pred arbitražo,
—	določbo o tem, da je postopek enostopenjski ali dvostopenjski.
Ustanovitveni akt stalne arbitraže in seznam arbitrov se objavita v Uradnem listu SR Slovenije.
b)	Priložnostne arbitraže
38.	člen
Za rešitev posameznega spora, ki je že nastal, ali vseh bodočih sporov, ki utegnejo nastati iz določenega pogodbenega razmerja, se ustanovi priložnostna arbitraža ali drugo priložnostno samoupravno sodišče (v nadaljnjem besedilu: priložnostna arbitraža).
Ob ustanovitvi priložnostne arbitraže se določi način imenovanja arbitrov in način izvolitve predsednika arbitraže, postopek, po katerem posluje arbitraža in eventualna redna pravna sredstva zoper prvostopenjsko odločitev. Če postopek pred priložnostno arbitražo ni določen, ga določijo arbitri v skladu z zakonom.
39.	člen
Udeleženci v sporu lahko določijo, da odloča stalna oziroma priložnostna arbitraža tudi po načelu pravičnosti.
c)	Notranje arbitraže
40.	člen
Za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov, ki nastajajo v okviru organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti ali med njimi, se v skladu z zakonom ustanavljajo notranje arbitraže ali druga vrsta samoupravnih sodišč (v nadaljnjem besedilu: notranja arbitraža).
Za ustanovitveni akt notranje arbitraže se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 37. člena tega zakona.
41.	člen
Notranje arbitraže se prek svojih delegatov na zboru dogovarjajo o vprašanjih, ki so pomembna za delo notranjih arbitraž in določajo delegate za skupno sejo Vrhovnega sodišča SR Slovenije in samoupravnih sodišč, ki dokončno odločajo o posameznih zadevah.
Način oblikovanja zbora delegatov notranjih arbitraž določijo notranje arbitraže s samoupravnim sporazumom.
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma da lahko vsaka notranja arbitraža, kot tudi Gospodarska zbornica Slovenije ali Zveza sindikatov Slovenije.
/
č) Samoupravna sodišča pri družbenih organizacijah in društvih
42.	člen
Člani družbenih organizacij in društev ustanavljajo samoupravna sodišča v družbenih organizacijah in društvih (v nadaljnjem besedilu: organizacije) kot častna sodišča, razsodišča in druga samoupravna sodišča.
43.	člen	1	\
Samoupravna sodišča iz 42. člena tega zakona se lahko ustanavljajo kot stalna ali kot priložnostna sodišča.
Samoupravna sodišča iz prejšnjega odstavka lahko razsojajo in poravnavajo.
44.	člen
Samoupravna sodišča iz 42. člena tega zakona odločajo o sporih med organizacijo in njenimi člani, ki izvirajo iz izvrševanja pravic in obveznosti članov, določenih v splošnem aktu organizacije, ter o sporih med člani organizacije, ki nastanejo v zvezi z dejavnostjo organizacije.
Samoupravna sodišča iz 42. člena tega zakona so pristojna tudi za reševanje sporov med občani in or-nizacijo v zvezi s sprejemanjem v članstvo.
45.	člen
Za reševanje sporov med organizacijami iz 42. člena tega zakona se lahko ustanovi priložnostno samoupravno sodišče.
Ustanovitveni akt priložnostnega samoupravnega sodišča iz prvega odstavka tega člena sprejmejo vse organizacije, udeleženke v sporu v skladu s svojim statutom oziroma pravili.
Za ustanovitveni akt sc smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 37. člena tega zakona.
46 člen
Organizacije iz 42. člena te^a zakona lahko ustanovijo skupno samoupravno sodišče, ki ima tele pristojnosti:
—	odloča o predlogu za preizkus zakonitosti zoper pravnomočne odločbe samoupravnih sodišč v teh organizacijah, če ni zA to pristojno redno sodišče ali sodišče združenega dela:
—	obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo teh sodišč in zavzema stališča do posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu;
—	določa delegate za skupno sejo Vrhovnega sodišča SR Slovenije in samoupravnih sodišč, ki dokončno odločajo o posameznih zadevah.
d)	Poravnalni sveti
47.	člen
Za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih donosov med občani, med člani delovne skupnosti ter med občani oziroma delovnimi ljudmi tn samoupravnimi organizacijami in skupnostmi sc ustanavljajo poravnalni sveti ali druge vrste samoupravnih sodišč (v nadaljevanju : poravnalni sveti).
Kadar se stranki iz Prejšnjega odstavka sporazumeta, poravnalni svet odloči v sporu.
48.	člen
Delovni ljudje in občani ustanovijo poravnalni svet pri vsaki krajevni skupnosti za celotno krajevno skup-
nost ali za njen del, lahko pa tudi pri temeljni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organiza-■ ciji ali skupnosti, če njegove funkcije ne opravlja drugo samoupravno sodišče.
Izjemoma se lahko za dve ali več manjših krajevnih skupnosti ustanovi skupni poravnalni svet.
49.	člen •
Poravnalni sveti lahko posredujejo v vseh sporih, razen če gre za zahtevke, s katerimi stranke ne morejo prosto razpolagati.
Poravnalni sveti posredujejo med strankami v kazenskih zadevah, kadar se začne postopek na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, v civilnih zadevah pa v sporih majhne vrednosti.
Stranka vloži predlog za posredovanje poravnalnega sveta v zadevah iz prejšnjega odstavka, predno sproži postopek pred rednim sodiščem v primeru, ko imata stranki stalno ali začasno prebivališče na območju iste občine ali sta obe zaposleni v isti organizaciji združenega dela, drugi samoupravni skupnosti ali drugi samoupravni organizaciji, v kateri je poravnalni svet.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za spore, ki nastanejo v zvezi z izvršilnim ali nepravdnim postopkom pred rednim sodiščem.
50.	člen
Pred poravnalnim svetom lahko dajejo poleg prizadetih strank pojasnila tudi drugi, če to lahko prispeva k sporazumni rešitvi spora.
Ce nasprotna stranka ne pride na poravnalni svet, ne pristane na posredovanje poravnalnega sveta, ali poskus poravnave ne uspe, poravnalni svet na zahtevo predlagatelja pismeno ugotovi, da poravnava ni uspela.
51.	člen
Postopek pred poravnalnim svetom je usten, hiter in brezplačen.
52.	člen
Udeležba v postopku pred poravnalnim svetom je prostovoljna.
53.	člen
Krajevno pristojen za poravnavanje strank je poravnalni svet po prebivališču predlagatelja.
Kadar sta stranki z območja različnih krajevnih skupnosti oziroma delov krajevne skupnosti, za katere posluje poravnalni svet, je za posredovanje pristojen tudi poravnalni svet po prebivališču nasprotne stranke, če se stranki drugače ne dogovorita.
54.	člen
Ce se stranki pred poravnalnim svetom poravnata o rešitvi spora, se na njuno zahtevo o poravnavi sestavi listina.
55.	člen
Poravnalni svet vodi zapisnik o svojem delu.
56.	člen
Poravnalni sveti z območja občine po svojih delegatih na konferenci:
—	obravnavajo vprašanja skupnega pomena za delo poravnalnih svetov;
—	izmenjujejo izkušnje pri delu;
—	se dogovarjajo in, sprejemajo stališča o izboljšanju svojega dela.
Konferenco delegatov poravnalnih svetov iz prejšnjega dostavka skliče občinska skupščina na lastno pobudo, na pobudo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva ali na podubo poravnalnih svetov.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57.	člen
V dveh letih po uveljavitvi tega zakona se morajo uskladiti z njim vsi predpisi in samoupravni splošni akti, ki niso v skladu s tem zakonom.
58.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o poravnalnih svetih (Uradni list SRS, št. 52-392/ 72).
59.	člen
Poravnalni sveti morajo biti v skladu s tem zakonom ustanovljeni najpozneje do 30. junija 1978.
Določbi drugega in tretjega odstavka 49. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. julija 1978.
60.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-96/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
524.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o rednih sodiščih
Razglaša se zakon o rednih sodiščih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. aprila 1977, na seji Zbora občin dne 20. aprila 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1977.
St. P 0100-174/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
i o rednih sodiščih
I.	poglavje
SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Redna sodišča kot organi državne oblasti opravljajo sodno funkcijo v mejah svoje pristojnosti, določene z ustavo in zakonom, v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.	,
2.	člen
Funkcijo rednih sodišč opravljajo temeljna sodišča, višja sodišča in Vrhovno sodišče SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: »sodišča«),
3.	člen
Sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih.
4.	člen
Sodišča odločajo v sporih o temeljnih osebnih razmerjih. o pravicah in obveznostih občanov, o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti; izrekajo kazni in druge kazenske sankcije storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom; odločajo o zakonitosti posamičnih aktov državnih organov in organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo v sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem in o drugih razmerjih. če zakon tako določa.
5.	člen
Če sodišče pri odločanju o posameznih vprašanjih med postopkom meni, da zakon, drug predpis oziroma splošni akt družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt ni v skladu z ustavo, zakonom ali drugim predpisom, začne s predlogom Ustavnemu sodišču Jugoslavije oziroma Ustavnemu sodišču SR Slovenije postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti takega predpisa oziroma akta.
Če je predlagalo postopek za presojo ustavnosti zakona, sodišče ne more nadaljevati postopka, dokler ustavno sodišče ne odloči o predlogu.
6.	člen
Sodišča spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu.
7.	člen
Sodišča spremljajo in proučujejo probleme sodne prakse, ki so pomembni za pravilno uporabo zakonov.
Vrhovno sodišče SR Slovenije skrbi, da sodišča enotno uporabljajo zakon.
Vrhovno sodišče SR Slovenije daje sodiščem navodila o načinu vodenja evidence sodne prakse in družbenih odnosov in pojavov, ki jih ta ugotavljajo pri svojem delu.
8.	člen
Sodišča pod pogoji, določenimi z zakonom, dajejo pravno pomoč občanom pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic v zadevah iz sodne pristojnosti.
Temeljna sodišča lahko dajejo pravno pomoč občanom tudi na uradnih dnevih zunaj sedeža sodišča.
9.	člen
Delo sodišč je javno.
Javnost sodnega dela se zagotavlja predvsem z javnim obravnavanjem pred sodiščem, dajanjem ob-
vestil zainteresiranim osebam o teku sodnega postopka pod pogoji, določenimi z zakonom, z omogočanjem javnosti, da se prek tiska in drugih srefctev obvešča- 1 nja seznanja z delom sodišč, obveščanjem pristojnih skupščin o delu sodišč, z objavljanjem pomembnejših sodnih odločb in na drug primeren način.
Zakon določa, v katerih primerih se sme pri obravnavanju izključiti javnost zaradi varovanja tajnosti, javnega reda, iz razlogov morale, v interesu mladoletnika ali zaradi varstva drugih posebnih interesov družbene skupnosti.
10.	člen
Sodišče sodi zborno. Sestavo sodišča določa zakon.
Zakon določa, v katerih zadevah sodi sodnik posameznik.
11.	člen
Prj sojenju sodelujejo sodniki in delovni ljudje ter občani kot sodniki porotniki ali porotniki na način, določen z zakonom. Sodniki porotniki in porotniki sv pri sojenju enakopravni s sodniki v zadevah, o katerih odločajo.
Zakon določa, v katerih zadevah sodijo samo sodniki.
12.	člen
Sodniška funkcija je javna družbena funkcija in jo sodnik opravlja na podlagi in v okviru ustave, zakone ter v skladu z načeli sodniške etike v dobi, za katero je izvoljen. Sodnik je odgovoren za njeno opravljanje in je lahko razrešen ob pogojih, določenih s tem zakonom, ima pa tudi pravico zahtevati razrešitev.
Sodišče ima predsednika, ki poleg sodniške funkcije opravlja tudi zadeve sodne uprave.
13.	člen
Zoper odločbo sodišča je dovoljena pritožba ali drugo pravno sredstvo ob pogojih, ki jih določa zakon.
O pritožbi ali drugem pravnem sredstvu sme odločati samo pristojno sodišče.
14.	člen
Sodišče višje stopnje lahko posebej opozori sodišče nižje stopnje na pomanjkljivosti v sojenju, ki jih je ugotovilo pri odločanju o pravnem sredstvu. Ce se pomanjkljivosti ugotovijo pri večjem številu sodišč ali so večjega pomena, sme sodišče višje stopnje opozoriti nanje sodišča nižje stopnje.
Pravna mnenja, izražena v pripombah sodišča višje stopnje, za sodišče nižje stopnje niso obvezna.
15.	člen
Sodišča višje stopnje lahko zahtevajo od sodišč nižje stopnje na svojem območju podatke v zvezi z uporabo zakona, podatke o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju in druge podatke, potrebne za proučitev posameznih vprašanj, ki se pojavljajo pri njihovem delu.
Sodišča višje stopnje smejo zaradi izvajanja nalog iz prejšnjega odstavita pregledati delo sodišč nižje stopnje na svojem območju.
16.	člen
Sodišča medsebojno sodelujejo zaradi proučevanja vprašanj, ki se nanašajo na družbene odnose in pojave ter na preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov, na probleme sodne prakse, ki so pomembni
za pravilno uporabo zakonov, na organiziranje dela sodišč in na druga vprašanja skupnega pomena.
Glede vprašanj iz prejšnjega odstavka sodišča sodelujejo tudi s samoupravnimi sodišči in drugimi pravosodnimi organi ter družbenimi pravobranilci samoupravljanja.
17.	člen
V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča medsebojno pravno pomoč. To dajejo tudi samoupravnim sodiščem in javnim tožilstvom ter družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Drugim organom in organizacijam nudijo sodišča pomoč z dajanjem podatkov ter spisov in listin na vpogled, če to ni v nasprotju z zakonom.
Vsi organi so dolžni dajati pomoč sodiščem pri izvrševanju njihovih nalog.
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne dati sodiščem podatke in obvestila, potrebna za vodenje postopka in Z£ izvrševanje njihovih funkcij iz 6. člena tega zakona.
18.	člen
Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku.
Sodišča na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, vodijo postopek i.n izdajajo odločbe tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če stranka uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Kadar sodišče višje stopnje odloča o pravnih sredstvih v zadevah, v katerih je sodišče nižje stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku izda odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik.
Če sodišče višje stopnje pri odločanju po prejšnjem odstavku opravi obravnavo, uporablja določbe drugega odstavka tega člena.
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico v postopku pred sodiščem uporabljati svoj jezik in pisavo. Sodišče ga je dolžno seznaniti z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku. Pri tem se sodišče poslužuje sodnih tolmačev.
19.	člen
Ustanovitev, ukinitev, krajevna območja in sedež sodišč določa ta zakon.
Za ustanovitev, ukinitev in spremembo območij ter sedežev sodišč je treba predhodno dobiti mnenje ustreznih občinskih skupščin.
20.	člen
Sredstva in druge pogoje za delo sodišč zagotavljajo ustrezne družbenopolitične skupnosti.
II.	poglavje
ORGANIZACIJA SODISC
21.	člen
Temeljno sodišče se ustanovi praviloma za od-močje več občin.
Temeljno sodišče se ustanovi, ko so zagotovljeni materialni, kadrovski in drugi pogoji za uspešno opravljanje njegove funkcije.
Višje sodišče se ustanovi za območje enega ali več temeljnih sodišč glede na obseg in značaj dela.
Vrhovno sodišče SR Slovenije deluje za območje SR Slovenije.
22.	člen
Sodišče lahko v skladu s predpisi o sodnih postopkih, tem zakonom in sodnim poslovnikom opravljajo naroke, obravnave ter dajejo občanom pravno pomoč zunaj svojega sedeža in zunaj sodnega poslopja.
Poslovanje sodišča zunaj sedeža podrobneje ureja sodni poslovnik.
23.	člen
Pri sodiščih, ki so pristojna za preiskavo, mora biti zagotovljeno opravljanje nujnih preiskovalnih dejanj tudi zunaj rednega delovnega časa ob delavnikih in dnevih, ko sodišče ne dela.
Načela za organizacijo preiskovalne službe določa sodni poslovnik.
24.	člen
Zaradi zagotavljanja nemotenega poslovanja sodišča, vzdrževanja reda v sodišču in varnosti sodnikov, sodnikov porotnikov, porotnikov in drugih delavcev sodišča, strank in drugih udeležencev v postopku ter varstva družbene lastnine, ki jim je zaupana, zagotavljajo sodišča ustrezno zavarovanje v skladu z načeli družbene samozaščite. Podrobnejše določbe c načinu zavarovanja se predpišejo s sodnim poslovnikom.
25.	člen
Sodišče ima svoje uradno ime ter pečat z imenom sodišča in z grbom SR Slovenije.
Sodišča na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo imeti pečat z napisom v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
26.	Člen
V Socialistični republiki Sloveniji so tale temeljna sodišča:
1.	Temeljno sodišče občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec z imenom Temeljno sodišče v Celju.
2.	Temeljno sodišče občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana z imenom Temeljno sodišče v Kopru.
3.	Temeljno sodišče občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič g imenom Temeljno sodišče v Kranju.
4.	Temeljno sodišče občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi z imenom Temeljno sodišče v Ljubljani.
5.	Temeljno sodišče občin Dravograd, Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica z imenom Temeljno sodišče v Mariboru.
6.	Temeljno sodišče občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota z imenom Temeljno sodišče v Murski Soboti.
7.	Temeljno sodišče občin Ajdovščina. Idrija, Nova Gorica in Tolmin z imenom Temeljno sodišče v Novi
Gorici.
8.	Temeljno sodišče občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika. Novo mesto, Sevnica in Trebnje z imenom Temeljno sodišče v Novem mestu.
27.	člen
V Socialistični republiki Sloveniji so tale višja sodišča :
1.	Višje sodišče v Celju, za območje terpeljncga sodišče Celje.
2.	Višje sodišče v Kopru, za območje temeljnih sodišč Koper in Nova Gorica.
3.	Višje sodišče v Ljubljani, za območje temeljnih sodišč Kranj, Ljubljana in Novo mesto.
4.	Višje sodišče v Mariboru, za območje temeljnih sodišč Maribor in Murska Sobota.
28.	člen
Sedež Vrhovnega sodišča SR Slovenije je v Ljubljani.
III.	poglavje PRISTOJNOST SODISC
29.	člen
Temeljna sodišča so pristojna:
I.	v kazenskih zadevah:
1.	da sodijo na prvi stopnji o kaznivih dejanjih in gospodarskih prestopkih;
2.	da opravljajo preiskavo in preiskovalna dejanja;
3.	da opravljajo tudi druge zadeve, ki jih določa zakon;
II.	v civilnih zadevah:
1.	da sodijo oziroma odločajo na prvi stopnji:
a)	v premoženjsko-pravnih, gospodarskih in odškodninskih sporih,
b)	v sporih iz rodbinskih razmerij,
c)	v drugih sporih, če odločanje o njih ni v pristojnosti samoupravnih sodišč;
č) v izvršilnih ter dednih in drugih nepravdnih zadevah;
d)	v postopku o prisilni poravnavi in stečaju ter postopku redne likvidacije;
2.	vodijo sodni register organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma skupnosti, za katere je to z zakonom določeno;
III.	da odločajo o predlogih za varstvo zaradi nezakonitega dejanja iz 67. člena zakona o upravnih sporih;
IV.	da opravljajo tudi zadeve pravne pomoči in druge zadeve, za katere zakon določa pristojnost rednega sodišča.
Za zadeve iz II. točke pod l/a prejšnjega odstavka in zadeve iz 31. člena tega zakona je temeljno sodišče 'pristojno samo v primeru, če ni za te spore po zakonu pristojno samoupravno sodišče.
30.	člen
Temeljna sodišča izvršujejo sodno funkcijo na svojih enotah.
Za enoto temeljnega sodišča morajo biti zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji.
Enote temeljnega sodišča določijo skupščine občin z območja temeljnega sodišča potem, ko je Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun ugotovil, da so izpolnjeni v prejšnjem odstavku določeni pogoji.
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun objavi v Uradnem listu SRS pregled enot z njihovimi območji in sedeži za vsa temeljna sodišča v SR Sloveniji.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena enota na sedežu temeljnega sodišča opravlja preiskavo, sodi v vseh kazenskih zadevah zopet mladoletnike, o gospodarskih prestopkih in gospodarskih sporih, opravlja postopek o prisilni poravnavi in stečaju ter postopek redne likvidacije ter vodi sodni register organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma skupnosti, za katere je to z zakonom določeno.
Te zadeve se opravljajo na enoti z območja katere je zadeva, če razlogi smotrnosti in učinkovitosti ne narekujejo, da se opravijo na enoti na sedežu temeljnega sodišča.
31.	člen
Ne glede na določbo 29. člena je za sojenje v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje m plovbo po morju in v sporih, za katere se uporablja pomorsko pravo (plovbm spori), razen sporov o prevozu potnikov, pristojno temeljno sodišče Koper.
32.	člen
t Temeljno sodišče, ki opravlja stečajni postopek, je stvarno pristojno za sojenje vseh sporov, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom, če m z zakonom drugače določeno.
33.	člen
Višja sodišča so pristojna:
1.	da odločajo na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe temeljnih sodišč;
2.	da odločajo o sporih o pristojnosti med temeljnimi sodišči svojega območja in o prenosu krajevne pristojnosti med temeljnimi sodišči svojega območja;
3.	da odločajo na prvi stopnji o priznanju tujih sodnih odločb;
4.	da opravljajo druge zadeve, ki jih določa zakon.
