TRST, torek 16. julija 1957 Leto XIII . Št. 168 (3703) PRIMORSKI DHEVMIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II nad. — TELEFON 93-8D8 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za v*ak ram višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vaak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdata založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Po zasedanju glavnega odbora Krščanske demokracije Pod videzom formalne enotnosti tudi razcepljenost v večinski stranki Pokazalo se je, da med drugimi ne odobravajo Fanfanijeve politike njegov namestnik Rumor ter ministri Taviani, Moro in Colombo, ki so bili vedno proti odprtju na levo (Od našega dopisnika! RIM, 15. — Zasedanje glavnega odbora KD se je vključilo tako, da se vsaj na zunaj kaže enotnost •tranke. Ob zaključni resoluciji ni moglo priti do ka-:ih znakov nesoglasja, ker je bila resolucija tako splošna, da so lahko vsi glasovali zanjo. Drugače pa j« bilo pri glasovanju o vključitvi predstavnikov manjšinskih struj v vodstvo stranke. Tukaj pa se je pokazal prelom v struji demokratične iniciative, kjer je večja skupina oddala bele glasovnice ter tako očitno pokazala, da ne soglaša i. Fanfanijem. To dejstvo bo gotovo imelo še posledice v notranjosti stranke. Saj se je še bolj poudarjeno pojavila razcepljenost duhov in teženj v večinski struji prav v trenutku, ko se je zdelo, da je ta razcepljenost likvidirana. S tem se je pokazalo, da iniciativistom ni prav nič do tega, da bi moTali s kom drugim deliti tiste položaje, na katerih se odloča o izvolitvi posameznih parlamentarcev. Lahko bi šlo le za razumljivo ljubosumnost po oblasti, vendar pa je upravičena domneva, da ima stvar tudi politično podlago, ki jo je moč povezati z manevrom, ki ga je poskušal svoj čas Fan-fani, da bi se otresel svojega namestnika Rumorja na ta način, da bi mu dal ministrski stolček. Takrat je Rumor odklonil vabilo, da bi sprejel ministrstvo, in danes je s svojo belo glasovnico povedal, da je proti razširitvi vodstva stranke. Med tistim:, ki ne soglašajo v tem vprašanju s Fanfanijem. so tudi ministri Taviani, Moro, Colombo, podtajnik Zaccagnini m drugi. Zdi se, da se nesoglasje s Fanfanijem nanaša tudi na možnost odprtja proti socialistom ali sploh proti socialistični združitvi, ki jo je o-menil Fanfani v svojem uvodnem poročilu. Perspektiva mo. rebitnega sodelovanja med demokristjani in socialisti gotovo ne more biti posebno všeč tisti ministrski skupini, ki je bila tako v štiristrankarski kot v Zolijevi vladi vedno odločno na stališču odkritega ((preloma z levico«. Ce bi torej prišlo do sodelovanja s socialisti, bi bili pač ti ljudje prvi, ki bi morali dati ministrskim stolčkom slovo. Kaj in kako bo s socialistično združitvijo, pa bo ostalo nejasno še vsaj do socialdemokratskega kongresa. Mogoče bo ta kongres onemogočil skupinico nepoboljšljivih kolaboracionistov za vsako ceno. Spretnost Fanfanija se je pokazala prav v tem, da se je pred javnim mnenjem pokazal kot nekak pokrovitelj združitve, seveda posebne vrste združitve, ki bi pravzaprav dovedla do razširitve de-mokristjanskega vplivnega področja ter popolnoma izolirala skrajno levico. Istočasno pa je znal Fanfani tudi podkrepiti upanje integrali-stov, ki hočejo doseči pri prihodnjih volitvah absolutno večino. Kritizirali so ga pristaši štiristrankarske koalicije, vendar njih kritike nimajo posebne teže, kajti ugled kakega Scelbe ali pa tudi Segnija je propadel s tem, ko je propadla ne samo njihova vlada temveč tudi formula, na katero so se opirali. V poslanski zbornici se je nadaljevala debata o proračunu ministrstva za delo. Socialist Foa je zahteval zakonski poseg za podporo pogodbene moči delavcev z juridičnim priznanjem te pogodbene moči. Tak poseg je že pokazal v drugih časin m drugih deželah svojo pozitivno učinkovitost. Foa je dejal, da v tem ne vidi nikakega nasprot-stva med avtonomijo sindikata in obrambo pogodbene moči delavcev. Novi proizvodni postopki težijo objektivno k izoliranju delavcev od njiho- [ vih sindikatov in k vedno večji vključitvi delavcev v podjetje. Ta odmik predstavlja negativen pojav slabitve sindikata in njegove pogodbene moči. Poseg javnih o-blasti in zlasti ministrstva za delo v korist sindikatov postaja zato vedno bolj potreben in ne rani ne sindikalne avtonomije in ne zavesti. Sindikalna enotnost se sedaj lahko doseže še samo z veljavnostjo pogodb, ki so jih sklenili sindikati, nasproti vsem. Nato je Foa pozval ministrstvo, naj zavzame stališče glede usode delavcev spričo tehničnega razvoja, kajti vlada ne more biti ob tako težkem vprašanju brezbrižna in brezčutna. A. P. letalska nesreča 68 mrtvih HAAG, 15. — Holandska letalska družba KLM sporoča, da je neko njeno letalo tipa «Constellation» z 59 potniki in 9 člani posadke strmoglavilo v morje okrog 170 km jugovzhodno od Biaka v holandski Novi Gvineji. Letajo je padlo v morje kmalu p» vzletu. Podrobnosti niso znane, vendar domnevajo, da ni nihče ostal pri življenju, Nevihte Iz Torina, Verone, Cremone, Bielle, Lodija, Milana, Genove, Parme, Bologne in od drugod poročajo o hudih nevihtah in neurjih, grmenju in bliskanju. Pri Milanu je strela udarila v električne železniške žice in prekinila promet za eno uro. Prav tako je bil zaradi strele prekinjen promet med Milanom in Genovo. Blizu Parme je padala toča velika kot pomaranče, težka do 150 gramov. Skoda je velika zlasti na koruzi, trtah in paradižniku. Toča je razbila streho neke tovarne pokrite z etemitom. Samokritika kitajskih ministrov Kongres katoličanov LR Kitajske Oster odgovor pomočnika zunanjega ministra Fosterju Dullesu . Tudi osebnost Maocetunga zapletena v politično polemiko PEKING, 15. — Danes se je končalo četrto zasedanje parlamenta LR Kitajske — kitajskega ljudskega kongresa. Kongres je odobril: poročilo predsednika vlade Cuenlaja o delovanju vlade, podobno poročilo •podpredsednikov vlade Li Sien Jena in Po Ji P°a ter poročilo predsednika vlade o Pogajanjih med LR Kitajsko in Burmo glede ureditve obmejnih vprašanj. Na zadnji seji zasedanja je kongres sklenil, da bodo odslej vse zločine za katere je predvidena smrtna kazen, posiali v pregled vrhovnemu sodišču, ki bo smrtne obsodbe potrdilo ali pa zavrglo. Kongres je končno odobril delovanje sodnih in policijskih organov, hkrati pa je poudaril nujnost, da se v pilhodnosti posveti večja zaščita pravicam posameznika. Ob začetku današnje seje so posiancem razdelili izjave s priznanji in samokritikami treh ministrov: Lo Lung Cija, ministra za lesno industrijo Čuan Po Cuana, ministra za Promet in Cang Naj Sia ministra za prehrano. V izjavan Priznavajo ministri svoje napake. Minister za lesno industrijo pravi med drugim, da je ogovarjal partijo, čeprav jc 2. njim dobro ravnala, da je bil zastrupljen zaradi citanja angleških in ameriških revij ter da je zaradi tega napačno analiziral in razumel mednarodni položaj ter da je nastopal sporazumno s Cang “o Cunom pri oviranju združevanja Komunistične partije z Demokratično zvezo. Večji del svojih napak pripisuje d®istY.".' £a je bil vzgojen v Veliki Britaniji m v ZDA. Minister za prehrano pa priznava le nekatere manjše napake ((mišljenja in teorije«, odločno pa zanika, da se je povezal z Lo Lung Cijem in Cang Po Cu-n°m, Cang Po Cun pa prizna-''a> da je predlagal ustanovitev «političnega sveta«, ki naj m »okrepil demokratične stran-,** ter da se je pri tem posluževal politične posvetovalne konference kitajskega ljudstva, priznava dalje, da se Je P°' Jjezal s Lo Lung Cijem in tu-z bivšim urednikom dnev-?”ka «Kuangming Daily», 1® Prejšnjo soboto podal ust-n° samokritiko pred kongresom. Nato je na današnji seji pomočnik zunanjega ministra Hai. Fu polemiziral z d n jim govorom Fosterja oiiesa in ga obtožil, da vodi napadalno in spletkarsko po-"’ko ne samo na Formozi, temveč tudi v Tibetu in v notranjosti Kitajske. Izjavil je, da slonijo vsi upi Dullesa na protikomunističnem delovanju desničarskih elementov kitajske buržoazije, ki jo hvali, da je «zelo hrabra«. Nato je vpra. šal Cang Han Fuja: Ali vam to ne zadostuje, da odprete oči? Po eni strani ste naletel: na odločen odpor ljudskih množic, po drugi strani pa vas podpira Foster Dul les. Mar ni to dovolj, da vam razžene sle-heren dvom?« Pomočnik ministra je končno dejai, da LR Kitajska nikakor ne išče priznanja ZDA. Dejal je: «Nepn-znanje nikakor ne ovira, da bi naša država živela, se razvijala m da bi imela vedno širše odnose z vsemi drugimi državami sveta.« Glavni tajnik kitajskega zavoda za odnose z inozemstvom Vu Mao Tung pa je med drugim dejal: Tudi osebo predsednika Maocetunga so desničarski revizionisti bedno obrekovali.« Povedal je, da je Ceng Ming Cu izjavil, da je Maocetung istočasno nemški Bismark in japonski Lo Hira Burni Hito (japonski predsednik vlade pod vlado cesarja Meiji, ki so ga imenovali ((železni človek«). Politični opazovalci pripominjajo, da se je dame! zgodilo prvič, da je v politične polemike zapletena tudi osebnost Maocetunga. Doslej se namreč to m dogajalo. Kongres je začel z zasedanjem 26'. junija in na njem je govorilo 408 poslancev iz raznih kitajskih pokrajin. Volitve za nov ljudski kongres (parlament) bodo — kot določa ustava — do 15. julija prihodnjega leta. Sedanji kongres je bil izvoljen leta 1954. Tudi prihodnji kongres bo štel tako kot sedanji 1226 poslancev. Danes se je začel v Pekingu kongres kitajskih katoličanov, ki bo trajal ves teden. Namen kongresa je ustanovitev katoliškega združenja na podobni način kot so si ga u-stanovili kitajski protestanti. Pred kongresom so bili v zadnjih tednih sestanki posameznih odborov, na katerih so razpravljali o obliki bodočega združenja in o najvažnejših vprašanjih kitajskih rimokato-likov. Škof Paul Van Den Cen in Nankinga je predsednik kongresa, poleg njega pa je navzočih še deset visokih cerkvenih dostojanstvenikov, me I katerimi generalni vikarij za Kitajsko nadškof Te Sou C:. Delegati predstavljajo 241 ka- toliških organizacij v LR Kitajski. Kot poroča dopisnik AFP je prenehala izhajati revija ((Diskusije«, Ki je bila ustanovljena letos v aprilu z namenom, da razvija diskusijo med znanstveniki .n izobraženci sploh. Revija ne bo izhajala tri mesece. Pravijo, da je ukrep v zvezi z čiščenjem ((desničarskih revizionistov«. Pri Veroni pa so rakete proti toči razpršile oblake, ki so grozili s točo. Pri tem pa se je zgodila nesreča: neka raketa je zažgala skladišče lesa. Pri Cremoni je toča skoro popolnoma uničila pridelek koruze. Iz okolice Lodija poročajo o hudem grmenju in strelah in o zanimivem primeru strele, ki se je našalila z nekim nočnim čuvajem na postelji, ki jo je strela zažgala; čuvaj pa je ostal živ in prestrašen zbežal na dež. Sredi razgovorov o razorožitvi Še ena atomska eksplozija Prihodnji poizkus z atomsko bombo v ZDA napovedujejo že za 18. julij LAS VBGAS, 15. — Atomska bomba »Diablo« je eksplodirala danes ob 12.30. Opazovalci so eksplozijo opisali kot »najbolj sugestivno«, kar so jih doslej videli. «Gota» dima je bila obdana z vijoličastim sijem izredne svetlobe; «noga» pa ni bila ravna, temveč se je širila proti tlom. Ko je dospel do višine 7.500 metrov, se je dim začel pomikati proti zahodu. Bomba je bila nameščena vrh jeklenega stolpa, ki je bil visok 150 metrov. Skupina tehnikov je bila med eksplozijo v nekem zaklonišču, oddaljenem komaj nekaj sto metrov, medtem ko je iz razdalje okrog 24 km eksplozijo valcev in časnikarjev. Ti so povedali, da so po detonaciji občutili tudi lahek sunek. Neki predstavnik komisije za a-tomsko energijo je dejal, da ne bo radioaktivnega dežja razen na omejenem področju poskusa. Eksplozivna moč a-tomske bombe je bila enaka 15 do 20 kilotonam. (Ena kilotona ima moč 1.000 ton tri-nitrola.) Današnji poskus je bil sedmi v tej vrsti ter 52. od dosedanjih poskusov v ZDA. Prihodnji poizkus bo verjetno 18. julija. Eksplozija bombe «Diablo» bi morala biti že 28. junija. Toda takrat poskus ni uspel in pet znanstvenikov je tve- opazovalo okrog 500 ameriških galo življenje, da so bombi in kanadskih vojaških opazo-I odvzeli prižigalnik. Zadnji dan obiska H. in B. v CSR Hruščev je ne s P°gajanj1 Ponovno je poudaril izboljšanje odnosov z Jugoslaviji* obljubil vladi CSlt poinoč v živežu /vinskih pogajanj med Moskvo in Bonnom in Pred začetkom trgo. PRAGA, 15. — Sovjetska voditelja Bulganin in Hruščev sta danes ločeno obiskala nekatere predele Češke, jutri pa bo obisk zaključen. Hruščev je odšel v Pilsen kakih 100 km od prestolnice, kjer je obiskal Škodove tovarne, Hruščev pa v Most na severozahodni meji ČSR. Hruščev je na Trgu republike govoril ve- liki množici poslušalcev da sta z Bulganinom vodila s češkoslovaškimi voditelji plodne razgovore in da ni med njimi nobenih spornih točk ter izrazil željo, da bi jih, «če bog da«, tudi v prihodnosti ne bilo. Posebej je poudaril, da ni bilo sporov ne v teoriji ne v praksi. Rekel je, da so čez sto tisoč — in dejal, iiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii Nobenega napredka na včerajšnji seji razoroževalcev Zorin vztraja na prekinitvi poskusov ne glede na druge razorožitvene ukrepe Tudi glede prepovedi atomskih bomb in uporabe jedrskega orožja se ne strinja popolnoma s Stassenom, ki nima le opravka z nestrpnostjo Zorina, temveč tudi zahodnih zaveznikov LONDON, 15. — Današnja seja pododbora za