197. številka. Ljubljana, v sredo 27. avgusta. XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan zveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se M 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po d kr., 6e Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae no vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravu i Št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za VBe leto ........ 15 gld. — kr. « pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ li jeden mesec....... I „ 40 „ UpravniŠtvo ,,8lov. Naroda,'4. Volitev na Notranjskem. Znali smo že naprej, da bode, ako prodre vladni kandidat g. Obreza, ves oficijozni Izrael veselja plesal in s cimbali in trobentami izražal svojo radost, a tega pa bi vender ne bili mislili, da bode toli kratkoviden, da bode mislil, da je sedaj že vsega konec, — da bode zopet proroškega duba prevzet trdil „da se bode isti vspeb z matematično sigurnostjo ponavljal pri vsaki važnejši volilni borbi po deželi ter da radikalna stranka v nobenem volilnem okraji nema nade, pri sedanjih razmerah prodreti s svojimi privrženci." Le polagoma, gospoda! V Postojini pala jele osoba, nikdar pa še ne načelo. Osoba pa je pata vsled tacib sredstev, ki živo spominjajo na znane volitve trgovinske zbornico kranjske in ki neso v posebno čast zmagovalcu. Čim resneje premišljujemo „o uzrokih in posledicah pomenljive Poatojinske volitve", tem bolj smo preverjeni, daje častno pod« leči na tak način in če kje, so baš v tem slučaji umestne besede: „Victrixcauaa diis plaeuit, sed v icta Catoni". Da pa to svoje prepričanje tudi primerno podpremo, treba znati, kako Be je volitev vršila, kako Be je dosegel nepričakovani in nenaravni izid, kakšno je bilo bojno orožje nasprotne stranke. In če VBe to raziskujemo, osvedočimo se, da se je uporabljalo nepošteno orožje, da se je le z zvijačo in sleparijo doseglo, kar se poštenim, premim potom ni moglo, da so volilci morali prelomiti dano častno besedo, da so licemerski segali v roke, da Be je torej tudi na volišče utihotapila danes pri nas tako bujno cvetoča — korupcija. Da bode vsacemu Čitatelju možno, soditi o PoBtojinakih dogodkih, damo za danes besedo dopisniku, ob jednem volilnemu možu, ki piše: „Marsikomu se včerajšnja naša volitev Bilno čudna, da, neverjetna zdi; kajti proti vladiuemu kandidatu stal je dr. Zamik in na mah se je mesto tega postavil drugi narodni kandidat Hinko Kavčič. Stvar bila je taka: Okolu desete ure zjutraj zbirali smo se na dvorišči pri Vičič-u. Pričeli smo seštevati glasove za dr. Zamika iu uvideli amo, da ako ae uekattri omabljivci popolnoma ne odločijo za poslednjega, propademo. V tem hipu prideta dva vo-lilca iz Cerknice, jedeu z Loške Police, jeden iz Nove Vasi, jeden od onkraj Loža. Ti pričeli BO nam prigovarjati, naj opustimo dr. Zamiku, ker ž njim propademo. Da pa vržemo tUdI vladinega kandidati, naj postavimo izmej sebe jeduega, katerega bode večina z veseljem volila. Večina nas bila je proti temu predlogu, ali uvideli smo pa vender, da na drug način ne zmagamo. Hinko Kavčič predlagal je torej, da se seštejejo glasovi, ki bi bili za tretjega kandidata in ako se dobi večina s pomočjo onih, ki neso za dr. Zamika, naj se tretji kandidat postavi. S tem predlogom bili ho vsi zadovoljni in šteli so se glasovi za tretjega kandidata. Bilo jih teh 55. Matej Premrov, kateremu se je od več stranij kandidatura ponujala, predlaga, na) se Htnko Kavčič postavi tretjim kandidatom ter voli v deželni zbor. Ta predlog bil je navdušeno v.sprejet in Hinko Kavčič prevzel je kandidaturo. Potem je šel Matej Premrov do vseh onih volilcev (vohluih mož ne moremo reči), ki so bili z:s tretjega kandidata, ter je slehernega naprosil, da v potrdilo svoje moške besede, da glasuje le za Ilinka Kavčič*, da roko. Naštel je 53 volilcev, ki so mu segli v roko. Zmage smo bili toraj gotovi, kajti, da imamo izdajice mej seboj, oesmo niti mislili, toliko manj pa, da bode tu kaka prevara. A žalibog, motili smo se silno 1 Bilo je blizu jednajste ure, toraj se nam je bilo pomakniti na volišče. Pred gradom bilo je že vse polno volilcev. Vladini korteši tekali so od jed-nega do druzega ter z vso mogočo zgovornostjo prigovarjali, da se voli Obreza, kateri je jedini zmožen rešiti našo Notranjsko vsega zlega, ter pridobiti nam od dobrohotne vlade toliko, kolikar se niti nadejati ne moremo. Sam g. Obreza je vedno glasuo poudarjal : „Meni je zdaj mogoče, dosti doseči oi te vlade, ker mi je naklonjena.a V tem zm'slu bo se tudi po vladinih, agitatorjih volilci z» Obrezo lovili. Ker se je pa Obreza izjavil, da on prevzame kandidaturo le tedaj, ako se mu pri volilnem shodu 17. t. m. bode od strani volilnih mož ponujala in da bi noben drugi ne dobil zadostnega števila glasov, kar se pa nikakor ni zgodilo, šla sta dva veljavna moža M. Premrov z Ubeljskega iu pa A Domicelj iz Zagorja k njemu, ter sta ga vprašala, bi li on odstopil, da bi potem volili jedoega iz Postojinskega okraja ali glavarstva. On jima pa odgovori, da ne more odstopiti, ker je visoko stoječej OBebi dal besedo, da bode kandidiral. Pričela se je torej volitev. Od vladine strani agitovalo se je neprenehoma. Komisija izvoljena je bila iz vladine stranke, kar ni čuda, imeli so na listkih litografirana imena, katera so tudi mej našo stranko rinili. Predno smo pričeli voliti, videli smo nekatere, ki so nam zastavili moško besedo i^ rok(> da bodo volili našega kandidata. d» jv^jj atrttni