34.	člen
Vrhovno sodišče SR Slovenije je pristojno:
1.	da sprejema načelna stališča in načelna pravna mnenja, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov pri rednih sodiščih;
2.	da odloča o izrednih pravnih sredstvih zoper pravnomočne odločbe sodišč v primerih, ki jih določa zakon;
3.	da odloča na tretji stopnji o pritožbah zoper sodbe, ki jih izdajo višja sodišča ter senati vrhovnega sodišča na drugi stopnji v primerih, ki jih določa zakon;
4.	da odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč in pritožbah zoper odločbe svojih senatov;
5.	da odloča o podaljšanju pripora prek treh mesecev;
G. da odloča v sporih o pristojnosti med temeljnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč in višjimi sodišči ter med rednimi in samoupravnimi sodišči;
7.	da odloča o prenosu krajevne pristojnosti med temeljnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč in med višjimi sodišči;
8.	da odloča v upravnih in upravno-računskih sporih, razen v zadevah, za katere je pristojno Zvezno sodišče;
9.	da odloča o zahtevi za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic, če je bila taka svoboščina ali pravica kršena, z dokončnim posamičnim aktom, ni pa zagotovljeno drugačno sodno varstvo;
10.	da odloča o zahtevah za sodno varstvo v postopku za prekrške zoper odločbe Republiškega senata za prekrške;
11.	da opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
IV.	poglavje
POSEBNE DOLOČBE O SESTAVI SODISC
35.	člen
Sodnik posameznik vodi postopek in odloča na prvi stopnji v dednih in drugih nepravdnih zadevah, v izvršilnih zadevah ter v zemljiškoknjižnih zadevah in v drugih zadevah, če zakon tako določa.
36.	člen
.O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odločbe Vrhovnega sodišča SR Slovenije to sodišče odloča na občni seji.
O pritožbah zoper odločbe svojih senatov odloča Vrhovno sodišče SR Slovenije v senatu petih sodnikov.
V.	poglavje
OBČNA IN SKUPNA SEJA
1.	Občna seja
37.	člen
Občno sejo Vrhovnega sodišča SR Slovenije sestavljajo predsednik in vsi sodniki tega sodišča.
Občna seja:
—	sprejema načelna stališča in načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov pri rednih sodiščih;
—	daje zahtevo za izdajo ali spremembo zakona ali predlog za obvezno razlago zakona;
—	obravnava sodno prakso in sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse in o uporabi zakonov;
—	določa način spremljanja, proučevanja in evidentiranja družbenih odnosov in pojavov po rednih sodiščih ter odloča o predložitvi ustreznih predlogov Skupščini SR Slovenije ali drugim organom, organizacijam in skupnostim;
—	določa letni razpored dela sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije;
—	sprejema poslovnik o delu občne seje;
—	določa delegacijo za skupno sejo Zveznega sodišča, republiških in pokrajinskih vrhovnih sodišč in ustreznega vojaškega sodišča;
—	določa delegacijo za skupno sejo iz 43. člena tega zakona;
—	odloča v drugih primerjh, ki so določeni z zakonom.
Zadeve od 1. do 4. alinee prejšnjega odstavka obravnava Vrhovno sodišče SR Slovenije na razširjeni občni seji, pri kateri sodeluje tudi po en predstavnik vsakega višjega sodišča.
38.	člen
Občno sejo skliče in vodi predsednik Vrhovnega sodišča SR Slovenije ali od njega pooblaščeni sodnik.
Občna seja veljavno sklepa, če sta navzoči dve tretjini sodnikov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
39.	člen
Pravna mnenja, ki so bila sprejeta na občni seji, so obvezna za vse senate Vrhovnega sodišča SR Slovenije in se lahko spremenijo samo na novi občni seji.
2.	Skupna seja
40.	člen
Delegati Vrhovnega sodišča SR Slovenije in samoupravnih sodišč, ki dokončno odločajo o posameznih zadevah, zavzemajo na skupni seji načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov in drugih predpisov.
Sodišča se lahko dogovorijo, da bodo na skupni seji obravnavala tudi druga vprašanja skupnega pomena.
41.	člen
Skupna seja sc mora sklicati, če to zahteva katero sodišče iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Sodišče, ki zahteva sklic skupne seje, mora v zahtevi razložiti vprašanje, ki naj se na seji obravnava in navesti svoje mnenje o njegovi rešitvi.
42.	člen
Skupno sejo skliče, pripravi in organizira Vrhovno sodišče SR Slovenije, če se sodišča iz prvega odstavka 40. člena tega zakona ne dogovorijo drugače.
Skupni seji predseduje predsednik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, če skupna seja ne odloči drugače.
43.	člen
Sodišča delegirajo na skupno sejo do pet delegatov. Samoupravna sodišča določijo delegate za skupno sejo v skladu z zakonom o samoupravnih sodiščih.
•	44. člen
.Podrobnejše določbe o načinu dela skupne seje določa poslovnik, ki ga sprejme skupna seja.
VI.	poglavje
SODNA IN PRAVOSODNA UPRAVA
1.	Sodna uprava
45.	člen
V delovno področje sodne uprave spadajo zadeve, s katerimi se zagotavljajo pogoji za učinkovito in pravočasno delo in poslovanje sodišča, organizira notranje poslovanja sodišča, določa notranja organizacija, ureja razmerja pri delu v sodišču in skrbi, da se delo pri sodišču opravlja v redu.
46.	člen
Zadeve sodne uprave opravlja predsednik sodišča.
Predsednika sodišča nadomešča sodnik, ki je z letnim razporedom dela določen za njegovega namestnika.
Namestnik predsednika izvršuje vse pravice in dolžnosti predsednika med njegovo odsotnostjo, sicer pa opravlja tiste naloge sodne uprave, katere mu predsednik sodišča prenese v neposredno izvrševanje.
Sodišče ima lahko tudi tajnika, na katerega more predsednik sodišča prenesti opravljanje določenih zadev sodne uprave.
47.	člen
Predsednik sodišča je za opravljanje svoje funkcije in za poslovanje sodišča, ki ga vodi, odgovoren skupščini družbenopolitične skupnosti, ki ga je izvolila.
48.	člen
Zbor sodnikov in delovna skupnost sodišča sodelujeta pri izvrševanju zadev sodne uprave v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom sodišča.
49.	člen
Pravice in obveznosti predsednika sodišča v zadevah sodne uprave so zlasti:
—	predstavlja in zastopa sodišče;
—	izvršuje pravice in obveznosti, ki jih ima po zakonu predstojnik upravnega organa;
—	določa razpored dela na sodišču;
—	organizira spremljanje in proučevanje družbenih odnosov in pojavov in skrbi za obveščanje skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti;
—	skrbi, da se razpisujejo in zasedajo prosta sodniška mesta;
—	sprejema sodniške pripravnike na delo in druge pripravnike na prakso; jih razvršča po oddelkih in ukrepa, kar je potrebno za njihovo strokovno usposabljanje;
—	opravlja naloge v zvezi z volitvami sodnikov porotnikov in skrbi, da se seznanijo s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo v izvrševanju te javne funk-cije;
—	spremlja poročanje sredstev javnega obveščanja o delu sodišča in skrbi, da je javnost pravočasno in pravilno obveščena o sodnih postopkih in o delu sodišča;
—	skrbi za zakonito in pravilno materialno poslovanje sodišča;
—	skrbi za izvajanje določb 18. člena tega zakona;
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi.
Predsednik sodišča določi razpored dela sodnikom v sodelovanju z vodji enot in zborom sodnikov.
Določbe 3. alinee prvega odstavka tega člena ne veljajo za predsednika Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
50.	člen
Enota temeljnega sodišča ima vodjo. Vodja enote je sodnik, ki ga določi predsednik temeljnega sodišča v soglasju s skupščinami občin, za območja katerih se na enoti opravljajo sodne zadeve, oziroma v soglasju z od njih pooblaščenimi organi.
Vodja enote skrbi za poslovanje enote in opravlja zadeve sodne uprave, za katere ga pooblasti predsednik temeljnega sodišča. Za izvrševanje teh nalog je odgovoren predsedniku temeljnega sodišča.
51.	člen
Predsedniki sodišč višje stopnje lahko organizirajo strokovno pomoč sodiščem nižje stopnje in v ta namen lahko odredijo inštruktažni pregled dela sodišča nižje stopnje po sodnikih sodišča višje stopnje.
Sodniki, ki opravljajo pregled, dajejo pobude in nasvete za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
2.	Pravosodna uprava
52.	člen
Zadeve pravosodne uprave, ki zadevajo sodišča, opravlja Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
Med zadeve pravosodne uprave spadajo zlasti zadeve v zvezi z organizacijo dela in poslovanjem sodišč, nadzorstvo nad opravljanjem zadev sodne upra-
ve, mednarodna pravna pomoč ter statistika in evidenca o delu sodišč, pomembna za SR Slovenijo.
Za opravljanje posameznih zadev v zvezi s nadzorstvom nad opravljanem zadev sodne uprave lahko pooblasti Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predsednike sodišč višje stopnje.
Vrhovno sodišče SR Slovenije s splošnim aktom samostojno določa notranjo organizacijo in poslovanje sodišča v skladu s posebnimi nalogami, ki jih ima po ustavi in zakonu.
53.	člen
Nadzorstvo nad opravljanjem zadev sodne uprave obsega zlasti: ugotavljanje, ali sc zadeve sodne uprave opravljajo skladno z zakonom in sodnim poslovnikom ter pravočasno; obravnavanje pritožb občanov, državnih organov, organizacij in skupnosti glede poslovanja sodišč in ugotavljanja, kako se upravljajo druge zadeve sodne uprave, s katerimi se zagotavlja nemoteno delo sodišč.
54.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun:
—	zagotavlja izvajanje tega zakona in drugih predpisov Jer ukrepov, ki se nanašajo na organizacijo in delo sodišč,
—	rešuje zadeve za katere je po sodnih postopkih pristojen republiški upravni^ organ, pristojen za pravosodje;
—	spremlja in proučuje delo sodišč v zvezi z napredkom njihove organizacije in poslovanja, kadrovskimi vprašanji, strokovnim izpopolnjevanjem kadrov, zagotavljanjem materialnih iri drugih pogojev za delo sodišč in drugimi vprašanji, ki so pomembna za delo sodišč ter predlaga oziroma izvaja ustrezne ukrepe;
—	opravlja nadzorstvo nad pravilnim opravljanjem zadev sodne uprave;
—	obravnava pritožbe v zvezi s poslovanjem sodišč in izvaja ustrezne ukrene;
—	določa okvirna merila za sistemizacijo delovnih mest sodnikov in drugih delavcev na sodišču;
—	opravlja naloge v zvezi z mednarodno pravno pomočjo;
—	opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun:
—	izda sodni poslovnik;
—	daje navodila za pravilno opravljanje zadev sodne uprave;
—	daje navodila za zbiranje in vodenje statističnih in evidenčnih podatkov, pomembnih za SR Slovenijo.
Zaradi opravljanja nalog iz prejšnjih odstavkov lahko Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun zahteva od sodišč mnenja, podatke in poročila ali opravi pregled poslovanja sodišč.
55.	člen
Sodni poslovnik določa načela za organizacijo In način poslovanja sodišč, zlasti: okvirna pravila o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju, pravila o vodenju vpisnikov in pomožnih knjig, obrazce za delo, postopek s spisi od prejema do vložitve v arhiv, postopek o poslovanju s področja mednarodne pravne pomoči in pravne pomoči občanom v sodišču in zunaj sodišča, način obveščanja javnosti o delu sodi-
šča, pravila za vabljenje in razporejanje sodnikov porotnikov, pravila za delo v senatu ter na sejah oddelkov, pravila za poslovanje na narodnostno mešanih območjih, načela za organizacijo preiskovalne službe in drugo.
VII.	poglavje FINANCIRANJE SODISC
56.	člen
Sredstva za delo Vrhovnega sodišča SR Slovenije in višjih sodišč zagotavlja SR Slovenija.
Sredstva za delo temeljnega sodišča zagotavljajo občine, za območje katerih sodišče posluje, v višini in na način, kot to občine sporazumno določijo.
57.	člen
Sredstva za delo spdišča se določajo v skladu z družbenoekonomsko politiko v SR Sloveniji na podlagi zakona, družberyh dogovorov in samoupravnih sporazumov ob upoštevanju obsega in programa dela sodišča.
58.	člen
Program dela sodišča vsebuje naloge in zadeve iz pristojnosti sodišča, ki jih mora sodišče opraviti v tekočem letu.
'VIII. poglavje
SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKI
1.	Določanje števila sodnikov in sodnikov porotnikov
59.	člen
Število sodnikov in sodnikov porotnikov določi na predlog sodišča skupščina družbenopolitične skupnosti, ki jih voli. Pri predlogu sodišča upošteva obseg dela in okvirna merila za določitev delovnih mest sodnikov.
Za temeljna sodišča določijo število sodnikov in sodnikov porotnikov sporazumno vse občinske skupščine z območja sodišča.
2.	Volitve sodnikov
60.	člen
Sodnike temeljnega sodišča volijo vse skupščine občin z območja temeljnega sodišča.
Sodnike višjega sodišča in sodnike Vrhovnega sodišča SR Slovenije voli Skupščina SR Slovenije.
61.	člen
Sodniki se volijo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni.
Skupščina družbenopolitične skupnosti, ki je izvolila sodnika, ga lahko razreši v primerih, pod pogoji in po postopku, ki ga določa ta zakon.
62.	člen
Prosto sodniško mesto objavi skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti po lastni pobudi, na predlog sodišča ali na predlog Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun najmanj 30 dni pred volitvami sodnikov. Objava se priobči v Uradnem listu SR Slovenije.
Prosto sodniško mesto pri temeljnem sodišču objavi skupščina občine, ki jo z dogovorom določijo skupščine občin z območja temeljnega sodišča.
Z objavo se začne kandidacijski postopek, ki ga izvede Socialistična zveza delovnega ljudstva.
V kandidacijskem postopku se obravnavajo kandidati, ki so se na objavo sami prijavili in kandidati, ki jih je evidentirala Socialistična zveza delovnega ljudstva.
Socialistična zveza delovnega ljudstva sporoči skupščini ustrezne družbenopolitične skupnosti mnenje o vseh prijavljenih in evidentiranih kandidatih.,
63.	člen
Volitve sodnikov na sodniška mesta, ki postanejo prosta s potekom mandatne dobe, morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom te dobe.
Ce se sodnika, ki mu je potekel mandat, ne predlaga za ponovno izvolitev, se mu mora dati možnost, da se pred volitvami izjavi o razlogih, zaradi katerih se ga ne predlaga za izvolitev.
64.	člen
Če sodnik po poteku mandatne dobe ni bil ponovno izvoljen, mu preneha sodniška funkcija.
65.	člen
Za sodnika je lahko izvoljen jugoslovanski državljan, ki je diplomirani pravnik in izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja ter je moralnopolitično primeren in izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom.
Sodnik ne more biti delegat v skupščini družbeno-nolitične skupnosti, ki ga voli.
66.	člen
Pred nastopom sodniške funkcije da sodnik slovesno izjavo pred predsednikom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki ga je izvolila.
Sodnik temeljnega sodišča da slovesno izjavo pred predsednikom, skupščine tiste občine, ki jo z dogovorom določijo skupščine občin z območja temeljnega sodišča.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
3.	Pravice in dolžnosti sodnikov
67.	člen
Z opravljanjem sodniške funkcije je sodnik dolžan prispevati k ohranitvi in krepitvi ustavnosti in zakonitosti ter socialističnega samoupravnega družbenega reda kot tudi k zaščiti ustavnih in zakonskih pravic, svoboščin in dolžnosti, materialnega in družbenega položaja delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
68.	člen
Sodnik ne more opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo.
O združljivosti službe ali dela s sodniško funkcijo odloča predsednik sodišča, če gre za predsednika so-
dišča pa predsednik sodišča višje stopnje. Ce prizadeti ni zadovoljen z odločitvijo, odloči na njegov predlog predsednik sodišča višje stopnje.
69.	člen
Sodnika ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču, in ne pripreti brez dovoljenja pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju sodniške funkcije.
Za sodnika temeljnega sodišča da to dovoljenje skupščina občine, ki jo z dogovorom določijo skupščine občin z območja temeljnega sodišča.
70.	člen
Za škodo, ki jo stori sodnik s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom občanom ali pravnim osebam, je odgovorna družbenopolitična skupnost, katere skupščina je sodnika izvolila.
Družbenopolitična skupnost, ki je škodo povrnila, sme zahtevati od sodnika povračilo izplačanega zneska, če je ta povročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti.
71.	člen
Sodniku, ki ni ponovno izvoljen ali je predčasno razrešen zaradi ukinitve sodišča ali zmanjšanja obsega dela sodišča, je dolžna družbenopolitična skupnost, ki ga voli, priskrbeti drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Do nastopa drugega dela ali upokojitve, najdalj pa za dobo enega leta, pripadh-jo sodniku pravice iz dela in po delu ter osebni dohodek v višini zadnjega mesečnega dohodka z vsemi povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov, ki so predvideni v družbenem dogovoru.
72.	člen
Sodniki se morajo strokovno in družbenopolitično izobraževati. Dolžni so sodelovati pri organiziranih oblikah dela za strokovno in družbenopolitično izobraževanje, ki se v ta namen organizirajo.
4.	Odstranitev sodnika od opravljanja sodniške
funkcije
73.	člen
Sodnik mora biti odstranjen od opravljanja sodniške funkcije, če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje sodniške funkcije.
Sodnik je lahko odstranjen od opravljanja sodniške funkcije, če je zoper njega uveden postopek za razrešitev ker je bil obsojen za kaznivo dejanje ali je storil hujšo kršitev sodniške dolžnosti oziroma ugleda sodniške funkcije.
O odstranitvi sodnika odloča predsednik sodišča, o odstranitvi predsednika sodišča pa predsednik sodišča višje stopnje.
5.	Razrešitev sodnikov
74.	člen
Sodnika razreši skupščina družbenopolitične skupnosti. ki ga je izvolila.
Če je za razrešitev pristojnih več skupščin, je sodnik razrešen, če ga razreši le ena od njih.
75.	člen
Sodnik se razreši:
1.	če sam zahteva razrešitev;
2.	če je izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali sklene drugo delovno razmerje;
3.	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen;
4.	če se ugotovi, da je moralnopolitično neprimeren za opravljanje sodniške funkcije;
5.	če se ugotovi, da je huje kršil sodniško’ dolžnost ali njen ugled ali če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati sodniške funkcije;
6.	če se ugotovi, da ni imel pogojev za izvolitev;
7.	če se ukine sodišče, za katero je bil izvoljen;
8.	če se na podlagi mnenja pristojnega organa ugotovi, da zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben za opravljanje sodniške funkcije.
,	76. člen
Sodnik je lahko razrešen, če se zaradi trajnejšega zmanjšanega obsega dela zmanjša število sodniških mest pri sodišču, ali če je izpolnil 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pokojninske dobe.
O izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev sodnika obvesti predsednik sodišča pristojno skupščino družbenopolitične skupndsti.
O izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev predsednika sodišča obvesti pristojno skupščino družbenopolitične skupnosti Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo, uprave in proračun.
77.	člen
Ce sodnik sam zahteva razrešitev, vloži predlog za razrešitev pri pristojni skupščini družbenopolitične skupnosti in o tem obvesti predsednika sodišča.
Če je treba razrešiti sbdnika iz razlogov 2. do 8. točke 75. člena tega zakona, predlaga razrešitev pristojni skupščini družbenopolitične skupnosti predsednik sodišča.
Razrešitev predsednika sodišča iz razlogov po prejšnjem odstavku predlaga predsednik višjega sodišča.
Predlog za razrešitev sodnika ali predsednika sodišča lahko poda tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva in Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Postopek za razrešitev lahko uvede pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti tudi na lastno pobudo.
Socialistična zveza delovnega ljudstva daje mnenja o razrešitvi iz razlogov iz 4. do 6. točke 75. člena.
O predlogu oziroma uvedbi postopka na lastno pobudo obvesti skupščina družbenopolitične skupnosti predsednika sodišča in Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
78.	člen
O razrešitvi sodnika iz razlogov iz 4. do 6. točke 75. člena tega zakona je mogoče odločiti samo, če je pristojni organ ustrezne skupščine družbenopolitične skupnosti poprej izvedel postopek za ugotovitev utemeljenosti razlogov za razrešitev v skladu s svojim poslovnikom in če je bilo v tem postopku sodniku omogočeno, da se izjavi o predlogu.
O uvedbi postopka za razrešitev se obvesti organ iz tretjega odstavka 73. člena tega zakona zaradi morebitne odstranitve sodnika od opravljanja sodniške funkcije.
79.	člen
Ce sodnik sam zahteva razrešitev, pristojna skupščina pa v treh mesecih od dneva, ko je to zahteval, ne odloči o njegovi zahtevi, se šteje, da je razrešen s potekom tega časa. Ustrezno ugotovitveno odločbo izda predsednik sodišča.
80.	člen
Sodnik, ki je'izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali je sklenil drugo delovno razmerje, ne more nastopiti nove dolžnosti oziroma dela, dokler ni raz-_ rešen sodniške funkcije.