razorožitev, ki so ji pripisovali veliko važnost, se je začela ob 15. in je trajala dve uri. Prihodnja seja bo pojutrišnjem, v sredo. Sovjetski delegat Valerijan Zorin je danes ponovno kritiziral Stassenove predloge. Dejal je, da je Stassen predložil «preveč enostaven izvleček« ameriškega stališča, kajti formula petih točk «nikakor ne izraža pravega stališča vlade ZDA in ustvarja zmedo tako, da postaj'a ocena ameriškega stališča še težja«. Zorin je dejal, da so Stassenovi predlogi podvrženi raznim pogojem, ki zadevajo inšpekcijo, nadzorstvo itd., kar pa se tiče prekinitve atomskih poskusov, je ta prekinitev povezana za Američane s sporazumi, ki se tičejo drugih odsekov razorožitve, znižanja oborožitve in zmanjšanja klasičnega orožja ter prekinitve proizvodnje atomskega materiala, vse pa je podrejeno obširnemu sistemu nadzorstva. «Kot je znano, predlaga ZSSR, je dejal Zorin, enostavno prekinitev poskusov za dobo dveh ali treh let, pri čemer se razume, da je prekinitev povezama samo z mednarodnim nadzorstvom«. Glede prenehanja izdelave atomskih bomb je Zorin dejal, da ZDA nikakor ne predlagajo tega prenehanja, kajti po njihovem načrtu, bi se izdelava lahko nadaljevala z uporabo atomskega materiala, ki je že na razpolago. ZSSR pa predlaga, naj bi se s proizvodnjo atomskih bomb popolnoma prenehalo ne glede na uporabljen material, in nato naj bi se začelo s prepovedjo atomskih bomb in z uničevanjem zalog. Zorin je dalje dejal, da so ZDA kategorično odklonile odpravo atomskih in vodikovih bomb in so se omejile na predlog, s katerim bi se postopoma uporabllal atomski material v druge svrhe s tem, da bi se uporabil končno za miroljubne namene. Nasprotno pa je ZSSR mnenja, da je treba popolnoma izločiti jedrsko orožje in ves material uporabiti v miroljubne ' namene, za gradnjo atomskih central, za atomska prometna sredstva itd. Glede vprašanja prepovedi uporabe jedrskega orožja v napadalne namene je Zorin pripomnil, da bi bili Američani pripravljeni prevzeti takšno obvezo, toda s pridržkom, ki bi jim dovolil, da se svobodno poslužujejo jedrskega orožja z izgovorom, da gre za o-brambo. Končno je Zorin dejal, da se strinja s Stassenom samo v eni točki: glede nujnosti, da se nadaljujejo napori za dosego splošnega razorožitvene-ga sporazuma, ki naj bi sledil delnemu sporazumu. Zorin se je vprašal: «Kako moremo predlagati kompromis, če ne zajamemo vprašanja v celoti?« Stassen je odgovoril Zori-nu, da se strinja glede čim hitrejšega postopka. «Vse naše države potrebujejo več let za izdelavo načrtov in za Vprašanje Cipra zopet v ospredju Medtem ko o Cipru razpravljajo v poslanski zbornici, je grška vlada zahtevala vpis tega vprašanja na dnevni red zasedanja glavne skupščine OZN Ponovne britanske okrutnosti na otoku im .................................... Britanske čete so danes razpršile množico mladih Ciprčanov, ki so sredi Nikozije po dolgem času priredili prvo demonstracijo. Demonstracija je v zvezi z debato o ciprskem vprašanju v britanski poslaniki zbornici kakor tudi v zvezi z najavljeno predložitvijo ciprskega vprašanja glavni skupščini OZN ter z začetkom gladovne stovke zaprtih Ciprčanov. V neki vasi v severovzhodnem delu Cipra je bila v soboto zopet uvedena policijska ura, ker prebivalci niso hoteli zbrisati na cestah rapi-sov »Makarios se mora vrniti«, ((Izpustite zapornike« in drugih podobnih napisov. Vsi moški od 12. do 40. leta so bili zaprti v nekem ograjenem prostoru ter so morali stati do večera z dvignjenimi rokami na soncu brez jedi in pijače. Ciprski guverner Harding, ki je šel v torek v bolnišnico zaradi vnetja mandlejnov, je sedaj »na okrevanju«. Zaradi njegove bolezni so bili prekinjeni razgovori o Cipru. Grški veleposlanik v ZDA, ki se trenutno nahaja v Atenah, je zanikal vesti, ki so se pojavile danes zvečer v britanskem tisk, po katerih naj bi ga državno tajništvo obvestilo, da bi bile ZDA naklonjene ustanovitvi neodvisnega Cipra, če bi se le Grčija odrekla svojim zahtevam po «enosis», t. j. združitvi z Grčijo. ATENE, 15. — Grška vlada je danes objavila pismo, ki ga je poslala generalnemu tajniku OZN in s katerim je zahtevala, da se vprašanje Cipra vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. Grška zahteva ima dve točki, ki sta na kratko izraženi v besedah; 1. Pod zaščito OZN naj se uveljavi načelo enakosti pravic in načelo pravice narodov, da odločajo sami o sebi; 2. kršitev človeških pravic in okrutnosti angleške kolonialne uprave na škodo Ciprčanov. Pismo grške vlade se sklicuje na dejstvo, da Velika Britanija ni izvršila odločitev zadnjega zasedanja glavne skupščine OZN ter najavlja, da bo pravočasno poslala noto s podrobnostmi, V britanskem parlamentu pa se je danes popoldne pričela debata o položaju na Cipru. Glavna teža debate je bila v govoru bivšega laburističnega ministra in glavnega laburističnega besednika v kolonialnih zadevah Jamesa Callagha-na. Najprej je napadel vlado zaradi njene negibnosti v vprašanju Cipra, nato pa se je izrekel odločno proti vsaki razdelitvi otoka ter zahteval zamenjavo maršala Hardinga, Končno je še pozval vlado, naj se ne vda turškemu ve- tu; rekel je, da mora poli-1 brez procesa tika, ki se opira le na ohranitev angleško - turških odnosov, samo propasti. Državni podtajnik za kolonije Profumo je izjavil, da vlada ne more dati politične izjave o Cipru. Govoreč o razdelitvi otoka je dejal, da ta domneva ne more biti izločena, čeprav ne predstavlja najboljše rešitve. Odbil je laburistični predlog za ustanovitev komisije, ki naj vodi preiskavo o grozovitostih, katerih žrtve so bili ciprski patriotje, ki so zaprti. Profumo je dejal, da je britanska vlada še naprej pripravljena razpravljali z grškimi in turškimi predstavniki o Radciif-fovih predlogih. Toda dokler se bo nadškof Makarios kazal nepopustljiv, bo takšna konferenca nemogoča. Poslanska zbornica je nato pri glasovanju s 326 giasovi proti 260 odbila laburistično resolucijo, ki kritizira vlado zaradi njene politike na Cipru. Vodja ciprskih Turkov Ku-čuk trdi v nekem članku, da bi »samoodločba, kakor jo hoče nadškof Makarios, brez dvoma povzročila državljansko vojno na Cipru«. Cez 1000 Ciprčanov, ki so zaprti zaradi izrednih zakonov, je danes pričelo gladovno stavko, ki bo trajala 24 ur; tako bodo protestirali pro- . ti temu, da jih imajo zaprte I sklenjenih investicijskih spo Hasan Brkič odpotoval v Moskvo BEOGRAD, 15. — Danes je odpotovala v Moskvo jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi predsednik odbora za zunanjo trgovino Hasan Brkič, ki se bo v Moskvi • sovjetskimi zastopniki raz-govarjala o izpolnitvi prej sklenjenih investicijskih I razumov. gradnjo enega bombnika. Zakaj ne bi mogli razpolagati vsaj z nekaj tedni za izdelavo in podpis novega sporazuma, ki bi jamčil večjo varnost kot pa jo jamči en sam nov bombnik?« Politični opazovalci pripominjajo, da se mora Stassen boriti ne samo z nestrpnostjo sovjetskega delegata, temveč tudi z nestrpnostjo svojih zahodnih zaveznikov. Angleški funkcionarji so n. pr. dali razumeti, da vlada pri njih vedno večji pesimizem glede sklenitve sporazuma po dosedanjih dolgih razgovorih. Pripominjajo tudi, da z današnjo sejo ni bil storjen noben korak naprej. Angleški delegat Allan N oble je ponovno poudarjal zahodne predloge glede jedrskega nadzorstva, Zorin pa je prav tako ponavljal sovjetske predloge. Za razliko od dosedanjih navad, je sovjetska delegacija objavila delno besedilo današnjega Zorinovega govora na konferenci. To delno besedilo pa ne vsebuje Zorinovih opazk, ki jih je napravil na račun zahodnega zavlačevanja. ZJanimivo je. da prav sedaj poročajo iz Washingtona, da bodo med 19. in 28. septembrom največji pomorski manevri šestih držav atlantskega pakta. Sodelovalo bo okrog 30Q pomorskih enot, med njimi tudi atomska podmornica in ameriška križarka, ki je opremljena z radijsko vodenimi izstrelki na velike oddaljenosti. Manevri bodo obsegali morja od Norveške do Sredozemlja. Sodelovalo bo tudi tisoč letal, ki bodo zletela s kopnih letališč ter z letalonosilk. V ta namen bodo zvišali začasno število pomorskih strelcev šeste ameriške sredozemske enote od 1800 na 8000 mož. Manevrom bo poveljeval admiral Jerault Wright, vrhovni atlantski poveljnik in njegov namestnik admiral Robert Ti-rie, poveljnik ameriških pomorskih sil v Atlantskem oceanu. Wright je izjavil, da ladje ne bodo plule blizu sovjetskega ozemlja na Severu in da bo glavno področje manevrov med Norveško in Islandom ter v norveških vodah in v vodah Severnega morja. Zelo uspešna sabotažna akcija alžirskih upornikov ALZIR, 15. Včeraj so alžirski uporniki izvršili doslej mogoče največjo sabotažno akcijo. Pognali so v zrak električno centralo v Laghouatu. Pri tem je nastalo za 800 milijonov lir škode in cela pokrajina je ostala brez vode in elektrike. Laghouat leži 400 kilometrov južno od Alžira. Mogoče je ta sabotažna akcija začetek vrste podobnih akcij v južni Alžiriji. Uporniki so akcijo izvedli tako, da je skupina upornikov napadla francoske vojake na enem koncu mesta ter tako pritegnila nase pozornost celotne posadke, medtem pa je druga močna skupina prodrla do elektrarne. Kako so pravzaprav naredili, da so povzročili eksplozijo, po kateri se je elektrarna sesula v razvaline, ni prav znano. Zdi se. da so v strojnici polih večje količine bencina, pri čemer pa jih je zalotila neka straža, da niso mogli pravočasno zbežati in so tudi sami našli smrt pod razvallpami. Zračni pritisk je porušil tudi nekaj bližnjih hiš. V noči, ki je sledila 14. ju- liju, francoskemu narodnemu prazniku, je prišlo v Parizu do številnih incidentov med francoskimi vojaki ter Sever-noafrikanci. Pri nekem spopadu so bili trije Alžirci ranjeni. Pozneje je policija na 1-stem mestu našla nekega Se-vernoafrikanca nezavestnega. Ko se je v bolnišnici osvestil, je povedal, da so ga napadli in oropali nekateri vojaki. O raznih incidentih poročajo tudi z raznih krajev na podeželju. V francoskih vojaških kro; gih izjavljajo, da so informacije, po katerih naj bi se francoske enote nahajale v Izraelu, plod fantazije. Neki vojaški predstavnik v Izraelu pa je izjavil, da so pretekli torek na izraelski strani uporabljali francoske tanke, ko se Sirci niso hoteli pokoriti ukazu za prenehanje ognja, ki ga je dala komisija OZN. Te tanke so v Izraelu kupili še pred sinajsko vojsko, je dejal omenjeni predstavnik, ki je dostavil, da je mogoče prav navzočnost teh tankov porodila glasove, da se na izraelsko - sirski meji nahajajo francoske čete. se pomenili o bodočnosti socialistične enotnosti s CSR in glede nadaljnje faze graditve socializma v ZSSR. Povedal je, da je v ZSSR ((zajamčena zaloga za ritmično množično proizvodnjo«. »Vi veste, je dejal, kaj pomeni ta izraz. Nič ne pomaga izvršiti mesečni plan v zadnjih dneh meseca ali pa letni plan v decembru, kajti to je škodljivo tako za delavce kakor za stroje.« Govoril je dalje o bodoči koordinaciji sovjetske industrije s češkoslovaško, o nujnosti, da se odpravijo metode preteklosti, da bi se mogla doseči in preseči kapitalistična proizvodnja. Rekel je, da kapitalisti socialističnim deželam nočejo prodajati strateškega materiala, ki pa ga ZSSR ne potrebuje, ker ga proizvaja sama. «Ce bi bila CSR sama, bi jo lahko blokirali, toda to se ne more 'zgoditi niti glede CSR ne ZSSR in vseh ostalih socialističnih držav, kakor tudi ne glede prijateljskih držav, kakršne so Indija, Burma in Indoneziia.« Ko je goyoril o notranjem položaju ZSSR je rekel, da so z uspehom izvršeni načrti glede reorganizacije vodstva industrije. Povedal je, da je več desettisočev uradnikov premeščenih in da opravljajo sedaj mnogo bolj koristna dela v tovarnah. ((Birokrati so se seveda upirali. Toda, kako bi mogel u-radnik, ki sedi za svojo pisalno mizo v Moskvi, pravilno voditi industrijsko produkcijo v Vladivostoku ali na Sa-halinu, to je v deželah, ki so oddaljene od Moskve dvanajst dni in dvanajst noči potovanja?« Kljub temu pa je po tej reformi položaj v. industriji normalen, za kar se je treba zahvaliti razdelitvi države na gospodarska področja, kar bo omogočilo odpraviti stare pomanjkljivosti. Nato je govoril o koeksistenci in ponovno izrazil prepričanje, da bo socializem zmagal, ker lahko omogoči večjo proizvodnost dela. Poudaril je, da morajo socialistične države pripravljati rezerve, ker ne morejo pričakovati pomoči od kapitalistov. Ko je bila ZSSR v prvih letih po revoluciji napadena od štirinajstih držav, med katerimi so bile tudi ZDA, ji je uspelo odbiti vse sovražnike, kljub zaostalosti, lakoti in pustošenju. Nato je obljubil pomoč Češkoslovaški zlasti v živežu. Ko je govoril o zunanji politiki je Hruščev med drugim dejal: ((Američani so na drugi strani 'luiiiimiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiMiiiiiimiHiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiimiiMiiiiiiiiiiHiiiii Za rešitev sueškega vprašanja Naserje pripravljen da se začne pogajati Egipt sprejme tudi odločitve haaškega mednarodnega razsodišča, če se tudi nasprotna stranka obveže, da jih bo spoštovala KAIRO, 15. — Danski list «Extrabladet» objavlja danes intervju z Naserjem. Med drugim je egiptovski predsednik dejal; «Povedali smo že enkrat za vselej, da je Egipt pripravljen predložiti mednarodnemu razsodišču vsako vprašanje, ki se nanaša na Suez. Da pa lahko mi sprejmemo odločitve tega razsodišča, je potrebno, da se tudi druga stranka oh-veže. da jih bo spoštovala.