mQj vladnimi pristaši. To nam je dalo povod, da smo pričeli sumiti o prevari iu neurno ae varali. Baš oni volilci, ki so nas nagovorili, naj postavimo tretjega kandidata, baš ti so prvi svojo dano besedo prelomili ter se pokazali prave izdajice. Za temi sledili so tudi diugi tako, da jih je naposled, poslušaj in Btrmi, 26 reci dvajset šest ostalo na našej strani. In le na ta način zmagal je vladni kandidat. Kar bi se pa ne bilo nikdar vgodilo, ko bi bili vsi, ki so volili, res v besede pravem pomenu volilni možje, kar pa Žalibog ni bilo. Pri tej volitvi imeli smo priliko marsikaterega izpoznati, kaj da je. Mnogo njih smo imeli za prave narodnjake, kateri so iz prepričanja za naš narodni LISTEK. „Kaj boš roko dajal?" Molče sva si stala nasproti. — Z levico je stiskala u[ ogneno vejo zelene vrtne ograje, ob kateri sva stala, desnica pa jej je visela mrtva ob vitkem životu. Mračno je bilo in ltbak vetrec je pihal skozi cvetoče vrtno drevje. Iu prijel sem jej desnico in krčevito držal jo v svojej. Ustna pa so šepetala: „Oj da bi mogel vedno držati to ročico, kakor jo držim sedaj; da bi jo mogel vedno pritiskati na svoja usta, kakor sedaj!" In poljubljal sem jo goreče, v istini goreče, z vsem ognjem srčne svoje ljubezni. — — -- ~ A ona — — ona se je smejala, iztrgala mi roko in zbežala. Meni se je pa zdelo, da se je ta smeh spremenil v oster nož, v nož, kateri se je zasadil globoko, globoko v srce moje. — Odšel sem po bližnjoj cesti, odšel z ognjem, v srci divjajočim. Še isti večer pa sem zabaval v krčmi prijatelje, zabaval tako, da so bili vsi zamaknem v moje govorjenje. Nikdo pa ni občutil sarkazma, kateri je zvenel iz vsake moje besede. — — Koliko Človek sklene, koliko opusti! Že keduj sem bil sklenil, da me ne omami več nobeno žensko lice, da počnem sovražiti tatice možkih Brc. In vender me je ta večer obšla zopet nenadna slabost iu govoril sem jej one besede, govoril iz dna sred in tako globoko resnično, da morebiti se nikdar prej ne tako! II. Bilo je leto pozneje. Pozabljal sem, a pozabiti nisem mogel nje, presrčno ljubljene svoje Irme. — Še je često razsajal ogenj v mojem srci, še j« stala njena podoba čista, brez madeža v globini duše moje. — — Še sem veroval v njo! —-- V trgu B. je bil ples. Koliko plesalcev, koliko plesalk se je vrstilo j>red mojimi očmi! Prišla pa je tudi ona — — — — videl sem jo in skleuil ločiti osoda moja! — In išljeval, kako bi Be jej sem: danes se flao zamislil sem Be i. približal. A več ni bilo | Imela jo plesalca — — --mladega----zalega--— in srce mi je upalo! Umaknem se tedaj v bližnjo sobo, odprem okno in burni občutki srca mojega zdiužijo se z vihra-jočim vetrom. Udal sem se bil popolnem svojim mislim in komaj sem zapazil, da sta stopili dve osebi v isto sobo. V sobi je bilo temno, oseb ui bilo mogočo razločevati. Ne vem, je li bilo prav, a jaz sem se potisnil še bolj za okno in nisem hotel, da bi me opazila. Poslušam tedaj, kaj se pogovarjata. „To je bil tedaj pesnik, kateri se je bil nekdaj zagleda 1 v tvoje črne lnsce, modre oči, bele ročice, vitko rast in kaj vem še v kaj. No, da ti povem, saj slabega ukusa ni imel!" In zasmejal se je svojemu do v tipu. Zasmojala so je tudi ona ;n — bil je isti smehljaj, kakor oni-krat pri vrtnej ograji. — „No držal se je pa, ko je nuji zagledsl, res kakor bi mu bila usahnila n'jedenkrat pevska žil«. Skoro si ni upal povzdigniti oči. Oj ti ubogi pesnik!" Govoril je to Bara, « ona je vedno molčal«. Meni pa je prihajalo vroče in težko sem dihal. — princip. Pa kako smo ae varali! Od 105 mož bilo nas je le 29, ki se nesmo dali upogniti. Malo nas je a!i ponosni sinemo biti. da imamo Čast imeti mej seboj popoluem odločno narodne može, kat^n so se kot take še pri vsakej priliki poki zali in kateri so že iz maisikatere narodne bitve, zmagonosno vračali se domov. Kot pravi starosta nam je bil in to v velik ponos g. Peče iz Loža, pa tudi z gg. kakor so: Ličan, Premrov, Valenčič, Kavčič, Domicelj, Po-žar, Zelen, Zaman, Brinšek, Jurca i. d. smemo se ponašati. Žal! da smo izgubili pri tej narodni bi vi pridevek „zavedni", kateri nas je skozi toliko let di-čii, porušen je pa tudi začasno ljubi mir, kateri je mej nami kraljeval. Nadejajmo se in delajmo z vsemi močmi na to, da kakor hitro le mogoče, vse izgubljeno dobimo nazaj, v kar Bog pomozi i sreča junačka!" Taka je torej tusta slavna zmaga, valed katere bi radi zatvorili Janusov hram! Kaj pomaga zatvoriti tempelj, ko ima oficijozui Janus še vedno jednako dvojno obličje, kakor ga je imel pred volitvijo, ko so vsi jednaki poskusile „pesek v očia. Več o tej volitvi prihodnjič. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. avgusta. Sedaj so bode začela jesenska doba zborovanja razn'h narodnih zastopltev v našej monarhiji. Hrvatski sabor je že feafte) zborovanje, 2. septembra se pi začne zasedanje gališkega deželnega zbora, 9 in 15. pa več drugih deželnih zborov. Mej 25. iu 30. septembrom snidejo se v Pešti skupne ministeiske konference, katere imajo pripraviti gradivo za delegacije. Novovoljeni ogerski dr/avni zbor 8nide se 25. ali 27. septembra. Ko se bole konstituiral, koneul adresno debato in volil v delegacijo, se bode pa odložil. Delegacije bodo pa sklicane okolu 20. oktobra iu bodo zborovale do 20. novembra. Poprej se ve, da se bodo morali dobiti prostori za zborovanje avstrijske delegacije, ker je ogerska akademija odpovedala svoje prostore. Avstrijska vlada se bode najbrž obrnila do Peštanskega meBt-negu glavarstva, da prepusti z t zborovanje prostore v novej mestnej hiši. Po končanem zasedanji delegaciji se pa takoj snide zopet OgOrBlti državni zbor, da se ob pravem času dovoli budget za bodoče leto. Avstrijski državni zbor se pa snide baje 4. decembra. Včeraj so bile v mi i rskem ?eleposestvu volitve za deželni zbor. Mi še urino dobili sicer nobenega poročila, kuko so izpale, a vender ni dvombe, da so zmagali liberalci. Kompromis s konservativci so bili zavrgli, iu posta\ili samo odločne kandidate. Vlada se pa tudi ni hotela nič potegovati za konservativce; le kompromis bi bila rada, da bi nobena stranka ne bila imela nič upliva. Ko pa s kompromisom ni šlo, je pa pustila stvar v nemar, ali je pa skrivaj še celo podpirala liberalce. 