23. MAJA — STEV. 20 il STRAN Z OBISKA V VOJNIŠKI OBČINI Narsikaj se je spremenilo Septembra bo poteklo tri leta, kar je bila ustanovljena vojniška komuna. Ta občina je pretežno kmetijska, kme­ tijstvo pa je dokaj nerazvito, industrije skorajda ni. Le eno podjetje in sicer papirnica v Višnji vasi spada v indu­ strijsko panogo, medtem ko so sva ostala podjetja le komunalnega in obrt­ nega značaja. Vsled teh slabih ekonomskih pogojev je vojniška občina med najbolj pasiv­ nimi občinami v celjskem okraju in nima perspektive za nadaljni razvoj kot samostojna družbeno ekonomska enota v našem komunalnem sistemu. Zato bo ta Oibčina prej ali slej v sklopu teritorialnih sprememb občin v celj­ skem okraju priključena celjski občini,, h kateri gravitira. To ugotovitev močno potrjuje tudi dejstvo, da je s področja vojniške občine zaposlenih v celjski industriji preko 900 delavcev, ki ust­ varjajo narodni dohodek v celjski ob­ čini. To so uvideH tudi volivci, saj so bili že v času ustanavljanja komun mnogi volivci vojniške občine za to, da bi se naj kraji od Vojnilca proti Celju priključili k Celju. Kljub temu da vojniška občina nima perspektive, se je od časa ustanovitve do danes na področju te občine marsi­ kaj spremenilo in izboljšalo. Pred dnevi, ko smo obiskali vojnaško občino, sem v pogovoru s predsedni­ kom občine tov. Joštom, kmetijskim re­ ferentom Karlom Žibretom in tajnikom občanskega odbora SZ DL Francem Romihom zvedel marsikaj dobrega in vzpodbudnega. »Kako je bilo, tov. Jost., ko ste pred leti prevzeli krmilo občine v svoje ro­ ke? sem vprašal. »Stanje je bilo obupno,« je začel jxri- povedovati. »V občinskih podjetjih ni bilo reda. Enako je bilo v papirnici v Višnji vasi, v podjetju Pesek na lYankolovem in v kmetijskih zadrugah. Vsled notranjih trenj in nerazumevanja, vsled slabih kadrov je jwrislo tako daleč, da so ne­ katera podjetja bila deficitna. Tudi v občinskem odboru ni bilo pravega razu­ mevanja. OdbomUd. — kmetje so vle­ kli na svojo stran, vsak je gledal ko­ risti svoje vasi, davčne komisije pa so odmerjale davek večkrat po simpatijah in zvezah. Dogajalo se je, da so bili veliki kmetje premalo obdavčeni, mali pa preveč. Podobni pojavi so ustvar­ jali nezadovoljstvo med ljudmi.« »V teh dveh letih obstoja komune,« je nadaljeval tovariš Jost, »se je mnogo spremenilo.« »Sveti pri občini dobro delajo. Pred­ vsem je dober Svet za kmetijstvo, ki gre za razvojem in se zalaga za prin­ cipe, ki jih v kmetijstvu hočemo ustva­ riti. Tudi drugod so uspehi vidni. Stanje v obrtnih in komunalnih podjetjih se je bistveno izboljšalo. Pekama, ki je delala prej vedno z izgubo, se je posta­ vila na lastne noge. Nabavili so tudi stroj za mešanje testa. Papirnica v Višnji vasi dosega uspehe in z rekon- stanikcijo bodo le-ti še večji. Prav tako je s podjetjem »Dolomit« na Franko- lovem, ki bo mehaniziiralo proizvodnjo. Tudi zadruge in Kmetijsko posestvo v Višnji vasi je na dobri poti.« »Kakšni so uspehi v kmetijstvu, kje je prišlo najbolj do iza-aza sodelovanje kmetov z zadrugo?