# Potem ko je pozitivno odgovoril na vprašanje, ali bi Egipt sledil zgledu Izraela v primeru, če bi vlada iz Tel Aviva vnaprej obljubila, da se ukloni odločitvam haaškega mednarodnega razsodišča, je Naser spomnil na neko svojo prejšnjo izjavo, v kateri je zatrdil, da je Egipt pripravljen rešiti z arbitražo vsa viseča vprašanja s staro sueško družbo. Na vprašanje ali bi bil Egipt pripravljen sjire-jeti, kolikor zadeva izkoriščanje ter izboljševanje Sueškega prekopa, sodelovanje, ki ne bi kršilo njegove neodvisnosti, je predsednik Naser odgovoril: «Izjavili smo že, da smo pripravljeni pogajati se za sestavo pravilnika ali nekakega kodeksa, ki naj uredi plovbo po Sueškem prekopu. Janšo je da mora organizem, ki sedaj upravlja prekop, skušati, da pride v stik z brodolastniki vsega sveta, da z njimi pretrese vprašanja za bodočnost. Mi smo pripravljeni pogajati se, toda ne Bomo sprejeli tujih vmešavanj v naše zadeve. Ne priznavamo združenja u-porabnikov Sueškega prekopa, toda pripravljeni smo razpravljati z uporabniki samimi.« Kar zadeva nabavo orožja in zlasti sovjetskih podmor- nic, je Naser izjavil: «Lahko rečem samo, da bodo te podmornice uporabljene za o-brambo obal naše dežele. Ne morem pa vam reči niti kje niti kakšno orožjfe bomo mi nabavili v bodočnosti.« Na vprašanje, ali bo v novem egiptovskem parlamentu organizirana politična opozicija, je Naser zopet potrdil željo režima, da se ustvari novo in pošteno politično življenje, ter obenem strah, da bi se dežela razcepila, če bi pri sedanjem stanju egiptovske demokracije bilo dovoljeno večje število strank. Pri ožjih volitvah, ki so se včeraj ponovile v 168 volilnih okrožjih, kjer pri zadnjih volitvah nobeden od kandidatov ni dobil absolutne večine, sta bili izvoljeni dve ženski. Prihodnji teden bodo s tridnevnimi slovesnostmi proslavili peto obletnico revolucije. Tako bo 22. julija otvorjen nov parlament, 23. julija, na «dan vojske«, bo velika vojaška parada v Kairu, 26. julija pa bo obletnica nacionalizacije Sueškega prekopa in ob tej_ priložnosti bo imel Naser važen govor, ki bo posvečen predvsem zunanji politiki. Egiptovska vlada je včeraj sporočila, da se je izročitev letal Saudski Arabiji pričela 5. julija in se bo nadaljevala še ves avgust. Iz uradnega vira pa ni bilo sporočeno, kakšna so izročena letala. E-gipt ima letala angleške izdelave pa tudi sovjetske «Mig». In danes se je po Kairu govorilo. da so bila Saudski Arabiji izročena prav letala «Migr. Saudska Arabija pa je že prejela reakcijska letala tudi iz Amerike na podlagi sporazumov o vzajemni pomoči, meje in mi hočemo, da bodo naše in vaše meje močne. Pozabiti hočemo vojno, toda hočemo tudi, da bi jo pozabili kapitalisti«. O razorožitvi je Hruščev rekel: »Do tega trenutka se stvari v Londonu slabo razvijajo. Pododbor O ZN vrši izmenjavo kosov papirja. Kapitalisti dejansko mislijo. da ni koristno prenehati s hladno vojno, medtem ko mislimo mi narobe. Seveda bi bili tudi kapitalisti za razorožitev če bi imeli od tega dobiček. No, mi mobiliziramo naše sile v prid miru. Mi pravimo kapitalistom: Odpravimo jedrsko orožje in prenehajmo z atomskimi poskusi Toda zdi se, da v ZDA iščejo nekakšno čisto atomsko bombo«. Gtede Jugoslavije je Hruščev rekel: »V preteklosti smo imeli z Jugoslavijo neke spore, toda napeti moramo vse sile, da s to državo zboljšamo odnose tako meddržavne kakor tudi medpartijske. Delati moramo v smislu gesla: Eden za vse in vsi za enega, Nocoj je bil v Pragi na čast gostom v sovjetskem veleposlaništvu velik sprejem, na katerega pa niso povabili nobenega novinarja, kar je predstavnik veleposlaništva še posebej poudaril. Na sprejemu je govoril samo Bulganin, ki je delaj: ((Naši sovražniki imperialisti poskušajo minirati miroljubno pot socialističnega tabora in zato ne opuščajo niti pripravljanja na novo vojno, toda spričo teh spletk so države socialističnega tabora prepričane, da so sile miru močnejše od sil vojne.« Bulganin je poudaril, da bo ZSSR storila vse za zmanjšanje mednarodne napetosti in za jamstvo trajnega miru v svetu. Predsednik vlade CSR Sirnky pa je rekel, da so odnosi med CSR in ZSSR lahko za vzgled vsem državam .sveta. Hruščev pa ni hotel dati nobene izjave. Iz Bonna poročajo, da so-vjcisko velef oiij.-nj'vu v Bva rtu je objavilo v nemščini poseben bilten, ki vsebuje obrazložitev izključitve protipar-tijske skupine iz CK KP SZ. Iz besedila izhaja, da je skupino vodil Molotov. Bilten pa zlasti obtožuje, da je nasprotoval prijateljskim odnošajem med ZSSR in Jugoslavijo, odstranitvi sporov, ki so škodovali obema državama ter da je ustvaril napetost v Jugovzhodni Evropi. Dalje se obtožuje bivši zunanji minister SZ, da je bil nasprotnik miroljubne koeksistence med državami z različnim socialnim ustrojem, da je nasprotoval zmanjšanju mednarodne napetosti in zboljšanju prijateljskih odnosov med ZSSR in drugimi državami sveta. Zaradi tega so v inozemstvu gojili velike upe v to skupino in v spremembo sovjetskega vodstva. Končno se poudarja v biltenu, da bodo ukrepi CK KP SZ koristili ne samo sovjetskemu ljudstvu, temveč vsem narodom sveta, ker omogočajo sovjetski vladi nadaljevanje njene politike miroljubne koeksistence. Lstočasno poročajo iz Bonna, da je vlada ZSSR pristala na sovjetsko - nemška trgovinska pogajanja in na obnovitev konzularnih pravic z 22. julijem t. 1. tako kot je predlagala bonnska vlada. V četrtek bo odpotovala v Moskvo posebna nemško delegacija, ki jo oo vodil veleoslanik Lahr in ki jo bo sestavljalo 26 strokovnjakov iaznih zveznih ministrstev. Delegacijo bo spremljal tudi bonnski veleposlanik v Maskvi Haas. ki se je mudil v zadnjih dneh v Bonnu in se razgovarjal tudi z Adenauerjem. Sovjetsko delegacijo pa bo vodil pomočnilk ministra za zunanjo trgovino Ku-mikin s pomočnikom zunanjega ministra Semponovim, ki ga imajo za enega najboljših strokovnjakov za nemško vpra-nje. Med pogajanji bodo proučili tudi vprašanje nemških državljanov, ki so še vedno 'r ZSSR in sovjetskih državljanov v Zahodni Nemčiji, katerim bonnska vlada ovira povratek. Ko' je znano, je sovjetska vlada že večkrat poudarila. da je na podlagi sporazuma Adenauer-Bulganin iz leta 1955 že vrnila 10.000 nacističnih vojnih zločincev. V sovjetskem veleposlaništvu v Bonnu poudarjajo, da gre za vrnitev v Nemčijo 6000 oseb. Znano je, da je Adtnauerjeva vlada predložila seznam z 8000 imeni nemških državljanov, ki so baje zahtevali povratek v domovino. Sovjetska vlada pa zahteva s svoje strani vrnitev 19.000 sovjetskih državljanov, ki so bili deportirani med vojno v Nemčijo, ali pa živijo tam kot begunci. Predstavnik sovjetskega veleposlaništva je poudaril, da se ti sovjetski državljani bojijo zahtevati vrnitev v domovino zaradi pritiska. ki ga vršijo nanje ameriške organizacije in emigranti. V sovjetskem veleposlaništvu trdijo tudi, da so tisti Nemci, ki so ostali v ZSSR povečini bivši vojni ujetniki, ki so si že pridobili sovjetsko državljanstvo, kajti več kot en milijon in pol bivših nemških državljanov, ki so prišli med vojno v ZSSR, je zaprosilo za sovjetsko državljanstvo, Vrem* včeraj; Najvišia temperatura 28,6, najrvižja 21, zračni tlak 1011,3 stanoviten, vlaga 80 odst., padavine 3,2 mm, morje skoraj mirno, temper, morja 25,3. Vreme danes. Spremenljivo z možnostjo padavin. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 16. julija D. M. Karm. Marja Sonce vzide ob 4.30 In zatone ob 19.51. Dolžina dneva -15.21. Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 9.04. Jutri, SREDA, 17. julija Aleš, Leksej Delegacija sindikata slovenske sole se je vrnila iz Rima 0 zakonski ureditvi slovenske šole bodo v Rimu razpravljali oktobra Delegacija je obiskala številne parlamentarce ter se razgovarjala s predstavniki PSI, KPI, PSDI in KD Tržaški sindikat slovenske šole je sinoči povabil na sestanek zastopnike političnih strank in predstavnike slovenskih listov v Trstu, da jih seznani o delu delegacije sindikata slovenske šole iz Trsta in Gorice, ki se je prejšnji teden mudila v Rimu. Pred poročilom dr. A. Budala in dr. R. Bednarika je predsednik sindikata učitelj Gerdol prikazal položaj od preteklega februarja dalje, ko se je v Rimu mudila prva delegacija slovenskih šolnikov, ki je takratnemu ministru za javno šolstvo sporočila želje in zahteve slovenskega prebivalstva glede zakonske ureditve slovenskih šol v Italiji. Predsednik Gerdol je poudaril, da je minister Rossi delegaciji obljubil, da bo povabil v Rim zastopnika sindikata, vendar do tega vabila ni prišlo zaradi vladne krize, ki je nastopila kmalu zatem. Sindikat je že pred časom določil zastopnika, ki bi predstavljala slovenske šolnike v Rimu in ko se je zvedelo, da je bil zakonski osnutek za slovenske šole v Italiji predložen senatu, je sindikat imel za potrebno, da omenjena predstavnika takoj odpotujeta v Rim in navežeta stike s pristojnimi osebnostmi. Naloga, ki sta jo dobila dr. Budal in dr Bednarik, je obstajala predvsem v tem, da obiščeta člane VI. komisije za javno vzgojo in umetnost, katerim bi morala izročiti brošure s popravki k vladnemu zakonskemu osnutku za slovenske šole ter izročiti podpisano spomenico in brošuro novemu ministru za javno šolstvo Aldu Moru, ki ni bila odposlana prav zaradi vladne krize. Poleg tega sta omenje-nja zastopnika imela nekaj priporočilnih pisem za razne politične stranke, ki so zastopane v senatu in zbornici in bi morala tudi njim izročiti brošure ter jih seznaniti z željami slovenskega prebivalstva v Italiji. Iz poročila dr. Budala in dr. Bednarika je bilo nato razvidno, da sta,zaupano nalogo dobro opravila. Tako sta odposlanca odšla na sedež Italijanske socialistične stranke, kjer sta imela razgovor z referentko za šolska vprašanja in odbornico srednješolskega sindikata pro. Tullijo Carret-toni ki je za vprašanje slovenske šole v Italiji pokazala vse razumevanje ter obljubila strankino podporo. Na sedežu Italijanske komunistične partije je slovenska šolnika sprejel poslanec in šolski referent Alessandro Natta, ki je tudi član VI. komisije, izročila sta mu spomenice in brošure ter v daljšem razgovoru obrazložila slovenske zahteve, ki so mu bile že precej znane. Nadalje sta se odposlanca zglasila na sedežu parlamentarne skupine Italijanske socialdemokratske stranke, kjer bi morala imeti razgovore z bivšim ministro Rossijem. Zal ga ni bilo v Rimu, zato sta samo izročila prinešeni material. Končno sta imela razgovor z kar jim je bilo že priznano. «» Intervencija v prid- šentjakobskih upokojencev Občinski svetovalec KPI Ca-labria je naslovil na občinskega odbornika za delo interpelacijo, v kateri mu sporoča, da je zvedel, da namerava INPS zapreti v šentjakobskem okraju urade za izplačevanje pokojnine. Do sedaj je INPS izplačevala pokojnine v Ul. dellTndustria in na pošti pri Sv. Jakobu. Sedaj pa bi morali pokojnino dvigniti v Banci Nazionale del Lavoro na Trgu ponterosso in invalidnino m glavni pošti. inski svetovalec Calabria naproša odpornika za delo, da bi interveniral v korist upokojencev in invalidov. dvema južnotirolskima po- Ije, dokler ne bodo dosegli, slancema, ki sta se zelo zanimala za naše zadeve ter obljubila vsestransko pomoč, zlasti dr. Toni Ebner, ki je tudi član VI. komisije. Delegata sta izročila brošure in spomenice tudi za člane VI. senatne šolske komisije ter v tajništvu parlamentarne skupine Krščanske demokracije, kjer ju je tajnik napotil k podpredsednici VI komisije Angeli Gotelli. Tu ju je sprejela na glavnem sedežu demokrščanske stranke, se zanimala za njuno obrazložitev, prevzela nekaj brošur in spomenic ter obljubila, da bo zadevo resno proučila. Dr. Budal in dr. Bednarik sta se potegovala tudi za sprejem pri ministru Aldu Moru, vendar ju je sprejel le načelnik kabineta, ker je bil minister prezaposlen. Načelnik kabineta je sprejel ves material, nato pa sta mu odposlanca obrazložila naše težnje in zahteve. Obljubil je, da bo o tem obvestil ministra. Omenimo naj še, da So pristojni ljudje v Rimu zastopnikoma slovenskih šolnikov zagotovili, da vladni zakonski osnutek za slovenske šole v Italiji ne bo prišel v razpravo pred oktobrom tekočega leta. Predstavniki političnih strank, ki so bili na sestanku, so poročilo vzeli na znanje. Ugotovili so, da je zakonski osnutek za slovenske šole, kot ga je predložil bivši minister Rossi, povsem nespremenjen ter da bo treba zaradi tega budno spremljati vse dogodke. ki bi bili kakor koli v zvezi z vprašanjem slovenske v Italiji. Strinjali so se tudi s predlogom, da bi delegacija slovenskih šolnikov še enkrat odpotovala v Rim, in sicer v jeseni pred razpravo v senatu, kjer bi morala zopet navezati stike s pristojnimi o-sebnostmi. -«»------ Zborovanje delavcev livarne FASEF V livarni FASEF je položaj še vedno precej zmeden. Na posredovanje sindikatov ni znalo ravnateljstvo dati nobenega pojasnila. Sindikati so se nato obrnili na zvezo indu-strijcev s prošnjo, da bi takoj sklicali sestanek, na katerem bi razpravljali o položaju v livarni. Za sedaj so poslali delavce na prisilni dopust. Nekateri izmed njih so že bili na dopustu, nekateri pa šele nekaj dni. Ko se pa bodo vrnili z dopustov, ne vedo ali bo tovarna odprta ali zaprta, ali se bo znižalo število zaposlenih. Sindikalni organizaciji se bosta vsekakor