1) žel no boi ske volitve v kmetskih občinah na Gtorenje »avstrijskem neso za konservativce tako sijajno zpale, kakor se je s prva mislilo. V nekaterih krajih so dobili samo majhne večine. Tako je v VVelcui zmagal konservativni kandidat proti bauernvereinovcu samo za jeden glas. Pa tudi v nekaterih drugih krajih, v kojih še včeraj nesmo vedeli za izid volitve, so bauernvereinovci dobili precejšnje manjšine. To nam zopet dokazuje, da se konservativne ideje dolgo ne bodo mogle ustavljati liberalizmu. Vlada bode prisiljena opreti se na na rodne stranke prej ali slej, če ne bode hotela pridružiti se liberalcem. Nova sreduja stranka pa vlade tudi ne bo dolgo držala, kajti njeni nazori se lc preveč ujemajo z nu/ort židovskega lažiliberalizma, to smo videli v deželnem zboru moravskem. Trgovsko minister«! » «» obrnilo se je do vseh pošt, da jej pošljejo poročila, ki jih potrebuje za reformo zakona o poštnine prostih po-šiljatvah. Klub narodne stranke hrvatskega sabora je sklenil, da zakon, ki ima namen urediti pravice hrvatskih Srbov, pride še v tem zasedanji sabora na vrsto. V nanje države. Angleške „T.mesu in Dunajski dopisnik Mirna kovske „Allgemeine Zeitung" so izvedeli, da je ruski vojaški pooblaščenec polkovnik Kaulbars se dogovarjal že na potu iz Bolgarije, da bi se sešla avstrijski in ruski car. Tedaj je Rusija to stvar izpro-žila. Kje se pa snideta, pa še sedaj nič gotovega ne vemo. Nekateri trdiio, da v Kr.-kovu, drugi pa zopet, da v Galiciji ne, ker tam imajo Poljaki preveč upliva. Srbska komisija za pretresovanje vprašanja mahomedauskih posestev je končali svoje delo in izročila svoje poročilo ministru vnanjih zadev. Poslednji pa v tej zadevi misli poslati noto na turško vlado po svojem zastopniku v Carigradu. Anuležem utegne francosko-kitajska vojska mnogo škodovati. S Kitajem imajo veliko trgovino, zlasti tam nakupujejo mnogo čaja. Zit.o se pa jeze na Francoze. „Timesu pravijo, da bi Angleži že pretrpeli to, ko bi Francija tam imela tako veliko trgovino, kakor Angleži, tako je pa to jako neprijetno dirtulo Angleže, ker Francija škoduje njih trgovini, svojej pa ne koristi. V Londonu so imeli diod lastniki ladij in so sklenili obrniti se do vlade, da poizve, ali vojna kaj ovira trgovino, zlasti Če bodo Francozi kaj ovirali ungleške ladije, katere peljejo orožje v Kitaj. Kitajce je izguba Fu-Čevskega arzenala jako hudo zadela. Nekateri žo mislijo, da se bodo sedaj Kitajci kmalu udali, drugi pa sodijo, da ne poprej, da Francozi pridero do Pekinga in zasedejo to mesto. Mej bombardovanjem so v Fu Čevu Kitajc oropali francoski kom.ulat. Žito pa tudi Francozi neso prizanašali boja nezmožnim Kitnjcem na potnpljajočih Indijah. Kakor poroča general M llot iz Ha Noi-a, so Francozi že vse storili, kar treba, da zabranijo Kitajcem napad v Tonking. Razmere mej Anglijo in Turčijo so Be poostrile Turška vlada je sklenila namreč na velevlasti poslati okrožnico, v kojej bode zopet poudarjala svoja vrhovna prava v Egiptu in se pritoževala čez angleško samovoljno gospodarstvo v tej deželi. Turke jezi, da Anglija mim ni razložila, kakšno misijo ima lord Nortbbrock v Egiptu. Nemčija si je na afrikanskem zapadnem obrežji prisvojila deželico Camerun. Ta dežela je že dolgo bila pod angleškim uplivom, Anglija si je pa ni formalno prilastila. Tam se je neselilo več nemških trgovcev. Ti so prosili za nemško varstvo, in to je nemškej vladi dalo povod, prisvojiti si to ozemlje. Govori se, da Nemčija misli še več krajev tako prisvojiti si. Anglelem pa to ni po volji, da sedaj še Nemčija spodriva njih trgovino v Afriki. Dopisi. Iz Ormoža. 26. avgusta. [Izv. dop.] (Volitev od 21. t. m.) Dan 21. t. m. bil je za Ormoške Slov nce dan slavne zmage. Pri vsem tem, da so naši nemškutarji na naše ljudstvo z vsemi sredstvi uplivali, z denarjem, strahovanjem, prigovarjenjem, lažmi (n. pr. da naš kandidat slovenski ne zna) in obrekovanjem proti našemu vrlemu kandidatu g. prof. Nadaljeval je: „Čemu hraniš tiste njegove neumnosti, tiste verze? Res jih je tebi naredil, a prav tako lahko veljajo vsaki drugi in stavim glavo, da je gladil ž njimi že marsikaki drugi — deviško srce 1" „Misliš?" odgovori ona zategueno in iz besede je odmevalo kakor nek dvom nad njegovim govorom. „Dragat ali res misliš, odgovori oni naglo, ali res misliš, da si sama na svetu, ki unemaš pesniška srca? Ako uname pesnika ščinkovec v grmu, vrabec na strehi, hrošč v blatu, da mu „pesnico zapoje", čemu bi ga ne unela kaka pametna stvar, dasi je malo grja od tebe?" „Prav imaš" spregovori ona malomarno. „ln draga, golobica mojega srca, srček moj, neseni li sedaj za vse to zaslužil poljuba rožnih tvojih ust!" In objel jo je krog pasu in poljubljal, da