« sem padel v be­ sedo. Predsednik, tov. Jože Jost »Kakšnih višjih kooperacijskih oblik pri nas še nista poj asnevala predsednik in kmetijski referent Žibret.« »Vse tri kmetijske zadruge na našem področju dokaj dobro delajo. Izločile so trgovinsko in obrtno dejavnost, ra­ zen zadruge v Dobrni, ki ima še mesnico. Vendar s 1. junijem'bo tudi mesnico od­ dala. V zadrugah so težave vsled po­ manjkanja strokovnega kadra, saj niti ena niima kmetijskega tehnika. Zadruge še tudi ne razumejo povsem vloge, ki bi jo morale odigrati glede utrjevanja odnosov na vasi.« »Kaj pa kooperacija?« sem podregal. »Kooperacija nižje stopnje se odraža v tem, da so zadruge nabavile 60 glav plemenske živine sivorjave pasme. To živino so prodale živinorejcem na od­ plačilo štirih let, živinorejci pa so i)o- godbeno vezani, da bodo podmladek pro­ dali zadrugam. Tudi pri hmelju je po­ dobno. Kmetje so pogodbeno vezani na zadrugo, da bodo hmelj oddali zadrugi, le-ta pa jim je pod ugodnimi kredit­ nimi pogoji uredila žične nasade hmelja. Lega za hmelj je ugodna in so letos tako povečali hmeljne površine za 44 ha,, ta­ ko da je sedaj na področju občine 91 ha hmeljišč. Sodelovanje z zadrugo se je pri hmelju najbolj obneslo, ker kmetje tu najbolj vidijo, da se to izplača. Za druge oblike sodelovanja pa so še ne­ koliko nezaupljivi. Za gojitev sadnih nasadov so težave tudi v tem, ker mora biti najmanj 4 ha strnjenih nasadov. Teh pa ni, ker niso vsi kmetje za to. V Razgorju pri Ljubečni sta n. pr. dva kmetovalca za tako sodelovanje, vmes pa eden ni za to, m tako se ta oblika 2^enkrat pri nas ne obnese. Treba bo pač še bolj prepričljivo pristopiti h kmetovalcem, da bodo spoznali vse ko­ risti takega sodelovanja.« {Nadaljevanje na 5. stram) Tam, kjer žage pojo DOSLEJ EDINI INDUSTRIJSKI OBRAT NA SMARSKEM — NEKOC KOPI­ TARNA, DANES ŽAGA IN TOVARNA SOLSKE OPREME — KONCNO SO SE UVELJAVILI SE MLADINCI IN ŽENSKA DELOVNA SILA Strmo se sipusti cesta v dolinico pri Mestinju, kjer se zavozlja in se s tremi trakovi razplete i)roti Lemtergu, Ro- gašiki Slatini in Podčetrtku. Komaj ne­ kaj korakov in še nekaj skokov od kri­ žišča stoji med skladovnicami hlodovi­ ne in rezanega lesa siva zgradba Lesne industrije Mestinje. To je doslej bil edi­ ni industrijski obrat na Šmarskem, ki je z;ačel obratovati že leta 1927 kot ko- pitama kapitalista Königa. Tisti časi so mimo in danes je razširjen obrat, kjer izdelujejo šolsko pohištvo, v rokah de­ lavcev. Pred kratkim so izvolili delavski svet, ki mu predseduje Martin Cerjak. Ni ipoglavitno, da se je proizvodnja zadnje čase povečala in je tudi kako­ vostno boljša, tudi ni najvažnejše, da razširjajo obrat z lastno sušilnico, la­ kirnico in stiskalnico. Pogledati mora­ mo do dna. Direktor Anton Koštomaj je pojasnjeval: »Ce smo odkriti, delav­ ski svet nI v polni meri izvrševal svo­ jih dolžnosti. Morda že zaradi tega ne, ker v svoji sestavi ni upošteval raz­ merja med kvalificirano in nekvalifici­ rano delovno silo. Značilno je, da niso hoteli zaposliti ženske delovne sile. Da­ nes je to že drugače, saj imamo okrog 30% delavk. Tudi mladi delavci so pri­ šli do veljave, kar je popolnoma ra^ zumljivo in pravilno, če hočemo, da bo celoten kolektiv zadihal z utripom ce­ lotnega obrata.