potegovali, da bi tovarna obratovala dalje. FIOM pa je sklicala za četrtek 18. julija ob 9,30 zborovanje delavcev tovarne, na katerem bo sindikalni voditelj prikazal položaj v njej. «»------ V soboto 13. julija se je sestalo na sedežu v Ul. S. Ni-colo 11 vodstvo Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije. Poročilo o izvršenem delu od nastanka centra septembra 1955 do junija letos je podal odstopajoči tajnik ter poudaril, da je center v tej dobi organiziral 137 kulturnih prireditev v prosvetnih krožkih mesta in podeželja. Za predsednika je bil zopet potrjen Peter Micor, za tajnika je bil določen Vittorio Poc-cecai. Živahna sindikalna dejavnost Stoodstotna udeležba delavcev v včerajšnji stavki v ( It DA Od polnoči stavkajo delavci v ladjedelnici Sv. Justa Še vedno nespremenjen položaj v Tržaškem arzenalu 11 Kulturne prireditve Včeraj ob 12. uri se je začela v vseh obratih CRDA, in sicer v Trstu in Miljah enotna stavka, ki sta jo organizirali obe krajevni sindikalni organizaciji. Stavka, ki je uspela stoodstotno, je bila zaradi tega, ker je ravnateljstvo CRDA odločno odbilo zahteve delavcev in s tem dejanjem privedlo do prekinitve pogajanj. Sklep, ki sta ga obe sindikalni organizaciji sprejeli, je pri delavcih bil zelo dobro sprejet, kar se je tudi pokazalo pri udeležbi delavcev v stavki. Kljub tej protestni akciji delavcev ravnateljstvo ČRPA še vedno noče popustiti, zaradi česar se predvideva, da se bo borba delavcev proti ravnateljstvu nadaljevala in še poostrila. S to akcijo sta obe organizaciji tržaških kovinarjev pokazali, da je le z enotno borbo mogoče kaj doseči. Danes pa bo na sedežu nove ali pa stare Delavske zbornice skupščina delavcev ČRPA, na kateri bodo sindikalni predstavniki prikazali položaj, ki je nastal v obratih po pre- kinitvi pogajanj in po včerajšnji stavki. Opolnoči pa se je začela 24-ur-na stavka v ladjedelnici Sv. Justa. Tudi v tej ladjedelnici vztraja ravnateljstvo pri svojih zahtevah in noče popustiti v zvezi z zahtevami delavcev. Stavko sta sklicali obe sindikalni organizaciji in tudi tu je prišla do izraza solidarnost in enotnost vseh delavcev. Na zborovanju, ki sta ga organizirala oba sindikata, sta spregovorila delavcem sindikalna tajnika. To zborovanje so delavci pozdravili z velikim veseljem in zahtevali, da bi je nadalje sklicevali enotna zborovanja, na katerih bi razpravljali o položaju. Na sestanku sta tajnika prikazala delavcem stališče, ki sta ga zavzela sindikata do ravnateljstva ladjedelnice. V železarni ILVA pa je po- Tržaškem arzenalu je položaj še vedno nespremenjen. Sindikati še vedno vztrajajo pri svojih zahtevah, a ravnateljstvo nih odločno odbija. «»------ Smrt pomorščaka Tragično se je končalo življenje 57-letnega mornariškega natakarja Giovannija Desaria iz Ul. Ginnastica 56. Srečno je sicer preživel brodolom luksuzne potniške ladje «An-drea Doria«, vendar pa je pri tem preživel tako hud živčni pretres, da je ostal duševno neuravnovešen. Nato so ga sicer še vkrcali na ladjo aGiulio Cesareo, vendar ga je pomorska družba morala dokončno izkrcati prav zaradi omenjenih posledic. Včeraj dopoldne pa je nesrečno padel z okna drugega nadstropja svoje vile in ložaj še vedno nespremenjen, i pri tem udaril z glavo ob rob V teku tega tedna se bodo začeli sestanki in zborovanja delavcev, katerim bodo sindikalni predstavniki prikazali razne probleme v zvezi z njihovo nadaljnjo borbo. Tudi v Protest delavcev v podjetju Sartori Pridobitve, ki so jih sindikati priborili za delavce v podjetju Sartori, so zelo pozitivno vplivale na delavce. Ko pa so sindikati predložili seznam sprejetih zahtev ravnateljstvu, ga ni hotelo podpisati. Zaardi tega so se delavci zelo razburili in že prejšnji teden zapustili delovna mesta. Ker pa ravnateljstvo še vedno ni hotelo podpisati sprejetih zahtev, so včeraj vsi delavci podjetja Sartori zapustili delo v znak protesta. Končno je ravnateljstvo sporočilo sindikatom, da je voljno podpisati seznam zahtev, toda pod pogojem, da bodo te pridobitve veljale samo za delavce, ki so trenutno zaposleni. Vsi tisti delavci pa, ki bodo sprejeti na delo kasneje, ne bodo deležni teh ugodnosti. Delavci pa nočejo sprejeti teh zahtev in se bodo borili da- Prvi dan razprave na porotnem sodišču proti WIil|čaimm Priznanje sodelovanja pri umoru Trevisana izsiljeno s krutim ravnanjem policije Tako so izjavili mod sodno preiskavo glavni obtoženci - Čeprav je kraj umorov sedaj izven italijanskih meja, je sodna oblast vseeno uvedla kazenski postopek Toliko pričakovani proces šli v kleti Trevisanove krneč- l ■ ..1 i. Or? I n t n n nt 1 n lra kiča r\ri Str lornoi 11 nP. zaradi uboja 37-letnega zlatarja in urarja Giusta Trevisana. njegove 20-letne sostanovalke Lidije Ravasini iz Pirana in njune 23-letne gospodinjske pomočnice Pie Edvige Odoncini iz Padove se je včeraj končno le pričel, pa čeprav z nekaj urami zamude. Do zamude je prišlo, ker je neki porotnik nepričakovano zbolel, zaradi česar je moralo sodišče izžrebati nova imena in izžrebani osebi obvestiti na domu. Sodišče je namreč imenovalo dva namesto enega porotnika, in to iz previdnosti, da ne bi še kdo zbolel. S tem je hotel predsednik preprečiti, da bi proces zaradi nenadne bolezni kakega porotnika odložili za krajši ali daljši čas. V nadaljevanju razprave se je oče pokojnega Trevisana, ki je prišel na sodišče v spremstvu drugega sina in hčere, prijavil kot zasebna stranka ter je imenoval za svojega odvetnika Marija Fei-lugo. Potem ko je predsednik določil dneve za zaslišanje prič in potem ko so odvetniki zahtevali, da bi se sodišče izjasnilo v zvezi z njihovimi pismenimi zahtevami za zasliševanje novih prič in za brisanje s seznama imena drugih prič, je predsednik prečital 27 strani dolgo poročilo o umoru samem in tudi o poteku preiskav ter izjavah dosedanjih obtožencev. 15. septembra zjutraj so na- ............................... Kov način odmerjanja družinskega davka Družine z nizKimi dohodRi bodo plačevale manj davRa Davek pa se bo sorazmerno zvijal za davkoplačevalce, ki dobro zaslužijo Pretekli petek je tržaški ob- | da je bil za demokristjane to , nnnnunfi snreiel ' ed>n> napreden m socialen u-činskl svet ponovno sprejei - Sklep novega načrta družinskega davka, ki ga je sicer že sprejel lani oktobra, a ga je pokrajinski upravni odbor potrdil šele v začetku tega leta. Ponovna potrditev tega sklepa je bila potrebna zaradi u-veljavitve novega načrta družinskega davka s 1- januarjem prihodnjega leta. Pokrajinski upravni odbor je potrdil načrt o družinskem davku v celoti samo da je zavrnil priporočilo občinskega sveta, naj bi dohodke pokojnin INPS izključili iz prijave dohodkov, kot velja to za vojne pokoj; nine. Poleg tega pa so že lam v razpravi o tem vprašanju levičarski svetovalci predlagali, naj občinski odbor prouči možnost vsaj 25-odstotnega odbitka na prijavo kosmatega dohodka za obrtnike, male trgovce, kmete in spolovinarje, ki imajo nizke dohodke in katerim ni težko ugotoviti koliko zaslužijo letno. Čeprav je odbor zagotovil, da bo to vprašanje proučil, na petkovi seji občinskega sveta o tem ni bilo govora, kar pomeni, da se za to demokristjani niso nič pozanimali. Z novim načinom plačeva-nja družinskega davka se bodo okoristili davkoplačevalci z nižjimi in srednjimi dohodki Obenem pa bodo družine z visokimi dohodki plačevale več davka kot do sedaj. To je bil prvi napredni predlog sklepa, ki ga je lani predložil tristranski občinski odbor takoj po svoji izvolitvi. Iz tega pa, kar se je zgodilo v zadnjih mesecih in zlasti iz izvolitve novega enostrankarskega demo-kristjanskega odbora s pomočjo fašistov in monarhistov, ki se lani niso strinjali s spre-mtmbo načina plačevanja družinskega davka, je razvidno, krep, ki so ga predlagali in sprejeli skupno z vsemi levičarskimi skupinami. Glavne spremembe plačevanja družinskega davka, ki bodo stopile v veljavo 1. januarja leta 1956, so sledeče: 1. osnovni odbitek, ki je bil do sedaj določen na 250.000 lir, je bil povečan na 300.000 lir; 2. družinski glavar ni vštet med družinske člane, kot do sedaj, tako da zanj odpade odbitek 50.000 lir. Ostane pa kot do sedaj ta odbitek za vsakega člana družine v breme družinskega glavarja; 3. vsi davkoplačevalci, ki so v delovnem odnosu (delavci in uradniki) uživajo 50-odstot-ni odbitek na kosmati letni dohodek, in sicer do 1 milijona 600.000 lir letnega dohodka. Od te vsote pa do 2 milijona 400.000 lir dohodka bo veljal 25-odstotni odbitek. Dohodki delavcev in uradnikov, ki so višji od 2 milijona 400 tisoč lir, pa ne uživajo lega odbitka; 4. za delavce pa načrt pred. videva tudi poseben odbitek za brezposelnost. Tako bo delavskim družinam, ki imajo do največ 800.000 lir letnega dohodka, odbitih nadaljnjih 20 odstotkov na kosmat dohodek, delavskim družinam pa. ki i-majo od 800.000 do I mili ion 200.000 lir dohodkov letno, bo odbitih 10 odstotkov. Pri višjih letnih dohodkih ta odbitek ne pride v poštev. 5. za obdavčene dohodke do 450000 lir se ie stopnja obdavčenja nekoliko znižala. /,a višje obdavčene dohodke pa se je zvišala. S tem je občinska uprava pravilno začela izvajati načelo progresivnega obdavčevanja večjih dohodkov. plačevanja družinskega davka, naj navedemo še sledeče primere; a) uradnik brez družine, ki ima 800.000 lir letnega dohodka. bo prihodnje leto plačal 2 400 lir davka, medtem ko je do sedaj plačeval 5.703 lire. U-radnik z ženo in dvema otrokoma, ki je z enakim letnim dohodkom do sedaj plačal 2 tisoč 580 lir družinskega davka, bo s prihodnjim letom popolnoma oproščen davka; b) delavec brez družine, ki ima 800.000 lir letnega dohod, ka, prihodnje leto ne bo plačeval davka. Delavec z ženo in dvema otrokoma, ki ima 1 milijon 200.000 lir letnih dohodkov, bo plačal prihodnje leto samo 720 lir davka. Letos pa je plačal 7.293 lir; c) uradnik brez družine, ki zasluži letno 3 milijone lir, je letos plačal 51.900 lir družinskega davka, prihodnje leto pa bo plačal 77520 lir. S 5 milijoni letne plače je letos plačal 119.227 lir, prihodnje leto pa bo plačal 281.980 lir. Poseben način zaračunavanja družinskega davka je določen za osebe, ki niso v neposrednem delovnem odnosu, kot na primer; osebe, ki o-pravljajo svobodne poklice, in-dustrijci, trgovci (na drobno in na debelo), obrtniki, kmetje, spolovinarji itd. Ti davkoplačevalci uživajo 300 000 lir osnovnega odbitka in odbitek za družinske člane. Občinski uradi niso v stanju, da lahko točno ugotovijo dohodke teh oseb in se morajo zaradi tega zadovoljiti s tem, kar sami prijavijo. Kljub temu pa ponovno poudarimo, da bi bilo pravilno, da bi za nekatere male trgovce, obrtnike, kmete in spolovinarje, ki jim ni težko ugotoviti letnih dohodkov, uveljavili vsai 25-odstotni odbitek na kosmati do- Za jasnejši pregled načina J hodek. ke hiše pri Sv. Jerneju ne daleč od Tenkega rtiča tri trupla s strelnim orožjem ubitih oseb: Trevisana in obe ženski. Ni bilo nobenega dvoma, da so bile osebe ubite prejšnjega večera, vendar si policijski organi, ki so tedaj vodili preiskavo, niso znali pojasniti, kje in kako so Trevisana, ki je bil oborožen in zelo močan človek, lahko zavezali. Medtem ko je dr. Niccolini izvršil na ubitih avtopsjo, so preiskovalni organi priprli in zaslišali kakih 15 oseb, ki so bili kmečko delavci v Trevi-sanovi službi, a vse so morali izpustiti. Predvsem je bilo težko ugotoviti vzrok uboja: morilci so namreč pustili na truplih ubitih zlatnino in druge vredne predmete, prebrskali pa so stanovanje, pri čemer so odnesii nekaj oblačil, lovsko puško in podobno. Skratka: prva preiskava se je končala negativno in 13. novembra 1946. leta so policijski. organi obvestili sodno oblast, da je preiskava težavna, predvsem ker se je Tre-visan ukvarjal s čudnimi posli ter je bil v stiku s številnimi izprijenimi in sumljivimi osebami, ki bi ga lahko iz osebnega sovraštva ubile ali pa, da je bil umorjen zaradi političnega maščevanja. Policija je tedaj zasumila v Antonia Maura in njegovega siina in to na podlagi obtožb hčere oziroma sestre, kii je izjavila, da je njen oče imel navado krasti vino i2 Trevisanove kleti in da se je ob neki priliki menil s sinom, kako bi se dal Trevisan spraviti s sveta. Med preiskavo pa so v Miljah krožili glasovi, da je Trevisan postal žrtev neke kriminalne skupine, ki jo je vodil Giuseppe Giacomini in v kateri so bili Rocco Co-ciancich, Giuseppe Garziera in še dva, ki sta bila znana kot Danilo Sabadin in Fran-cesco Strancel, Od teh so lahko aretirali le Cociamcicha, medtem ko so izvedeli, da je Giacomini ob neki priliki rekel dobesedno, misleč seveda na Trevisana: «Tisti hinavec. Maščeval sem se nad njim in se bom tudi nad drugimi...