se mi je srce kar krčilo. A bil sem ozdravljen, ozdravljen za večno! — III. Leto pozneje je bila zopet sama. Rože so izginjale druga za drugo z njenega lica. Ljubovuik jo je bil zapustil iu jaz sem se na tihem radoval njene ue. reče. Suj jo je zaslužila! Nekega večera se sprehaja sama po mračnej ulici. Kar pristopim k njej in jo vprašam: „Ste li sežgali moje verze, to nepotrebno šaro?" Ona obledi, a ne odgovori ničesar. „Raje, gospica, bi bili zažgali srce onega, kateri vam je to nasvetoval, in gotovo bi vam ne bilo že sedaj ugasnilo." „Kako vi to veste ?u vpraša tresočim glasom. „Gospića, vse se zve na tem svetu: Toda preidiva dalje. Povejte mi resnično, ste me li kedaj ljubili ?J Ona ne odgovori. A ko jej pogledam v oko, vidim, da je zablestela v njem svitla solza. — Smilila se mi je. Iz srca pa se mi je nekaj privilo in kmalu, kmalu bi me bila premagala stara ljubezen. „Juz vam odpuščam", rečem jej in podam jej roko. Nekoliko časa drži roko v svojej, a na jedenkrat jo spusti rekoč : nKaj boš roko dajal!" in biti dalje. Juz pa se obrnem v stran in še sedaj mi zvene zadnje njene besede po ušesih. Kmalu potem smo jo zakopali. IV cev. L. Kunsteku, volilce motili, so se vendar naši volilci vrlo držali. Ormoški Slovenci so si svesti, da so ta dan tukaj svojo dolžnost storili. To svedoči tudi lepa večina glasov, katere je gospod profesor L. Kunstek tukaj dobil, — namreč 47 glasov proti 26 nasprotnim. Ta večina bi pa bila de lahko veča, ko bi se bili vsi tukajšnji obrtniki velitve udeležili. Zadnje moramo nehote tukaj opomniti, da morajo premisliti, da je razun peščice nemškutarjev, ki v Ormoži bivajo in ki večinoma samo od penezov slovenskega prebivalstva živijo, celi okraj odločno slovenski in da s takim ravnanjem zaupanje pri Slovencih popolnem zgubljajo. Vzdramite se ter pokažite pri bodočih občinokih volitvah, da se kot Slovenci čutite iu potem Vas bodo tudi Slovenci vedeli ceniti. Vpraša se pa sedaj, kdo je za nasprotnega, 'akcijoznega kaudidata dr. Aussererja glaloval? Tukajšnji c. kr. sodoijski uradniki, katere je naš okrajni sodnik k volitvi „komandiralu, — vsi tukajšnji trgovci, par drugih meščanov in nekoliko „NemcevM it Dobrove. S tem pa nečemo reči, da Be je Dobrova popolnem izneverila, kajti večina Dobrov-Čanov je vrlo na naši strani stala. Slava jej! Da pa je še celo c. kr. sodoijski sluga iz Ljutomera g. Munda k volitvi prisopihal, nas je jako iznenadilo, in tu tem bolj, ker je za nasprotnega fakcijoznega kandidata glasoval. Pita se, ali je imel ta dan dopust? — In ako —, ali je taki dopust opravičen? Splošen smeh je pa vzbudil neki od nemškutarjev pritirani kmetic, ko ni vedel nasprotnega kandidata imenovati. Na vprašanje, koga da voli, je dejal: „Jaz volim — volim — Nemca." In na daljno vprašanje: Vi mislite menda g. dr. Aussererja? — „Ja, — ja, — Aj — aj — ze — zera." Tako ime pač ni za sloveuska usta. Dragi rojaki! sedaj si pa tudi pomnite naše tri trgovce, ki so nam nasprotno glasovali in najhuje ptoti nam agitovali. Ti ljudje ne premislijo, da v sredini Slovencev žive in da svoje blago večinoma le Slovencem prodajajo. A ne samo to, ti ljudje imajo tudi v svojih „štacuuah" take pomagače, ki, akoravno še niso dorasli, hočejo že velikonemško politiko tirati. Zadnji tudi očitno revolucijonarne, prajzovske trake nosijo. To je za trgovske pomočnike nekoliko preveč! Obžalujemo sicer jako, da še nimamo v Ormoži narodnega trgovca, a pri vsem tem zahteva narodna čast, da se gasla držimo: „Svoji k svojim!" Posnemajmo v tem oziru naše nasprotnike in naše vrle brate Čehe. Sicer se bo pa ta stvar, kakor rujemo, tukaj v kratkem rešila, kajti neki naroden trgovec namerava se tukaj naseliti, ki.r bo gotovo celi naš okraj odobraval. Tukajšnji pek Grat/.er, ki pravi da je „konservativen" (?), je tudi z našimi nasprotniki potegnil, pek Bernik pa je vrlo na naši strani stal. Omeniti še moramo, da smo ta dan g. dra. Ivana Petovarja zopet med našimi videli, upajmo, da ga bomo tudi zanaprej med naše šteti smeli. Koje gospod dr. I. Petovar rekel: „Jaz volim gospoda profesorja L. Kuusteka", so naši nemškutarji ostrmeli ter drug druzega pogledavali, kajti šteli so ga doslej vedno med svoje. Po splošnem izidu volitve je gospod dr. Ivau Geršak v gostilni gospoda Bauerja v jedrnatih besedah volilcem pomen te volitve razjasnil, jim prigovarjal, da bi zarad tega, če smo sedaj v obče za pičlo število glasov propali, nikakor ne obupali, kajti oni si smejo svesti biti, da so v Ormoži svojo dolžnost storili, in če bodo tudi še zanaprej tako pošteno in neustrašeno delovali, bo prihodnjič zmaga gotovo naša. Potem smo Be še podali v goBtilno obče spoštovanega g. I. Šiuko-ta, ki je ta dan odločno na naši strani stal, in tamkaj so Be vršile razne na-pitnice, posebno nas je tamkaj vrli Mihalj Trop iz Dobrove z narodnimi pesnimi razveseljeval. Slednjič še omenimo, da je izid volitve v Ljutomeru nas jako osupnil, kajti nadejali Brno se tamkaj narodne veČine. — Rodoljubi složno na delo! Iz Črnomlja 24. avgusta. [Izv. dop.] Že dolgo časa oglaša se neka stranka po časopisih iz Črnomlja, osemljena z raznimi krinkami domoljubja in rodoljubja, da si mora častiti čitatelj misliti, v Črnomlji sti dve narodni stranki druga, drugi nasprotujoč. In akoprem je v našem mesteci različno politično mnenje, to nas vender ne loči od najsvetejše svetinje naše, od narodnosti slovenske, katero zagovarjati in braniti moramo vsaki čas in proti vsakemu