81.	člen
O razrešitvi obvesti skupščina družbenopolitične skupnosti razrešenega sodnika sodišče, pri katerem je bil sodnik, Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun in Socialistično zvezo delovnega ljudstva.
6.	Začasna dodelitev sodnika k drugemu sodišču
82.	Člen
Sodnik je lahko samo izjemoma s svojo privolitvijo dodeljen na delo k drugemu sodišču, če drugače ni mogoče zagotoviti rednega dela sodišča. Delo pri drugem sodišču sme trajati največ šest mesecev v posameznem koledarskem letu.
Dodeli se lahko:
—	sodnik temeljnega sodišča k višjemu sodišču za območje tega temeljnega sodišča;
—	sodnik višjega sodišča k temeljnemu sodišču na območju tega višjega sodišča ali k drugemu višjemu sodišču.
O dodelitvi sodnika odloča predsednik neposredno višjega sodišča v soglasju s predsednikom sodišča, pri katerem je sodnik.	.	»
Sredstva v zvezi z dodelitvijo sodnika na delo k drugemu sodišču bremenijo sodišče, kateremu je sodnik dodeljen.
7.	Sodniki porotniki
83.	člen
Za sodnika porotnika je lahko izvoljen polnoletni jugoslovanski državljan, ki je sposoben in moralnopolitično primeren za opravljanje sodniške funkcije.
Za sojenje mladoletnikov ali za sojenje v drugih določenih zadevah se volijo za sodnike porotnike osebe, ki imajo potrebne izkušnje na določenem strokovnem področju.
■	84. člen
Sodniki porotniki se volijo za štiri leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma za isto sodišče.
Kandidacijski postopek za volitve sodnikov porotnikov izvede Socialistična zveza delovnega ljudstva ob sodelovanju Zveze sindikatov in svoj predlog da pristojni skupščini družbenopolitične skupnosti.
85.	člen
Sodnik porotnik se razreši iz razlogov 75. člena tega zakona, razen iz razlogov 2. točke navedenega člena.
86.	člen
Razrešitev sodnika porotnika, razen če jo zahteva sam, predlaga predsednik sodišča.
O razrešitvi obvesti pristojna skupščina razrešenega sodnika porotnika in sodišče.
87.	člen
Določbe 60. člena, drugega odstavka 61. člena, 66. člena, 67. člena, 69. člena, 70. člena, drugega odstavka 74. člena, četrtega odstavka 77. člena in 79. člena tega zakona se primemo uporabljajo tudi glede sodnikov porotnikov.
88.	člen
Sodniku porotniku pripada povračilo dejanskih stroškov, nastalih zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, povračilo za izgubljeni osebni dohodek in nagrada.
Podrobnejše predpise o povračilu in nagradah sodnikom porotnikom, ki jih voli Skupščina SR Slovenije, izda ^Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Predpise o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom, ki jih voli skupščina občine, izda skupščina občine oziroma od nje pooblaščeni organ.
IX.	poglavje
DRUGI DELAVCI PRI SODISCIH
1.	Strokovni sodelavci, administrativno-tehnični delavci in pripravniki
89.	člen
Za opravljanje strokovnih in administrativno-tehnični del ma sodišče potrebno število strokovnih in adpiinistrativno-tehničnih delavcev.
Sodišče določi sistemizacijo delovnih mest za strokovne in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike s samoupravnim splošnim aktom v soglasju z izvršnim svetom skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti oziroma od njega pooblaščenim organom.
Pri sistemizaciji delovnih mest sodišče upošteva okvirna merila, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodjfe, organizacijo uprave in proračun.
K sistemizaciji delovnih mest temeljnega sodišča daje soglasje izvršni svet skupščine občine, ki jo z dogovorom določijo skupščine občin z območja temeljnega sodišča.
90.	člen
Za strokovnega sodelavca za opravljanje pravnega dela je lahko sprejet diplomirani pravnik, ki izpolnjuje splošne pogoje za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu in pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom iz 65. člena tega zakona.
Pogoje za strokovnega sodelavca za opravljanje drugih del določa samoupravni splošni akt sodišča.
91.	člen
' Strokovni sodelavci za opravljanje pravnega dela pomagajo sodnikom pri delu, proučujejo pravna vprašanja v zvezi z delom sodišča, v posameznih zadevah izdelujejo osnutke sodnih odločb, sprejemajo na zapisnik tožbe, predloge in druge vloge ter izjave strank in opravljajo samostojno ali pod nadzorstvom in navodilih sodnika tudi druga strokovna opravila, določena z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom sodišča.
92.	člen
Za sodniškega pripravnika pri sodišču se lahko sprejme diplomirani pravnik, ki izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja. S pripravnikom se sklene delovno razmerje za določen čas.
Pri določanju števila pripravniških mest je treba upoštevati potrebe sodišča in drugih pravosodnih or-
ganov ter potrebe družbenopolitične skupnosti in služb pravne pomoči po strokovnih pravničkih kadrih.
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predpiše s pravilnikom način razporejanja sodniških pripravnikov na prakso, način opravljanja pripravniške prakse ter evidenco opravljanja pripravniške prakse.
2.	Stalni sodni tolmači
93.	člen
Stalni sodni tolmači prevajajo na zahtevo sodišča, državnega organa, organizacije ali občana govorjeno in pisano besedilo iz uradnega v tuj jezik, 'iz tujega v uradni jezik ali iz tujega jezika v drug tuj jezik.
Stalne sodne tolmače imenuje in razrešuje repub-lišk’ sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ki tudi predpiše pogoje za stalne sodne tolmače, njihove pravice in dolžnosti.
3.	Stalni sodni izvedenci
94.	člen
Stalni sodni izvedenci posredujejo sodišču svoje znanje in izkušnje iz svoje stroke po pravilih znanosti v pomoč sodišču pri ugotavljanju pravno pomembnih dejstev in dajejo na zahtevo sodišča o takih vprašanjih svoja strokovna mnenja.
Stalne sodne izvedence, ki so lahko posamezniki ali organizacije, imenuje in razrešuje predsednik temeljnega sodišča za območje temeljnega sodišča. Stalni sodni izvedenec lahko opravlja svojo dolžnost tudi na območju drugega temeljnega sodišča.
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo . uprave in proračun predpiše strokovne in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati stalni sodni izvedenci ter njihove pravice in dolžnosti.
4.	Stalni sodni cenilci
95.	člen
Stalni sodni cenilci opravljajo na zahtevo sodišča cenitev prerhičnin in nepremičnin.
Stalne sodne cenilce imenuje in razrešuje predsednik temeljnega sodišča.
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati stalni sodni cenilci, ter njihove pravice in dolžnosti.
X.	poglavje
SAMOUPRAVNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV V SODISCIH
96.	člen
Predpisi o samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev ter urejanju razmerij pri dely v upravnih organih v SR Sloveniji se uporabljajo tudi za delavce sodišč, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno.
Samoupravni splošni akt delovne skupnosti sodišča
lEthko v skladu z zakonom določi posebne pravice in obveznosti zbora sodnikov v zvezi s sprejemanjem samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo pravice in obveznosti sodnikov.
97.	člen
Določbe o odgovornosti za kršitve delovne dolžnosti. predvidene s splošnim aktom delovne skupnosti sodišča, se ne uporabljajo za sodnike.
XI.	poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
98.	člen
Sodišča, ustanovljena po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom do 31. decembra 1978.
Določbe zakonika o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 50/67, 54/70 in 6/73), zakona o pravdnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 4/57 in 52/61 in Uradni list SFRJ, št. 12/65, 1/71, 23/72 in 6/74), zakona o gospodarskih prestopkih (Uradni list SFRJ, št. 25/65, 42/69 in 6/73) in zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 21/65) ter določbe drugih zakonov, ki se nanašajo na stvarno pristojnost sodišč, se uporabljajo do 31. decembra 1978. Pri tem je šteti kazen strogega zapora kot zapor in okrožna sodišča sodijo o kaznivih dejanjih iz členov 129, tretji odstavek, 136, t etji odstavek, 157, 158 in 159 ter 183. drugi in tretji odstavek kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije in o kaznivih dejanjih sklenitve škodljive pogodbe, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti ter sodnikove prekršitve zakona, določenih v kazenskem zakonu SR Slovenije, ter o ustreznih kaznivih dejanjih, določenih v kazenskih zakonih drugih republik ter avtonomnih pokrajin, ne glede na višino in vrsto zagrožene kazni.
O zahtevi za varstvo zakonitosti in o reviziji proti pravnomočnim odločbam Vrhovnega sodišča SR Slovenije, izdanih v civilnih sporih, odloča do 31. decembra 1978 to sodišče v senatu petih sodnikov.
S 1. januarjem 1979 začnejo z delom sodišča, ki so ustanovljena s tem zakonom, s pristojnostjo, določeno s tem zakonom.
99.	člen
Ne glecje na določbe tega zakona Vrhovno sodišče SR Slovenije nadaljuje z delom po 1. januarju 1979 v okviru pristojnosti, določene s tem zakonom.
100.	člen
Sodnikom in sodnikom porotnikom občinskih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč preneha mandat z 31. decembrom 1978. leta ne glede na to, kdaj so bili izvoljeni.
Pristojne skupščine družbenopolitičnih skupnosti izvolijo sodnike in sodnike porotnike po določbah tega zakona do 15. decembra 1978. leta.
101.	člen
Do začetka uporabe posebnega zakona iz 65. člena
tega zakona je za sodnika lahko izvoljen diplomirani pravnik, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev po sedanjih predpisih.
102.	člen
Zadeve, ki na dan 31. decembra 1978. leta niso pravnomočno končane, odstopijo doslej pristojna sodišča novo ustanovljenim, krajevno In stvarno pristojnim sodiščem.
1 Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Vrhovno sodišče SR Slovenije tudi po 31. decembru 1978 samo reši nedokončane pritožbene zadeve, ki jih je prejelo v reševanje do 31. decembra 1978. Te nerešene zadeve pa mora dokončati najkasneje do 31. decembra 1979. leta.	v
103.	člen
Delavci občinskih In okrožnih sodišč so po 1. ja- -nuarju 1979 — razen tistih, ki so s tem dnem sprejeti
na delo v novih sodiščih — dani na razpolago toliko časa, da jim organ, ki izvede postopek za ukinitev dosedanjih sodišč, ne ponudi delovnega mesta, ki ustreza njihovi strokovni izobrazbi in drugim delovnim sposobnostim v drugem organu ali organizaciji v istem kraju oziroma kraju, ki je bližji njihovemu stalnemu prebivališču, vendar največ šest mesecev.
Če delavec odkloni delo na ponudenem delovnem mestu iz prejšnjega odstavka oziroma če mu v šestih mesecih po ukinitvi sodišča ni mogoče ponuditi ustreznega delovnega mesta v drugem organu oziroma organizaciji, mu preneha delovno razmerje v sodišču.
104.	člen
V času, ko je delavec dan na razpolago, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini zadnjega mesečnega osebnega dohodka s povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov, ki so predvideni s samoupravnim sporazumom.
Do prenehanja delovnega razmerja v sodišču je delavec dolžan opravljati njegovi strokovni usposobljenosti primerno delo po nalogu delavca, ki je odgovoren za urejanje zadev 'v zvezi z ukinitvijo sodišča.
105.	člen
Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun izda podrobnejša navodila v zvezi s predajo oziroma prevzemom nedokončanih zadev, končanih zadev, arhiva, sodnega registra ter drugega gradiva in v zvezi s predajo neporabljenih sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti dosedanjih sodišč.
108. člen
Število sodnikov in sodnikov porotnikov določi ustrezna skupščina družbenopolitične skupnosti po predhodnem mnenju Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun do 30. junija 1978. leta.
107.	člen
Začasno sistemizacijo delovnih mest za strokovne in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike določi izvršni svet skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti oziroma od njega pooblaščeni organ na predlog Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun do 30. junija 1978. leta.
Sodišča po tem zakonu sprejmejo akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest do 30. junija 1979. leta.
108.	člen
Določbe o porotnikih se bodo začele uporabljati, ko bo zakon določil postopek za sodelovanje porotnikov pri sojenju.
109.	člen
Odlok o povračilih in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč, višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/66), odlok o kilometrini, dnevnicah in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč,- okrožnih gospodarskih sodišč, višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/74) ter pravilnik o stalnih sodnih tolmačih (Uradni list SRS, št. 1/68 in št. 4/73) ostanejo v veljavi, dokler ne bodo izdani ustrezni novi predpisi, vendar najdalj do 31. decembra 1978.
>	110. člen
Do uveljavitve sodnega poslovnika iz 55. člena. tega zakona ostanejo v veljavi pravilnik o notranjem
poslovanju okrajnih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč — sodni poslovnik — (Uradni list LRS. št. 42/59), začasna navodila k sodnemu poslovniku in začasni poslovnik Vrhovnega sodišča LRS z dne 13. junija 1962.
111.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se na območju SR Slovenije prenehata uporabljati temeljni zakon o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in zakon o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter prenehata veljati zakon o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in zakon o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/65), razen tistih njihovih določb, ki urejajo zadeve iz členov, navedenih v prvem odstavku 113. člena tega zakona; ki se uporabljajo do 31. decembra 1978.
112.	člen
1.	januarja 1979. leta se v SR Sloveniji prenehajo uporabljati določbe zveznih zakonov ter prenehajo veljati določbe republiških zakonov, ki določajo stvarno pristojnost sodišč, če so v nasprotju s tem zakonom.
Od 1. januarja 1979 so za opravljanje posameznih zadev, za katere je s posebnim zakonom določena pristojnost okrožnih oziroma občinskih sodišč, pristojna temeljna sodišča.
113.	člen
Določbe členov 2., 19., 21. do 34., 50., 56., 59., 60., 82., prvega odstavka 84. člena, drugega m četrtega odstavka 89. člena, drugega odstavka 94. člena in drugega odstavka 95. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 1979.
Ta zakon začne veljati 1. julija 1977.
St. 021-86/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
525.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Javnem tožilstvu
Razglaša se zakon o javnem tožilstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20 aprila 1977, na seji. Zbora občin dne 20. aprila 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 28. aprila 1977.
St. P 0100-175/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o Javnem tožilstvu
1.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom
#
določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
2.	člen
Javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena v splošnih aktih njihovih skupščin.
3.	člen
Funkcije javnega tožilstva opravljajo Javno tožilstvo SR Slovenije, višja javna tožilstva in temeljna javna tožilstva, ki se ustanavljajo za območje rednega sodišča ustrezne stopnje.
Ustanovitev, ukinitev, krajevna območja in sedež javnih tožilstev določa ta zakon.
Za ustanovitev, prenehanje ter spremembo območja in sedeža višjega in temeljnega javnega tožilstva je treba predhodno dobiti mnenje pristojnih občinskih skupščin.
4 člen
Javna tožilstva v okviru svoje dejavnosti spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij ter dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
5.	člen
Javna tožilstva imajo pravico in dolžnost, da obveščajo skupščine ustreznih družbenopolitičnih skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu.
6.	člen
Višji javni tožilec ima pravico in dolžnost dajati nižjemu javnemu tožilcu obvezna navodila za njegovo delo.
Višji javni tožilec sme prevzeti posamezne zadeve ali opravila, za katera je pristojen nižji javni tožilec, če ni v zakonu drugače določeno.
Višji javni tožilec lahko v skladu z zakonom po-‘oblasti nižjega javnega tožilca za postopek v posamezni zadevi ali za določena dejanja iz pristojnosti drugega nižjega javnega tožilca.
7.	člen
Javno tožilstvo SR Slovenije spremlja in proučuje probleme iz prakse javnih tožilstev, ki so pomembni za uporabo zakonov.
O vprašanjih, ki so pomembna za enotno opravljanje nalog javnega tožilstva in uporabo zakonov, zavzemajo javni tožilec SR Slovenije in javni tožilci višjih javnih tožilstev skupna stališča na sestankih, ki jih sklicuje javni tožilec SR Slovenije.
8.	člen
Javna tožilstva si pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti dajejo medsebojno pravno pomoč.
9.	člen
Javna tožilstva obveščajo javnost o pojavih kriminalitete ter o drugih problemih in pojavih splošnega pomena, ki jih zapazijo pri svojem delu.
V	mejah zakona in v skladu z interesi postopka lahko javna tožilstva obveščajo javnost tudi-o posameznih primerih, ki so v postopku pri javnem tožilstvu.
10.	člen
Javna tožilstva sodelujejo s pravosodnimi organi, družbenimi pravobranilci samoupravljanja ter drugimi organi in organizacijami glede vprašanj, ki so pomembna za uresničevanje funkcij javnega tožilstva, kot tudi glede vprašanj skupnega pomena.
11.	člen
Javna tožilstva na območjih, na katerih je z zakonom ali statutom družbenopolitične skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, uporabljajo pri svojem poslovanju tudi madžarrki oziroma italijanski jezik.
12.	člen
Sredstva in druge pogoje za delo javnih tožilstev zagotavlja ustrezna družbenopolitična skupnost.
II.	SPLOŠNA PRISTOJNOST IN POOBLASTILA
13.	člen
V	izvrševanju funkcije pregona storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov javni tožilec sodeluje z organi odkrivanja in ukrepa, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem uradno pregonljivih kaznivih dejanj ler gospodarskih prestopkov in njihovih storilcev. V skladu s pooblastili, določenimi v zakonu, tudi usmerja predhodni postopek.
Javni tožilec v postopku pred sodiščem zahteva preiskavo, predlaga posamezna preiskovalna dejanja, vlaga in zastopa obtožbe ter daje predloge, prisostvuje glavnim obravnavam in sejam, vlaga redna in izredna pravna sredstva ter opravlja druga dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom.
14.	člen
V	pravdnem, nepravdnem, izvršilnem, upravnem in v drugih postopkih javnih tožilec podvzema ukrepe in vlaga pravna sredstvd, za katera je pooblaščen z zakonom.
15.	člen
Javni tožilec SR Slovenije s predlogom Ustavnemu sodišču Jugoslavije oziroma Ustavnemu sodišču SR Slovenije začne postopek za oceno ustavnosti zakonov ter ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov in samoupravnih splošnih aktov, če se vprašanje njihove ustavnosti in zakonitosti pojavi v zvezi z delom javnih tožilstev.
Javni tožilci temeljnih in višjih javnih tožilstev obvestijo javnega tožilca SR Slovenije, če se vprašanje ustavnosti zakona ter ustavnosti in zakonitosti drugega predpisa ali samoupravnega splošnega akta pojavi v zvezi z njihovim delom.
16.	člen
Ce javni tožilec spozna, da je zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga, da uporabi zoper izvršljivo sodno odločbo ali odločbo, izdano v upravnem ali kakšnem drugem postopku, pravno sredstvo, lahko zahteva, naj se izvršitev takšne odločbe odloži oziroma prekine, če bi z njeno izvršitvijo utegnile nastati nepopravljive škodljive posledice.
Zahtevo za odložitev oziroma prekinitev izvršitve odločbe iz prvega odstavka tega člena vloži javni to-
žilec, ki je upravičen uporabiti pravno sredstvo zoper tako odločbo. Vloži jo pri sodišču oziroma pri drugem organu, ki je pristojen dovoliti izvršbo, če izvršitev že teče pri sodišču oziroma drugem organu, ki opravlja izvršbo.
Na zahtevo javnega tožilca sodišče oziroma drug organ odloži oziroma prekine izvršitev. Odločitev oziroma prekinitev izvršitve traja do odločitve' o pravnem sredstvu javnega tožilca.
Odločba o odložitvi oziroma prekinitvi izvršitve neha veljati, če javni tožilec v 30 dneh od prejema odločbe ne uporabi pravnega sredstva.
17.	člen
Javno tožilstvo je dolžno sprejemati od občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnost) ter družbenopolitičnih organizacij vloge in izjave, da bi moglo opravljati, kar je v stvareh iz svoje pristojnosti upravičeno storiti.
Javno tožilstvo sme vabiti občane in zahtevati od njih izjave ter pojasnila v zvezi z njihovimi vlogami.
18.	člen
Javno tožilstvo sme zahtevati od državnih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, naj mu pošljejo spise in obvestila, ki jih potrebuje za dejanja iz svoje pristojnosti.
III.	ORGANIZACIJA IN DELO
19.	člen
Javno tožilstvo SR Slovenije deluje za območje SR Slovenije.
Višje javno tožilstvo se ustanovi za območje višjega sodišča.
Temeljno javno tožilstvo se ustanovi za območje temeljnega sodišča. Temeljno javno tožilstvo lahko izvršuje svoje funkcije prek enot, ki delujejo za območje ene ali več enot temeljnega sodišča.
20.	člen
V SR Sloveniji so naslednja javna tožilstva:
a)	temeljna javna tožilstva:
1.	Temeljno javno tožilstvo v Celju za območje Temeljnega sodišča v Celju,
2.	Temeljno javno tožilstvo v Kopru za območje Temeljnega sodišča v Kopru,
3.	Temeljno javno tožilstvo v Kranju za območje Temeljnega sodišča v Kranju,
4.	Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, za območje Temeljnega sodišča v Ljubljani,
5.	Tcmcljnp javno tožilstvo v Mariboru za območje Temeljnega sodišča v Mariboru,
6.	Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti za območje Temeljnega sodišča v Murski Soboti,
7.	Temeljno javno tožilstvo v Novi Gorici za območje Temeljnega sodišča v Novi Gorici,
8.	Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu za območje Temeljnega sodišča v Novem r^estu;
b)	višja javna tožilstva:
1.	Višje javno tožilstvo v Celju za območje Višjega sodišča v Celju,
2.	Višje javno tožilstvo v Kopru za območje Višjega sodišča v Kopru,
3.	Višje javno tožilstvo v Ljubljani za območje Višjega sodišča v Ljubljani,
4.	Višje javno tožilstvo v Mariboru za območje Višjega sodišča v Mariboru,
c)	Javno tožilstvo SR Slovenije za območje SR Slovenije s sedežem v Ljubljani.