« Rezultat teh preiskav pa ni bil povoljen, kajti vse skupaj so že med sodno preiskavo oprostili obtožbe. S prihodom Italije v naše kraje pa so agenti letečega oddelka kvesture ponovno uvedli preiskavo, ki se je zaključila z aretacijo Bruna Braini. ja, Luciana Rapotza, Sergia Fontanota. Marcella Belicha in Carla Derina. V poročilu pravi predsednik, da so med policijskim zasliševanjem vsi priznali umor, razen Brainija, katerega so sicer obtoževali, da so Trevisana ubili po njegovem ukazu. Sedanji obtoženci naj bi priznali sodelovanje pri tragičnem dogodku ter tudi opisali, kako je prišlo do krvavega obračuna. Toda že med prvim zašli' ševanjem pred preiskovalnim sodnikom se je položaj spremenil: vsi obtoženci brez izjeme so marsikaj zanikali posebno še sodelovanje pri uboju ter izreono in nedvo umno obtožili policijske organe, da so jim izjave izvabili s silo in s pretepanjem. Obtoženci so priznali zarad Izčrpavajočih in mučnih zašli ševanj in zaradi posebno kru tega ravnanja policijskih organov, Podzavestno »o si izmišljali podrobnosti in govorili o prisotnosti pri uboju, o predpripravah, o načinu in o vzrokih, vse seveda po nasvetu policijskih preiskovalnih organov, da bi s tem prepre čili nadaljnje trpljenje, kate remu so bili podvrženi samo zato, da bi priznali to, so pravzaprav hoteli zasliši: valci Preklic prvotnih izjav so sedanji obtoženci potrdili tud pri soočenju med njimi in policijskimi tunkcionarji, ki so seveda zanikali, da bi up.ora-uiii silo ter se skliceval', da so bile izjave- «spontane». Kakšno vrednost ima zanikanje policijskih agentov, ki so zasliševali Brainija in tovariše, dokazuje ravno dejstvo, da je prav Braini takoj po premestitvi v koronejske zapore hotel izvršiti samomor. Ta korak je Braini opravičil pred preiskovalnim sodnikom strahom, ki ga je imel pred ponovnim zasliševanjem. Izvršil ga je v mori, da bi zopet prišel v roke istim policijskim lunkcionarjem in da bi ga ponovno mučili. Preiskovalnemu sodniku so torej vsi brez izjeme zanikali sodelovanje pri uboju Trevisana in obeh žensk, priznali pa so, vsaj nekateri, da so imeli julija istega leta namen Trevisana ubiti. Večina obtožencev ropa v škodo plovne družbe v palači Tržaškega Ll-oyda je dejanje priznalo tudi pred sodnimi organi, medtem ko sta Braini in Rudi Uršič obtožbo kategorično zavrnila. Marija Tof-famna, ki je obtožen istega dejanja, pa niso mogli zaslišati, ker se policiji ni posrečilo identificirati njegovega bivališča. Predsednikovo poročilo je pravzaprav izvleček razsodbe tožilstva in preiskovalnega sodnika, s katero so bili Braini in ostali prijavljeni sodišču v nadaljnji postopek. Celotna razsodba, kiatero so pre-čitali med popoldansko razpravo, govori o vzrokih umora in se sklicuje predvsem na izjave Giuseppa Giacomi-nija, ki je bil v začetku osebno obtožen krvavega zločina. Ta mož naj bi izjavil, da so celotno zadevo proučili v ljudskem domu v Čamporah in na podlagi njegovih izjav so priprli Fontanota, ki je sodelovanje trdovratno zanikal, a je moral končno le «podleči n priznati«. V razsodbi pa najdemo tu in tam v celotnih odstavkih besede, ki bi spadale morda v kak mi s ihski časopis, a nikakor ne v sodne akte, v katerih je preiskovalni sodnik med drugim zapisal: «V okviru prevratnega in protidržav-nega delovanja v vseh krogih cone in še posebno med delavci in kmeti tržaške okolice se je tolpa fanatičnih elementov iz miljske okolice, povratnikov iz nerednih partizanskih band, že obsojenih zaradi kršitve zakona, ki jih je družilo skupno nagnjenje k zločinu, pripravljena nadaljevati svoje krvavo delovanje, zbrala v okrilje «slavo-komunistične organizacije«, in morda neodvisno od nje, v zaroto najbolj skrajnega lopovstva« V drugem delu razsodbe, to Je v pravni obrazložitvi, je preiskovalni sodnik zavrnil možnost aplikacije člena 6 Memoranduma oziroma dekreta 190 gen. vlad. komisarja kakor tudi prekinitev postopka zatadi dejstva, da je danes kraj zločina v Jugoslaviji, kar naj bi pomenilo, da tukajšnje oblasti ne bi smele uvesti postopka. Pri tem pa se sodnik sklicuje na kasacijo, češ da suverenost Italije ni nikoli pre nehala niti v coni B, kar pomeni, da ima tržaška sodna oblast pravico postopati. Tega drugega dela sicer niso preči tali, pač pa je predsednik omenil vsebino le na kratko, za radi česar ni znano niti, kdo od zagovornikov je vložil obe vlogi. Nekateri zagovorniki so nato obrazložili vzroke, zaradi katerih so zahtevali, da »e nekatere priče izbrišejo iz seznama. Gre predvsem za Antonija Maura in njegovega sina ter Giacominija. ki so bili obtoženi in tudi oproščeni istega zločina. Kot predpisuje zakon, osebe, ki so bile obtožene zločina, zaradi katerega se morajo drugi zagovarjati, ne morejo in ne smejo pnča'i med javno sodno lazpravo. Istega mnenja je bil tudi to- žilec in ker bo sodišče to vprašanje rešilo v naslednjih dneh, je Bratnijev zagovornik odv. P. Saidos v nadaljevanju svojega govora utemeljil zahtevo po zasliševanju novih prič. »Med procesi imam navado pustiti politiko izven dvorane, a tu jo je treba, ker so jo pač izrabil; v razsodbi, s katero je bil Braini prijavljen porotnemu sodišču, dobesedno pognati skozi vrata.« je poudaril odvetn.k ter omenil, da sc bo to dalo storiti z zaslišanjem obrambnih prič, med katerimi je tudi miljski župnik. Podobne zahteve po zaslišanju prič sta imela tudi odv. Arno-deo in Stradella. ki je predlagal zaslišanje Josipa Rutarja m Benjamina Sancina. Tema dvema, ki sta bila kot škedenjska antifašista obtožena umora Sicilijanca Aleccija v Skednju, so nekateri pol-cijski funkcionarji, kot je znano, rekli med zasliševanjem da bodo z njima, če ne bi priznala dejanja, postopali kot z miljčani. Proces se bo nadaljeval danes zjutraj z zasliševanjem obtožencev. Za sedaj bo sodišče zasliševalo samo v zvezj z lažjimi obtožbami, to je ropa m podobno. O pokolu pa se bo govorilo kasneje. Kakor se vidi. bo razprava precej burna, ker ni dvoma, da bodo obtoženci potrdili in verjetno tudi opisali pred sodiščem kruto ravnanje policij-skin agentov med njihovim zasliševanjem. Preds.: Rossi, tož.: De Franco, zapisn.: Magliacca, odv. zas. stranke: M. Ferluga, obramba: odv. P. Sardos, Kezich. Mor-gera. Amodco, Stradella in Presti. »PRIMORSKE PRIREDITVE« PETEK v Piranu: Koncert orkestra Slovenske filharmonije; solist Igor Ozim. SOBOTA v Kopru: Nastop češke telovadne skupine, ni sodeluje na gymnaestradi v Zagrebu. NEDELJA v Piranu: Nastop češke telovadne skupine. PONEDELJEK v Kopru: Koncert Slovenskega vokalnega okteta. — A»----- Operetne predstave na gradu Sv. Justa Drevi ob 21. uri bo tretja predstava operete »Ples kačjih pastirjev« z isto zasedbo. Medtem pa pripravljajo opereto «Rose - Mane«. Pri blagajni gledališča Verdi in v Galeriji Prptti 2 se nadaljuje prodaja vstopnic. ( LJUDSKA PKOSVKTAj Prosvetno društvo Lonjer-Kati-nara uprizori v nedeljo 21. t. m. ob 20.30 na dvorišču «Pri Zupanovih« veselo vaško igro v treh dejanjih nl: 6.3« 12.30. 16.30. 17.30. 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini: (-3H 13.30. 15.U0. 7.15 Glasba za dobro jutt* 7.45 Jutranji koledar; 12.00 Gl** ba po željah; 13.40 Kmetija« nasveti; 13.45 Torkov ope# oder; 14.30 Gospodarsko življenji na Primorskem: Al>i smo izkol* stili vse možnosti premiranjal 14.40 Pisan glasbeni spored; 13.1* Zabavna glasba; 15.25 Naroda pesmi in plese izvajajo VukaSJ Jevtič, duet Radulovič in narod ni orkester; 15.40-17.00 Spored 11 Ljubljane; 17.00 Ritmi in P* pevke; 17.25 Popoldanski koncert 18.10 Od melodije do melodij« 19.00 Lahka glasba; 19.30-23." Spored iz Ljubljane; 23.10 Gla* ba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.0« 10.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.3« 22.00 7.30 Cicibanom, dober dan! ' Milica Kitek: Savko in njegOJJ žogica; 8.05 Slavko Zlatič: Varij cije na narodno temo za žen** zbor in klavir; 8.35 Igrajo m*t zabavni ansambli; 9.00 Utrin: iz literature — Izak Babel: « «Rdeče konjenice«; 9.20 Ricbafl Strauss: Don Kiihot, simfonič* pesnitev; 10.10 Od melodije » melodije; 11.00 Za dom in žen« 11.15 Priljubljene skladbe iz tj kladnice solistične glasbe; 12.9 Vesele in poskočne narodne p«; mi in napevi; 12.30 Kmetiji* nasveti — Jože Zunkovič: 1* zanemarimo strnišča niti P* ovsu; 12.40 Benjamin Ipavec-BOJ Leskovic: Serenada za god«« 13.15 Pisan spored opernih P* lodij; 14.00 Igra Mariborski j* strumentalini ansambel; 14.20 B* dijski leksikon; 14.35 Naši P* slušaloi čestitajo in pozdravljaj* 15.15 Zabavna glasba; 15.40 R* dijski roman — Erih Koš; Kit imenovan tudi Veliki Mak - VII*j 16.00 Popoldanski koncert; 17.1’ Zabavna in plesna glasba na t* kočem traku; 18.00 Športni te* mk; 18.30 Iz zakladnice jugosIJ vanskih samospevov; 18.50 R»* govori o mednarodnih vpraš* njih; 19.00 Zabavna glasbi' 20.00 Koncert Ljubljanskega komornega zbora (skladbe slovenskih avtorjev Danil* Švare, Vasilija Mirka, Blaž* Arniča, Mirka Poliča i* Ubalda Vrabca). H A D 1 O Zahvala Pevsko društvo ((Valentin Vodnik« iz Doline in Prosvetno društvo ((Prosek - Konto-vel« se zahvaljujeta upravi V. ljubljanskega festivala za prijazno vabilo na sodelovanje in za vso pozornost. TOREK, 16. julija 1957 IHSI POSTAJA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Pisani svet- 12.10 Za vsakoga-r nekaj; 12.45' V svetu kulture; 12.55 Melodije iz filmov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Mozart: Koncert v A-duru za klavir in orkester; 18.30 Orkester Norrle Paramor; 18.45 Janaček: Sinfonietta; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenska folklorna glasba; 20.50 Orkester Mantovani; 21.00 Jože Vomber-gar: «Voda», veseloigra v 3 dej.; igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Chopinove etude; 23.30 Nočni ples. I H S T I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.35 Kontrasti v jazzu; 18.00 20.30 Radijska igra — Clauč* Aveline: «Jetnik» (.ponovitev)' 21.40 Mali zabavni koncert; 22.9 V plesnem ritmu. televizija 17.30 Oddaja za otroke; 18^ Športne vesti; 20.25 Reportaža ’ kolesarske dirke po Franci« 21.00 Prijatelj živali; 21.45 Pm aplavz; 23.00 Vesti. KINO iiiiiiiiiHMiiiiimiimiiimimuiiniiiitHiiniiiiniiiiiiiHHiiiiiii ■ itn m m min 11111111 m milini n miuii minimumi imiiinmim mi mn mirnim um Izid volitev ■v obrtniške pregane Volitev se je udeležilo samo 70 odstotkov volilnih upravičencev V nedeljo so bile volitve obrtnikov, ki se jih je udeležilo okrog 70 odstotkov volilnih upravičencev. V pokrajinsko obrtniško komisijo so bili izvoljeni: VOLIŠČE DEVIN: Milan Kocjančič. MILJE; Friderik Birsa. Mario Kerniat. DOLINA: Danilo Glavina. TRST I: Umberto Albrizio, Giacinto Simeone, Amedeo Bortolotti, Fedele Dibello, Gia-como Vitri. TRST II: Oscar DalFOglio, Carlo Lizzi, Vittorio Borghe-se, Alessandro Bertok, Marco Cattonar, Alide Bertoli Espo-sito, Mario De Castello. TRST III: Giuseppe De Maria, Eugenio Bernardon, Romano Della Santa, Giovanm Romano, Scarcia Antonio, Gualtiero Bizzotto, Giuseppe Zuliani, Marcello Ferluga. TRST IV; Giovanni Polvi, Francesco Medeot, Giacomo Aresca, Stanislav Zafred, A-merico Mutinati, Odino Jerco, Aldo Brezzi. TRIESTE V: Luigi Bratos Alessandro Favaretto, CaiTo Magris, Ettore Cossutta, Erme-negildo Giassl, ottavio Maza-roii, Adriano de Rota, Elio-doro Manfreda, Antonio Gie-rardini. TRST VI: Giorgio Valma- rin, Ernesto Fasana, Angelo Carturan, Mariano Lipari, Carlo Senci, Raimondo Bisia-ni, Ferdinando Zamarian, Fernanda Abrami, Luciano Chiarato, Erasmo Fragiacomo. TRST VII; Ferdinando Ca-vallar, Guido Bardelli, Giuseppe Rocco, Michele Lazzari, Ferruccio Miletta, Umberto Benvenia, Vittorio Suban. Lino Sticotti, Alberto Gabrielli, Alessandra Puppo. TRST VIII: Bruno Gentil- eomo, Fernandiš Abrami, Ferdinando Zamarian, Carlo Senci, Mariano Lipari. TRIESTE Vil: Ferdinando Cavallar, Guido Bardelli, Michele Lazzari, Giuseppe Rocco, Umberto Benevenia, Vittorio Suban, Ferruccio Miletta, Lino Sticotti, Bruno Del Bello, Gabriele Magnaghi. TRST VIII: Luigi Perotti, Angelo Barini, Angelo Bonino, Vittorio Girardi, Bruno Gen-tilcore, Francesco Dramiš. A-dele Gerzei in Timaco. TRST IX: Medardo Cano- belli, Ivan Guštin. Gabrijel Turk, Raniero Spadohi, Angelo Massarut, Ollviero Greatti. Attilio Spazzali. TRST X: Giuseppe France-se, Giuseppe Fossati, Giovanni Magnoni, Giorgio Grassa, Marco Shirach, Gisella Mauri. TRST XI: Leopoldo Wid- mar, Italo Faggin. z»inkicepSe,Lnobm ^vofjeni:V.a' Mornar utonil pri kopanju V nedeljo popoldne se je utopil v kopališču na «Digi» 21-letni mornar vojne mornarice Capaldo Facilla, vkrcan na pomožni ladji «Strombo!i». Mornar je skočil v vodo takoj po obedu in mu je postalo slabo, tako da se ni več mogel držati nad vodo in je utonil. Ker je tam morje zalo globoko, ga njegovi tovariši niso mogli več pravočasno rešiti in so ga potegnili iz morja, ki je bilo že prepozno in ga z umetnim dihanjem niso mogli obuditi k življenju. core, Angelo Barini, Francesco Dramiš, Luigi Perotti, Adele Gerzei in Timaco, Angelo Bonino. Vittorio Girardi. TRST IX: Raniero Spadoni, Medardo Canobelli, Ivan Guštin, Angelo Massarut, Bruno Ceccnini, Gabrijel Turk, Attilio Spazzali. TRST X: Giuseppe Francese, Giuseppe Fossati, Gisella Mauri, Mario Hirsch, Giovanni Magnoni, Giorgio Crassa TRST XI: Leopoldo Vidmar, Italo Faggin. V rovi ___ _____ VOLIŠČE DEVIN: Vladi- slav Petelin, Federico France-schini. MILJE; Friderik Birsa, Mario Korniat, Giuseppe Sossa. DOLINA: Danilo Glavina TRST I: Umberto Albrizio, Amedeo Bortolotti, Giacinto Simeone, Fedele Dibello, Giacomo Vitri. TRST II: Oscar DalPOglio, Vittorio Borghese, Carlo Lizzi, Mario De Castello, Marco Cattonar, Alide Bertoli Espo-sito, Alessandro Bertok. TRST III: Giuseppe Zuliani, Antonio Scarcia, Romano Della Santa, Eugenio Bernardon, Marcello Ferluga, Giuseppe De Movia, Giovanni Romano, Gualtiero Bizzotto. TRST IV; Giovanni Polvi, Francesco Medeot, Aldo Brezzi, Giacomo Aresca, Americo Mutinati, Stanislav Zafred, Odino Jerco. TRST V: Carlo Magris, Alessandro Favaretto, Luigi Bratos, Ettore Cossutta, Ottavio Mazaroli, Adriano de Rota, Ermenegildo Giassi, Antonio Cierardlni Eliodoro Manfreda. TRST VI: Giorgio valmarin, Angelo Carturan. Raimondo Bisiani, Ernesto Fasana, Luciano Chiarato, Ermanno Fragia- Excelsior. 