sovražniku. Takozvana nemčurska stranka izginila je pri nas v teku let popolnem; pozabili smo že na sov. ražnike naše narodnosti, saj so se z nami spojili; z nami su delali in mirno živeli, a sovraštva mej nami neso trosili. Osoda pa je hotela, da je prišel v drugič davkarski asistent W«wreck za začasnega davk. nadzornika v Črnomelj. Ta gospod pričel je delo razpora s tem, da si je s pomočjo praktikanta Finka in par pristašev ustvaril malo nemškutarsko stranko, ki je mnogo, mnogo pila — a tudi pri vsaki priliki oznanjevala svoje ultra nemške nazore. Molčuli in potrpeli bi bili še nekaj Časa, a zadnja „Laibacber Zeitung" ima neko oficijalno poročilo iz Črnomlja z dne 15 t. m., ki nas je presu-nilo. Piše se: wurde — ein mit grosser Begeiste-rung aufgenommenes und erwicdertea hoch auf Sn. Majestat ausgebracht. Za Boga svetega, je li vse jedno „živio" ali „boch" v Črnomlji! Koliko pa jih je bilo, ki bo „hochH klicali, na prste jih lahko preštejemo. Vsa družba pa je z „Živio" odzdravila. Zdaj pa glavna stvar. Kdo je govoril tisti „begeistert" govor? Znani vitez Šmarnogorskih za-pletek, bivši predsednik slavnoznaue (?!) Liederta-iel napil je v nemškem jeziku za slovensko občinstvo napitnico presvitlemu cesarju. Oni V7., ki se je dal izvoliti pred nekaj časa za predsednika osnovnemu odboru nemškega šulferajna na Ma-verlu pod nemško trobojnico črno-rudeče-žolto, oni zagrizeni nasprotnik slovenske narodnosti, ki ne zamudi nijedne prilike nečastno zoper naš narod zabavljati. Iu ta mož, kateremu je nad vse črno-rudeče-žolta zastava, tako ostentativno uporablja tako priliko. To je krivda slepenja, pod katero razvija g. W. svoje nemške namere. In dopisnik najnovejšemu dnevniku tudi ni mogel zamolčati napitnice g. W. Vprašamo ga: Zakaj ne poveste, v kakem jeziku jo bilo napito? Ni nam jednako, kdo da napije in v kakšnem jeziku. Dozdeva se nam, kakor bi se hotela s tema dopisoma javnost slepiti, kako je v Črnomlji vse mirno in jedino.; kako te uboge slovenske ovčice ubogajo in plešejo, kakor se jim ukazuje! Častitljivo je delati za domovino — a človek mora biti pravi domoljub, pravi Avstrijec! Ako hoče kdo navduševati narod v patrijotizmu, inora biti najpreje sam po duhu in srcu patrijot, kot tak pa ne bode kopernel po Črno-tudeče-žoltej zastavi. Občni zbor obrtnega Kranjskega društva. (Dalje.) Govornik potem prebere Program III. obrtniškega shoda na Dnnaji. I. Točka Posvetovanje o premembah postave od dne 15. marca 1883. §. 1. a) Mej rokodelske obrti naj se po dopolnilni naredbi od dne 30. junija 1884 uvrstijo še naslednje obrti: Izdelovalci čokolade, gravčrji, mlinarji, milarji, barvarji in tkalci; b) urejenje kupčije z rokodelskimi izdelki; c) pripoznanje pravice zadrugam, pritožiti se proti ukrepom obrtnega urada po vseh instancah; d) pri v IV. odstavku zaznamovani domači obrtniji (Haus-Industrie) treba označiti, da k nji ne spada izdelovanje rokodelskih stvarij, kakor se to v mnozih krajih godi po fabrikantih in konfektijonarjih na tak način, da se onemogoči daljši obstanek meščanskemu rokodelstvu. §. 14. b) Rokodelske obrtnije naj se z imenom naštejejo. Odstavek 4 naj se prenaredi tako, da spričevalo obrtne šole nadomestuje samo vajensko spričevalo, ne pa tudi praktično porabo. §. 37. Naj se dostavi določba, da se fabrikam prepove vsprejemati vajence. §. 106 in 111. Obrtni urad in kupčijske in obrtne zbornice naj se poživljajo, da ustanovljajo zadruge v smislu omenjenih paragrafov. Posebno naj Be šiloma ne družijo različne obrti v jedno zadrugo. Želeti je tudi hitrejših odlokov pri ulogah obrtniških zadrug za ustanovljenje. §. 112. Nasprotuje §. 111. S tem se onemogoči prosta volja posamičnih rokodelstev pristopiti v že obstoječe zadruge. §. 118. popraviti je tako, da se izvzemši izvolitev v raz8odiški odbor, za kojega je mojstrom in pomočnikom treba 24letne starosti, — pomočnikom pripusti v vseh drugih slučajih aktivno in pasivno volilno pravico, ne oziraje se na starost. §. 119. naj se popravi: če zadruga šteje nad 300 udov, naj obstoji zadružni zbor iz poslancev (zaupnih mož). §. 120. Pri tem paragrafu naj se izreče: če zučeni pomočniki tudi deloma po fabrikah delajo, — naj vender ves pomočniški stan dotičnega obrta spada v zadružni pomočniški zbor. Sklicevanje pomočniškega zbora pa naj se ne vrši le vsled poziva zadružnega predstojnika, marveč naj se sklicevanje pomočniškega zboia dopušča tudi prosti volji pomočniškega načelnika, proti temu, da zbor, kakor mora storiti predstojnik zadruge, naznani postavnim oblastim. §. 121. V zadevi ustanovljenja zadružnih bolniških blagajnic priporoča bo na podlagi mnogih skušenj, — zadruge odvezati dolžnosti, ustanoviti si lastno blagajno ali pa ustopiti k drugi, ker to je neizpeljivo. Mesto tega naj se zadeva oskrbovanja bolnih pomočnikov uredi tako, da bode vsaka zadruga ma-kari z večjo denarno kaznijo prisiljena skrbeti za to, da bodo vsi pomočniki v smislu postave upisani v jedno ali drugo obstoječo bolniško blagajno. Upla fevanje naj se ne odmerja po prisluženih goldinarjih, takisto ne izplačevanje v bolezni po prejšnjem prislužku, — temveč jednakomeroo. Priporočati bi bilo različne stopinje uplačevanja, kakor jih ima Dunajska delavska blagajna. §. 122. Z ozirom na malenkostne razmere večine malih obrtnikov, posebno pa za to, ker je marsikomu težko čas tratiti in ker večina prepirov po mnozih skušnjah le iz neznatnih uzrokov nastane — naj bi imel predstojnik pravico uravnavati prepire z dobrim, predno jih izroči razsodišču. V IX. poglavji §. 