Volilni govor dr. KoroSca.V nedeljo dopoldne se je vršil v Ljudskem domu vLjubljani obilno obiskau. shod zaupnikov SLS za Ijub-Ijansko okolico, na katerem je načelnik SLS dr. Korošec med drugim izvajal sledeče: Smotrena politika. Poslanci SLS smo bili preteklo leto voljeni kot repiezentanti cele Slovenije. Volili so nas tudi mnogi pristaši drugib strank. Mi tega v narodni skupščini nismo pozabili. Trudili smo se voditi volitiko, ki bi koristila celokupnemu slovenskemu narodu. V tem oziru je bila naša naloga, predvsem skrbet za to, da pridemo Slovenci v državi do one samostojnosti, ki nam zajamčuje in omogočuje na naši zemljr naše lastno slovensko živIjenje. Ker nas je bilo vkljub popolni zmagi samo 21, z Bunjevci vred 24, je bilo le naravno, da smo se morali takoj po izvolitvi ozirati po zaveznikib. Najbližji po našem državnopravnem programu so nam bili Hrvati in bosenski muslimani, združili smo se z obema v takozvani federalistični blok. Toda Hrvati še v parlamentu zavoljo svoje abstinence niso mogli priti v poštev. Zato mislim, da je bilo edino pravilno, delati na to, da se v parlamentu n? »stvari takoj velika in trdna večina, ampak da nam stoji nasproti slaba večina in slabotna vlada. Pripustili «mo homogeno radikalno vlado, ki se je mogia naslanjati le na maloštevilne nemške in džemijetske poslance. Ta kombinacija je imela za nas tudi to prednost, da nismo bili več sami v opoziciji, kakor za časa usta/otvorne skupščine. Opozicija sama po sebi z borbo proti večini in vladi zbližuje vse opozicijonalne stranle. V opoziciji se stranke najdejo. Mi smo imeli simiatije pri onem delu demokratske stranke, ki se je udetežil znanega zagrebškega kongresa. In tako je došlo najprej do zbližanja z demokrati, potem do tolikokrat imenovanega ožjega bloka. Sedaj so stali računi v parlamentu naenkrat drugače. Ožji blok je bil tako močen, da bi imel v parlamentu večino, ako bi se v njem prikazali tudi Hrvati. Samoumevno je, da so se odslej še bolj željno upirale naše oči v Zagreb in da smo se tamkaj tudi osebno mnogokrat zglašali. In ne brez uspeha. Prišlo je do tega, da so se Hrvati naenkrat prikazali v Beogradu. Pašič se je <še sicer zvezal s Pribičevičem, toda zaman, njegova usoda je bila zapečatena. Nova parlamentarna večina. V parlamentu je nastala nova večina, sestavljena iz SrboT, Hrvatov in Slovencev, manj ali bolj odkrito pod\_drana tudi od drugih manjših strank, voljna in spo- . sobna prevzeti vlado ter delati na to, da pride do sporazuma med vsemi tremi brati. Tako smo dovedli poslanci slovenskega naroda naše nade, naše želje in naše aahteve pred prag možnosti, da se nam uresničijo. Po velikih težavah kljub neštevilnim intrigam smo dobili kot parlamentarna večina vlado v roke. Hrvati še niso hoteli vstopiti, toda reklo se nam je, da lahko vstopijo, kadar hočejo. Z vstopom Hrvatov v vlado bi še le naša opozicija postala močna in trajna. Toda prišlo je drugače. Ko so bili Hrvati pripravljeni, da vstopijo, niso smeli ycč vstopiti in prisililo se je vojnega ministra, da otvori krizo in da pade naša vlada. Tako se je tudi zgodilo. O padcu vlade. Zakaj je morala naše vlada pasti? Res je sicer, da nam Radič s svojimi govort ni ravno utrjeval našega stališča, toda glavno to ni bilo. Glavno je bilo, ker smo bili t njej Hrvati in Slovenci v večini in je bila dana možnost, da se približamo pravičnemu, poštenemu sporazumu z dobromislečimi Srbi. Toda tega velesrbsko misleči krogi niso hoteli. Osnova vlade bi se morala razširiti, se je razglasilo. To razširjenje pa bi se moralo tako izvršiti, da bi se potisnili Hrvati iz večine in vlade, a obe stranki z velesrbskimi tendencami, radikalna in disidentsko-demokratska, bi vstopili v vlado. Samoumeyno je, da mi Slovenci in z nami bosenski muslimani nismo hoteli zapustiti Hrvatov in s tem sporazumne ideje. A velikega pomena je, da je tudi Davidovičeva stranka stala trdno kakor skala in da je za to trdno iv možato zadržanje našla veliko odobravanje po celi Srbiji. »Držite blok, ožji in širši!« klicalo se je od vseh strani. »Ali še drži blok?