16.00: ((Zaupljiv umor* A. Sim, G. Goie, T. Thom** Velik uspeh. Fenice. 16.00: ((Dvojica iz Tež*’ sa», W. Holden, G. Ford. Nazionale. 16.30: «Ni mesta V zverine«. Dokumentarni film 1 živalskem življenju v Afrikl._j Filodrammatico. 16.00: «Mož z Z* pada«, Gary Cooper, W. Br»*' nan. Grattacielo. 16.00: «Najlepši tct nuiek«, Giovanna Ralli, M*® sa Merilni, M. Mastroianni £ E. Calindri. Mladoletnim p**" povedano. Supercinema. 16.00: «Zadnje d** godivščine Paperma in tov** rišev«. . Arcobaleno, 16.00: «Vrata v tajsko«, Gene Barry in N* «King» Cole. , Astra riojan. 17.00: «Tako govw srce«, C. Charlsse, J. Ferf*'1 M. Oberon, technicolor. Capitol. 16.30; ((Graščakinja Libanona«. Cinem-ascorpe ted* nicolor, G. M. Canale, Juliett* Greto. Cristailo. 16.30: ((Ljubezen je dovita stvar«, VVilUam Holdc*' J. Jones. . Alabarda. 16.00: «Tujec med geli«. Cinemascope. Ann Blyuj Ariston. Glej Kino na prosteiF Aurora. 17.00: «Davy Crockett r pirati«, technicolor, F. Park*'' Armoina. Glej Kino na pros,f11' Ideale. Zaprto za počitnice, lmpero. 16.00: «Sreča se ne puje«, G. Mc Rae in ^>hf»* North. Italia. 16.30: «Ljublmec La*J Chatterlo«, Danielle Darried* ln L. Genn. Moderno. 18.00: «Guardla, guaro1* scelta, brigadiere, maresciall*’; A. Sordi, P. De Filippo, Gl"* Cervi, Fabrizi. Savona. 16.00: ((Obupanci z mej*’1 R. Calhoun, C. Miller, tectiF' color. k Viale. 16.00; »Flash. Cma kro“ ka«, R. Cameron, J. Bishop' Vttt. Veneto. Zaprto za počitniffl Belvedere. 16.30: ((Patrulja rdeči” suknjičev«, teehniicblor. o Masstmo. 16.00: ((Umetnost znar se«, Alberto Sordi. Novo cine. 16.00: «Vrni se«, Amf deo Nazzarl, Yvonne SanfiO1" technicolor. KINO na" PROSTEM Ariston. 20.30: ((Zelena leta«, Co-burn, Tom Drake. , Armonia. 17.30 (na prostem “T 20.00): «Major Brad>y», J. Chafe ler, technicolor. Nov varne*? Arena (lei Pori. 20.15 in 22.9* »Odvetnik samega sebe«, Gl*^ Kord, Rutli Roman. Garibaldi. 20.15: «Johnny Guit*** Jean Cravvford, Sterllng H*"' den, technicolor. - Marconi. Ob 17.00, na prostRJ 20,30: «Roka v senci«, Ja£„ Palance, Costance Smath, v' Palmer. , Paradlso. 20.15: «Kongo», tech™ color, Rock Hudson. Ponziana. 20.15: »Šejkova hf1’’ technicolor, Ralph Merke*1 Marta Engllsh. n Rojan. 20.00: «Preko usode«, u' Ford in Eleonor Parker. Secolo Sv. Ivan. 20.30: «Nlh{ n* ostane sam«, Olivla Havd*' land, Robert Mutchum. Skedenj. 20.30: «Bcla Indijank*’1 technicolor. Guy Madison. Stadto. 20.30; «Moški imajo r»J‘ plavolaske«, Marilyn Monfč*' Jane Russell. Vaimaura. 20.30: ((Viharni vrk^ vi«, Laurencc Olivler. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega JOSIPA PIERIJA (PIRCA) se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovo zadnjo pot. SOPROGA In SINOVI Trst, 16. julija 1957 16. julija 1957 K VLADNEMU ZAKONSKEMU OSNUTKU ZA SLOVENSKE ŠOLE Slovenski učitelj je usposobljen za pouk italijanskega jezika 4. 6. člen vladnega zakonskega osnutka za slovenske šole določa, da bodo pouk italijanskega jezika na slovenskih šolah vršili za ta pouk posebno usposobljeni učitelji iz rednega vsedržavnega seznama, ki jih bodo za ta namen vpisali, na njihovo prošnjo ali po uradni poti, v nek poseben spisek pri prosvetnem ministrstvu, hkrati pa bodo še nadalje ostali vpisani v osrednjem vsedržavnem seznamu. Iz tega člpna izhaja, da se pouk italijanskega jezika na slovenskih šolah namerava zaupati italijanskim učiteljem, sicer s posebno kvalifikacijo, a vendarle ne slovenskim učiteljem, ki so povečini usposobljeni za pouk italijanščine. Ne vidimo nobenega tehtnega razloga, ki naj bi narekoval nekaj podobnega, predvsem ne vidimo nobenega tehtnega pedagoško-didaktičnega razloga za to, da bi pouk italijanščine na slovenskih šolah morali vršiti italijanski in ne slovenski učitelji. Določbo tega člena pa bi mogli tolmačiti tudi tako (dasi gre pri tem le za nepomembno varianto zgoraj omenjenega namena), da bodo — morda v prvi fazi — pouk italijanščine na slovenskih šolah dejansko zaupali tistim slovenskim učiteljem, ki so nekoč že poučevali na slovenski šoli, pa so jo nato zapustili in se vrnili v italijansko šolo, ker se je pri slovenski šoli stalno zavlačevala ureditev njenega juridične-ga statusa. A takih primerov je malo in jih bo vedno manj, ker bodo oni slovenski šolniki, ki se nočejo povsem poitalijančiti, po vsej verjetnosti zaprosili za vrnitev na slovensko šolo, brž ko bo njen juridični status dokončno in pravično urejen. Vsekakor pa temelji tudi ta varianta na domnevi, da bo slovenskih šol vedno manj, da bo zato na posebnem seznamu vpisanih vedno manj slovenskih šolnikov, dokler se ne bodo še vse preostale slovenske šole spremenile v posebne slovenske tečaje na edino obstoječi italijanski šoli (v pričakovanju), da nastopijo ugodni pogoji za ukinitev še teh poslednjih). Toda mimo tega političnega momenta, ki ga moramo odločno zavrniti, govore vsi pedagosko-didak-tični argumenti proti te-mu da bi slov©nskin šolah (in tu je predvsem govora o osnovnošolskem pouku) italijanščino P°u' čevali še tako usposobljeni italijanski učitelji. Tudi ne glede na dejstvo, da so za potrebe osnovnošolskega pouka skoro vsi slovenski učitelji (mlajše generacije učiteljev pa brez izjeme) kos tej nalogi, je samo po sebi umevno, da more osnovne elemente nekega tujega jezika osnovnošolskim učencem posredovati z neprimerno večjim uspehom le tisti učitelj, ki povsem obvlada tudi učenčev materinski jezik. Med slovenskimi učitelji, ki trenutno poučujejo na slovenskih šolah (143 po številu) imamo 30 učiteljev, ki so poučevali na italijanski šoli potem, ko je fašistični režim ukinn slovenske šole.' Na italijanskih učiteljiščih je dtp o-miralo 46 učiteljev. Na slovenskih učiteljiščih v Trstu, Gorici in na onem v Tolminu (od leta 1919-25) je diplomirali 64 učiteljev, in to po učnem programu za italijanski jezik, kakršen je predpisan za italijansko učiteljišče in ki zatorej usposablja te ucate-Ije tudi za pouk italijanščine vsaj kot učnega predmeta tudi na slovenskih osnovnih šolah. Ce povzamemo zgoraj navedeno, ni torej n°°e-nega tehtnega pedagoško- didaktičnega razloga za to, da bi pouk italijanščine na slovenskih šolah zaupan italijanskim in ne slovenskim učiteljem z enako strokovno usposobljenostjo Slede italijanskega jezika. Vsakršna drugačna rešitev tega vprašanja bi zasledovala le več ali manj očitno politične namene, ki so se pokazali že takrat, ko je fašistični režim poslal na slovenske šole najprej učitelje za italijanščino, Potem pa je slovenske šole popolnoma zatrl. 7. člen vladnega zakonskega osnutka za slovenske šole določa, da bodo vodilno in učno osebje na slovenskih šolah in tečajih v goriski pokrajini in na •tržaškem ozemlju vpisali v Posebne sezname na pod-laSi natečaja, ki ga bo ob upoštevanju ustreznih veljavnih predpisov razpisalo prosvetno ministrstvo. Ob začetnem uveljavljenju tega zakona bodo mogli tiste slovenske šolnike, ki so vpisani v vsedržavnem seznamu, poslati na njihovo prošnjo poučevat na slovenske šole, in to v mejah za vsako posamezno slovensko šolo predvidenih učnih mest. že poročilo samo, ki spremlja vladni zakonski osnutek za slovenske šole, zagovarja potrebo po u-pravni enotnosti državnih šol. Tudi s tega gledišča ne vidimo nobenega tehtnega razloga, da se za slovenske šolnike ustanovi neki poseben seznam. Že sedaj imamo 29 slovenskih šolnikov, ki pripadajo vsedržavnemu seznamu in ki poučujejo na slovenskih šolah na Tržaškem ozemlju. Zakaj naj bi bilo potrebno izločiti jih iz tega seznama in jih vpisati v nek poseben seznam? Za i-talijanske učitelje, ki naj bi poučevali italijanščino na slovenskih šolah, zakonski osnutek ne predvideva nekaj podobnega, ampak določa le, da se taki učitelji vpišejo v poseben spisek v okviru vsedržavnega seznama, čemu zopet diskriminacija na škodo slovenskih šolnikov? Očitno je, da imajo s slovenskimi šolniki neke posebne namene in da se namerava postaviti slovensko šolo v podrejen položaj v primeri z italijansko šolo. Čut za pravičnost in e-nakopravnost zahteva, da uberemo obratno pot: vse slovenske šolnike, ki že poučujejo in ki bodo v bodoče po potrebah poučevali na slovenskih šolah, je treba vpisati v poseben seznam v okviru vsedržavnega seznama in'jim zagotoviti enake pogoje kot jih uživajo njihovi italijanski stanovski tovariši. Ta člen vsebuje še razne druge pomanjkljivosti. Tako ne vemo nič o tem, kdo bo odločal o uspehih natečaja za vodilna in učiteljska mesta na slovenskih šolah. Povsem nujno je, da člani ustreznih komisij, ki bodo o tem odločale, obvladajo popolnoma slovenski jezik, da bi mogli objektivno oceniti stopnjo strokovne usposobljenosti natečajnikov, ki poučujejo na slovenski šoli. Poleg tega bi morali ta člen dopolniti z določbami glede tega, kdo je upravičen prijaviti se k natečaju, s kakšno kvalifikacijo (ki pa naj bi ne bila slabša od ocene «dober», kakor to velja za natečajnike italijanske narodnosti), predvsem pa bi se bilo treba ogniti vsakršni starostni o-mejitvi pri razpisu natečajev za stalna učiteljska mesta na slovenski šoli. Ta poslednja zahteva ima svojo utemeljitev v okoliščini, da slovenska šola še danes nima svojega urejenega juridičnega statusa in da imamp zaradi tega številne primere slovenskih šolnikov, ki vrše svoje delo že dolgo vrsto let, ne da bi jim bilo do sedaj njihovo službeno razmerje urejeno glede starostnega in socialnega zavarovanja. DUŠAN HREŠČAK V Hamburgu so Nemci spustili v morje prvo lahko podmornico za svojo novo vojno mornarico. Podmornica tehta 180 ton in ni nič drugega kot obnovljena bivša nemška podmornica, ki so jo potegnili iz Baltika. Lojze Spacal v Galeriji na Punti v Piranu Pred kratkim je v novi koprski galeriji razstavljal večje število svojih del naš znani tržaški slikar Lojze Spacal. Ta razstava je bila hkrati nekaka Spacalova jubilejna prireditev, saj je z njo slavil tudi svoj petdeseti rojstni dan. Preteklo soboto pa je Lojze Spacal vabil na ogled ateljeja in ((galerije na Punti« v Piranu. Ob 19. uri se je v večjem prostoru v pritličju, ki ga je Lojze Spacal adaptiral v prikupno stalno galerijo, zbralo lepo število občinstva, njegovih prijateljev in ljubiteljev umetnosti na sploh. Razstavljenih je okoli 20 grafičnih del, ki so plod novejše Spacalove umetniške ustvarjalnosti, večina krajevnih motivov. Sicer pa naš tržaški umetnik že delj časa zajema svoje motive vprav v tem delu slovenske obale, v solinah in okolici Pirana. Kot smo zvedeli, bo ta galerija trajnejša in bodo v njej v bodoče razstavljali tudi razni drugi slikarji in kiparji. OB 150-LETMC1 GARIBALDIJEVEGA ROJSTVA LEGENDARNI LIK BORCA ZA SVOBODO 4. julija letos je minilo 150 let, ko je bil rojen Giuseppe Garibaldi. V njegovem rojstnem mestu Nizzi so to obletnico nadvse svečano proslavili. Prav tako so imeli proslave tudi v Parizu, Di-gionu, Montevideu, New Yor-ku, v Budimpešti so Garibaldiju celo odkrili spomenik. Le doma nič. So «pozabiti» na to. Uradna Italija je spravila spomin na tega moča, kateremu se pravzaprav mora zahvaliti za svojo neodvisnost, v kot med staro šaro. Giuseppe Garibaldi je simbol svobode, borbe proti napadalcem, zmage nad tistimi nazadnjaškimi silami, ki so v vseh časih ovirale vsako prizadevanje narodov, da bi postali neodvisni. In ta simbol se je ohranil svetel in slaven do današnje dobe, ko so si nadele njegovo ime nekatere partizanske, brigade, in ki so prav pod Garibaldijevim imenom osvobodile Italijo od zatiranja tujce« in domačih fašistov. Kljub temu pa niso Garibaldijevega lika do sedaj pri- itiiiHiiMMiiiiiiiiiimiiKiiiiHiiiiiiMiiiiHimiiiiiMiiiiiiiiiitimitmiiHiitiiiiiHiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiitiii iiuiiiiiiiiimmiiiMiiiiiiiiiniHiraHiiHmiiiiiimmmmmHiHmHmmiHimmmmiiHiimHHMumiHiniHmMHiiiiHumMiHiiii ZNANOST V BORBI ZA ČLOVEŠKO ZDRAVJE ČETRTI VIRUS OTROŠKE PARALIZE V tem ko so na kongresu v Ženevi razpravljali o odkritju ruskih se vMeranu ukvarjajo, kako bi človeku ohranili delovno sposobnost učenjakov, na stara leta Te dni se je končala mednarodna konferenca o polio-mielitisu, ki je bila v Ženevi. Učenjaki iz vseh dežel so razpravljali o tej strašni bolezni. Skoro senzacijo pa je vzbudil referat ruskih znanstvenikov, ki so sporočili, da so v svojih laboratorijih odkrili nov virus paralize. To je že četrti virus. Pri tem je zanimivo zlasti to, da so se ruski učenjaki začeli šele nedavno zanimati za to bolezen. Seveda je to vneslo nekaj zmede med znanstvenike. Saj so komaj našli vsaj do neke mere učinkovito sredstvo proti tem virusom. In sedaj bo treba znova iskati. Virus paralize je namreč po svojih znakih precej podoben viru- su Coxsakie A 7, ker poškoduje celično tkivo in se od njega razlikuje po svoji reakciji na poskuse izločenja. Za sedaj še ni moč o tem nič določenega reči, ker se znanstveniki še niso zedinili. Vsekakor pa bodo v znanstvenem inštitutu v Moskvi še nadalje raziskovali ta novi virus, zlasti pa si bodo prizadevali najti primerno sredstvo, s katerim bodo mogli onemogočiti njegovo škodljivo delovanje. Pri poliomielitisu je najhuje to, da ni moč o pravem času dognati škodljivega delovanja virusa. Zlasti, kadar gre za osamljen primer bolezni. Ob epidemijah so znaki bolj očitni: vročina, zaspanost, glavobol, povračanje, motnje nogah. Pri otroku so taki simptomi zelo sumljivi in zdravnik takoj pomisli na paralizo ter stori vse, da bi preprečil najhujše. In tako so začeli že govoriti o terapiji ter predpisujejo velike količine vitamina C, vitamina B12 in podobno. Poleg tega pa priporočajo tudi popoln mir. Na omenjeni konferenci pa so pokazali tudi raznovrstne naprave za zdravljenje, kot so jeklena pljuča in drugi taki mehanični pripomočki. V Meranu pa se je začel včeraj svetovni kongres ((gerontologov«. Gerontologija je skoro neznana veda. Ukvarja pa se s tem, da išče sredstva, s katerimi naj bi se podalj- v prebavi, bolečine v grlu in ' šala delovna sposobnost človeka tudi v letih, ko se meni, iiiiiiiimmiiimimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii ■aiiiiiitii*!