141 do 152, kjer se govori o obrtnih uradih in instancah, naj se izreče, da smejo tudi zadruge se pritožiti (rekurirati). II. Točka. Razgovor o izpeljavi postave od dne 15. marca 1883 od strani obrtnih oblasti j, kupČijskih zbornic i. d. (resolucija). III. Točka. Razgovor o sedanjem obrtnem šolstvu z ozirom na malo obrtnijo (resolucija). IV. Točka. Razprava mnenja o VI. oddelku obrtnega reda s posebnim ozirom na določila o upe-Ijavi normalnega delavnega Časa, dela žensk in otrok, zavarovanja proti nezgodam in praznovanja nedelj in praznikov (resolucija). V. Točka. Razgovor o občnem gospodarskem stanji z ozirom na nove davkarske postave in col-ninsko ter kupčijsko postavodajstvo, denarnih in kreditnih razmer in domaie industrije (resolucija). VI. Točka. Oddelki resolucije I. občnega avstrijskega obrtnega shoda 1. 1881., za katere se do sedaj še ničesa ni zgodilo: a) Urejenje potovalne kupčije (bavziranja); b) urejenje obrtnega dela po kazniluicah; c) urejenje davkarskega razmerja; d) ustanova lastnih obrtniških zbornic; e) ustanova invalidne, starostne, udoviške in sirotiške oskrbovalne blagajne pod vodstvom in podporo države; f) varu-vajoča čolna politika v prid domači obrtniji; g) razširjenje volilne pravice na vse davkoplačevalce; h) urejenje razmer male kupčije (resolucija). VII. Točka. Predlog za ustanovo osrednje (centralne zveze vseh avstrijskih zadrug v brambo inte resov obrtnije s sedežem na Dunaji. Razgovora o posamičnih točkah, ki je bil prav živahen, udeležili so se gg.: Klein, Kune, Drelze, Žitnik, Casermann, Fischer i. dr. K točki I. b) urejenje kupčije z rokodelskimi izdelki, sklenilo se je glasovati le za omejenje takozvanih konfektijonarjev in potovalnih zalog, ki nikakor neso potrebni razvitku velike industrije, temveč le iznajdba posameznih sleparjev, ki oškodujejo z njimi stalne obrtnike in občinstvo. K odstavku d) o domačej industriji, takozvani „Hausindustrie" se je sklenilo glasovati proti po-Biljnemu in umetnemu napravljanju tacih podjetij; kajti tam, kjer ljudstvo o poljedeljstvu samemu živeti ne more, nahaja se itak že skozi stoletja kaka domača obrtnija na naravni podlagi, ki pa izuče-nega rokodelca nikakor ne ovira in je večjidel namenjena za eksport. Odločuo pa je ugovarjati upe-ljavi „domuče industrije", kakor se godi po nekaterih krajih brez prave potrebe za dotične kraje le v prid posameznim podjetnikom, ki se nobenega obrt«; učili neso. K §. 14, b) Če bb je obiskovalec obrtne šole svojega rokodelstva, kakor se to skoro vedno zgodi že poprej učil, ter da višjo obrtno šolo porabi le v višje izobraženje v dotičnej stroki, naj spričevalo te šole nadomestuje tudi praktično porabo. K §. 37. Prepusti se odposlancem društva ugovarjati pri shodu, ker sedaj ni znano motiviranje za brezizjemno prepoved fabrikam sprejemati vajence. §. 118. v zadevi omejenja volilne pravice za pomočnike na 24. leto, naj ostane, kakor je, ker se ne uvideva nobeua korist v prenaredbi. §. 120. Pomočnikom naj se pripusti sklicevanje svojih zborov brez poziva zadružnega predstojnika ; a le s tem pogojem, da zbor starešinstvu naznanijo, in da temu ostaja pravica se zborovanja udeležiti. §.121. S to prenaredbo se zbor povsem ne strinja, podporne blagajne naj ostanejo pri zadrugah, pač pa treba z ozirom na okolnosti male obrtnije upeljati jednomerno uplačevanje in podporo. Vse druge točke sprejele so Be brez ugovora. (Konec prih.) Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je za pogo-relce v Voklu (Lokvi) na Gorenjskem 400 gld. — (Deželnozborska volitev v Koče v j i.) Pri včerajšnji volitvi za volilni okraj Ribnieo-Kočevje bil je izvoljen z 81 glasovi g. Faber, kneza Auersperga gozdar. Ribnica je oddala 42 glasov, vse za veletržca g. F. Fortuno. Naša zmaga v tem okraji ni bila nemogoča, a storilo se tukaj ni nič, kakor tudi v veloposestvu ne, in tako smo srečno dobili tri nemškutarske poslance v zbornico. Polagoma se povrnejo še drugi. — (Volitev v veleposestvu kranjskem) vršila se je danes dopoiudne v veliki dvorani c kr. deželne vlude. Pričela se je ob 10. uri dopoiudne in bila končana stoprav ob Val- uri po-poludne. Od 105 v deželni deski upisanih volilcev prišlo jih je k volitvi s pooblastili vred 48. S 46 glasovi sta bila izvoljena nemško-liberaloa, po gospodu baronu Apialtrernu promovirana kandidata, baron Leopold Lichtenberg, posestnik graščine Abah, in grof Ervin Auersperg, posestnik graščine na Turna pri Krškem, katero je po grofu Teodoru Auerspergu, sinu Anastazija Zelenca, podedoval. Oba gospoda sta še jako mlada in bosta se ve da imela pod nadzorstvom gospoda barona Apfal-trerna priliko priučevati se v deželnem zboru kranjskem visokej političuej šoli, da se pripravljata za državni zbor. Dva glaBa je ujel (oba od gospodov kandidatov) g. Viljem Pelikan, posestnik graščine Črnelske. Jedini po vladi v volilno komisijo pozvani veleposestnik konservativne stranke gospod Josip F. Seunig glasoval je za grofa Thurna in viteza Sa-vinšeka. Drugi po vladi v volilno komisijo imenovani veleposestnik g. dr. Abačič ni prišel. — (Deželni odbor kranjski) bode prihodnjemu deželnemu zboru predložil sledeča poročila in nasvete o zboljšanji agrarnih razmer na Kranjskem z ozirom na resolucije kmetijske enkete: O ustanovljenji vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem ; nasvet o letnih deželnih doneskih za regulo-vauje Save; poročilo o sredstvih, s katerimi