« Danes šteje njihov DS 17 članov, od tega 3 delavke in 4 mla­ dince. Trenutno zaposluje obrat 130 de­ lavcev, do 1961. leta pa nameravajo zaposliti 250 ljudi. Težko vprašanje so pa stanovanja, zato primanjkuje tehnič­ nega kadra, saj se direktor in skoraj celotni vodilni kader vozi na delo iz Celja, Rog. Slatine, Pristave. Vse spremembe v samem sestavu de­ lovne sile in uveljavljanju nekvaliñci- rane delovne sile so korenito vplivale poleg drugega tudi na proizvodnjo. Ce­ lo sam postopek pri delu se je spreme­ nil. Prešli so od toge obrtne na serijsko proizvodnjo, pri čemer se je izboljšala kakovost in dvignila proizvodnja za 10 odstotkov. Surovino slednjič le dobi­ vajo iz Obsotelja, kar jim je letos Gozdno gospodarstvo Celje prvič odo­ brilo. Prav smešno in, dejali i lahko, gospodarsko škodljivo je bilo, da so iz postaje Mestinje letno odvažali tisoč kubikov lesa, ki bi ga rabila lesna in­ dustrija v Mestinju, a je morala naku­ povali les v Bosni ali pa celo istega od prodajne mreže ter ga voziti nazaj na Mestinje za lastne potrebe. Končno je to rešeno in se bo prav gotovo poznalo ipri samem obratnem prometu. Danes raste v mestinjski kotlinici zdrav kolektiv. Z večerno gimnazijo, ki jo nameravajo imeti pozimi, se boäo usposabljali delavci. Letos je 12 mla­ dincev ofiiravilo tudi šoferski tečaj. Po­ manjkljivo pa je, da na Mestinju, ki je precejšen kraj, ni niti osnovne šole ter je do najbližje šole uro hoda. Pesem industrijskih strojev se na Mestinju preliva z melodijo oranic in pašnikov, žage pojo in ljudje pojo. Sotelski Pred odkritjem spominske ploSče PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE Aktiv Zveze borcev Tovarne emajli­ rane posode in Krajevni odbor ZB Ga­ ber j e bosta skupno odkrila v novem upravnem poslopju na dan 29. junija t. 1. spominsko ploščo vsem, ki so bili za­ posleni v tovarni, pa so padli kot borci NOV ali kot žrtve fašizma. Aktiv ZB v tovarni je prejel doslej imena padlih borcev in žrtev fašizma: Štefan Grabar, Rudolf Primožič, Kon­ rad Hladin, Anton Kušar, Ivan Horvat, Jera Koprivšek, Karel Koprivšek, Jože Bencina, Ljudmila Sorčan, Franc Vrane, Bogdan Štefe, Alojz Skofea, Edvard Viš- nar, Edvard Golob, Franc Mihler, Fran­ čiška Rupnik, Alojz Hmelina, Vlado Mlakar, Edvard Lokovšek, Viktor Ke- zoderc, Viktor Okom, Tone Kos, Anton Šmerc, Stanko Žabkar, Vili Grobelnik, Milan Marošek, Slavko Kramar, Maks Leskovšek, Silvester Bračko, Anton Ma- rolt, Štefan Romih, Karel Stante, Viktor Šarlah, Edvard Leskovšek, Jože Cret- nik, Franc Okorn, Matija Flaninšek, Rudolf Znidarič, Ivan Virant, Rajko Krcsnik in Ivan Rupnik. Ker je možno, da Aktiv ZB ni prejel podatkov vseh, ki so bili v Tovarni emajlirane posode zaposleni in so padli med vojno, bili ustreljeni kot talci ali umrli v taboriščih, ponovno prosi svoj­ ce, naj mu zanesljivo javijo imena in vse ostale podatke najkasneje do 1. ju­ nija