« pevalo je boječe vprašanje po lelefonu iz vseh srbskih krajev. Blok se je obdržal, blok se bo tudi nadalje obdržal, blok se bo vrnil v novi par¦lament, in nič nas naj ne moti, ako se v volilni borbi tudi nekoliko zlasamo med seboj, program in potrebe bodo nas pozneje zopet združile. Poizkus, da se Hrvati iztisnejo iz vladne večine, se ni posrečil. Onemogočila ga je jakost sporazumne misli T Srbiji. Ostali smo torej mi, širši blok, še vedno v par- lamentu večina in delo za sporazum bi se lahko nadaljevalo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno, kakor je ves pameten in razDorit svet pričakoval. Vlada se je dalv nasilju in korupciji, vlada se je dala strankam. ki no-. cejo poštenega in pravičncga sporazuma ter ravnoprav^ nosti vseb bratov, vlada se je dala ljudem, ki nimajo večine ne v parlamentu, ne v narodu, nekateri od njih' so naravonst pobrani s ceste. Baza se ni razširila, ampak omejila na dve velesrbsko orientirani stranki, a Slovence so pritisnili na to vladno zgradbo kakor lastavičje gnezdo, iz katerega bo neprestano letelo blato na nas. Med Hrvati se k sreči dosedaj še ni našel človek, ki bi hotel igrati vlogo hrvatskega Efialta v sedanji borbi. Zvesti programu. SLS je ostala, kakor je iz te kratke zgodovine razvidno, v beograjskem parlame \tu zvesta svojemu slovenskemu proi?ramu, nepremično je držala pravec, ki pelje do popolnega osiguranja slovenstva in nikdar ni izgubila iz vida, da reprezentira cel slovenski narod in da je treba skrbeti za njegove skupne koristi, med katerimi je samostojno življenje Slovencev v državi na prvem mestu. Da je politika SLS bila dobro usmerjena in dobro izpeljevana, ta kompliment nam je napravila tudi Radičeva stranka v »Slobodnem doimi«. Ne dopade pa se Radiču, da naša stranka ni republikanska. Vidi se, da Radič, ako tako govori, ne pozna niti programatičnega stališča naše stranke, kakor se je ponovno, zadnjikrat v Celju, formuliralo, niti faktičnega razpoloženja v njej. Poslednji dogodki so tako vplivali kakor na druge, tako tudi na naše pristaše, da lahko rečemo, da je med nami več in bolj resničnega ter resnega republikanstva, nego ga je zadnji čas bilo v Radičevi stranki, kjer so kar iz rokava sipali monarhistične formule. ^li smo vedno bili resni in dosledni politiki in smo rekli, da nam je prvo: samostojnost Slovenije v jugoslovanski državi in da poraenita centralizem in hegemonija, najsi bosta v republikanski ali monarhistični po- sodi, smrt za našo slovensko indi^idualnost. '1* „ Proti vsald oviri suverene narodove volje. Ako je sedaj v naših vrstah tako visoko narastlo število republikancev, potem gre to na račun onih, od katerih bi se to moglo najmanj pričakovati. Ravno minoli dogodki so sami, avtomatično, z nevzdržno silo agitirali za republikanstvo, ker je narod videl, da se ovira na potu do avtonomije ali federalizma ali kakor že hočete imenovati obliko samostojnosti Slovenije, ki jo hočemo doseči v sporazumu s Hrvati in Srbi. In ako se bo na ta način, kakor se je začelo, nadaljevalo, potem danes slovesno izjavljamo, in smo prepričani, da za to dobimo tudi odobrenje naše najvišje inštance, velikega zbora strankinih zaupnikov, mi izjavljamo: Narodna volja mora biti v naši državi pirvi suvcrenl Narodoi volji ne sme nihče zastavljati svobodne poti. In ako se f /astavlja, ptotem smo enodušne volje, da tudi za to najdcmo, v zvezi s svojimi političnimi prijatelji med Srbi ln Hvati, mirnim, zakonitim in ustavnlm potom po*refo« nega lelca. Za nas velja: Državni in narodni interesi nad vse drugo! Težke in usodne morajo biti razmere, ako mi tako govorimo, ki smo doma in po svetu znani kot mirna, resna, konstruktivna, v resnici državotvorna stranka. In ako naša stranka tako govori, potem vsakdo ve, da bo besedam tudi sledilo dejanje, da bo šla brez ozira na levo in desno za svojim ciljem in da ne bo vsak dan spreminjala svojih izjav in svojega stališča. To so naše dobro premišljene besede in nihče nima prava o njih dvomiti, niti Radič, najmanj v Radičevi kletki zaprta slovenska prepeličica, ki je zadnjih pet let nemirno