**11!*111*11*11*1*1*11111lll>tfva>ai>llfB>vlfKKiaaaslBaai1liaailllBaBa>taa>tavaiaivta>aaaaa>IaaB KLJUR USPEHU «ENAINŠTIRIDESETEEA» V CANNESU Filmska industrija SZ doživlja ostre kritike Menda ni za nobeno družbeno ureditev tako značilna ((organiziranost)), kot je vprav za družbeno ureditev v Sovjetski zvezi. In vendar moramo t, pot zabeležiti, da se je Šele pred kratkim ustanovila v Moskvi Zveza filmskih delavcev ZSSR. Da je do te organizacije prišlo, je vrsta vzrokov, najvažnejši med njimi pa je prav gotovo potreba po bolj kritični dejavnosti tistih ljudi, ki pripravljajo in delajo filme, to se pravi onih, ki sodelujejo v ((najbolj množični in najvažnejši umetnosti«, kot jo je imenoval sovjetski filmski režiser Ivan Pirjev, ki je bil na u-stanovni konferenci omenjene zveze izvoljen za njenega predsednika. Zveza filmskih delavcev ZSSR je zamišljena kot organizacija na ravni treh sorodnih zvez, in sicer Zveze sovjetskih pisateljev, Zveze likovnih umetnikov in Zveze sovjetskih skladateljev. V to novo zvezo so se vključili filmski umetniki, režiserji, pisci scenarijev, snematelji ter sodelavci ustreznih znanstvenih in šolskih ustanov. Kot smo že omenili, je predsednik organizacijskega odbora zveze Ivan Pirjev, v odboru pa so še med drugimi tudi režiser uspelega sovjetskega filma ((Othelloi) Sergej Jutkevič, filmski umetnik Bodnarčuk, ki se je uveljavil v filmih ((Sevčenkoo, «Othello» in «Cvr-ček» ter tudi mladi sovjetski režiser Cuhraj, ki se je zelo postavil z znanim sovjetskim filmom iiEnainštirideseti«, ki je odnesel eno izmed nagrad na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu. Ker je organizacija sovjetskih filmskih delavcev šele osnovana in ima pred seboj dovolj dela že s samim organiziranjem članstva in funkcij, ne moremo še dajati nobenih določenih prognoz za njeno dejavnost. Kljub temu pa je očitno, da je do ustanovitve organizacije prišlo vpraiv v casu, ko se o sovjetski kinematografiji — že v sami ZSSR — prerešetava-jo ne le uspehi, ampak tudi neuspehi, o čemer je pred kratkim razpravljal poseben kolegij sovjetskega ministrstva za kulturo. Med ostalim sovjetski filmski delavci in kritiki ugotavljajo, da je «tematična in u-metniška raven novejših sovjetskih igranih filmov zelo neizenačena«, tako da prihaja pred občinstvo poleg uspelih del, kot so n. pr. ((Enainštiri-deseti«, «Umor v Dantejevi u-lici». ((Rodil se je človek« in »Pustna noč«, tudi zelo slaba In cenena dela. V največjem sovjetskem filmskem podjetja «Mosfilm» je bila pred kratkim konferenca, kjer je bilo govora o posameznih novih filmih. Tu so še posebej kritizirali Romov film «Srce ponovno bije«, Romu samemu pa očitali, da je napravil površno delo, kateremu se vidi «težnja po vrhnjem blišču«. Tudi za film ((Polje«, za katerega je scenarij napisala sovjetska pisateljica Smirno-va, ki je znana zaradi svojih prejšnjih uspelih tovrstnih del, ocena ni bila boljša, ker je bil film ocenjen kot ((dolgočasen in prazen«. Podobno kritiko so na tej konferenci izrekli tudi Stolperjevemu filmu «Neponovljena pomlad«, kjer je bilo izrecno rečeno, da tako režija kot scenarij pričata o slabem okusu. Na konferenci pa so izvedli tudi tajno anketo o najbolj uspelih zadnjih delih tega velikega sovjetskega filmskega podjetja. Najboljšo oceno kot film v celoti je dobil «E-nainštirideseti«, najboljša režija pa je bila Romova režija filma «Umor v Dantejevi u-lici«, kot najboljši scenarij p.j je bil ocenjen Agrapovi-čev scenarij za film ((Rodil se je človek«. Kako važno je vprašanje filma v ZSSR, nam dokazuje zasedanje posebnega kolegija ministrstva za kulturo, ki je bilo pretekli mesec in kjer se je obravnaval načrt za proizvodnjo igranih filmov za prihodnje leto. Načrt, ki ga je predložila glavna uprava za proizvodnjo filmov, je doživel katastrofalno Oceno in se je zanj reklo, da je kot osno- va za prihodnje delo nesprejemljiv. Ministrski kolegij je zato zahteval nov, temeljitejši načrt. Pri tem je vredno omeniti, da je na tem zasedanju poleg predstavnikov ministrstva sodelovalo več filmskih umetnikov, filmskih režiserjev, pisateljev in predstavnikov filmskih podjetij iz raznih sovjetskih republik. Splošne zaključke, ki so bili na tej konferenci sprejeti, bi lahko razvrstili takole: Število igranih filmov v ZSSR sicer raste, vendar ne dovolj, in zato je treba, da se njihovo število v doglednem času poveča na 120 filmov na leto. Umetniška raven pa ni v razmerju s povečanjem števila filmov, kajti mnoga filmska dela ((šepajo zaradi bistvenih umetniških šibkost, pogosto pa tudi i-dejnih napak«. Zato je nujno, da se dejavnost sovjetske kinematografije bistveno izboljša. Za prihodnje leto se predvideva, da bo sovjetska kinematografska industrija napravila 95 novih umetniških filmov. Predložena dela pa predstavljajo le «drobne in slučajne teme« in načrt je hkrati ((zanemaril filmsko komedijo«, dočim je satiro takorekoč izločil. Mladinskih filmov in filmov za otroke pa je v načrtu mnogo premalo, dočim se režiserji lotevajo le snemanja sižejev zna^ ftih književnih del, kar «po' meni, da sovjetski pisatelji ne pišejo scenarijev, niti ne sodelujejo neposredno v življenju sovjetske kinematografije«. Zato je eden izmed di-skutantov med drugim rekel «Cas je že, da javno in glasno spregovorimo o mestu književnikov v filmu, o tem, da se posamezni pisatelji in ta j ništvo zveze pisateljev nepravilno ravnajo do filmske u-metnosti, do umetnosti milijonskih množic.« Predsednik nove zveze Pirjev je isto misel prenesel na filmske delavce, od katerih je zahteval, naj bodo strogi nasproti sebi samim in na sproti lastni ustvarjalnosti. da je človek star in nesposoben za vsakršno koli delo. Skratka: Iskanje večne mladosti. Saj so se stem vprašanjem ukvarjali že mnogi. Večno je iskanje leka proti staranju. Vse mogoče so že poskušali. Največ so bili to le posamezniki, ki so se iskazali pozneje za šarlatane, toda pravega sredstva, resnično učinkovitega, pa le še niso našli. Pač pa se je posrečilo že v precejšnji meri podaljšati precej navzgor delovno sposobnost človeka. Največ je bilo do sedaj poskusov, kako podaljšati človekovo življenje. Toda to nima nobenega pomena, če obenem ne podaljšamo tudi njegove delovne zmožnosti. Saj je le delo tisto, kar daje človeku veselje do življenja in njega smisel. Gerotologija ima torej nalogo podaljšati človeku življenjsko silo. ((Faustov sen«. Kongres gerontologov v Meranu je že četrti te vrste. V njem sodelujejo ugledni učenjaki iz vseh dežel sveta. Trajal bo do 19. t. m. Predseduje mu ameriški znanstvenik prof. J. H. Sheldon. Vsi referati bodo prevedeni v angleščino, italijanščino in nemščino. Referati: ((Biološki in socialni pomen starosti«. «Tri dobe starosti človeka«. Do sedaj se pravzaprav niso pokazali še nobeni uspehi delovanja gerontologov. Voro-nov in Bogomolec, ruska učenjaka sta bila pionirja gerontologov. Ni bilo pomembnega uspeha. Oglašali so se še drugi, ki so priporočali za podaljšanje mladosti vsakovrstne diete in strogo odmerjeno življenje. Vpiašanje je sedaj, v koliko ima sploh smisel podaljševati življenje, ki naj bi bilo večno odrekanje vsega, kar mu daje pravi smisel, kar mu daje življenje. Le tisto življenje je vredno tega imena, ko se more človek vsestransko izživljati, ko si lahko privošči telesne in duševne užitke, ko more z de- tlilllf iiliif ■< V : .. % & ^ S Moulay Hassan, sin maroške ga sultana, ki je bil uradno proglašen za ((prestolonaslednika šerifskega kraljestva« poljublja očetu roko. lom, ki je plod mnogoletnih življenjskih izkušenj, koristili skupnosti. Skratka, kjer lahko pokažei vso svojo duševno in telesno silo. Tako življenje je res življenje. In to je smoter gerontologov. Dognali so za sedaj predvsem to, da se je življenjska moč človeka podaljšala. V okviru kongresa so proučili statistične podatke. Na podlagi tega so ugotovili na pr. da je povprečna starost teologov 65 let, trgovcev 62 let, a zdravnikov le 56,8 leta. Po drugi statistiki pa so dognali, da je največja delovna sposobnost kemikov med 42. in 42. letom, pisateljev med 45. in 46. letom, filozofov in matematikov pri 54 letih, astronomov in humoristov pri 56 letih. Se bo torej posrečilo ge-rontologom najti ((kapljice za dolgo življenje«? kazali v pravi luči in so zamolčali vse teiuve, ki jih je moral v dolgotrajnem boju premagati. In prav tisti, ki so se najbolj okoristili z njegovo borbo, z njenimi pridobitvami, so prikazovali lik tega neustrašnega borca v popačeni luči, a njegove podvige kot čisto brezpomembno zadevo, ter so dali razumeti, da je bilo t isto, kar je dosegel, pripisovati obilni pomoči, ki mu jo je nudil vladajoči razred. Garibaldi je i-mel mnogo nasprotnikov, ne samo med reakcionarji in tistimi, ki so bili proti zedinjenju, marveč tudi med Sa-vojci in njih pristaši, ki so se vedno prištevali med največje domoljube. In tako je prav malo manjkalo. da bi Garibaldi končal že takoj v začetku svojega revolucionarnega delovanja na morišču, če se mu ne bi posrečilo o pravem času zbežati. To se je zgodilo leta 1834, ko mu je Mazzini poveril nalogo, naj organizira upor v Genovi, medtem ko bi del oboroženih oddelkov prodiral v Savoio in dalje v Piemont. Izdali so ga in komaj se mu je posrečilo pobegniti. Vojni svet ga je obsodil na «sramotno smrt» In ga je označil kot državnega sovražnika ter ga izpostavil ljudskemu maščevanju. Z Mazzinijem se je seznanil dve. leti prej v Marseillu in je vstopil v »Mlado I-talijo« z ilegalnim imenom Borel. Štirinajst let je moral ta veliki narodni heroj živeti v izgnanstvu. Ni se pa medtem prenehal bojevati. Boril se je za uresničenje suojih idealov in teženj ljudstva. V Riu je našel italijanske Izseljence, ki so tudi bili člani «M!ade Italije«. Njih i-deal je bil: italijanska re- publika. Sodeloval je v vstaji v Braziliji. Tam je spoznal svojo ženo Anito, ki ga je pozneje spremljala na vseh njegovih potih. Bojeval se je tudi za osvoboditev Urugvaja. Bil je vse: general in admiral. Zaslovel je zaradi svojega junaštva, zaradi suojih drznosti in svoje odločnosti. In leta 1848, ko se je začela Evropa prebujati, se je Garibaldi takoj odprauil v domovino, ko je izvedel za te dogodke. »Mlada Italija« je računala na njegovo pomoč. On je bil roka, a Mazzini glava. Toda še preden se je odpravil na pot, je izvedel za vojno med Sardinijo in Avstrijo. Bila je to prva vojna za neodvisnost Italije. In junak Garibaldi »e )* v hipu spreobrnil. Opustil je republikanstvo in postal monarhist. Kako ta njegov preobrat razložiti? Garibaldi m bil teoretično kaj prida podkovan. Ravnal se je pri svoji h akcijah bolj po zdravem razumu kot pa po neki politični teoriji. Razsodil je, da je važnejše obraniti domovino pred zunanjim sovražnikom. A krogi na vladi niso sprejeli Garibaldija in njegovih legionarjev tako, kot so oni pričakovali. Uvrstili so jih sicer med borbene oddelke, vendar se je videlo, da niso zaželeni, zlasti pri bitki pri Cnstozzi, ko so ga tako ovirali, da je prišel na mesto prepozno, je bilo to očitno. Karel Albert se je vdal avstrijskemu generalu Radeč-kemu, ker se je bolj bal u-speha ljudskih sil, ki jih je predstavljal Garibaldi s svojimi legionarji, kot tuje nadoblasti. Prav tako značilni so bili dogodki leto pozneje, ko je Garibaldi bil s svojimi legionarji med branitelji Rima proti Francozom. In prav Garibaldi je bit tisti, ki je razpršil napolitansko armado in ki je trium/iral 3. junija. Glavno težo obrambe je nosila Garibaldijeva ((Legija smrti«. A so se kljub temu morali umakniti. Zaradi zahrbtnega delovanja duhovnikov je moral Garibaldi s peščico legionarjev pobegniti iz obkoljenega mesta najprej v San Marino, nato v Benetke. Med begom pa je izgubil svojo življenjsko družico. Zena Anita mu je umrla v naročju. Sam pa se je zatekel na otok Caprero. Največjo slavo je dosegel z znamenitim «Pohodom tisočerih». Ta njegova ekspedicija je bila najprej dogovorjena in organizirana. Toda kljub temu, da so jo v resnici vsi ovirali, je ta njegova akcija le uspela. In potem so ga prav tisti, ki njegove zmage niso želeli, slavili. Postal je celo general. In ko je dosegel svoj življenjski smoter: zedinjenje I-talije, se je ta general tiho umaknil na svoj otoček, noseč s seboj vrečo semena in fižola ter polenovko. 