21.	člen
Enote temeljnega javnega tožilstva določijo na predlog javnega tožilca SR Slovenije skupščine občin z območja temeljnega javnega tožilstva potem, ko je javni tožilec SR Slovenije ugotovil, da so zagotovljeni potrebni kadri, prostori in drugi materialni pogoji.
Delo v enoti temeljnega javnega tožilstva vodi namestnik, ki ga določi javni tožilec temeljnega javnega tožilstva.
Javni tožilec SR Slovenije objavi v Uradnem listu SRS pregled enot z njihovimi območji in sedeži za vsa temeljna javna tožilstva v SR Sloveniji.
22.	člen
V izvrševanju funkcij javnega tožilstva so pristojna za postopanje, ukrepanje ter vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev:
—	temeljno javno tožilstvo pred temeljnim sodiščem,
—	višje javno tožilstvo pred višjim sodiščem,
— Javno tožilstvo SR Slovenije pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije.
Javna tožilstva nastopajo tudi pred drugimi organi na svojem območju, če so za to pooblaščena s posebnim zakonom.
Spore o pristojnosti med javnimi tožilstvi rešuje javni tožilec SR Slovenije.
23.	člen
Javni tožilec predstavlja javno tožilstvo, vodi njegovo delo ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene s tem ali drugim zakonom ali splošnim aktom javnega tožilstva.
Javni tožilec ima enega ali več namestnikov.
Število namestnikov javnega tožilca določajo na predlog javnega tožilca SR Slovenije skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki so pristojne za njihovo imenovanje.
24.	člen
Namestnik javnega tožilca sme opraviti v postopku pred sodiščem in drugimi organi vsako dejanje, ki ga je po zakonu upravičen opraviti javni tožilec.
25.	člen
Kadar iz razlogov, določenih v zakonu, javni tožilec ali njegov namestnik ne more postopati v posameznem primeru, se izloči. O izločitvi svojega namestnika odloča javni tožilec. O izločitvi javnega tožilca odloča neposredno višji javni tožilec. O izločitvi javnega tožilca SR Slovenije odločajo namestniki javnega tožilca SR Slovenije na skupni seji.
26.	člen
Kadar je javni tožilec odsoten ali zadržan in ne more voditi javnega tožilstvi^ ga zastopa namestnik, ki ga on določi.
Kadar je odsoten ali zadržan javni tožilec, ki nima namestnika, ali je tudi ta odsoten ali zadržan, lahko pristojni višji javni tožilec pošlje svojega namestnika, da začasno, vendar največ šest mesecev v posameznem koledarskem letu, opravlja delo v nižjem javnem tožilstvu, ali pa določi, naj to delo začasno opravlja javni tožilec drugega nižjega javnega tožilstva.
27.	člen
Javnega tožilca SR Slovenije imenuje in Razrešuje Skupščina SR Slovenije. Namestnike javnega tožilca SR Slovenije, javne tožilce višjih javnih tožilstev in njihove namestnike imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije na predlog javnega tožilca SR Slovenije.
Javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike imenujejo in razrešujejo na predlog javnega tožilca SR Slovenije pristojne skupščine občin. Ce je za razrešitev pristojnih več skupščin, je javni tožilec ali namestnik razrešen, če ga razreši le ena od njih.
Javni tožilec SR Slovenije da predlog za imenovanje javnih tožilcev in njihovih namestnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena po predhodno priskrbljenem mnenju Socialistične zveze delovnega ljudstva.
28.	člen
Javni tožilec in njihovi namestniki se imenujejo za dobo osmih let. Po poteku te dobe so lahko ponovno imenovani.
Ponovno imenovanje javnega tožilca in namestnika javnega tožilca mora biti opravljeno najpozneje 15 dni pred potekom mandatne dobe.
Ce javni tožilec ali namestnik javnega tožilca po poteku mandatne dobe ni bil ponovno imenovan, mu preneha funkcija.
29.	člen
Javni tožilec SR Slovenije je za svoje delo in delo javnega tožilstva SR Slovenije odgovoren Skupščini SR Slovenije.	>
Javni tožilci temeljnih in višjih javnih tožilstev so za svoje delo in delo javnega tožilstva, katero vodijo odgovorni skupščinam družbenopolitičnih skupnosti, ki so jih imenovale, in višjemu javnemu tožilcu.
Namestniki javnih tožilcev so za svoje delo odgovorni javnemu tožilcu in skupščini družbenopolitične skupnosti, ki jih je imenovala.
30.	člen
Javnemu tožilcu ali namestniku javnega tožilca, ki ni bil ponovno imenovan ali je bil predčasno razrešen zaradi odprave javnega tožilstva ali zmanjšanja obsega dela javnega tožilstva, je dolžna družbenopolitična skupnost, katere skupščina ga imenuje, priskrbeti drugo delo, ki ustreza njegovim strokovnim sposobnostim. Do nastopa drugega dela ali upokojitve, najdalj pa za dobo enega leta, mu pripadajo pravice iz dela in po delu ter osebni dohodek v višini zadnjega mesečnega osebnega dohodka s povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov, ki so predvideni v družbenem dogovoru.
31.	člen
Za javnega tožilca in namestnika javnega tožilca je lahko imenovan jugoslovanski državljan, ki je diplomirani pravnik in izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja ter je moralnopolitično primeren in izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom
32.	člen
Pred nastopom dolžnosti dajo javni tožilci In njihovi namestniki slovesno izjavo pred predsednikom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki jih je imenovala.
Ce temeljno javno tožilstvo deluje za območje več občin, dajo javni tožilec in njegovi namestniki slovesno izjavo pred predsednikom skupščine občine, ki jo z dogovorom določijo skupščine občin z območja temeljnega javnega tožilstva.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
33.	člen
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca se razreši pred potekom časa, za katerega je bil imenovan:
—	če sam zahteva razrešitev,
—	če je izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali je sklenil drugo delovno razmerje,
—	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šestih mesecev ali hujšo kazen,
—	če se ugotovi, da je moralnopolitično neprimeren za opravljanje svoje funkcije,
—	če se ugotovi, da je storil hujšo kršitev dolžnosti oziroma ugleda funkcije, ki jo opravlja, ali če je s svojim delom pokazal, da je ni sposoben opravljati,
—	če sc ugotovi, da ni imel pogojev za imenovanje,
—	če njegovo postopanje ni v skladu s politiko, ki je začrtana v splošnih aktih skupščin družbenopolitičnih skupnosti,
—	če se ukine javno tožilstvo, za katero je bil imenovan,
—	če se na podlagi mnenja pristojnega organa ugotovi, da zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben za opravljanje funkcije.
34.	člen
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca je lahko razrešen, če je izpolnil 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) pokojninske dobe, namestnik javnega tožilca pa tudi, če je pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti sklenila, da se zmanjša število narriestnikov javnega tožilca.
35.	člen
Ce javni tožilec ali njegov namestnik sam zahteva razrešitev, vloži predlog za razrešitev pri pristojni skupščini družbenopolitične skupnosti in o tem obvesti javnega tožilca SR Slovenije.
Ce je treba razrešiti javnega tožilca ali njegovega namestnika iz razlogov po 2. do 9. aiinei 33. člena tega zakona, predlaga razrešitev pristojni skupščini družbenopolitične skupnosti javni tožilec SR Slovenije.
Predlog za razrešitev javnega tožilca ali njegovega namestnika lahko da tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva. Postopek za razrešitev lahko uvede pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti tudi na lastno pobudo.
O predlogu oziroma pred uvedbo postopka na lastno pobudo obvesti skupščina družbenopolitične skupnosti javnega tožilca SR Slovenije in si priskrbi njegovo mnenje.
Socialistična zveza delovnega ljudstva daje mnenje o razrešitvi iz razlogov po 4. do 7. aiinei 33. člena.
36 člen
Ce javni tožilec ali namestnik javnega tožilca zahteva razrešitev, pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti pa v treh mesecih od dneva, ko je to zahteval, ne odloči o njegovi zahtevi, se šteje, da je razrešen s potekom toga časa. Ustrezno ugotovitveno odločbo izda javni tožilec SR Slovenije.
37.	člen
O razrešitvi javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca zaradi moralnopolitične neprimernosti ali zaradi ravnanja, ki ni v skladu s politiko, začrtano v splošnih aktih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, je mogoče odločiti samo, če je bil poprej opravljen postopek, da se ugotovi razlog za razrešitev in če je bilo v tem postopku javnemu tožilcu oziroma namestniku javnega tožilca omogočeno, da se izjavi o predlogu za razrešitev.
Postopek po prejšnjem odstavku se uporablja tudi, kadar naj bi bil razrešen javni tožilec ali namestnik javnega tožilca zaradi hujše kršitve dolžnosti oziroma ugleda funkcije, ki jo opravlja.
38.	člen
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca, ki je izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali je sklenil drugo delovno razmerje, ne more začeti opravljanja nove dolžnosti oziroma dela na drugem delovnem mestu, dokler ni razrešen funkcije.
39.	člen
O razrešitvi obvesti skupščina družbenopolitične skupnosti razrešenega javnega tožilca oziroma namestnika javnega tožilca, javnega tožilca SR Slovenije in Socialistično zvezo delovnega ljudstva.
40.	člen
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca mora biti odstranjen od opravljanja funkcije, če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje te funkcije.
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca je lahko odstranjen od opravljanja javno-tožilske funkcije, če je zoper njega uveden postopek za razrešitev, ker je bil obsojen za kaznivo dejanje ali je storil hujšo kršitev dolžnosti oziroma ugleda javno-tožilske funkcije.
O odstranitvi javnih tožilcev in namestnikov javnih tožilcev odloča javni tožilec SR Slovenije.
41.	člen
Javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca ni mogoče pripreti brez dovoljenja pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti, če sc uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju javno-tožilske funkcije.
Za javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva da to dovoljenje skupščina občine, ki jo z dogovorom določijo skupščine občin z območja temeljnega javnega tožilstva.
42.	člen
Javni tožilec ali namestnik javnega tožilca ne more biti delegat v skupščini družbenopolitične skupnosti ki ga je imenovala, in ne opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s funkcijo javnega tožilstva.
O tem, ali je posamezna služba oziroma delo nezdružljivo s funkcijo javnega tožilstva, odloča javni tožilec SR Slovenije.
43.	člen
Za škodo, ki jo stori javni tožilec ali namestnik javnega tožilca s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom občanom ali pravnim osebam, je odgovorna družbenopolitična skupnost, katere skupščina ga je imenovala.	*	,
Družbenopolitična skupnost, ki je škodo povrnila, sme zahtevati od javnega tožilca ali namestnika javnega tožilca povračilo izplačanega zneska, če je ta povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti.
44.	člen
Za opravljanje strokovnih in administrativno-teh-ničnih del ima vsako javno tožilstvo potrebno število strokovnih sodelavcev in administrativno-tehničnih delavcev. Pri temeljnih in višjih javnih tožilstvih pa so lahko tudi pripravniki.
Javno tožilstvo določi sistemizacijo delovnih mest za strokovne sodelavce in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike s samoupravnim splošnim aktom v soglasju z izvršnim svetom skupščine ustrezne družbenopolitične skupnosti oziroma od njega pooblaščenim organom.
Pri sistemizaciji delovnih mest temeljna in višja javna tožilstva upoštevajo okvirna merila, ki jih določi javni tožilec SR Slovenije.
Ce temeljno javno tožilstvo deluje za območje več občin, daje soglasje iz drugega odstavka tega člena izvršni svet skupščine občine, ki jo z dogovorom določijo skupščine občin z območja temeljnega javnega tožilstva.
45.	člen
Za strokovnega sodelavca je lahko sprejet diplomirani pravnik, ki je sposoben za opravljanje strokovnega dela v javnem tožilstvu in izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom.
Za pripravnika je lahko sprejet diplomirani pravnik, ki izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja. S pripravnikom se sklene delovno razmerje za določen čas.
46.	člen
Javno tožilstvo SR Slovenije ima lahko tajnika, ki pomaga javnemu tožilcu SR Slovenije pri opravljanju upravnih poslov.
Javni tožilec SR Slovenije lahko prenese na tajnika opravljanje določenih upravnih poslov.
Za tajnika javnega tožilstva SR Slovenije je lahko postavljen diplomirani pravnik, ki ima potrebne izkušnje.
47.	člen
Strokovne sodelavce, tajnika, pripravnike in druge delavce sprejema na delo javni tožilec, ki vodi javno tožilstvo, če ni s posebnim zakonom ali samoupravnim aktom drugače določeno.
48.	člen
Predpisi o samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev ter urejanju razmerij pri delu v upravnih organih v SR Sloveniji se uporabljajo tudi za delavce javnih tožilstev, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno.
49.	člen
Določbe o odgovornosti zaradi kršitve delovne dolžnosti, predvidene s samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti, se ne uporabljajo za javne tožilce in namestnike javnih tožilstev.
50.	člen
V javnem tožilstvu na sedežu sodišča, ki je pristojno za opravljanje preiskave, mora biti zaradi zagotovitve izvajanja določb zakona o kazenskem postopku o preiskovalnih dejanjih, ki bi jih bilo nevarno odlašati ali ki jih ni mogoče odlagati, organizirano delo zunaj delovnega časa ob delavnikih in v dela prostih dnevih.
Načela za organiziranje dela zunaj delovnega časa predpiše javni tožilec SR Slovenije.
51.	člen
Sredstva za delo Javnega tožilstva SR Slovenije in višjih javnih tožilstev zagotavlja SR Slovenija.
Sredstva za delo temeljnega javnega tožilstva zagotavljajo občine, za katere javno tožilstvo deluje, v višini in na način, kot to občine sporazumno določijo.
.52. člen
Sredstva za delo javnega tožilstva se določijo v skladu z družbenoekonomsko politiko SR Slovenije na podlagi zakona, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ob upoštevanju obsega in programa dela javnega tožilstva.
53.	člen
Vsako javno tožilstvo ima svoje uradno ime ter pečat z imenom javnega tožilstva in grbom SR Slovenije.
Javno tožilstvo, ki deluje na območju iz 11. člena tega zakona, mora imeti pečat z besedilom v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
54.	člen
Načela za notranjo organizacijo javnih tožilstev ter pravila o poslovanju in o tem. kako se pri javnih tožilstvih vodijo vpisniki in druge pomožne knjige, predpiše javni tožilec SR Slovenije.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55.	člen
Javna tožilstva, ustanovljena po dosedanjih predpisih. nadaljujejo z delom do 31. decembra 1978. 1. januarja 1979 začnejo z delom javna tožilstva, ustanovljena s tem zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Javno tožilstvo SR Slovenije nadaljuje z delom tudi po 1. januarju 1979
Določbe o imenovanju in razrešitvi javnih tožilcev oziroma njihovih namestnikov se od uveljavitve zakona pa do 31. decembra 1978 uporabljajo za imenovanje javnega tožilca SR Slovenije in njegovih namestnikov, okrožnih javnih tožilcev in njihovih namestnikov ter občinskih javnih tožilcev in njihovih namestnikov.
Namestnikom javnega tožilca SR Slovenije, okrožnim javnim tožilcem in njihovim namestnikom ter občinskim javnim tožilcem in njihovim namestnikom preneha mandat 31. decembra 1978 ne glede na to, kdaj so bili imenovani.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za namestnike javnega tožilca SR Slovenije, ki bodo imenovani po uveljavitvi tega zakona.
Pristojne skupščine družbenopolitičnih skupnosti imenujejo javne tožilce in njihove namestnike javnih tožilstev, ustanovljenih s tem zakonom, najkasneje do 15. decembra 1978, s tem da predhodno določijo število namestnikov javnega tožilca.
56.	člen
Delavec ukinjenega javnega tožilstva, ki ne bo prevzet na delo v novo ustanovljeno javno tožilstvo, je dan na razpolago toliko časa, dokler mu organ, odgovoren za izvedbo postopka za ukinitev javnega tožilstva, ne ponudi delovnega mesta, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in drugim delovnim sposobnostim v drugem organu ali organizaciji v istem kraju oziro-
ma kraju, ki je bližji njegovemu stalnemu bivališču, vendar največ šest mesecev.
Ce delavec odkloni delo na ponudenem delovnem mestu iz prejšnjega odstavka oziroma če mu v šestih mesecih po ukinitvi javnega tožilstva ni mogoče ponuditi ustreznega delovnega mesta v drugem organu oziroma organizaciji, mu preneha lastnost delavca v javnem tožilstvu.
Delavec, ki je do sedaj najmanj 20 let kot strokovni sodelavec opravljal v občinskem javnem tožilstvu pravne zadeve, se lahko po uveljavitvi tega zakona razporedi na delovno mesto strokovnega sodelavca v temeljnem javnem tožilstvu, čeprav ni diplomirani pravnik.
57.	člen
V času, ko je delavec dan na razpolago, ima pravico, do nadomestila osebnega' dohodka v višini zadnj ga tpesečnega osebnega dohodka s povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov, ki so predvideni z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnim sporazumom, kot tudi druge pravice in obveznosti iz dela in po delu, ki jih je imel po določbah splošnih aktov ukinjenega tožilstva.
Do prenehanja lastnosti delavca v javnem tožilstvu je delavec dolžan izvrševati njegovi strokovni usposobljenosti primerna dela po nalogu delavca, ki je odgovoren za urejanje zadev v zvezi z ukinitvijo javnega tožilstva.
58 člen
Za delavce Javnega tožilsta SR Slovenije ne veljajo določbe 56. in 57. člena tega zakona. Javno tožilstvo SR Slovenije sprejme novo sistemizacijo delovnih mest strokovnih in administrativnih delavcev najkasneje do 30. junija 1979.
59.	člen
Zadeve, v katerih do 31. decembra 1978 postopek ne bo končan, odstopijo dosedanja občinska in okrožna javna tožilstva novo ustanovljenim pristojnim javnim tožilstvom.
60.	člen
Javni tožilec SR Slovenije izda podrobnejša navodila v zvezi s predajo oziroma prevzemom nedokončanih zadev, končanih zadev, arhiva ter drugega gradiva in v zvezi s prenosom neporabljenih sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti ukinjenih javnih tožilstev.
Navodila v zvezi s prenosom neporabljenih sredstev, inventarja, terjatev in obveznosti izda Javni tožilec SR Slovenije v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje, organizacijo uprave in proračun,
61.	člen
Začasno sistemizacijo delovnih mest za strokovne sodelavce in administrativno-tehnične delavce ter pripravnike pri javnih tožilstvih določi pristojni javni tožilec s soglasjem izvršnega sveta skupščine pristojne družbenopolitične skupnosti oziroma od njega pooblaščenega organa najkasneje do 30. junija 1978
Javna tožilstva, ustanovljena po tem zakonu, sprejmejo akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest najkasneje do 30. junija 1979.
62 člen
, Z dnem uveljavitve tega zakona se v SR Sloveniji prenehajo uporabljati določbe zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. VGd), razen 18. člena, ki se uporablja do 31 decembra 1978.
63. člen
Določbe prvega odstavka 3. člena, 19., 20., 21. člena ter prvega odstavka 22. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 1979 dalje.
Od dneva uveljavitve tega zakona do 31. decembra 1978 so javna tožilstva v izvrševanju svojih funkcij pristojna za postopanje, ukrepanje ter vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev:
—	občinsko javno tožilstvo pred občinskim sodiščem,
—	okrožno javno tožilstvo pred okrožnim sodiščem in okrožnim gospodarskim sodiščem,
— Javno tožilstvo SR Slovenije pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije.
Ta zakon začne veljati 1. julija 1977.
St. 021-89/77
Ljubljana, dne 28. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
526.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi obrtnega zakona
Razglaša sc zakon o dopolnitvi obrtnega zakona, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. aprila 1977 in na seji Zbora občin dne 20. aprila 1977 v skladu s sta’išči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel dne 20. aprila 1977.
St. P 0100-176/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi obrtnega zakona
1.	člen
V obrtnem zakonu (Uradni list SRS, št. 26-235/73) se v 60. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V obrtni storitveni zadrugi avtoprevoznikov za prevoz oseb z avtotaksijem delavci zadruge ne morejo opravljati osnovne dejavnosti, razen s sredstvi zadruge.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-9/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
527.
Na podlagi 335. člena in 13. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74), 13. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 20. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne izobraževalne skupnosti za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev
Potrdi se prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Posebna izobraževalna skupnost za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev dne 18. aprila 1977.
St. 025-29/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
•Socialistične' republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r,
528.
Na podlagi 335. člena in 13. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74), 13. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora ■ združenega dela in Zbora občin dne 20. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko in usnjarsko predelovalno stroko
Potrdi se prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko in usnjarsko predelovalno stroko, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Posebna izobraževalna skupnost za usnjarsko in usnjarsko predelovalno stroko dne 19. aprila 1977.