bi se povzdignilo kmetijstvo; nasveti o pospeševanji domače obrtnije in napravi praktične obrtne šole v Ljubljani; poročilo zastran zidanja dolenjske železnice z nasvetom, da dežela plačuje neko svoto za traso vanje; načrt zakona, da morajo zavarovalnice proti ognju plačevati /a ognjegasna društva po 2 kr. od goldinarja zavarovalnine ; poročilo o urejeuji okrajnih cest; poročilo zastran lastne režije v blaz-nici na Studenci. — V proračun stavljenih je tudi letos zloglasnih 600 gld., ki se bodo gotovo z navdušenjem VBprejeli, a menda vender ne brez ugovora, torej se je nadejati zanimljive seje. — (Iz Krškega) nam piše velezaslužen naroden mož, da se tudi iz krčme poštenega narodnjaka g. Alojzija Janeža odstrani najnovejši dnevnik, kakor se mu je že pri drugih krčmah zgodilo, ako-ravno sta ga dva gospoda zastonj ponujala. — (Okrajni glavar Kamniški) dr. Filip Zaplotnik pride k deželni vladi v Ljubljano. Okrajno glavarstvo v Kamniku pa bode začasno vodil dr. Karol Russ. — (Umirovljen) je gosp. Fran Sertič, okrajni komisar pri c. kr. okr. glavarstvu v Ljubljani. — (Nesreča.) Pri zidanji v cigarnej fabriki padel je danes zidar z odra in se teško poškodoval. — (Iz Ptuja) se nam jpiše 26. t. m. Za „šport" imajo nekateri tukajšnji mladič«, da hodijo navadno vsak večer kričat pred naš „Narodni dom" „pereatB. Res lepa omika to! In pri takih prilikah ni videti nikjer policije, če pa seflzačuje kak živio, pa je vse po konci. Ja, bauer, das ist \vas anderes — (Ptuj ska Čitalnica) ima prihodnjo nedeljo t. j. 31. t. m. ob 5. uri popoludne v svojih prostorih izredni ob^ni zbor s sledečim dnevnim redom: h Prememba pravil. 2. Posamičnosti. K tej seji uljudno vabi odbor. — (Trgatev na II r v a takem ) Oblastva na Hrvatskem izdajajo ukaze, da se trgatev pred Mi-helovem ne sme pričeti. — (Razpisana) je služba okrajnega rano-celnika v Starem trgu pri Loži. Plača 800 gold., od graščine Šneperske pa eventuvalna nagrada 100 gold. Prošnje do 10. septembra t. 1. na c. kr. okr. glavarstvo v Logatci. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Gradec 26. avgusta. Veleposestvo izvolilo je liberalne kandidate. Pariz 27. avgusta. Oficijalna brzojavka admirala Courbeta iz Fučeva z dne 24. t. m. poroča, da je francosko brodovje v 23. dan t. m. devet kitajskih vojnih ladij, dvanajst čonk in veliko kitajsko stražno ladij o tako razstrelilo, da so se vse potopile. Arzenalska baterija s Krupovimi kanoni je morala utihniti. Dve kitajski vojni ladiji sti ubežali. Od Francozov 6 mrtvih, 27 ranjenih. Francoske ladije le neznatno poškodovane. Izgube Kitajcev jako znatne. Courbet naznanja, da bode v kratkem bombardoval arzenal in da reke Min bržkone pred 29. ali 30. t. m. ne bode ostavil. Razne vesti. * (Otrovanje dojenčkov.) Nedavno je bila v Varšavi neka odlična rodbina zaradi svojega šest tednov starega otroka v velikih skrbeh, ker je ta, da si je bil po naravi krepak in močan in tudi skrimo varovan iu gojen, vodno bolehal za krčem v želodci. Premišljevali so to in ono, a pravega sledu bolezni neso našli. Na vsezadnje je domaČemu zdravniku šinila prava misel v glavo, katera je zasledila kal hudih bolečin malega otročička. Zdravnik namreč jedenkrat zapazi, da tudi mati, čeravno so imeli dojico. včasih skrivaj otroka podoji. Nesrečna gospa se je strašno rada in vedno z barvo lepotičila in tako pobarvana tudi otroka dojila. Zdravnik razodene iu skrivaj gospej pove, da se otrok po barvah na obrazu zaRtrupIj?. Kemična ra/.krojba je potem pokazala, da jo zdravnik pravo uganil, ker barve gospejinega lepotila so bile močno svmčuate. Ko je mati nehala dojiti, je otrok hitro ozdravel iu krč ga ni več zvijal. Materinskemu posiu (t. j. dojenju) se je mati ložje odpovedala, nego lepotilu. Jednak sluraj se je pripetil tudi pri nekej gospodi na kmetih Varšavske okolice. Avis aux lectrices I ^(Materina ljubezen.) Poročali smo zadnjič o gro/.nej nesreči pri Gravesendu, kjer sta dne 4. t. m. dva angleška parnika „Dione-4 in „Camdena vkopaj trčila in kjer je 17 liudij utonilo. Daiie* imamo še to omeniti: Ko je kapitan parnika „Dioneu sprev del, da mu tudi po izirombunji vode iz barke ali če bi do morskega nabrežja priplul, no bi bilo mogoče parnika rešit', ukaže vsem pomorščakom priti na krov, a bil je vsled b^rkine prevrnitve tako ranjen in omamljen, da ni mogel nadaljne rešitve potnikov nadzorovati. Neki potnik pomaga na to sam ovojej soprogi in trimesečnemu otroku v jerbašček. Ko mati vidi, da je jerbašček premajhen za oba, pusti dojenčka samega v jerbašček iu iz ljubezni do otroka utone. Valovi ženo jerbašček proti Gravesendu in otroka čudovito rešijo. * (Jezus Kristus — glavni dedič.) V Worcesteru je pred nekoliko dnevi umrl kupec Dra-gotin pl. Hastings, kuteri je vse svoje neizrečeno veliko premoženje zapustil Jezusu Kristusu s pogojeni, da izplača določeni veliki delež iz ded.