t. 1. Ce bi bil med padlimi borci in žrtva­ mi fašizma kdo, ki nima svojcev, naj store svojo patriotično dolžnost njegovi znanci. Marmornata plošča, v katero bodo vklesana imena vseh, ki so darovali svoja življenja, naj bo priča poznim ro­ dovom, koliko žrtev je daroval kolek­ tiv Tovarne emajlirane posode za svo­ bodo in lepše življenje delavsikega raz­ reda. Več pozornosti domačim gostom in še liaj Vse kaže, kakor da je naval letošnjih vročih dni prišel prezgodaj ali vsaj ne­ pričakovano. To velja manj za ljudi in bolj za večino gostinskih podjetij v Ce­ lju, ki so se šele ob tem času spomnila, da bi uredila svoje vrtove. Vzroki za to so lahko in verjetno tudi so objektiv­ nega izvora, vendar ni dvoma, da bi se lahko z njimi spoprijeli prej in tako pravočasno odpravili nepotrebno gnečo in znojenje za šanki in v ostalih prosto­ rih sploh. Toda — po toči zvoniti je prepozno, pred točo pa — bodo rekla morda gostinska podjetja — prezgodaj; vreme in vremenske napovedi so pač stvar vremenoslovcev in kdo, ki ni vre- menoslovec, bi mogel predvideti že za prvo polovico maja vročino, kakršna je bila! Kolodvorska restavracija je prva rešila to vprašanje in uredila svoj sim­ patični prostor na prostem; za njo Oj­ strica, in čeprav sta oba vrtova izpo­ stavljena prahu, sta bila v teh dneh zasedena bolj kakor soparne in zatohle sobane kake Majolke. Da, soparne in zatohle sobane celjskih gostinskih obra­ tov s slabo ventilacijo. Toda za zdaj ventilatorji niso bistvenega ххзтепа, saj ne bi bilo mogoče reči, koliko bi jih v kakem lokalu bilo potrebnih in kako bi morali biti razmeščeni, da bi lahko ohranjali nenehno ravnotežje med so­ parno zatohlostjo in svežim zrakom. Na vrsti je vse bolj delikatno vprašanje, Ahilova peta našega gostinstva, in sicer POSTREŽBA Zdaj, ko smo že stopili čez prag nove turistične sezone, ne bi bilo odveč po­ svetiti nekaj .pozornosti vprašanju, ki se nanaša na domače goste na sploh in na inozemske še posebej in ki tvori navse­ zadnje celotno gostinsko zgradbo, to je, vprašanje odnosa gostinskega osebja do svoje okolice. Ta odnos ni najboljši in tudi ne dovolj dober. Ponekod prav mla- hav in apatičen. (Na primer v МајоШ, kjer vas kakšna natakarica celo za šan­ kom pusti čakati, medtem ko se na dru­ gem koncu pogovarja s kakim gostom- znancem; ali pri Belem volu in v go­ stilni pod Skalno kletjo, kjer ta mlaha­ vost včasih komajda še najde primere.) Vsekakor nič novega, nič posebnega — za tiste, ki imajo dovolj prostega časa, da ga lahko zapravljajo in jim je vse­ eno, kako. Tu namreč lahko čakate, ko­ likor se vam zljubi, gledate okrog se­ be, se kratkočasite ali dolgočasite, .pred­ vsem pa ste lahko brez skrbi, da bi vas — preden ste se dodobra odpočili — ikdo zmotil s kakšnim vprašanjem, po kaj ste prišli. Druga stran medalje je malce bolj bleščeča in kaže slovansko in slovensko gostoljubnost. O njej je bilo že toliko napisanega, da se zdi škoda besed in časa. Tu gre za turiste boljše sorte, ka­ kor, »made in Germany, in America, in Schweiz« ali kje drugje. Samo, da so