St. 025-23/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj L r.
529.
Na podlagi 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 12. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73), 5. alinee prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa prihodkov in izdatkov Narodne banke Slovenije za leto 1976
Potrdi se zaključni račun prihodkov in izdatkov Narodne banke Slovenije za leto 1976, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije na seji dne 24. februarja 1977 in ki izkazuje:
dinarjev
—	skupne prihodke	185,708.574,83
—	izdatke	69,348.893,35
—	presežek skupnih prihodkov	116,359.681,48
Presežek skupnih prihodkov se deli na:
—	del obresti za Narodno banko
Jugoslavije	64,016.661,40
—	za nadomestna stanovanja	5,000.000,00
—	posebni rezervni sklad	4,734.302,00
—	za proračun SR Slovenije	42,608.718,08
St. 400-52/77	*
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
530.
Na podlagi 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 12. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73), 5. alinee prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta Narodne bajnke Slovenije za leto 1977
Potrdi se finančni načrt Narodne banke Slovenije za leto 1977, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije na seji dne 24. februarja 1977 in ki izkazuje:
dinarjev
—	prihodke	211,017.000
— Izdatke	77,750.000
—	presežek prihodkov	133,267.000
St. 400-52/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
531.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 10. člena zakona o Loterijskem zavodu SR Slovenije (Uradni list SRS, št.' 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 20. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o razdelitvi presežka dohodkov Loterijskega zavoda Slovenije po zaključnem računu za leto 1976, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije
I
Loterijski zavod Slovenije je po zaključnem računu za leto 1976 dosegel 821.873 dinarjev več dohodkov od loterije, ekspresne loterije in lota, kot jih je pričakoval po finančnem načrtu za leto 1976.
II
Presežek dohodkov se razdeli takole:
dinarjev
1.	Zvezi društev diabetikov SR Slovenije,
Ljubljana za redno dejavnost v letu 1977	80.000
2.	nakup društvenih prostorov za:
— Zvezo društev invalidov SR Slovenije,
Ljubljana,
— Zvezo za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, Ljubljana	741.873.
St. 47-4/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
532.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 20. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/ 65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila, 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani
Razreši se:
dr. Josip V1 a c h , dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani s 1. majem 1977.
St. 111-14/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
533.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 50. in 51. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
Razreši se:
Vladimir Majcen, dolžnosti sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
St. 111-18/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
534.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 45. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani
Za sodnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani se znova izvoli:
Jože Zbačnik, diplomirani pravnik, dosedanji sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
St. 111-18/77
Ljubljana, dne 20. aprila 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
535.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije »Centro-merkur« Ljubljana, na seji dne 19. 4. 1977-
odločilo:
I.	Razveljavijo se tile samoupravni splošni akti delovne organizacije »Centromerkur« Ljubljana:
1)	določbe 3. člena, 3 odstavka 7. člena, 25. člena in 1. odstavka 26. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov z dne 8. 7 1974, s spremembami in dopolnitvami z dne 19. 2. 1975;
2)	določba 5. točke 46. člena statuta z dne 21. 12. 1973, s spremembami in dopolnitvami z dne 19.2.1975;
3)	a) pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 12. 8. 1974, z lestvico vrednosti delovnih mest z dne 11. 6. 1976;
b)	pravilnik o potniški službi z dne 24. 2. 1975;
c)	merila za nagrajevanje delavcev v blagovnem knjigovodstvu z dne 25. 7. 1974 in
č) merila za nagrajevanje delavcev v fakturnem oddelku z dne 25. 7. 1974;
z vsemi spremembami in dopolnitvami štirih splošnih aktov pod 3).
II.	Ugotovi se,* da določbi 2. odstavka 26. člena in
2.	odstavka 35. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delovne organizacije »Centro-merkur« Ljubljana z dne 8. 7. 1974, s spremembami in dopolnitvami z dne 19. 2. 1975, nista bili v skladu z ustavo in sta bili v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73).
Izrek odločbe pod tč. II. ima pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije.
Obrazložitev
Ustavno sodišče je v zvezi s pobudo l1? delavcev urarskega servisa »Ura« Ljubljana, poslovne enote podjetja »Centromerkur« Ljubljana, s sklepom U I 64/76 z dne 3. 3. 1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenih samoupravnih splošnih aktov.
Predmet pobude je določba samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, po kateri <}elavcem, ki so nagrajevani po normi, proviziji ali prometu, ne pripada izplačilo dejansko realizirane vrednosti točke po mesečnem, četrtletnem, polletnem ali enoletnem obračunu uspeha poslovanja (3. odstavek 7. člena). Pobudnikom se kot delavcem urarskega servisa osebni dohodek določa v odstotku' od doseženega prometa, ki se ugotovi po ceniku opravljenih del (1. odstavek 25. člena). .
Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe samoupravnega sporazuma uvajajo za določeno kategorijo delavcev takšen način delitve sredstev za osebne dohodke, po katerem je osebni dohodek delavca v odstotku izraženi del dohodka, ki ga delavec sam ustvari z opravljenimi storitvami, kar ni v skladu z ustavo (22. člen ustave) in je v nasprotju z zakonom (1., 2. in
4.	odstavek 42. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, Uradni list SFRJ, št. 22/73 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon). Pri taki ureditvi je namreč upoštevan samo rezultat dela posameznega delavca, ne pa tudi njegov osebni prispevek, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela. Delavec je s tem izločen od udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke glede na poslovni uspeh temeljne organizacije združenega dela. Odreka se mu tudi pravica do izplačevanja osebnega dohodka med letom v obliki akontacije ter pravica do dokončnega obračuna osebnega dohodka po preteku leta, ko se ugotovi bi razporedi dohodek temeljne organizacije združenega dela.
Iz enakih razlogov sta bili, po ugotovitvi ustavnega sodišča v neskladju z ustavo in v nasprotju z zveznim zakonom določbi 2. odstavka 26. člena in 2. odstavka 35. člena navedenega samoupravnega sporazuma, od katerih je bila prva med pripravljalnim postopkom ustrezno spremenjena, druga pa je prenehala veljati. Določali sta, da tudi vodja urarskega servisa in forniturist
nista udeležena pri presežku, ki se deli po "obračunu uspeha poslovanja, in da za delavce, ki so plačani po normi, proviziji ali prometu, ne veljajo določbe o izplačilu akontacije osebnega dohodka med letom in o tem, da se končni obračun sredstev za osebni dohodek za celotno leto ugotavlja z zaključnim računom.
Samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov nadalje določa, da višino odstotka od doseženega prometa določata odbor za medsebojna razmerja oziroma v nekaterih primerih na njegov predlog delavski svet (2. in 3. odstavek 25. člena) in da tudi odstotek udeležbe vodje urarskega servisa in 1'orniturista pri realizaciji dohodka urarjev določa odbor za medsebojna razmerja (1. odstavek 26. člena). Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov niso v skladu z določbo ustave, po kateri delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke (1. odstavek 144. člena ustave SR Slovenije). Iz istega razloga ni v skladu z ustavo tudi določba samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, po kateri lahko delavski svet ustrezno zmanjša osnovo za obračun osebnih dohodkov posameznemu sektorju oziroma enoti, ki ne dosega planiranega prometa ter ostanka dohodka (3. člen), in tudi ne določba statuta, ki daje delavskemu svetu pravico,
da določa osnove in merila za delitev dohodka in osebnega dohodka (5. točka 46. člena statuta). Prav tako niso v skladu z ustavo pod tč. 3) izreka te odločbe navedeni samoupravni splošni akti, ki sta jih sprejela delavski svet oz. odbor za medsebojna razmerja, s čemer je bila delavcem v delovni organizaciji »Centro-merkur« kršena z ustavo zagotovljena neodtujljiva pravica, da v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke (1. odstavek 23. člena in 144. člen ustave SR Slovenije).
Glede na povedano je ustavno sodišče ob uporabi 413. in 422. člena ustave SR Slovenije in 23. člena ter
2.	alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejele to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in.sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik, Marjan Jenko. Riko 1 Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 64/76-15
Ljubljana, dne 19. aprila 1977.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
536.
SEZNAM
OBSTOJEČEGA STANJA IMEN ULIC, CEST, TRGOV IN NASELIJ PO OBČINAH NA OBMOČJU
LJUBLJANE (ureditveno območje mesta)
Na podlagi 11. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic. cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28z75) in 166. člena statut a mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) objavlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane
SEZNAM
obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane
dne 10. aprila 1977
OBČTNA LJUBLJANA	14. Celjska ulica	37. Grafenauer jeva	59.	Kočenska ulica
BEŽIGRAD	15. Ccrkova ulica	ulica	60.	Kolarjeva ulica
	16. Cargova ulica	38. Grassclijeva ulica	61.	Komanova ulica
Mesto Ljubljana — del	17. Čerinova ulica	39. Grintovška ulica	62.	Koroška ulica
	18. Crtomirova ulica	40. Hacquetova ulica	63.	Koželjeva ulica
1. Naselje	19. Danile Komarjeve	41. Herbersteinova	64.	Kratka pot
	ulica	ulica	65.	Križna ulica (del)
Ljubljana — del	20. Dečkova ulica	42. Hošiminhova ulica		hiši št. 80 in 82
1. Allcndejeva ulica	21. Dečmanova ulica	43. Hranilniška ulica	66.	Kržičeva ulica
2. Apihova ulica	22. Dermotova ulica	44. Hubadova ulica	67.	Kumrovška ulica
3. Belokranjska ulica	23. Detelova ulica	45. Ipavčeva ulica	68.	Kurilniška ulica
4. Bevkova cesta	24. Dimičeva ulica	46. Jakšičeva ulica	69.	Kušarjeva ulica
5. Bežigrad	25. Dravska ulica	47. Janševa ulica	70.	Kuzmičeva ulica
6. Borutova ulica	26. Einspielerjeva ulica	48. Jarnikova ulica	71.	Lamberger] cva
7. Brankova ulica	27. Endlihcrjeva ulica	49. Jarše		ulica
8. Bratinova ulica	28. Fabianijeva ulica	50. Jarška cesta (del)	72.	Lavričeva ulica
9. Bratov Čebuljev	29. Forsterjeva ulica	51. Ježica	73.	Likozarjeva ulica
ulica	30. Franketova ulica	52. Kadilnikova ulica	74.	Linhartova cesta
10. Bratov Jakopičev	31. Funtkova ulica	53. Kalingerjeva ulica		(del)
ulica	32. Glavarjeva ulica	54. Kališnikov trg	75.	Livarska ulica
11. Bratov Kunovarjev	33. Glinškova ploščad	55. Kamniška ulica	76.	Luize Pesjakovo
ulica	34. Godeževa ulica	56. Kaspretova ulica		ulica
12. Bratovševa ploščad	35 Gogalova ulica	57. Kleče	77.	Lužiško-srbska
13. Carja Dušana ulica	36. Gorjančeva ulica	58. Kocbekova ulica		ulica
78.	Majaronova ulica
79.	Mala vas
80.	Mariborska ulica
81.	Marice Kovačeve ulica
82.	Mašera-Spasičeva ulica
83.	Matjaževa ulica
84.	Med hmelj niki
85.	Meškova ulica
86.	Mire Lenardičeve ulica
87.	Mislejeva ulica
88.	Mucherjeva ulica
89.	Na produ
90.	Na Zalah
91.	Nade Ovčakove ulica
92.	Neubergerjeva ulica
93.	Novakova ulica
94.	Novinarska ulica
95.	Obvozna cesta
96.	Ogrinčeva ulica
97.	Omahneva ulica
98.	Parmova ulica
99.	Pavlovčeva ulica
100.	Pegamova ulica
101.	Peričeva ulica
102.	Pleteršnikova ulica
103.	Pod klancem
104.	Podmilščakova ulica
105.	Popovičeva ulica
106.	Posavskega ulica ,
107.	Pot k Savi
108.	Prekmurska ulica
109.	Preradovičeva ulica
110.	Presetnikova ulica
111.	Pribinova ulica
112.	Ptujska ulica
113.	Ravbarjeva ulica
114.	Reboljeva ulica
115.	Robbova ulica
116.	Robičeva ulica
117.	Rodičcva ulica
118.	Rožanska ulica
119.	Samova ulica
120.	Saveljska cesta
121.	Savlje
122.	Savska cesta (del)
123.	Severjeva ulica
124.	Slovenčeva ulica
125.	Smoletova ulica
126.	Stadionska ulica
127.	Staničeva ulica
128.	Stara Ježica
129.	Stolpniška ulica
130.	Stoženska ulica
131.	Stožice
132.	Strmec
133.	Svetosavska ulica
134.	Sarhova ulica
135.	Serkova ulica
136.	Šmartinska cesta (del) — hiši št. 21 in 21 a
137.	Stembalova ulica
138.	Tesovnikova ulica
139.	Titova cesta (del) vse hiše severno od žel. proge
140.	Tolstojeva ulica
141.	Tomačevo
142.	Tomačevska cesta
143.	Topniška ulica
144.	Trebinjska ulica
145.	Trg VII. kongresa ZKJ
146.	Trg. 9. maja
147.	Triglavska ulica
148.	Trstenjakova ulica
149.	Turnerjeva ulica
150.	Udvančeva ulica
151.	Ulica aktivistov
152.	Ulica bratov Zidan
153.	Ulica Majke Jugovičev
154.	Ulica narodne zaščite
155.	Ulica padlih borcev
156.	Ulica pohorskega bataljona
157.	Ulica prvoborcev
158.	Ulica Rezke Klopčič
159.	Ulica 7. septembra
160.	Ulica 29. hercegovske divizije
161.	Valjhunova ulica
162.	V dolini
163.	Velikovška ulica
164.	Vilharjeva cesta (del) vse hiše z neparno številko
165.	Vodovodna cesta (del) vse hiše razen št. 192, 192 a in 197
166.	Vojkova ulica
167.	Za gasilskim domom
168.	Zagrebška ulica
169.	Zupanova ulica
170.	Zolgerjcva ulica
2.	Naselje Črnuče
1.	Cesta Ceneta Stuparja
2.	Cesta na Brod (del)
3.	Cesta v Pečale
4.	Cesta v Podboršt
5.	Cesta 24. junija
6.	Črnuška cesta
7.	Gače
8.	Gameljska cesta
9.	Izletniška ulica
10.	Ježa (del)
11.	Katreževa pot
12.	Magajnova ulica
13.	Mlinska pot
14.	Na brežini
15.	Okrogarjeva ulica
16.	Pastorkova pot
17.	Pečarjeva ulica
18.	Petričeva ulica
19.	Planinska cesta
20.	Pot Draga Jakopiča
21.	Pot k sejmišču
22.	Pot v Hrastovec
23.	Pot v hribec
24.	Primožičeva pot
25.	Seliškarjeva ulica
26.	Simončičeva ulica
27.	Stare Črnuče
28.	Strniševa cesta
29.	Stebijeva cesta
30.	Titova cesta (del)
31.	Ulica koroškega bataljona
32.	Verdnikova ulica
33.	Za partizanskim domom
34.	Zasavska cesta (del)
3.	Naselje
Dobrava pri Črnučah
1.	Dobrava pri Črnučah (del) — naselje
2.	Titova cesta (del)
OBČINA LJUBLJANA CENTER
Mesto Ljubljana — del
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Adamič-Lundrovo nabrežje
2.	Ajdovščina
3.	Ambrožev trg
4.	Aškerčeva cesta (del) vse hiše s parnimi številkami
5.	Barvarska steza
6.	Beethovnova ulica
7.	Bohoričeva ulica
8.	Bolgarska ulica
9.	Borštnikov trg
10.	Breg
11.	Brejčeva ulica
12.	Cankarjeva cesta
13.	Cankarjevo nabrežje i
14.	Celovška cesta (del)
15.	Cesta slovenskih kmečkih uporov
16.	Cigaletova ulica
17.	Ciglar jeva ulica
18.	Cimpermanova ulica
19.	Clril-Metodov trg
20.	Cojzova cesta (del) hiša št. 2
21.	Čevljarska ulica
22.	Čopova ulica
23.	Čufarjeva ulica
24.	Dalmatinova ulica
25.	Delničarjeva ulica
26.	Dvorni trg
27.	Dvofakova ulica
28.	Emonska cesta (del) hiše št. 2 in 4
29.	Erjavčeva cesti
30.	Friškovec
31.	Gallusovo nabrežje
32.	Gerberjevo stopnišče
33.	Gestrinova ulica
34.	Gledališka pasaža
35.	Gledališka stolba
36.	Glonarjeva ulica
37.	Gornji trg
38.	Gorupova ulica (del) hiši št. 1 in 2
39.	Gosposka ulica
40.	Gosposvetska cesta
41.	Grablovičeva ulica
42.	Gradišče
43.	Grajska planota
44.	Grajski drevored
45.	Gregorčičeva ulica
46.	Gruberjevo nabrežje
47.	Grudnovo nabrežje
48.	Hradeckega cesta (del) hiše z neparnimi
številkami od št. 5 do 35 in hiše s parnimi številkami do št. 64
49.	Hrenova ulica
50.	Hribarjevo nabrežje
51.	Hrvatski trg
52.	Hudovernikova ulica
53.	Igriška ulica
54.	Ilirska ulica
55.	Jakopičev drevored (del)
56.	Jakopičevo sprehajališče
57.	Janežičeva cesta
58.	Japljeva ulica
59.	Jenkova ulica
60.	Jurčičev trg
61.	Kapiteljska ulica
62.	Kapusova ulica
63.	Karlovška cesta
64.	Kastelčeva ulica
65.	Kersnikova ulica
66.	Kidričeva ulica
67.	Kleparska steza
68.	Ključavničarska ulica
69.	Knafljev prehod
70.	Koblarjeva ulica (del)
71.	Kotnenskega ulica
72.	Kopitarjeva ulica
73.	Korytkova ulica
74.	Kotnikova ulica
75.	Kratka steza
76.	Krekov trg
77.	Kristanova ulica
78.	Križevniška soteska
79.	Križevniška ulica
80.	Krojaška ulica
81.	Kumanovska ulica
82.	Leninov park
83.	Levstikova ulica
84.	Levstikov trg
85.	Lipičeva ulica
86.	Lončarska steza
87.	Mačja steza
88.	Mačkova ulica
89.	Maistrova ulica
90.	Malenškova ulica
91.	Marxov park
92.	Masarykova cesta
93.	Medarska ulica
94.	Merosodna ulica
95.	Mesarska cesta
96.	Mestni trg
97.	Metelkova ulica
98.	Miklošičeva cesta
99.	Močnikova ulica
100.	Moša Pijadejeva cesta
101.	Murnikova ulica (del)
102.	Na Stolbi
103.	Nazorjeva ulica
104.	Nebotičnikov prehod
105.	Njegoševa cesta
106.	Novi trg
107.	Ob Ljubljanici (del) hiše št. 4, 6, 8, 10,' 12, 14, 14 a, 14 b,
14 c, 16, 22
108.	Obrežna steza
109.	Osojna pot
110.	Osojna steza
111.	Ovinki
112.	Peternelova ulica
113; Petkovškovo
nabrežje
114.	Plečnikov trg
115 Ploščad Borisa Kraigherja
116.	Podhod Ajdovščina
117.	Pod Trančo
118.	Pod turnom /
119.	Pogačarjev trg
120.	Poljanska cesta (del) hiše na desni strani od št. 2 do št. 62, na levi strani od št. 1 do 85
121.	Poljanski nasip
122.	Pot na Golovec
123.	Potočnikova ulica
124.	Potrčeva ulica (dol)
hiše št. 2—12 in 1—17	“
125.	Povšetova ulica (del) hiše na desni strani od št. 2—48 na levi strani od št. 1—35
126.	Praprotnikova ulica
127.	Pražakova ulica
128.	Prečna ulica
129.	Predor pod Gradom
130.	Prešerpova cesta (del)
131.	Prešernov trg
132.	Prežihova ulica
133.	Prijateljeva ulica
134.	Prisojna ulica
135.	Privoz
136.	Prule
137.	Puharjeva ulica
138.	Razgledna\steza
139.	Reber
140.	Resljeva cesta
141.	Ribja ulica ,
142.	Rimska cesta
143.	Roška cesta
144.	Rozmanova ulica
145.	Rožna ulica
146.	Salendrova ulica
147.	Sketova ulica
148.	Slomškova ulica
149.	Snežniška ulica (del) hiši št. 1 in 2
150.	Sodarska steza
151.	Soteska
152.	Stari trg
153.	Stiška ulica
154.	Streliška ulica
155.	Stritarjeva ulica
156.	Strmi pot
157.	Strossmayerjeva ulica
158.	Strupijevo nabrežje
159.	Šaranovičeva ulica
160.	Šlaj mar jeva ulica
161.	Šmartinska cesta (del) hiše na levi strani od št. 1 do 17, na desni strani od št. 2 do 28
162.	Študentovska ulica
163.	Šubičeva ulica
164.	Tabor
165.	Tavčarjeva ulica
166.	Tesarska ulica
167.	Titova cesta (del) hiše na desni strani od št. 2 do 40, na levi
« strani od št. 1 do 25
168.	Tobačna ulica (del) hiše na desni strani s parnimi številkami
169.	Tomšičeva ulica
170.	Trdinova ulica
171.	Trg francoske
i revolucije
172.	Trg mladinskih delovnih brigad (del) hiše št. 1. 2, 3, 8. 9, 10, 11, 1»
173.	Trg narodnih herojev
174.	Trg Osvobodilne fronte
175.	Trg osvoboditve
176.	Trg revolucije
177.	Trubarjeva cesta
178.	Turjaška ulica
179.	Ulica Josipine Turnograjske
180.	Ulica na Grad
181.	Ulica Stare pravde
182.	Ulica talcev
183.	Usnjarska ulica
184.	Valvazorjeva ulica
185.	Večna pod (del) hiša št. 2 in 4
186.	Vegova ulica
187.	Veselova ulica
188.	Vidovdanska pesta
189.	Vilharjeva cesta (del) vse hiše s parnimi številkami
190.	Vodmatski trg
191.	Vodna steza
192.	Vodnikov trg
193.	Vošnjakova ulica
194.	Vozna pot na Grad
195.	Vožarski pot
196.	Vrazov trg
197.	Vrhovčeva ulica
198.	Vrtača
199.	Wolfova ulica
200.	Za čreslom
201.	Za Gradom
202.	Zaloška cesta (del) hiše na desni strani od št. 2 do 14. na levi strani od št. 1 do 29
203.	Za ograjami
204.	Zarnikova ulica
205.	Za vrti
206.	Ziljskega ulica
207.	Znamenjska ulica
208.	Zrinjskega cesta
209.	Zvezdarska ulica
210.	Zvonarska ulica
211.	Zabjak
212.	Zidovska steza
213.	Zidovska ulica
214.	Živinozdravska ulica
215.	Župančičeva ulica
OBČINA LJUBI-J ANA MOSTE-POLJE
Mesto Ljubljana — del
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Bavdkova ulica
2.	Bazoviška ulica
3.	Bernekerjeva ulica
4.	Bezenškova ulica
5.	Bilečanska ulica
6.	Cesta na Obrije
7.	Cilenškova ulica
8.	Dergančeva ulica
9.	Društvena ulica
10.	Flajšmanova ulica
11.	Gortanova ulica
12.	Hradeckega cesta (del) hiše od št. 37 do 47 neparne, od št. 66 do 84 parne
13.	Hruševska cesta (del)
14.	Industrijska cesta
15.	Jarška cesta (del)
16.	Kajuhova ulica
17.	Kamnoseška ulica
18.	Kavčičeva ulica
19.	Klunova ulica
20.	Koblarjeva ulica (del) hiše št. 34,
34 a, 34 b
21.	Kodrova ulica
22.	Kosovelova ulica
23.	Koširjeva ulica
24.	Križna ulica (del)
25.	Kvedrova cesta
26.	Letališka cesta
27.	Linhartova cesta (del)
28.	Litijska cesta (del)
29.	Lunačkova ulica
30.	Malejeva ulica
31.	Marčenkova ulica
32.	Menardova ulica
33.	Miklavčeva ulica
34.	Mirna pot
35.	Moškričeva ulica
36.	Na klančku
37.	Na peči
38.	Novosadska ulica
39.	Nusdorferjeva ulica
40.	Ob Ljubljanici
- (del) na desni strani od št. 24 dalje
41.	Ob Mejašu
42.	Ob potoku
43.	Ob sotočju
44.	Ob zeleni jami
45.	Ob železnici
46.	Okiškega ulica 47 Parmska cesta
48.	Partizanska ulica
49.	Perčeva ulica
50.	Pesarska cesta
51.	Pintarjeva ulica
52.	Pod ježami
53.	Pohlinova ulica
54.	Pokopališka ulica
55.	Poljanska cesta (del) na desni strani hiše od št. 64 dalje, na levi od št. 91 dalje
56.	Poljedelska ulica
57.	Poljska pot
58.	Pot na Fužine
59.	Potrčeva ulica (del) hiše št. 18 do 22
60.	Povšetova ulica (del) na desni strani od št. 56 dalje, na levi strani od št. 45 dalje
61.	Prištinska ulica
62.	Proletarska cesta
63.	Prvomajska ulica
64.	Pugljeva ulica
65.	Puterlejeva ulica
66.	Ribniška ulica
67.	Rožičeva ulica
68.	Rojčeva ulica
69.	Savska cesta (del) hiša št. 2
70.	Skopska ulica
71.	Središka ulica
72.	Steletova ulica
73.	Škerjančeva ulica
74.	Smartinska cesta (del) vse neparne številke od št. 45 dalje in parne od št. 30 dalje
75.	Stepanj ska cesta
76.	Stepanj sko nabrežje
77.	Toplarniška ulica
78.	Tovarniška ulica
79.	Trpinčeva ulica
80.	Turnško nabrežje
81.	Ulica Angelce Ocepkove
82.	Ulica bratov Rozmanov
83.	Ulica bratov Tuma
84.	Ulica Goce Delčeva
85.	Ulica Jana Husa
86.	Ulica miru
87.	Ulica Vide Janežičeve
88.	Ulica Vide Pregarčeve
89.	Ulica Polonce Čude
90.	Ulica 15. aprila
91.	Vlahovičeva ulica
92.	Vodmatska ulica
93.	Vzajemna ulica
94.	Zadružna ulica
95.	Zakotnikova ulica
96.	Zaloška cesta (del) desno od hiše št. 16 dalje, levo od hiše št. 31 dalje
97.	Zvezna ulica
98.	Žalska ulica
2.	Naselje Bizovik
1.	Bizoviška cesta
2.	Brenkova pot
3.	Gozdna pot
4.	Hruševska cesta (del)
5.	Periška cesta
6.	Pot na Visoko
7.	Pot v dolino
3.	Naselje Dobrunje
1.	Cesta na Urh
2.	Cesta II. grupe odredov (del)
3.	Dobrunjska cesta
4.	Litijska cesta (del)
5.	Novo naselje
6.	Papirniška pot
7.	Srednja pot
4.	Naselje Fužine
1.	Fužinska cesta
2.	Gramozna pot
3.	Litijska cesta (del)
5.	Naselje H r a s tj e
1.	Cesta v Hrastje
2.	Smartinska cesta (del)
6.	Naselje Jarše
1.	Avsečeva ulica
2.	Jarška cesta (del)
3.	Križna ulica (del)
4.	Slovenska ulica
5.	Stražarjeva ulica
7.	Naselje Obrije
1.	Obrije — naselje
8.	Naselje Podgrad
1.	Podgrajska cesta
2.	Zaloška cesta (del)
9.	Naselje
Podmolnik — del
1.	Podmolnik — naselje — (del)
10.	Naselje Polje
1.	Novo Polje — cesta I
2.	Novo Polje — cesta II
3.	Novo Polje — cesta III
4.	Novo Polje — cesta IV
5.	Novo Polje — cesta V
6.	Novo Polje — cesta VII
7.	Novo Polje — cesta IX
8.	Novo Polje — cesta XI
9.	Novo Polje — cesta XII (del)
10.	Novo Polje —	\
cesta XIII (del)
11.	Polje — naselje (del)
12.	Polje — cesta I
13.	Polje — cesta II
14.	Polje — cesta III
15.	Polje — cesta IV
16.	Polje — cesta V
17.	Polje — cesta VI
18.	Polje — cesta VIII
19.	Polje — cesta X
20.	Polje — cesta XII
21.	Polje — cesta XIV
22.	Polje — cesta XVI
23.	Polje — cesta XVIII
24.	Polje — cesta XX
25.	Polje — cesta XXII
26.	Polje— cesta XXIV
27.	Polje — cesta XXVI
28.	Polje — cesta XXVIII
29.	Polje — cesta XXX
30.	Polje — cesta XXXII
31.	Polje — cesta XXXIV
32.	Polje — cesta XXXVI
33.	Polje — cesta X2CXVIII
34.	Polje — cesto XL
35.	Polje — cesta XLII '
36.	Polje — cesta XLIV
37.	Polje — cesta XLVI
38.	Rjava cesta
39.	Zadobrovška cesta (del)
11.	Naselje Slape
1.	Slape — naselje
12.	Naselje
Sneberje
1.	Cesta na Brinovec
2.	Cesta na Ježah (del)
3.	Sneberska cesta
(del)
4.	Snebersko nabrčžjc
5.	Smartinska cesta
(del)