^čine svetej Devici. V oporoki je čuden možak za trdno, odločno in nt ravnost izrekel svojo voljo, da se nihče drugi ce sme dotakniti premoženja, dokler se ti dve osobi ne oglasiti. * (Velika sreča tenorista.) Boginja sreče je jako prijazna, kakor dobro vemo, pevcem in posebno dobra in mila je — tenoristom. Tako se je tudi nemški tenorist Gdtze iz Kolonje fortuni izredno priljubil in s svojim lepim glasom močno prikupil Dunajska dvorna opera mu je pred nekaj meseci poslala res zlato ponudbo. Ponudila mu je za petje v dvornem gledišči prav ministersko |letno plačo 20.000 gold. in vsako leto 2 meseca dopusta. Vsakdo se je čudil, zakaj tenorist te ponudbe ni vsprejel, dokler ni prišlo z Dunaja poročilo, ka tero zdaj pojasnnje odpoved. V Kolonji namreč je nek milijonar slavnega pevca postavil glavnim dedičem vsega svojega velikega premoženja s pogojem, da Gdtze ostane doma in vse svoje življenje prepeva le v Kolonji. Da bi le Parka ne prestrigla preje — niti življenja tenoristu in kandidatu bogastva, nego milijonarju. — Zahvala. Podpisani izrekam najsrčnejšo zahvalo vsem onim, spoštovanja vrednim gg. volilnim možem, kateri so pri vČerajšnjej deželnozborskej volitvi v Postojini dali meni v dokaz velikega zaupanja svoje glasove. Propali smo sicer, pa to naj nas ne ovira še bolj odločno in sveto služiti domovini sveti! Razdrto, v dan 26. avgusta 1884. Z najodličnejim spoštovanjem Hinko Kavčič. Tujci: dno 26. avgusta. Pri MhIKI ; Seeman z Dunaja. — Baron do Martin-lego iz Gorice. — Callojani iz Trsta. — RouUnd z Dunaja. — Albanich iz Gradca. — Polak z Dunaja. — Sessa iz Trsta. — Schwarz z Dunaja. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. . 1 5* |7. zjutraj * 1 2. pop. «j 9i zvečer 783 02 mm. 730 46 mm. 728'12mm. + 128" C + 20-fi'1 C 4.1*0*0 brezv. z jz. z. j z. megla obl. obl. 53 OOibid. 1 Srednja temperatura + 16-80, za T0° pod normalom. Tržne cen« v fljubljasia dne 27. avgusta t. 1. ID-u_:n stiska, "borza dne 27. avgusta t 1. (Izvirno tolegrančno porodilo ) Papirna ren a..........80 gld. Srebrna renta .... .....81 . Zlata ren.........103 , fS» p marčna renta.........95 , Akcijo narodno bani-- ..... .^57 , Kreditne akcij«...... 296 , London . ..... 121 , Napol. ............ v , C. kr. cekini. ...... • „ Nemške marke ... 4°/„ državne »reč k e iz 1. 1H54 250 gld. Državno srečke iz I. 1864. 100 gld. 4"/0 avatr. zlatu renta, davku prostu . Ogrska alata renta 6°'...... r»9 124 169 103 122 91 88 105 115 121 108 105 179 19 55 50 50 40 90 60 B4V, 75 50 50 25 40 45 20 75 25 30 50 „ papirna renta 5*/0..... f>°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Duimva reg. srečke 5B/, . . 100 gld. Zemlj. obć. avstr. 4»/,° 0 zluti zaiit. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Javna zahvala gospodu Holomanu Ilabermauu, kleparskemu mojstru na Vrhniki, za njegovo dobro in izvrstno delo, pokrivanje našega zvonika. Priporočam ga vsem cerkvenim ključarjem in župnikom. Jože Štrukelj (534) iz Št ru kljove vasi. Stanovanje « tremi sobami, k ublnjo itd. na Kongresnem trga št. 12 pritlično se odda v najem od Sv. Mihela naprej. — Natančnejo se izve pri g. Ani. Dekle vi, RIoibIca eemtm si. 9, v II. nadstropji. (530—3) Praktikanta iz dobre hiše, ki je dovrflil trgovinske ali vsaj spodnje srednje Sole ter je slovenščine in nemščine popolnem zmožen, vsprejmo takoj slovenska tvrdka v Trstu. — Ponudbe pod : O. S. lOl posto restante v Trata. (535—1) Izurjena komija iščem za svoje prodajalnice z mešanim blagom v Vipavi. Dotičniki naj se pismeno meni prijavijo. __rLd.rej IDItricli, (536—1) trgovec v Vipavi. Umetno (32—64) avia Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča n ... Grah „ ... Fižol - ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . Mast, „ Špeb frišen „ . . „ povojen. „ . . Surovo maslo, ,. . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, Kilogram Telečje „ „ Svinjsko , „ K ostrimo vo „ p Kokoš....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . • Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, r r . gld. kr. 6 66 5 20 4 39 3 9 5 20 34 40 8 — 8 — 8 50 2 40 — 94 — 80 — 06 — 72 — 85 — a Vi 8 — 64 — 60 — 66 — 32 — 45 — 18 1 60 1 51 7 50 4 | 80 £ ustavlja po najnovejšem a m e r i k a n s k o m načinu «> brez vsakili bolečin ter opravlja plombovanja in ♦ vse zobue operacije ♦ zobozdravnik A. Paichel, 4 poleg rlradeckjjevega mostu, I. nadstropje. 14 let star, zdrav, s potrebno šolsko izobraženostjo, vsprejmo se v nekej tnkajšttjej |>ro«Ia|»!iiivi s spce« ri j*u i nt blagom iu železom. K ■ j več po. e iz prijaznosti uprav niitVO „Slovenskoga Naroda". (525—3> ŽITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. |j Fotografieni zavod W. MIŠIM T7- HLovl"blja,n.i, Lattermanov drevored lOS. Ko je z današnjim dnem to podjetje prešlo v mojo last, dovoljujem si ga velecastitemu občinstvu v Ljubljani' in okoli-i naj uljudnoj« priporočati. Oh ^1 jednem zagotovljam, da se bodem 'skrbno prizadeval z dobrim delom občinstvo, ^ katero me bode z naročili počastilo, v vsakem obziru zadovoljiti. -Ai 7, velespostovaiijern 4# (524-2) x<\ L__.i]>ri_XJ. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vBprejemajo blago in potuikc po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teia.ton.ia", 3400 ton, v 1, dan septembra. ,. „aerm.an.ia", 4200 „ ______ Kaj u ta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj so obrnejo na T. TEBKTJIIjE, generalnega pasažuega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teutro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na Flsclior A Coinpen, generalna agenta, v Reki. (480—20) IOOOOQOOOOOSQOOOOOOOO£3©0300 Zaradi opustitve prodajalnice POPOLNA RAZPRODAJA &*W po jako znižanih cenah W DUNAJSKEM BAZARJI ■# s Priporočevanja vredno blago v bogatej izberi: Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kine, razne drobne stvari in več rečij za različne potrebe. (501—4) JOQOOOOOOC?OOOOOO0OOOOOOOOO Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivau Železa i kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"« 55 626343