tuji, in plemenitost višje vrste je s tem na dlani. Človeku pa, ki goji enaka ču­ stva do vseh ljudi pod soncem — ne glede na njihovo nacionalno poreklo in socialni izvor — se vsiljuje vprašanje, čemu bi bili ti gosti imenitnejši od do­ mačih. Ali morda zarto, ker so povečini, ne da bi jih s tem hotel žaliti, bolj ome­ jeni, ali ker je naš dinar iz inozemske roke več vreden? Kdove. Taka preti­ rana in povrhu še zlagana ipozomost po­ stavlja v slabo luč vse tiste, ki se je poslužujejo, da bi z njo nadomestili po­ manjkanje občega gostinskega takta. Združitev obeh skrajnosti v nekaj tret­ jega, s čimer bi bil volk sit in koza cela, bi bila gotovo najboljša in najumnejša rešitev, toda to že presega okvirje tipo­ grafskih znakov. ŠE BESEDA, DVE O HIGIENI O umazanih tleh in prtih, o umazanih kozarcih in naposled o umazanih rokah, ki strežejo z obloženimi zemljami in ta­ ko dalje. Razumljivo je, da so lokali javne ustanove in da jim vsakodnevni promet onemogoča, da bi bile čiste. To­ da če že ni mogoče, da bi bile popolno­ ma čiste, bi bile lahko čiste vsaj delno. Umazani ali slabo pomiti kozarci, ki iz njih pijejo ljudje najrazličnejših zdrav­ stvenih trdnosti, so nedvomno lahko le­ glo najrazličnejših okužb. Po tej logiki bi jih bilo treba seveda prekuhavati, ne, človek se zadovolji s čistim kozarcem, narobe pa je ob mastnem kozarcu vsaka pripomba odveč. Tega pa ne gre razu­ meti kot pretiravanje, pač pa kot dej­ stvo, ki je v katerem koli lokalu navzo­ če vsaj petkrat na dan. Tako se zdi od­ več govoriti tudi o rokah, ki bi jih za­ radi preprostih higienskih ukreix)V lah­ ko nadomestili z za to narejenimi in­ strumenti. (Kakor na primer v slaščičar­ nami!) IN O CIGARETAH Razen tega, da lahko cigarete kupu­ jemo v trafikah, jih, kakor je znano, lahko kupimo tudi v gostilnah, restav­ racijah ali v kavarni. Toda tu lahko do­ bite dve, tri vrste Morave, dve vrsti Ze­ te in nič drugega. Vsaj v restavraciji Evrope, ki je, kot kaže, lokal boljše vr­ ste, pa bi lahko imeli na zalogi še kaj drugega; cigarete so namreč vezane na navado in trafike so ob osmih zaprte. dhr LETNI OBRAČUN SZDL V KONJIŠKI OBCINI Dobro delo organizacij - več članstva Minulo nedeljo je bila v Slov. Konjicah redna letna konferenca odboi'a SZDL za konjiško občino. Že v poročilih, pa tudi v sami razpravi so prišla v ospredje zlasti tista politična in gospodarska vprašanja, ki so za to področje najbolj aktualna. To pa so razvoj delavskega in družbe­ nega upravljanja v podjetjih, pri občini in drugih organih, dalje je bilo več dobrih predlogov glede razvoja kmetijstva, iispešnejšega delovanja mladine in razširitve članstva SZDL. PREMALO ČLANOV V ORGANIZA­ CIJI SZDL Okoli 50 izvoljenih delegatov, ki so zastopali 21 krajevnih odborov s 5170 člani, so se konference udeležili še re­ publiški ljudski poslanec konjiške ob­ čine, tov. Riko Jerman ter predstavniki raznih organizacij in društev. Obširno poročilo o delu v lanskem letu, ki ga je podal tov. Jedlovčnik iz Zreč, je pokaza­ lo na dobre, pa tudi na slabe strani de­ la. Med