6.	Trbeže
13.	Naselje Sostro
1.	Cesta II. grupe odredov (del)
2.	Litijska cesta (del)
3.	Pot na most
4.	Pot v Podgorje
5.	Sostro — naselje (del)
6.	Sestrska cesta
14.	Naselje
Spodnja
Hrušica
1.	Cesta v Kostanj
2.	Hruševska cesta (del)
3.	Krožna pot
4.	Pot do šole
15.	Naselje
Spodnja
Zadobrova
1.	Cesta v Prod
2.	Cesta v Zajčjo dobravo (del)
3.	Novo Polje — cesta XII (del)
4.	Sneberska cesta (del)
16.	Naselje
Spodnji
Kašelj
1.	Kaštel j ska cesta (del)
2.	Kriva pot
3.	Spodnji Kašelj — naselje (del)
4.	Vaška pot
17.	Naselje Studenec
1.	Studenec — naselje (del)
2.	Zaloška cesta (del)
18.	Naselje
Šmartno ob Savi
1.	Cesta v Šmartno
2.	Kopna pot
3.	Kovačevi ulica
4.	Zabretova ulica
19.	Naselje Vevče
1.	Vevče — naselje
20.	Naselje Z a d v o r
1.	Cesta 13. julija
2.	Cesta II. grupe odredov (del)
3.	Litijska cesta (del)
4.	Pot heroja Trtnika
5.	Zadvor — naselje (del)
21.	Naselje
Zalog
1.	Agrokombinatska cesta
2.	Cerutova ulica
3.	Delavska ulica
4.	Hladilniška pot
5.	Kekčeva ulica
6.	Lovska ulica
7.	Nahtigalova ulica
8.	Pod Dobnim vrhon
9.	Pot na Hrcše
10.	Pot na Labar
11.	Pot v mejah
12.	Pot v Zeleni gaj
13.	Športna ulica
14.	Zaloška cesta (del)
22.	Naselje
Zavoglj e
1. Zavoglje — naseljp
23.	Naselje Zgornja Hrušica
1.	Hruševska cesta
2.	Pot na Breje
24.	Naselje
Zgornja
Zadobrova
1.	Berčonova pot
2.	Cesta na •Ježah (del)
3.	Cesta na Kope
4.	Cesta na Ozare
5.	Cesta v Zajčjo dobravo (del)
6.	Cvetlična pot
7.	Novo Polje — cesta VI
8.	Novo Polje — cesta VIII
9.	Novo Polje — cesta X
10.	Novo Polje — cesta XII (del)
11.	Novo Polje — cesta XIII (del)
12.	Novo Polje — cesta XIV
13.	Novo Polje — cesta XV
14.	Novo Polje — cesta XVI
15.	Novo Polje — cesta XVII
16.	Novo Polje — cesta XVIII,
17.	Novo Polje — cesta XIX
18.	Novo Polje — cesta XXI
19.	Novo Polje — cesta XXIII
20.	Sneberska cesta (del)
21.	Zadobrovška cesta (del)
22.	Zdešar jeva cesta
25.	Naselje
Zgornji Kašelj
1.	Kašelj ska cesta (del)
2.	Zgornji Kašelj — naselje (del)
OBČINA LJUBLJANA ŠIŠKA
Mesto Ljubljana — del
1.	Naselje
Ljubljana — del
1.	Adamičeva ulica
2.	Aleševa ulica
3.	Aleševčeva ulica
4.	Aljaževa ulica
5.	Andreaševa ulica
6.	Arharjeva cesta
7.	Arkova ulica
8.	Artačeva ulica
9.	Belačeva ulica
10.	Bel jaška ulica
11.	Bcrdajsova ulica
12.	Bernikova ulica
13.	Bitenčeva ulica
14.	Bizjanova ulica
15.	Blažičeva ulica
16.	Bognarjeva pot
17.	Bohinjčeva ulica
18.	Bokalova ulica
19.	Boletova ulica
20.	Brajnikova ulica
21.	Bregarjeva ulica
22.	Breznikova ulica
23.	Brodska cesta
24.	Burnikova ulica
25.	Celovška cesta (del) vse hiše razen št. 3
26.	Cesta Andreja Bitenca
27.	Cesta Jožeta Žagarja
28.	Cesta na Bellevue
29.	Cesta na Laze
30.	Cesta na Poljane
31.	Cesta na Prevoje
32.	Cesta v Dvor
33.	Cesta v hrib
34.	Cesta v Kleče
35.	Cesta za šolo
36.	Cesta 25 talcev
37.	Cizejeva ulica
38.	Čebelarska ulica
39.	Čepelnikova ulica
40.	Černetova ulica
41.	Červanova ulica
42.	Česnikova ulica
43.	Demšarjeva cesta
44.	Devova ulica
45.	Derčeva ulica
46.	D jako viceva cesta
47.	Dolhar jeva ulica
48.	Dolinarjeva ulica
49.	Bolniška cesta
50.	Dolomitska ulica
51.	Do proge
52.	Drabosnjakova ulica
53.	Draga
54.	Draveljska ulica
55.	Dražgoška ulica
56.	Drenikova ulica
57.	Drenikov vrh
58.	Eller jeva ulica
59.	Ferberjeva ulica
60.	Flandrova ulica
61.	Frankopanska ulic
62.	Freyerjeva ulica
63.	Galičeva ulica
64.	Gasilska cesta
65.	Globočnikova ulica
66.	Gola Loka
67.	Goljarjeva pot
68.	Gorazdova ulica
69.	Goriška ulica
70.	Gospodinjska ulica
71.	Gotska ulica
72.	Gradnikova ulica
73.	Grobeljska pot,
74.	Groši jeva ulica
75.	Grudnova ulica
76.	Gubčeva ulica
77.	Gunceljska cesta
78.	Hafnerjeva ulica
79.	Hodoščkova ulica
80.	Hotimirova ulica
81.	Jakopičev drevored (del) brez hišnih številk
82.	Jarčeva ulica
83.	Jasna poljana
84.	Javorškova ulica
85.	Jerajeva ulica
86.	Jerančičeva ulica
87.	Jesenkova ulica
88.	Jezerska ulica
89.	Jurčičeva ulica
90.	Justinova ulica
91.	Kaminova ulica
92.	Kamnogoriška cesta
93.	Kavškova ulica
94.	Kebetova ulica
95.	Kernova ulica 96 Keržičeva ulica
97.	Kettejeva ulica
98.	Klemenčičeva ulica
99.	Kmečka pot
100.	Kneza Koclja ulica
101.	Knezova ulica
102.	Kocjanova ulica
103.	Kogojeva ulica
104.	Kogovškova ulica
105.	Kolesarska pot
106.	Kolmanova ulica
107.	Komačova ulica
108.	Korotanska ulica
109.	Koseška cesta
110.	Kosijeva ulica
111.	Kosmačeva ulica
112.	Koščeva ulica
113.	Kovaška ulica
114.	Kovinarska ulica
115.	Kozakova ulica
116.	Kozinova ulica
117.	Kozlarjeva pot
118.	Kraner jeva ulica
119.	Krelj eva ulica
120.	Kremžarjeva ulica
121.	Krmelj eva ulica
122.	Kropova ulica
123.	Krovska ulica
124.	Krvinova ulica
125.	Kumerdej eva ulica
126.	Kuštrinova ulica
127.	Kurilniška ulica (del) hiši št. 1 in 2
128.	Kurirska ulica
129.	Kuzeletova ulica
130.	Laknerjeva ulica
131.	Lakotence
132.	Laznikova ulica
133.	Ledarska ulica
134.	Lepodvorska ulica
135.	Levičnikova ulica
136.	Lotričeva ulica
137.	Ljubeljska ulica
138.	Lubej eva ulica
139.	Mačkov kot
140.	Magistrova ulica
141.	Majde Silčeve ulica
142.	Majde Vrhovnikove ulica
143.	Majorja Lavriča ulica ’
144.	Malgajeva ulica
145.	Malnarjeva ulica
146.	Marin dol
147.	Marinovševa cesta
148.	Marjekova pot
149.	Martin Krpana ulica
150.	Martinčeva ulica
151.	Martinova pot
152.	Marušičeva ulica
153.	Matjanova pot
154.	Maurer j eva ulica
155.	Medenska cesta
156.	Medvedova cesta
157.	Medveščkova ulica
158.	Mesesnelova ulica
159.	Miheličeva cesta
160.	Milčinskega ulica
161.	Mizarska pot
162.	Mladinska ulica
163.	Mrharjeva ulica
164.	Murkova ulica
165.	Murnova ulica 166 Na cvetači 167. Na delih
108. Na dolih
169.	Na gaju
170.	Na gmajni
171.	Na Herši
172.	Na jami
173.	Na Korošci
174.	Na Rojah
175.	Na Straški vrh
176.	Na Trati
177.	Nedohova ulica
178.	Nova ulica
179.	Novakova pot
180.	Ob daljnovodu
181.	Ob izvirih
182.	Ob kamniški progi
183.	Ob Savi
184.	Ob zdravstvenem domu
185.	Ob zelenici
186.	Ob žici
187.	Obirska ulica
188.	Omejčeva ulica
189.	Osterčeva ulica
190.	Partizanska pot
191.	Pavšičeva ulica
192.	Peršinova cesta
193.	Pestotnikova ulica
194.	Peščena pot
195.	Pilonova ulica
196.	Pipanova pot
197.	Planinškova ulica
198.	Plemljeva ulica
199.	Plešičeva ulica
200.	Plevančeva ulica
201.	Pod gozdom
202.	Pod hribom
203.	Pod hruško
204.	Podgornikova ulica
205.	Podgorska cesta
206.	Podjunska ulica
207.	Podlimbarskega ulica
208.	Podutiška cesta
209.	Polakova ulica
210.	Porentova ulica
211.	Pot ilegalcev
212.	Pot k igrišču
213.	Pot k skakalnici
214.	Pot na Gradišče
215.	Pot na Zduše
216.	Pot za razori
217.	Prašnikarjeva ulica
218.	Praznikova ulica
219.	Prelčeva ulica
220.	Prelovčeva ulica
221.	Prešernova cesta (del)
222.	Pretnarjeva ulica
223.	Pri borštu
224.	Pri malem kamnu
225.	Pri velikem kamnu
226.	Prinčičeva ulica
227.	Pržanjska ulica
228.	Pustovrhova ulica
229.	Putrihova ulica
230.	Rašiška ulica
231.	Rolovičeva ulica
232.	Romavhova ulica
233.	Rotarjeva ulica
234.	Rovšnikova ulica
235.	Rožančeva cesta
236.	Runkova ulica
237.	Ruska ulica
238.	Sadjarska ulica
239.	Sajovčeva ulica
240.	Saškova ulica
241.	Savinškova ulica
242.	Scopolijeva ulica
243.	Sedejeva ulica
244.	Slapnikova ulica
245.	Smerdujeva ulica
246.	Smrekarjeva ulica
247.	J Sojerjeva ulica
248.	Spomeniška pot
249.	Stegenska ulica
250.	Stegne
251.	Sternenova ulica
252.	Strojeva ulica
253.	Strugarska ulica
254.	Šišenska cesta
255.	Škerlj eva ulica
256.	Šlosarjeva ulica
257.	Stefančeva ulica
258.	Stefanova ulica
259.	Stirnova ulica
260.	Štrukljeva ulica
261.	Stula
262.	Štularjeva ulica
263.	Švegl j eva cesta
264.	Taborska cesta
265.	Tacenska cesta
266.	Tiha ulica
267.	Tkalska ulica
268.	Tometova ulica
269.	Tratnikova ulica
270.	Trg komandanta Staneta
271.	Trg prekomorskih brigad
272.	Trebušakova ulica
273.	Trnovčeva ulica
274.	Tržna ulica
275.	Tugomerjeva ulica
276.	Ulica Ane Ziherlove
277.	Ulica bratov Babnik
278.	Ulica Bratov Bezlajev
279.	Ulica bratov Blanč
280.	Ulica bratov Jančar
281.	Ulica bratov Knapič
282.	Ulica bratov Komel
283.	Ulica bratov Kraljič
284.	Ulica bratov Miklič
285.	Ulica bratov Škofov
286.	Ulica bratov Učakar
287.	Ulica Franca Mlakarja
288.	Ulica Francke Jerašo ve
289.	Ulica Franje Koširjeve
290.	Ulica Ivanke Kožuh
291.	Ulica Jožeta Jame
292.	Ulica Konrada Babnika
293.	Ulica Manice Komanove
294.	Ulica Marije Hvaličeve
295.	Ulica Marije Mlinar
296.	Ulica Milana Majcna
297.	Ulica Nade Čamernikove
298.	Ulica Olge Mohorjeve
299.	Ulica pregnancev
300.	Ulica Rezke Dragarjeve
301 Ulica Rozke Usenik
302.	Ulica Zore Ragancinove
303.	Ulica Zanke Erjavec
304.	Ulica 4. julija
305.	Ulica 15. maja
306.	Ulica 24. avgusta
307.	Ulica 28. maja
308.	Uraničeva ulica
309.	Vagajeva ulica
310.	Vavpetičeva ulica
311.	Večna pot (del) brez hišnih številk
312.	V Dovjež
313.	V Kladeh
314.	Velnarjeva ulica
315.	Verovškova ulica
316.	Videmska ulica
317.	Vižmarska pot
318.	Vodnikova cesta
319.	Vodnikovo naselje
320.	Vodovodna cesta (del) hiš. št. 192,
192 a, 197
321.	Vrbska ulica
322.	Vrščajeva ulica
323.	Vrtnarska cesta
324.	Za krajem
325.	Za vasjo
326.	Zakraj škova ulica
327.	Zalaznikova ulica
328.	Zaletelova ulica
329.	Zapuška cesta
330.	Zatišje
331.	Zevnikova ulica
332.	Zlatek
333.	Zofke Kvedrove ulica
334.	Zoletova ulica
335.	Zvezda
336.	Železnikar j eva ulica
337.	Zerjalova ulica
338.	Zibertova ulica
339.	Zivaličeva ulica
2.	Naselje Dvor
1.	Dvor — naselje
3.	Naselje Medno
1. Medno — naselje
4.	Naselje Stanežiče
1. Stanežiče — naselje
OBČINA LJUBLJANA VIC-RUDNIK
Mesto Ljubljana — del
1. Naselje
Ljubljana — del
1.	Abramova ulica
2.	Aškerčeva cesta (del) vse hiše z nepar. štev.
3.	Ažbetova ulica
4.	Bajtova ulica
5.	Barjanska ulica
6.	Bičevje
7.	Bizjakova ulica
8.	Bizoviški štradon
9.	Bobenčkova ulica
10.	Bogišičeva ulica
11.	Borsetova ulica
12.	Brdnikova ulica
13.	Brgelzov štradon
14.	Cankarjev vrh
15.	Cerkniška ulica
16.	Cesta Dolomitskega odreda
17.	Cesta dveh cesarjev
18.	Cesta na Bokalce
19.	Cesta na Brdo
20.	Cesta na Loko
21.	Cesta na Rožnik
22.	Cesta na Vrhovce
23.	Cesta v Gorice
24.	Cesta v Mestni log
25.	Cesta v Rožno dolino
26.	Cesta v Zeleni log
27.	Cesta v Zgornji log
28.	Cojzova cesta (del) samo hiše z neparnimi štev.
29.	Cesta 27. aprila
30.	Čampova ulica
31.	Čepovanska ulica
32.	Črna pot
33.	Devinska ulica
34.	Dobrdobska ulica
35.	Dolenjska cesta
36.	Dolgi breg
37.	Dolgi most
38.	Eipprova ulica
39.	Emonska cesta — del
40.	Erbežnikova ulica
41.	Filipičeva ulica
42.	Finžgar j eva ulica
43.	Gabrščkova ulica
44.	Galjevica
45.	Gerbičeva ulica
46.	Glinška ulica
47.	Gmajnice
48.	Gorkičeva ulica
49.	Gornji Rudnik I
50.	Gornji Rudnik II
51.	Gornji Rudnik III
52.	Gornji Rudnik IV
53.	Gorupova ulica (del)
54.	Gostilničarska ulica
55.	Gradaška ulica
56.	Građen
57.	Grampovčanova ulica
58.	Gregorinova ulica
59.	Grič -
60.	Groharjeva cesta
61.	Gunduličeva ulica
62.	Hajdrihova ulica
63.	Hauptmanca 6$. Idrijska ulica
65.	Ilovški štradon
66.	Ižanska cesta
67.	Jadranska ulica
68.	Jamnikarjeva ulica
69.	Jamova cesta
70.	Javorjev drevored
71.	Jelovškova ulica
72.	Jeranova ulica
73.	Jesihov štradon
74.	Jezerska pot
75.	Joškov štradon
76.	Jurčkova pot
77.	Kamniški štradon
78.	Kančeva ulica
79.	Karunova ulica
80.	Kikljeva ulica
81.	Kladezna ulica
82.	Knezov štradon
83.	Kocenova ulica
84.	Kogej eva ulica
85.	Kokaljeva ulica
86.	Kolajbova ulica
87.	Kolczijska ulica
88.	Kopališka ulica
89.	Koprska ulica
90.	Koreninova ulica
91.	Kosančcva ulica
92.	Koseskega ulica
93.	Kosovo polje I
94.	Kosovo polje II
95.	Kozarška cesta
96.	Krakovska ulica
97.	Krakovski nasip
98.	Kraška ulica
99.	Krimska ulica
100.	Krištofova ulica
101.	Lahova pot
102.	Lampetova ulica
103.	Langusova ulica
104.	Layerjeva ulica
105.	Lazarjeva ulica
106.	Legatova ulica
107.	Lepi pot
108.	Levčeva ulica
109.	Lipovški štradon
110.	Livada
111.	Ločnlkarjeva ulica
112.	Mala čolnarska ulica
113.	Mali štradon
114.	Martinova ulica
115.	Melikova ulica 116 Mencingerjeva
ulica
117.	Merčnikovn ulica
118.	Mihov štradon
119.	Mirje
120.	Mivka
121.	Mlake
122.	Mokrška ulica
123.	Murnikova ulica (del)
124.	Na griču
125.	Nahlikova ulica
126.	Nanoška ulica
127.	Na požaru
128.	Na tezi
129.	Ob dolenjski železnici
130.	Ob pristanu
131.	Obrtniška ulica
132.	Opekarska cesta
133.	Oražnova ulica
134.	Orlova ulica
135.	Oslavijska ulica
136.	Park Arturo Toscanini
137.	Peruzzijeva ulica
138.	Petrčeva ulica
139.	Pod hrasti
140.	Pod jezom
141.	Pod topoli
142.	Podrožniška pot
143.	Podsmreška cesta
144.	Podvozna pot
145.	Poklukarjeva ulica 146 Postojnska ulica
147.	Pot čez gmajno
148.	Pot k ribniku
149.	Pot na Debeli hrib J50. Pot na Drenikov
vrh
151.	Pot na Grič
152.	Pot na Orle
153.	Pot na Rakovo jelšo
154.	Pot za Brdom
155.	Predjamska cesta 456. Prevalj
157.	Pri brvi
158.	Pri mostiščarjih
159.	Puhtejeva ulica
160.	Rakovniška ulica
161.	Razpotna steza
162.	Rečna ulica
163.	Rcdclonghijeva ulica
164.	Rezijanska ulica
165.	Riharjeva ulica
166.	Rožna dolina c. I.
167.	Rožna dolina c. II.
168.	Rožna dolina c. II/a
169.	Rožna dolina c. III
170.	Rožna dolina c. IV
171.	Rožna dolina c. V
172.	Rožna dolina c. VI
173.	Rožna dolina c. VII
174.	Rožna dolina c. VIII
175.	Rožna dolina c. IX
176.	Rožna dolina c. X
177.	Rožna dolina c. XI
178.	Rožna dolina c. XII
179.	Rožna dolina c, XIII
180.	Rožna dolina c. XV
181.	Rožna dolina c.
XVII
182.	Rožna dolina c. XIX
183.	Rožna dolina c. XXI
184.	Rožna dolina — študentovsko naselje
185.	Rudnik I
186.	Rudnik II
187.	Rudnik III
188.	Rudniška pot
189.	Rutarjeva ulica
190.	Sattnerjeva ulica
191.	Skapinova ulica
192.	Skopčeva ulica
193.	Snežniška ulica (del) št. 5, 10, 12
194.	Snojeva ulica
195.	Soška ulica
196.	Splitska ulica
197.	Spodnji Rudnik I
198.	Spodnji Rudnik II
199.	Spodnji Rudnik III 200 Spodnji Rudnik IV
201.	Spodnji Rudnik V .
202.	Staretova ulica
203.	Stranska pot
204.	Svctčeva ulica
205.	Sibeniška ulica