frfotala od njive do njive ter nazadnje obsedela pri Hrvatih. Nameni nove vlade. Nova vlada kajpada ni mogla v parlament, ker ni imela večine. Morala je takoj na volitve, da si najde večino. In tako so sedaj naši narodi od nove vlade poklicani, da se odvrnejo od sedanje večine in da s sedanjimi vlastodržci podpirajo narodno mržnjo, nasilje in korupcijo. Osobito so Slovenci poklicani, da se odreko svoji narodnosti in svojih narodnih pridobitev. Ako ne bodo prostovoljno, pa se bo uporabila sila. Bič se bo porabil, da pokleknete na kolena in se prodate! Toda niti sedanja vlada sama ne verjame, da bo izsilila večino iz naroda. Narodi so prezreli, da bl se dali s šibo vladati. Kaj bo potem? Potem nam obetajo še ene volitve, še nasilnejše in krutejše, kakor mislijo sedanje izvesti. Narod mora ubogati in poslušati! In ko smo vprašali kaj pa potem, če ne bo ubogal? Pravijo in strašijo nas: Potem pride diktatura! Tudi diktature se ne bojimo. Rimski tribuni so upostavljali diktature samo za pol leta. Dalje uarod težko zdrži. Vojska je kakor čebelica. Čebelice, če se tudi daleč na okoH razletijo, se vedno zopet vračajo k svoji matici. In matica za vojsko, izbrano po spl-ašni vojni dolžnosti, je samo narod, h kateremu se prej ali slej tudi vojaki zopet zatečejo. Samo narod je matica za vojsko, in nihče drugi. Sicer pa so to samo strahovi za deco! Nobena julia se ne je tako vroča, kakor se skuha, posebno ne, če se za leto naprej kubi. Naša glavna skrb mora biti, da zmaga med Slovenci zopet slovenstvo in ne izdajstvo. Za nič drugega nam ni treba biti briga. Radičev hegemonizem in narodni izdajalcL Da samostalna demokratska stranka noče biti slovenska stranka, noče biti zastopnica slovenskih interesov, to je izven razprave. Med slovensko stranko pa tudi ne računamo Radičeve stranke, koja s svojimi kandidaturami po Slovenskem namerava dvoje: Prijboriti si s Slovenci Prejkmurje ter ga uvesti v hrvatski narodni in kulturni krog, ter drugo: vpreči Slovence v svoj hrvats kulturni krog, ter drugo: vpreči Slovence v svoj hrvatski voz. Slovenci, ki k temu pomagajo, bodisi preko R-uičeve stjranke ali preko Prepeiuhove stranke, se udeležujejo izdajstva nad delom slovenske zemlje, nad našim !epim Prekmurjem. Česar nam niso pogoltnili Italijam, odkupili Nemci, zadržali še Madžari, to še hočejo sedaj zmanjšnti tudi Radičevci. Pri njih je to grd impcrializem, pri Prepeluhu pa je to narodno izdajstvo v zameno ene dvouljive kandidature. Prekmurje slovensko. Prekmurje se je zavedalo slovensko, se dancs zaveda slovensko in ne bo zapustilo nikdar slovenske zajednice. In vsi Slovenci bomo budno stali na straži, dn nam našega lepega Prekmurja nihče ne otme. \n kadar bo slovensko ljudstvo razpolagalo samo črez svojo zeinljo, bo Prekmurje vedno imelo mesto v sredini njegovega srca. Slovenska fronta. Sicer pa pričakujcmo, da pristaši drugih strank tur?i pri t<--h yol'.*i-si!H "<" bodo osl^bilj slovensV-«--. fronte, slovenske reprezcntance, temveč tudi tokrat zaplostav slovenske reprezentance, temveč tudi tojkrat zapiostavili za trenutek svoje strankarske interese ter glasovali enodušno za slovensko stvar. Sedaj se bližajo naše želje k uresničenju, sedaj nastajajo vsled tega najbolj kritični časi, sedaj še pridejo poslednji napori protivnikov, da nas vržejo nazaj in ob tla, zato je treba sedaj močne. složne, enotne slovenske fronte. Ne glasuje se sedaj za stranko, ainpak za Slovenstvo. Kdor je Slovenec, bo šel z nanii. Pristaši SLS pa so poklicani, da v tej borbi nosijo zastavo. Sedaj ni samo centralizem v nevarnosti, anipak tudi vse, kar ga nosi in drži! SLS v nevarnih, težkih časih nikdar ni oklevala. Zato bo tudi sedaj navdušeno zagrabila za zastavo ter šla v volilno borbo: Za slovenstvo, za bratski sporazum, za poštenje in za svobodo! Izvajanja dr. Korošca so bila ves čas spremljana z burnim odobravanjem. Posebno, ko je govoril o republikanizmu, Radiču in Prepeluhu, so zborovalci njegove tozadevne izjave odobravali z viharnim dolgotrajnim ploskanjem. Videlo se je, da je dr. Korošec govoril vsem iz srca.