slednje spada predvsem dejstvo, da je v občini nekoliko manj kot polo­ vica volivcev vključenih v organizacijo SZDL. Pri tem jednjaci Jernej pri Ločah, kjer je le 13% vseh volivcev v SZDL. Preseneča tudi to, da so v tem oziru precej na slabem še nekateri pohorski predeli kot na pr. Skomarje, Gorenje, Loška gora, dosti bolje pa ni v Stranicah, v Vitanju in Resniku. Ve­ čina teh krajev, zlasti v okolici Zreč, pa običajno dokaj uspešno prednjači pri vseh političnih akcijah, kar se je še po­ sebej videlo pri volitvah. Glavni vzrok za tako nizko članstvo je predvsem v nedelavnosti odborov. Tako so v Dobro­ vi pri Zrečah vsi volivci vključeni v SZDL, prav tako pa so zelo dobri še v Skalcah, Rađani va&i, Zrečah in v Slov. Konjicah. K tako uspešnemu pri­ dobivanju članstva seveda v prvi vrsti pripomorejo dobro delovanje odbora, redni sestanki in pojasnjevanje tekočih nalog in pritegovanje ljudi k različnim akcijam. 900 VOLIVCEV V ORGANIH UPRAVLJANJA Ocena dela organov upravljanja je pokazala, da v njih deluje okoli 900 vo­ livcev, počenši od ljudskega odbora, njegovih svetov pa preko DS in UO podjetij do šolskih odborov in hišnih svetov. V tem pa še' niso zajeti odbori društev in organizacij, ki jih je približ­ no prav toliko. Že to pove, da je slaba petina volivcev vključena v neposredno upravljanje gospodarstva, pri usmerja­ nju političnega dela in seveda tudi pri reševanju vsakodnevnih konkretnih nalog. KRAJEVNI ODBORI DOBRO DELAJO Dokaj dobro so se v svoje delo vži­ veli krajevni od>bori, ki jLh je v občini 12. Z dotacijo občine ter z delom, mate­ rialom in drugimi oblikami so ti uspeli urediti mairsikatero potrebno 'krajevno nalogo kot n. pr. popravilo cest, ureja­ nja krajev, vzdrževanje komimalnih naprav itd. Tudi šolski od^bori so v ve­ čini primerov že upvravičili svoj obstoj, posebno tam, kjer so znali za delo mo­ bilizirati širši krog volivcev in niso ča­ kali le na iKjmoč od drugod. Taki pri­ meri so bili v Ločah, Vitanju in na Stranicah. IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Delavski sveti v občini, v katerih je vključeno samo v večjih podjetjih, kjer so ti voljeni, okoli 150 delavcev, so ve­ čino svojih nalog zadovoljivo opravljali, vendar pa nekatere pomanjkljivosti ka­ žejo, da bo morda bolj kot dosedaj po­ trebno skrbeti za splošno izobraževanje njihovih članov preko krajših seminar­ jev, predavanj, diskusijskih večerov in drugih primernih oblik. STROKOVNO DELO NI MOC LOCiTI OD POLITIČNEGA Važna naloga organizacij SZDL je v nadaljnjem razvoju kmetijstva. Načrt razvoja te gospodarske panoge, ki ima posebno v nižinskih legah vse pogoje za nadaljnjo krepitev, ne bo mogoče iz­ vesti le s strokovnim delom, kajti stro­ kovnega dela ni mogoče ločiti od poli­ tičnega, 2¿lasti pa še po kmetih na vasi, ki še tu in tam vedno gledajo z neza­ upanjem na nove stvari. Pravilno po- jasnjevajnje, da lahko to njim le koristi, je prav toliko vredno kot strokovno predavanje, kako in na kakšen način naj k temu pristopijo. L, V. Prizor I jarjevanja po celjskih ulicah v preteklem tedna