206.	Sinkov štradon
207.	Skrabčeva ulica
208.	Škrabov štradon 209 Španova pot
210.	Štradon čez prošco
211.	Štrekljeva ulica
212.	Šumar j eva ulica
213.	Svabičeva ulica
214.	Tbilisijska ulica
215.	Teslova ulica
216.	Tesna ulica
217.	Tobačna ulica (del) vse hiše z neparnimi št.
218.	Tolminska ulica
219.	Tomažičeva ulica
220.	Tomčeva ulica
221.	Trg mladinskih delovnih brigad — (del) hiše št. 4, 5, 6, 7, 14
222.	Trnovska ulica
223.	Trnovski pristan
224.	Tržaška cesta
225.	Ulica borca Petra
226.	Ulica borcev za severno mejo
227.	Ulica Malči Beličeve
228.	Ulica Rudolfa Janežiča
229.	Uršičev štradon
230.	Valjavčeva ulica
231.	Večna pot (del)
232.	Velebitska ulica
233.	Velika čolnarska ulica
234.	Veliki štradon
235.	Vidičeva ulica
236.	Vidmarjeva ulica
237.	Vinčarjeva ulica
238.	Vipavska ulica
239.	Viška cesta
240.	V Murglah
241.	Vogelna ulica
242.	Volaričeva ulica
243.	Volarjev štradon
244.	Vrogova ulica
245.	Vrhovci, cesta I
246.	Vrhovci, cesta II
247.	Vrhovci, cesta III
248.	Vrhovci, cesta IV
249.	Vrhovci, cesta V
250.	Vrhovci, cesta VI
251.	Vrhovci, cesta VII
252.	Vrhovci, cesta VIII
253.	Vrhovci, cesta IX
254.	Vrhovci, cesta X
255.	Vrhovci, cesta XI
256.	Vrhovci, cesta XII
257.	Vrhovci, cesta XIII
258.	Vrhovci, cesta XIV
259.	Vrhovci, cesta XV
260.	Vrhovci, cesta XVI
261.	Vrhovci, cesta XVII
262.	Vrhovci, cesta XVIII
263.	Vrhovci, cesta XIX
264.	Vrhovci, cesta XX
265.	Vrhovci, cesta XXI
266.	Vrhovci, cesta XXII
267.	Vrhovci, cesta XXIV
268.	Vrhovci, cesta XXVI
269.	Vrhovci, cesta XXVIII
270.	Vrhovci, cesta XXX
271.	Vrhovci, cesta XXXII
272.	Vrhovnikova ulica
273.	Vrtna ulica
274.	Za garažami
275.	Za opekarno
276.	Za progo
277.	Zavetiška ulica
278.	Zbašnikova ulica
279.	Zelena pot
280.	Zeljarska ulica
281.	Zidarjev štradon
282.	Ziherlova ulica
283.	Žabar j eva ulica
284.	Zirovnikova ulica
2.	Naselje Babna gorica
1.	Babna gorica — naselje
3.	Naselje Črna vas
1.	Črna vas — naselje
4.	Naselje Lavrica — del
1. Lavrica — naselje (del)
5.	Naselje Lipe
1. Lipe — naselje (del)
6.	Naselje Orle 1. Orle — naselje
7.	Naselje Podutik (del)
1. Podutik — naselje
8.	Naselje Sela pri Rudniku
1. Sela pri Rudniku — naselje
9.	Naselje
Srednja vas
1. Srednja vas — naselje
Skupščina mesta Ljubljane Geodetska uprava
.	BREŽICE
537.
Skupščina občine Brežice je na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne
12.	aprila 1977 sprejela
ODLOK
o izgradnji obvozne ceste pri Brežicah
1.	člen
V Zakotu in na Črncu pri Brežicah se gradi obvozna cesta, ki poteka od križišča v Zakotu (Iskra) do križišča na Črncu (Zdolšek), preko zemljišč delov pare. štev.: 264/1 in 2, 265'1 in 2, 266/1 in 2, 268/1 in 2, 269, 271/2, 272, 273/1 277/4 in 5, 279/2, 282/3, 283'2. 286, 291/1 in 3, 295/1, 297/1 in 2, 320/6 in 9, 178, 172/1 in 2, 173/2, 166/1 in 3, 167, 162, 163, 165/1 in 2, v k. o. Zakot;
in preko zemljišč delov parcel št.: 123, 725, 727/3, in 4, 717, 718, 719, 723, 724, 733/2, 659/2, 4, 9 in 10, 659/1, 5, 6, 7, in 8, 678, 681/1, 144, 146/1, 657, 661/23 in 27, 731/3, 678, 147/1, 2 in 4, 149/1 in 2, 151/1 in 4, 152 in 678 v k. o. črne.
2.	člen
Trasa obvozne ceste pri Brežicah poteka preko zemljišč v k. o. Zakot in Črne v skladu s projektom primarnega cestnega omrežja mesta Brežice, ki je bil sprejet s sklepom o potrditvi projekta primarnega cestnega omrežja mesta Brežice (Uradni list SRS, št. 26/73) in v skladu z odlokom o urbanističnem programu občine Brežice (Uradni list SRS, št. 4/73).
3.	člen
S tem odlokom je ugotovljen splošni interes za zgraditev obvozne ceste pri Brežicah na zemljiščih v k. o. Zakot in Črne, ki so navedena v 1. členu tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-4/77-4
Brežice, dne 12. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
• Franc Skinder 1. r.
LAŠKO
538.
Skupščina občine Laško je na osnovi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. aprila 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji zbora združenega dela dne 23. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu izvršitve proračuna občine Laško za leto 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun izvršitve proračuna občine Laško za leto 1976, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
Doseženi dohodki in njihova razporeditev po za-
ključnem računu za leto 1976:
1.	Proračun	din
—	dohodki .......................... 17,415,298,57
—	razporeditev....................... 17,263.362,85
—	nerazporejena sredstva . . , » .	151.935,72
2.	Rezervni sklad:
—	dohodki....................... * .	483.112,62
—	razporeditev......................... 123.220,00
—	nerazporejeno	359.892,62
3.	člen
Nerazporejena sredstva po zaključnem računu proračuna za leto 1976 dinarjev 151.935,72 se prenesejo v dohodke proračuna za leto 1977.
4.	člen
Nerazporejena sredstva rezervnega sklada občine Laško po zaključnem računu za leto 1976 dinarjev 359.892,62 se prenesejo v dohodke rezervnega sklada občine za leto 1977.'
5.	člen
Bilanca dohodkov in razporeditev po glavnih namenih proračuna občine Laško za leto 1976 je sestavni del odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-8/77
Laško, dne 23. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
Bilanca dohodkov in razporeditev po glavnih namenih proračuna občine Laško za leto 1976
dVohod.	Dohodki		Doseženo din	Glavni namen	Razporeditev dohodkov	Razporejeno din
1	Davek od dohodka in davki iz		01	Dejavnost organov družbeno-	
	osebnih dohodkov	2,813.318,85		političnih skupnosti	12,362.018,95
2	Prometni davek, davek na premo-		02	Splošni ljudski odpor	1,160.000,00
	žen j e in dohodke od premoženja	7,580.523,70	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
3	Takse	800.075,10		organizacij in društev	1,263.700,00
5	Dohodki po posebnih predpisih	137.884,55	08	Socialno skrbstvo	623.144,00
6	Dohodki upravnega organa in		09	Zdravstveno varstvo	25.334,25
	drugi dohodki	356.024,25	10	Komunalna dejavnost	523.496,85
7	Dohodki od drugih družbeno-		11	Dejavnost krajevnih skupnosti	645.992,50
	političnih skupnosti	4.672.900,00	16	Sredstva za investicije in	
8	Prcnešena sredstva	1,054.572,12		intervencije v gospodarstvu	260.000,00
			17	Tekoča proračunska rezerva in	
		/	' '			obveznosti iz preteklih let	235.196,30
			18	Krediti, vezana in izločena sredstva	164.480,00	
	Skupaj dohodki (1—8)	17,415.298,57		Skupaj razporejeno (01—18)	17,263.362,85
Nerazporejena sredstva	151.935,72
539.
IV
Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74), na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. aprila 1977 in na seji zbora združenega dela ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Laško za leto 1976
I
Zaključni račun davkov občanov občine Laško za leto 1976 se na predlog posebne strokovne komisije potrdi.
II
Zaključni račun izkazuje
1.	Obremenitve
2.	Odpisi	157.319,90
3.	Plačila	8,121.164,71
4.	Skupaj razbremenitve
5.	Davčni zaostanek
III
Zaključni račun, katerega je dne 24. pregledala strokovna komisija, imenovana s sklepom Skupščine občine Laško, št. 111-5/77-1 z dne 29. 1. 1977 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega:
1.	bilanco
2.	bruto bilanco
3.	pregled skupno doseženega prometa
4.	pregled stanja zaostankov in preplačil davčnih zavezancev
5.	zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa.
Dokumentacija 1—5 je sestavni del tega sklepa.
dinarjev
8,561.206,06
8,278.484,61
282.721,45
Ta sklep volja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St 400-6/77
Laško, dne 23. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
540.
Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74), na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. aprila 1977 in na seji zbora združenega dela ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1977 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976
I
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976 se na predlog posebne strokovne komisije potrdi.
II Zaključni račun izkazuje		dinarjev.
Obremenitve		1,932.392,25
Odpisi	349.687,40	
Plačila	987.489,80	
Skupaj razbremenitve		1,337.177,20
Davčni zaostanek		595.215,05
III
Zaključni račun, katerega je dne 24. marca 1977 pregledala strokovna komisija, imenovana z odločbo
Skupščine občine Laško, št. 111-5/77-1 z dne 29. 1. 1977 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega:
1.	bilanco
2.	bruto bilanco
3.	pregled skupaj doseženega prometa
4.	pregled stanja zaostankov in preplačil davčnih zavezancev
5.	zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa
Dokumentacija 1—5 je sestavni del tega sklepa.
IV
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-7/77
Laško, dne 23. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
541.
Na ppdlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 132. člena statuta občine Laško je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1977 sprejela
O D L O K
o zazidalnem načrtu za naselje »Kolcnov graben« Radeče
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za naselje »Kolenov graben« Radeče, ki ga je izdelal Investicijski biro Trbovlje št. 3832/015 iz marca 1976 in št. 3951/023 iz novembra 1976.
2.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Laško.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-9/76
Laško, dne 23. aprila 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
542.
Skupščina občine Laško je na podlagi 14. fn 92. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73) ter 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
1. člen
V odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni vestnik občine Laško, št. 1-1/74 In 10-111/74) se v 2. členi) za točko e) doda nova točka, ki se glasi:
f) prodaja kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev v krajih, ki jih določi Izvršni svet Skupščine občine Laško
2.	člen
V	3. členu se v prvem odstavku doda za besedo »študentje« besedilo: »ter ostali občani«.
V	3. členu se v drugem odstavku za peto alineo doda nova šesta alinea, ki se glasi:
— prodaja kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 313-1/77
Laško, dne 23. aprila 1977. '
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
LJUBLJANA CENTER
543.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 617., 622. in 628. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) na sejah zbora združenega dela dne 21. aprila 1977, zbora krajevnih skupnosti dne 21. aprila 1977 in družbenopolitičnega zbora dne 21. aprila 1977 na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja sprejela
ODLOK
o imenovanju začasnega organa v delovni organizaciji modna konfekcija »Krim« Ljubljana
1.	člen
V	delovni organizaciji Modna konfekcija »Krim« Ljubljana, Masarykova 4 se zaradi motenj v samoupravnih odnosih in neizpolnjevanja z zakonom določenih obveznosti do družbene skupnosti, ki predstavljajo izredno hudo kršitev v smislu določb 619. in 621. člena zakona o združenem delu, imenuje začasni organ.
2.	člen
V	začasni organ se imenujejo:
za predsednika:
Bojan Pičel j, diplomirani ekonomist, direktor delovne organizacije »Pletenina« Ljubljana,
za člana:
Janez Kastelic, dipl. ing. tekstilne tehnologije, pomočnik generalnega direktorja delovne organizacije »Tekstil« Ljubljana,
Zdravko Zupan, višji strokovni referent za kreditiranje OZD, šef oddelka v Ljubljanski banki — Podružnica Ljubljana.
3.	člen
Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega odloka do 1. maja 1978.
4.	člen
Ko začnč z delom začasni organ, prenehajo opravljati funkcije individualnih poslovodnih organov:
1.	direktor delovne organizacije Modna konfekcija »Krim« — Ciril Ulčar
2.	direktor TOZD Proizvodnja konfekcija »Sport«
—	Franc Žnidaršič
3.	v. d. direktorja TOZD Trgovin maloprodaja Elita
—	Rado Z e k o v i č.
5.	člen
Začasni organ prevzame pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije in individualnih poslovodnih organov TOZD v sestavi delovne organizacije, ki jih imajo po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije in obeh TOZD v sestavi delovne organizacije.
Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo Modno konfekcijo »Krim«, TOZD Proizvodnja in TOZD Trgovina.
Začasni organ je dolžan zagotoviti dopolnitev sanacijskega programa, oziroma izdelavo in sprejem novega sanacijskega programa po predpisanem postopku, za'gotoviti izvajanje sanacijskega programa in predlagati ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje ter predlagati poslovno politiko delovne organizacije in temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije.
Začasni organ je dolžan zagotoviti, da se odpravijo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju delovne organizacije in obeh TOZD v sestavi delovne organizacije, da se uskladijo sprejeti samoupravni splošni akti in, da se sprejmejo samoupravni splošni akti, ki jih delavci niso sprejeli, da se zagotovi uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, obveščanje delavcev o poslovanju, o materialno-finančnem stanju, o rezultatih dela in o vpeh drugih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delavce v združenem delu in, da se uredijo slabi odnosi med delavci, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti.
6.	člen
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in izpolnjevanju obveznosti do družbene skupnosti.
Začasni organ, organi upravljanja in delavci v delovni organizaciji oziroma temeljni organizaciji v sestavu delovne organizacije lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa. za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
7.	člen
Odločitev o imenovanju začasnega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 023-16/77
Ljubljana, dne 21. aprila 1977.	/
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. ii$ž. 1. r.
LJUBLJANA SISKA
544.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 2. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 34/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Siska na 169. seji dne 15. aprila 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka podrobnega urbanističnega reda za naselja Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica
1.	člen
Osnutek podrobnega urbanističnega reda, ki ga je pod št projekta 1505/74 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v aprilu 1977, se javno razgrne.
2.	člen
Dokumentacija iz 1. člena bo javno razgrnjena v avli skupščine občine Ljubljana Šiška in prostorih krajevnih skupnosti Šmartno—Tacen, Gameljne—Rašica in Pirniče v času od 9. mhja 1977 do 7. junija 1977.
St. 6-32/77
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik 1. r. -
ŠENTJUR PRI CELJU
545.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na predlog komisije za vprašanje kulture, varstva okolja in prostorskega planiranja SO Šentjur pri Celju ter sklepa zbora občanov krajevne skupnosti Šentjur-trg in v skladu s 128. členom statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 in 14. aprila 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi in imenovanju ulic in cest na območju krajevne skupnosti šentjur-trg
1. člen
Na območju krajevne skupnosti šentjur-trg se določi oziroma izvede imenovanje ulic ter cest v skladu z določili 4. in 7. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list SRS, št. 35/59), in sicer:
1.	ULICA DUŠANA KVEDRA — od križišča pri pošti do Kulturnega doma v Šentjurju;
2.	CESTA LEONA DOBROTINšKA — od križišča pri pošti do klavnice;
3.	LJUBLJANSKA cfcSTA — od križišča pri pošti proti Celju do Anderburga;
4.	CESTA KOZJANSKEGA ODREDA — od križišča pri pošti proti Planini pri Sevnici do železniškega prelaza pri Urbajs Rudiju;
5.	CESTA NA KMETIJSKO ŠOLO — od križišča pri Sikožeku (sedaj mizar Zupanc) do Kmetijske šole:
6.	ULICA FRANJA MALGAJA — od gostilne Pevec mimo Klime v Hruševcu do Rataja;
7.	ULICA DRUGEGA BATALJONA — levi odcep od ulice Franja Malgaja pri hiši Klima Karla proti Kranjčam do kapele;
8.	CESTA VALENTINA OROŽNA — cesta od Cmok Karla (pri bencinski črpalki) ob gozdu mimo strelišča do Podgrada;
9.	CESTA UŽICKE POŽEGE — cesta od kavarne espreso, mimo gozdne uprave in mimo hiše dr. Fidlerja;
10.	ULICA SKLADATELJEV IPAVCEV — od Kulturnega doma v Šentjurju proti Zgornjem trgu do pokopališča;
11.	POD REBRAMI — od Jazbeca v Zgornjem trgu proti Zebeču;
12.	CESTA MILOŠA ZIDANŠKA — od Kulturnega doma Šentjur mimo osnovne šole proti Dramljam;
13.	NA LIPICO — odcep na levo od glavne ceste Šentjur—Dramlje prek mostu na Pešnici naravnost proti Lipici;
14.	PESNICA - desni odcep na cesti »NA LIPICO« proti naselju Peš ni ca;
15.	ULICA TALCEV — levi odcep od ceste »NA LIPICO« pri hiši Klanjšek Nežike na Pešnici do Škorc Ferda;
16.	POD VRBCO — cesta od Kulturnega doma mimo Vrečko Mirka proti Podvrbci do Gašperšiča;
17.	ULICA A. M. SLOMŠKA — od gasilnega doma mimo obrtnika-kleparja Lorbeka do Kovačič Marjana;
18.	NA TIČNICO — levi odcep od glavne ceste Dramlje—Šentjur pri Oset Francu, mimo Urbajs ing. Franca do Lovskega doma;
19.	ULICA FRANJA VRUNČA — levi odcep od ceste na Tlčnico pri Bremecu do Frece Milana;
20.	ULICA 14. DIVIZIJE — desni odcep od ceste »NA TIČNICO« pri Bremecu, mimo gostilne Boštevc do Vidoviča;
21.	NA RAZGLED — levi odcep od ulice 14. divizije, mimo odvetnika Kincl Franca, mimo Flandra proti Razkožam do pismonoše Pšeničnik Alojza;
22.	ULICA I. CELJSKE ČETE — levi odcep od glavne ceste Šentjur—Rogaška Slatina pri Jugovi šupi, mimo Vidoviča do Tanka in naprej;
23.	ULICA MATIJE GUBCA — desni odcep na cesti Vidovič—Tanko pri hiši Kolar Jakoba, mimo Zo-renča do Vončine;
24.	ULICA TONETA SELIŠKARJA — levi odcep od glavne ceste Šentjur—Rogaška Slatina, mimo hiše Pečar Bena do veterinarja Kovača;
25.	ULICA BLAŽA KOCENA — desni odcep od Ulice Toneta Seliškarja, pri hiši Pečar Bena do Pungartnik Ota;
26.	ULICA TONČKE ČEČEVE — levi odcep od glavne ceste Sikošek—Kmetijska šola pri Pisančevi kapeli, mimo Tuhtarja in levo v ulico do hiše ing. Cmok Draga;
27.	KOLODVORSKA ULICA — levi odcep od ceste Šentjur—Jakob pri hiši Jernej Andreja, ob železnici, do železniške postaje, prek mostu, mimo Kolodvorske restavracije do hiše Koželj Antona;
28.	EFENKOVA ULICA — od križišča pri Sladici, -mimo Franca Klncla starejšega do Boštevčevega kozolca;
29.	CESTA POD RIFNIKOM — odcep od ceste Kozjanskega odreda v Novi vasi pri Šumej Jožetu skozi naselje Podgrad do Tanšek Jakoba pri cesti Šentjur— Jakob.
2.	člen	i
Vsaka ulica oziroma cesta se ob vhodu vidno označi s polnim naslovčim le-te. Za izvedbo tega določila poskrbi krajevna skupnost Šen tj ur-trg.
3.	člen
Lastniki stanovanjskih hiš in drugih stanovanjskih objektov (družbenih in zasebnih) so dolžni najkasneje do 31. decembra 1977 nadomestiti sedanje hišne številke z novimi; upoštevajoč določila 8., 9. 10. člena cit. pravilnika. Te številke v potrebnem številu zagotovi krajevna skupnost Šentjur-trg.
4.	člerf
Oštevilčenje hiš ter drugih stanovanjskih objektov se izvede po načrtu, ki ga pripravi krajevna skupnost Šentjur-trg skupaj z oddelkom za gospodarstvo in finance in oddelkom za splošne zadeve in družbene službe upravnega organa Skupščine občine Šentjur pri Celju in je sestavni del tega odloka. Ta načrt se hrani na oddelku za gospodarstvo in finance SO Šentjur ter na krajevni skupnosti Šentjur-trg.
5.	člen
Stroške nabave in pritrjevanja številk na posamezne stanovanjske hiše ali druge stanovanjske objekte bremenijo lastnike le-teh.
6.	člen
Občane oziroma druge lastnike stanovanjskih objektov, ki ne bodo upoštevali določila tega odloka, se denarno kaznuje od 500 do 2.000 dinarjev, o čemer odloča organ za kaznovanje prekrškov SO Šentjur pri Celju.
7.	člen
Krajevna skupnost Šentjur-trg se pooblašča, da v morebitnih primerih neupoštevanja določil tega odloka (3. člen) izvede nakup in pritrditev številke na stroške lastnika stanovanjskega objekta (5. člen tega odloka).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 015-1/76-3
Šentjur pri Celju, dne 20. aprila 1977.
Predsednik Skupščine pbčine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
I	/
VRHNIKA
546.
Na podlagi četrtega odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22 /74) in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 116. člena statuta občine Vrhnika
je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 12. apifila 1977 sprejela
ODLOK o zakloniščih
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki morajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti in občani (v nadaljnjem besedilu investitorji) graditi zaklonišča.
Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklanjanje prebivalstva, se ne uporabljajo določbe tega odloka.
2.	člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena in opremljena.
3.	člen
Zaklonišča se gradijo v mestih in naseljih v skladu z načrtom graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, se gradijo zaklonišča v mestih in naseljih, ki jih s posebnim sklepotn določa svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Sklep določa tudi odpornostno stopnjo, ki jo je treba upoštevati pri gradnji zaklonišč.
4.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko sklene, da se mora zaklonišče graditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo, tudi če so izven mest oziroma naselij iz prvega oziroma tretjega odstavka prejšnjega člena.
Svet lahko tudi določi, da se za važnejše objekte in objekte, ki se gradijo na bolj ogroženem območju poveča odpornostna stopnja, toda ne več kot 3,0 kp/cm*.
5.	člen
Investitorji morajo graditi zaklonišča v skladu z predpisi in tehničnimi 'normativi za graditev zaklonišč.
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, razen če je z zakonom ali tem odlokom določeno drugače.
II. GRADITEV ZAKLONIŠČ
6.	člen
Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvona-menski objekti: za zaščito prebivalstva pred vojnimi
učinki ter z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok.
Javna zaklonišča gradi vset občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z načrtom izgradnje zaklonišč.
Zaklonišča za stavbe in zaklonišča organizacij združenega dela gradijo investitorji zgradb.
7.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacijo združenega dela.
8.	člen
Pri stanovanjski izgradnji se gradijo zaklonišča praviloma v vsakem stanovanjskem objektu.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da ni število stanovalcev v posameznih objektih večje kot 25.
9.	člen
Zaradi izvršitve obveznosti po tem odloku si mora investitor pred izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za novogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu lokacijske in tehnične dokumentacije.
Pregled lokacijske in tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravlja član občinskega štaba za civilno zaščito odgovoren za zaklonišča ali organizacija združenega dela ali oseba, ki jo določi občinski upravni or^an za ljudsko obrambo.
Pred izdajo soglasja k gradbenemu dovoljenju je treba zlasti ugotoviti ali so vrsta, zmogljivost in odpornost zaklonišča v skladu z predpisi in normativi o graditvi zaklonišč.
Kolikor za takšno ugotovitev v predloženi tehnični dokumentaciji ni opore, predlaga občinski upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja.
Inšpekcijo nad graditvijo zaklonišč izvajajo organi občinske gradbene, inšpekcij e.
10.	člen
Pri adaptaciji in nadzidavi stavb, kjer gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namena objekta in je za to potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče v okviru objekta. Ce to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje, da graditev zaklonišča opusti in plača ustrezni prispevek za zaklonišča.
11.	člen
Z.a onstoječe objekte, ki jih je potrebno prilagoditi za zaklonišče za zaščito prebivalstva, določi konstrukcijske in tehnične pogoje občinski upravni organ za ljudsko obrambo v sodelovanju z občinskim upravnim organom za gospodarstvo ter občinskim inšpekcijskim organom. Pri določanju pogojev se ravna po tozadevnih veljavnih predpisih in normativih.
12.	člen
Komunalne in druge objekte v mestu, ki se gradijo pod površino tal, mora investitor prilagoditi za zakla-njanje prebivalstva.
Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaščito prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda pristojen občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Stroški nastali v tej zvezi se krijejo iz posebnega računa občine, na katerega se stekajo prispevki z^ zaklonišča.
III.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
13.	člen
Zaklonišče je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki.
Javna zaklonišča vzdržuje svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije.
Zaklonišča za stavbe vzdržujejo lastniki stavb ali upravi j alci stanovanjskih poslopij na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju skupnih prostorov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem, zavarovanem mestu v zaklonišču.
14.	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo pooblasti občinska skupščina.
Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij.
Z zaklonišči za stavbe upravljajo lastniki oziroma organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
Pri morebitni odtujitvi objekta zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
15.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu prispevek za zaklonišča) v višini 3°/o od skupne cene gradbenega dela stavbe.
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 °/e od skupne stanarine oziroma najemnine.	.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,06% od nabavne vrednosti oziroma od osnove za obračun amortizacije.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,06 % od vrednosti stavbe oziroma prostora.
Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena.
16.	člen
Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasnih mesečnih situacij.
Zasebni graditelji plačajo prispevek v * postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prispevek za zaklonišča iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena plačujejo:
1.	zavezanci iz drugega odstavka prejšnjega člena do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec;
2.	zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena enkrat letno do 30. junija za tekoče leto;
3.	zavezanci iz četrtega odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
17.	člen
Zavezanci prispevka za zaklonišča iz četrtega odstavka 15. člena morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri davčni upravi občine.
Dolžnost vložiti napoved je enkratna. Kolikor se vrednost .naknadno spremeni za več kot 20%, je zavezanec dolžan vložiti novo napoved.
Vrednost objektov se ugotovi na podlagi meril in načina, ki jih določa odlok o ugotovitvi vrednbsti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Vrhnika.
18.	člen
Odločbo o obveznosti plačila iz prvega odstavka 15. člena izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
Zavezanci prispevka iz drugega in tretjega odstavka 15. člena sami obračunavajo prispevek po predpisani stopnji.
Odločbo o obveznosti plačila prispevka iz četrtega odstavka 15. člena izda davčna uprava občine, ki en izvod dostavi občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo v vednost.
19.	člen
Prispevki za zaklonišča iz 15. člena odloka se plačujejo na posebni račun za gradnjo zaklonišč pri Skupščini občine Vrhnika.
V.	UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU
20.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča je mogoče dajati v uporab-
Ijanje za mirnodobne namene pod pogoji iz 167. člena zakona o ljudski obrambi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 23/76) in ob naslednjih pogojih:
—	da se ne uporabljajo prostori, ki so namenjeni za skladiščenje opreme za zaklonišča in prostori s filtre ventilaci j skirni napel j avami;
—	v zakloniščih je prepovedano imeti eksplozivne, strupene in vnetljive snovi.
21.	člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišče, v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati namen in čas uporabljanja zaklonišča, višino najemnine, vzdrževanje, prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča.
Zapisnik o stanju objekta, instalacij, inventarja in naprav pri izročitvi zaklonišča v upravljanje, je sestavni del pogodbe.
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oziroma ob razglasitvi vojnega stanja pogodba o uporabljanju zaklonišča preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati v takih primerih odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja trpi najemnik.
22.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini daje zaklonišča v uporabljanje predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih.
30 ®/n sredstev najemnine za zaklonišča iz' prejšnjega člena se odvaja na poseben račun občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
23.	člen
Za neizpolnjevanje ali površno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenska določila zakona o ljudski obrambi SFRJ.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Pristojni organi morajo vse urbanistične načrte, ki še niso uresničeni in na podlagi katerih še niso izdana gradbena dovoljenja, pred uresničitvijo revidirati zazidalne načrte, ki so bili realizirani ali so v reali-z: iji pa dopolniti v smislu tega odloka.
Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka.
25.	člen
Ce je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred dnevom uveljavitve tega odloka, je investitor gradbenega objekta dolžan plačati prispevek za gradnjo zaklonišč po določilih drugega, tretjega ali četrtega odstavka 15. člena.
26.	člen
Za tolmačenje tega odlokg jo pristojen občinski upravni organ za ljudsko obrambo, sporpe zadeve pa rešuje svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
ŽALEC
547.
Svet krajevne skupnosti Gomilsko je po 2. odstavku 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29'72), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 19. člena statuta krajevne skupnosti Gomilsko ter na podlagi ^bora občanov in delovnih ljudi krajevne skupnosti Gomilsko dne 17. aprila 1977 sprejel
S K I. E P
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Gomilsko
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Gomilsko se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje večnamenskega doma z dvorano za kulturne potrebe in telovadnico ter za druge komunalne potrebe, zlasti za ureditev krajevnih cest.
2.	Člen
Referendum bo v nedeljo dne 22. 5. 1977.
3.	člen
Samoprispevek se bo plačeval za obdobje petih let, začenši s 1. 7. 1977 do 30. 6. 1982.
4.	člen	\
S samoprispevkom bo zbranih predvidoma 1,600 000 din, in ker bo za izgradnjo v 1. členu tega sklepa omenjenih objektov potrebno znatno več denarja, se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov ter predstavlja ta vsota le del potrebnih finančnih sredstev.
5.	člen
V prejšnjem členu omenjena s samoprispevkom zbrana vsota sc bo porabila takole:
—	75 °/o za sofinanciranje izgradnje večnamenskega doma (1. člen)
—	5 %> za opremo večnamenskega doma (1. člen)
—	20 % za druge komunalne potrebe (1. člen).
6.	člen
Če bi po izgradnji v 1. členu omenjenih objektov še ostalo kaj denarja, bo o porabi tega denarja naknadno odločal zbor občanov in delovnih ljudi krajevne skupnosti Gomilsko.
7.	člen
Samoprispevek bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Gomilsko, po stopnji 2,5 0/o od naslednjih osnov:
1.	od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja ali nadomestila osebnega dohodka, če ga prejema;
2.	kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, od katastrskega dohodka, pri čemer predstavlja osnovo za odmero letnega samoprispevka šestkratni letni katastrski dohodek;
3.	obrtniki od povprečnega mesečnega dohodka v SR Sloveniji, povečanega za 70 %>.
Z določitvijo osnove iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se bo doseglo, da bodo vsi zavezanci samoprispevka približno enako obremenjeni glede na svoje pridobitne zmožnosti.
8.	člen
Od socialnih podpor, invalidnin, varstvenega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad in regresa za letni dopust se ne bo plačeval samoprispevek.
Prav tako davčni zavezanci, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, in katerih letni katastrski dohodek ne presega 500 din ne bodo plačevali samoprispevka.
9.	člen
Svet krajevne skupnosti Gomilsko je odgovoren za zbiranje sredstev, zbranih s samoprispevkom, poseben režijski odbor pa za izvajanje gradnje objektov iz 1. člena tega sklepa.
Pravico glasovanja imajo vse osebe, ki so vpisane v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Gomilsko, in tudi tiste mladoletne osebe, ki so že v rednem delovnem razmerju in stalno stanujejo na območju te krajevne skupnosti.
12.	člen
Glasuje se z glasovnico naslednje vsebine:
Svet krajevne skupnosti Gomilsko
GLASOVNICA
na referendumu dne 22. 5. 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo petih let (od 1. 7. 1977 do 30. G. 1982) za območje krajevne skupnosti Gomilsko za sofinanciranje izgradnje večnamenskega doma z dvorano za kulturne potrebe in telovadnico ter druge komunalne potrebe, zlasti za ureditev krajevnih cest v skladu s sklepom o razpisu referenduma zbora občanov in delovnih ljudi z dne 17. 4. 1977
glasujem
PROTI	ZA
žig
13.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma bo zagotovila krajevna skupnost Gomilsko.
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Gomilsko, dne 17. aprila 1977.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Gomilsko
Danijel Brišnik 1. r.
POPRAVEK
10.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo izvajala konferenca delegatov krajevne skupnosti Gomilsko.
V odloku o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 8-444/77) je v 2. odstavku 4. člena namesto »ocenjenih« pravilno »ocenjevanju«.
11.	člen
Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti Gomilsko v skladu z določili zakona o volitvah.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
523.	Zakon	o	samoupravnih sodiščih	525
524.	Zakon	o	rednih sodiščih	529
525.	zakon	o	Javnem tožilstvu	539
526.	Zakon	o	dopolnitvi obrtnega	zakona	545
527.	Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi Posebne izobraževalne skupnosti za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev	545
528.	Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne Izobraževalne skupnosti za usnjarsko
In usnjarsko predelovalno stroko	545
529.	Odlok o potrditvi zaključnega računa prihodkov in
izdatkov Narodne banke Slovenije za leto 1976	546
530.	Odlok o potrditvi finančnega načrta Narodne banke
Slovenije za leto 1977	546
531.	odlok o razdelitvi presežka dohodkov Loterijskega za-
voda Slovenije po zaključnem računu za leto 1976, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije	546
532.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani	546
533.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega gospodarskega
sodišča v Ljubljani	547
534.	Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega gospodarskega
sodišča v Ljubljani	547
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
535.	Odločba o razveljavitvi določb samoupravni^ spiošnih
aktov delovne organizacije »Centromerkur« Ljubljana 547
Stran
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
536.	Seznam obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in
naselij po občinah na območju Ljubljane (Ljubljana) 54*
537.	Odlok o izgradnji obvozne ceste pri Brežicah (Brežice)	555
538.	Odlok o zaključnem računu izvršitve proračuna občine Laško za leto 1976	555
539.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov
občine Laško za leto 1976	556
540.	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za
starostno zavarovanje	kmetov za leto 1976 (Laško)	556
541.	Odlok o zazidalnem načrtu za naselje »Kolenov graben« Radeče (Laško)	557
542.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o ureditvi
nekaterih vprašanj s področja obrti (Laško)	557
543.	Odlok o imenovanju začasnega organa v delovni
organizaciji modna konfekcija »Krim« Ljubljana (Ljubljana Center)	557
544.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka podrobnega urba-
nističnega reda za naselja Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašico (Ljubljana Šiška)	558
545.	Odlok o določitvi in imenovanju ulic in cest na ob-
močju krajevne skupnosti Šentjur - trg (Šentjur pri Celju)	55*
546.	Odlok o zakloniščih (Vrhnika)	559
547.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka
v krajevni skupnosti Gomilške (Žalec)	562
— Popravek odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Center	563
l

Z
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tlakama Tone Tomšič, vsi v Ljubljani, - Naročnina za leto 1977 240 din Inozemstvo 450din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/VI] - Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 28 579 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št 421-1/72