7,a svoje zasluge ni terjal ne slave ne blaga. Najčistejši idealizem je bil pobuda za vse njegove podvige. Zato pa ni bil všeč nobeni nazadnjaški stranki. V njem so videli pač predstavnika ljudstva, iz katerega je izšel in za katerega se je tudi vse svoje življenje boril, A ljudske zmage niso ne hoteli ne marali. llllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllIllllIllIllIlllii^illllllrflTtlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII PRVI MAKEDONSKI ROMAN V SLOVENŠČINI Slavko Janevski «Vas za sedmimi jeseni» Pisatelju prvega makedonskega romana se pozna, da o-pisuje vojno in čas po njej Iz svojih lastnih doživetij, saj je vojno končal kot četni komisar V Tretja makedonski u-darni brigadi. Pozneje je bil urednik revije Nov den. Janevski, ki je bil rojen 1. 1920 v Sko-plju, pripada skupini piscev, ki so se začeli oglašati za druge svetovne vojne. Ti književniki predstavljajo danes jedro makedonske književnosti in izražajo nova književna stremljenja makedonskega naroda. Janevski je začel svojo pot kot mladinski pesnik. Njegova mladinska poezija kaže vse znake poznejšega zrelejšega umetnika — živahno čustvenost in bujno fantazijo. Njegovo prvo objavljeno delo je »Krvava niza» in datira iz 1945. leta. Med drugim je istega leta objavil tudi ((Lirske fragmente«, nato pa knjigo mladinske poezije. Leta 1848 so sledile ((Pesmi », tri leta nato pa »Lirika«. Prvo prozo je objavil 1. 1950, in to »Ulico«. Ta pripovedka je avtobiografska in razkriva izreden knjižni temperament avtorja. Govori o nemirnem detinstvu, ki je oživelo na o-balah Vardarja; vpliv filma in fantastičnega čtiva na grupo brezprizornih rodi nemirno mladost, ki se kaže v iskanju posebnega ali celo bizarnega. Janevski se je tudi kot prozaist pokazal za pesnika: ostal mu je občutek za izredno metaforo, ki včasih prehaja že v maniro, za i-skanje zvočnih in plastičnih izrazov, v neki meri kaže tudi vpliv makedonske narodne poezije — pojav, ki je lasten v neki meri vsem makedonskim pisateljem. Vse to daje Janevskemu, čeprav opisuje zelo realne dogodke, neki romantični nadih. Njegovo zadnje delo je «Klovnici i ludi«, ki ga je napisal 1954, leta. Pozneje je napisal še scenarij za film ((Volčja noč«, za katerega je bil — kot znano — na predlanskem puljskem festivalu nagrajen z nagrado «Arena» za najboljši scenarij. Leta 1953 je napisal «Vas za sedmimi jeseni«. Pomembnost tega dela je dovolj izražena že s tem, če povemo, da je to prvi makedonski roman. Lahko si predstavljamo, s kakšnimi čustvi so Makedonci sprejeli to delo, ki pa tudi preko pomena kot prvi roman vsebuje kvalitete, ki so zaslužile, da je delo doživelo prevode v srbohrvaščino in zdaj tudi v slovenščino — v izdaji Državne založbe Slovenije. Roman prikazuje dve vasi. na katerih meji raste sedem orjaških jesenov brez gospodarja, Obe vasi sta sprti na življenje in smrt in to že dvanajst let. Spor je nastal ob neki poroki med mladcema, ki sta pripadala vsak e-ni vasi, pa so se na pragu cerkve, tik pred poroko starešine sprli, pri čemer je kovač izgubil celo oko. Sele žandarji, ki so nenadoma nastopili, so preprečili pokol. In ti dve vasii, predvsem pa Jasensko, živita v vročici pred ustanavljanjem socialistične zadruge, V galeriji likov, ki dajejo prerez in prikazujejo najrazličnejše reakcije na novo stvarnost, nam je Janevski oživel vso problematiko tega časa, ki je danes v neki meri že spomin. Posebno odličen je takrat, kadar prikazuje karakterje ljudi v zasebnem življenju. Brez dvoma je, da v ta okvir spada vznik ljubezni med Iljo in Borjanko, ki sta vsak iz ene Vasi, med najlepše strani romana in kaže, da je mladi pisatelj velik talent in lahko od njega še mnogo pričakujemo. Enako zanimiva je tudi ljubezen med Apostolom in Kostadinko, ki se konča tako nesrečno, Avtorju je pripisati x dobro, da se je skušal čimbolj ogniti črnobelega prikazovanja. Spet moramo občudovati, kot že v prejšnjih delih, njegovo razvito fantazijo, živost primer, ki imajo časih že obeležje simbolov. Pri tem uporablja retrospektivno tehniko, kar je menda nujen davek sodobnosti. Lahko trdimo, da so pisatelju zelo blizu Rusi iz klasične dobe. Karakterji, ki imajo za nas poseben čar, da ne govore strogo logično, najbrž niso nastali pod vplivom ruskih pisateljev, ampak je to izraz sorodnosti med makedonskim in ruskim narodom. Zato deluje na nas roman Janevskega kot ugodna sprememba, sgj si moramo večkrat odkrito priznati, da ljudi iz južnih republik Jugoslavije manj poznamo kot pa pripadnike marsikaterih narodov, s katerimi nimamo ničesar skupnega. V tem oziru pomeni izdaja romana «Vas za sedmimi jeseni« velik delež, pomeni Pa tudi obogatenje slovenske prevodne književnosti z do- brim delom, ki ga bo vsak rad vzel v roke zaradi njegovih človeških in umetniških kvalitet. Roman je prevedel Fran Petre. Prevajalcu se pozna, da dobro pozna mentaliteto makedonskega naroda, saj j« mnogo let preživel med njimi, Zato mu je uspelo doča-rati tako vzdušje, da pri branju romana občutimo origipal-nost sredine, ki jo roman o-pisuje. Prejeli smo Slavko Janevski, VAS ZA SEDMIMI JESENI. Prevedel dr. Franc Petre. Oprema in risbe Vladimir Makuc. Državna založba Slovenije. — Kjubljana 1957. Vasco Pratolini, KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV. Prevedel Ivan Skušek. Opremil Uroš Vagaja. Državna založba Slovenije. Ljubljana 1957. MLADIKA. Revija. Leto I, štev. 5. Julij. Trst 1957. — Za vraga, kdo pa je danes česen jedel.. fworiško-beneški dnevnik S seje pokrajinskega sveta Svetovalci soglasno odobrili štiri resolucije Potreba po industrijski šoli v Gorici - V upravni odbor IACP dva pokrajinska zastopnika - Zakonska ureditev položaja otroških vrtnaric 0NA1R Sobotna seja goriškega pokrajinskega odbora se je zavlekla pozno v noč. Po odobritvi poviškov nunam v gorički umobolnici so odborniki obravnavali razna vprašanja ter dve interpelaciji pokrajinskih svetovalcev KPI. V prvi interpelaciji sta se svetovalca Poletto in Sellije-va zavzela za ureditev položaja otroških vrtnaric pri O NAIR. Odbornik Fabrizio je opozoril interpelanta, da je bilo že sprejetih nekaj ukrepov za izboljšanje položaja te kategorije, toda Poletto je poudaril, da bi bilo potrebno s posebnim zakonom zajamčiti pravice tej kategoriji vzgojiteljev. V diskusiji o potrebi uzakonitve njihovega položaja, se je oglasil poleg drugih tudi Pecorari (KD), ki je nato po dogovoru s Po-lettom vložil pokrajinskemu svetu v odobritev posebno resolucijo, v kateri se goriški občinski svet obrača na pristojne oblasti, da uredijo pravni in ekonomski položaj otroških vrtnaric pri ONAIR. Druga interpelacija Poletta, Bergomasa in Sellijeve je izzvala še daljšo diskusijo. Trije zastopniki KPI so zahtevali pojasnila, glede štiriletnega načrta gradenj hiš IACP in imenovanja dveh zastopnikov pokrajinskega sveta v vodstvo IACP. V diskusiji je sodelovalo več svetovalcev, med njimi odv. Sfiligoj. Pecorari in Cociani. Ta je predlagal svojo resolucijo, v kateri pa je upošteval tudi predloge vlagateljev interpelacije. V resoluciji, ki jo je pokrajinski svet nato soglasno o-dobril je med drugim rečeno, da je država precej pripomogla k izboljšanju stanovanjske krize pri nas, vendar pa je potreba po ljudskih stanovanjih še vedno zelo velika. Prav zaradi tega je izredno važna vloga, ki jo ima pri tem zavod IACP, v katerem bi morali biti zastopani izvoljeni predstavniki lokalnih u-stanov. Ker pa pravilnik za IACP od ministrstva za javna dela še ni bil objavljen, je bil pokrajinski svet mnenja, da je potrebno v upravni odbor IACP v Gorici sprejeti vsaj dva zastopnika pokrajinske uprave, ker bo to v nedvomno korist celotnega prebivalstva naše pokrajine. Nato pa je pokrajinski svet o-dobril še tretjo resolucijo, ki so jo predložili svetovalci Poletto, odv. Sfiligoj in Cocian-ni in v kateri pokrajinski svet predlaga ustanovi IACP, da v svojem štiriletnem programu, v kolikor bo še izvedljivo, poskrbi za gradnjo ljudskih stanovanj predvsem v tistih krajih. odnosno občinah pokrajine, ki so bile sicer pri pripravi gradbenega načrta za omenjeno dobo prizadete, pa so njih potrebe vendar izredno velike. Najdaljša diskusija se je razvila pri predlogu pokrajinskega sveta, da se v Gorici ustanovi srednja industrijska šola, ki bi omogočila številnim dijakom in dijakinjam strokovno izobrazbo za vključitev v industrijo naše pokrajine, ki potrebuje veliko število kvalificiranih moči. Doslej so se morali otroci posluževati industrijskih zavodov, qdnosno šol v Trstu in Vidmu, čeprav imamo na primer prav v Gorici, kakor je omenila svetovalka Sellijeva, izredno moderno tekstilno industrijo, poleg tega ne moremo pozabiti na ladijsko in- dustrijo v Tržiču, ki prav tako potrebuje kvalificiranih moči. Pokrajinski svet je soglasno odobril resolucijo za ustanovitev industrijske šole v Gorici, ki bi imela najprej štiri oddelke: mehaničneka, e-lektromehaničnega, tekstilnega in pa ladijskega. Izlet planincev na Trnovsko planoto Slovensko planinsko društvo iz Gorice je organiziralo v nedeljo uspel enodnevni družinski izlet na Trnovsko planoto. Z avtobusom se je na izlet odpeljalo okoli 30 ljubiteljev planin, veliko pa jih je prišlo tudi z lastnimi prevoznimi sredstvi. Izletniki so se ustavili na Lokvah, kjer so se utaborili po travnikih in na dvorišču tamkajšnjega hotela. Lepo vreme je omogočilo krajše izlete na bližnje hribe. Nekateri so šli na Mrzele, pogumnejši pa na Kucelj. Popoldne je društvo priredilo na travniku za hotelom tombolo, za katero je bilo na razpolago več ((utekočinjenih« daril. Veliko se jih je potegovalo zanje, toda le trije so bili osrečeni. Dobre volje, prijetno ohlajeni in dobro okrepčani so se izletniki v večernem hladu vrnili v dolino, kjer so pred prihodom domov napravili še eno postajo v Solkanu. Telegram akademikov rimskim oblastem Slovenski akademiki protestirajo proti Rossijevem zakon-skem osnutku o slovenskih šolah Včeraj popoldne so zastopniki treh goriških akademskih organizacij; Akademsko-sred-nješolskega kluba »S. Gregorčič«, Akademskega kluba m Slovenskega katoliško akademskega društva poslali v Rim protestni telegram, v katerem ozirajoč se na nesprejemljiv Rossijev zakonski osnutek, na prošajo pristojne oblasti, da pri sprejemu zakona o sloven skem šostvu upoštevajo predloge, ki so jih pripravile sindikalne organizacije slovenskih šolnikov. Edino tako bodo lahko slovenski manjšini v Italiji zajamčene pravice, priznane v republikanski ustavi. Telegram so goriški visoko-šolci naslovili na predsednika republike Gronchija, predsed- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! nika senata Merzagoro, predsednika poslanske zbornice Leoneja, ministra za javno vzgojo Mora, na predsednike parlamentarnih skupin senatorje: Ceschija, Zanottija, Lus-suja, Scocimarra; poslance: Piccionija, Malagodija, Ma-crellija, Simoninija, Nennija in Togliattija. «»-------- Nezgoda železničarja Včeraj ob 20.40 se je 48-letni železničar Riccardo Pe-resin iz Ul. San Gabriele 35 v Gorici zaletel na križišču pred Verdijevim gledališčem z motociklom ob nekega finan-carja, ki je prav tako z motociklom hotel zaviti v Ul. Diaz. Pri padcu si je železničar pretresel možgane in se ranil v čelo; financar pa se je samo malce opraskal. Železničarja so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. ItllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllUIUIIIIIIIIIIIlIltllllllllllriHIlIllIlIlllflltlllllillllll Izvoljeni kandidati za obrtniško zavarovalnico V nedeljo je 1500 obrtnikov goriške pokrajine izvolilo kandidate za pokrajinsko obrtniško komisijo in pokrajinski odbor obrtniške zavarovalnice, ki bosta štela vsak po 9 članov. Včeraj smo izvedeli le imena kandidatov za pokrajinski odbor obrtniške zavarovalnice. Izvoljeni so bili sledeči kandidati: Marega (A); Aldo Marini (U); Clodoveo Marini (U); Brandolin (U); Moretti (A); Zimolo (U); Di-zorz (A); Trevisan (A); Li-pizer (A); Varli (A); Russian (A); Berdoni (A); Valli (U); Sacchetti (U); Aguzzoni .(A); DelTAngela (A); Turco (A); Olivieri (A); Ziani (U); Si-monetti (U); Marizza (ACLI); Cauzer (ACLI); Zollia (U); Toso (A); Giorda (U); Bor-satti (U); Marchetot (U); Czu-bert (A); Falzari (A); Ago-stini (A); Sardo (A); Bettel-la (A); Benes (A); Boscarol (A); Demarchi (A); Tesaris (A); Sgu-bin (A); Sartori (U); Seculin (neodvisen); Vittori (A); Poian (A); Zio (A); Cle-mente (A); Facchini (A); Spanghero (A). Zmagala je lista Obrtniškega združenja v celi pokrajini nad listo Pokrajinske obrtniške zveze. Rezultate volitev kandidatov v pokrajinsko obrtniško komisijo bomo objavili jutri. «»------- IZ BENfcSKE SLOVENIJE Kmeta zadela kap zaradi vročine Mladega oficirja raznesla ročna bomba Kmet Viktor Trakonja iz Cenebola je postal v nedeljo žrtev vročine. Mož se je že zjutraj odpravil od doma na pašnike, ki leže nad vasjo po krmo za živino; s seboj je vzel kosilo in obvestil ženo, da se pred mrakom ne bo vrnil. Ko je bila ura že osem, je ženo začelo skrbeti in odšla je na pašnik, kjer je na tleh našla negibnega moža, ki je bil že mrtev. Obupana je stekla v vas po sorodnike in zdravnika, ki je ugotovil, da je Trakonja umrl zadet od srčne kapi, ki je tako nena doma nastopila prav zaradi vročine. * * * Pred dnevi pa se je pripetila v Tajpani smrtna nezgoda, ki je zahtevala življenje komaj 28-letnega poročnika Vittoria Casadeia iz Krmina. Poročnik je bil s svojimi vojaki na vojaških vajah. Nesrečnega dne je vadil vojake z ročnimi bombami. Enemu izmed vojakov je ročna bomba zdrnila iz rok in se zakotalila naravnost v oficirja. Casadei je ostal na kraju mrtev, ker mu je bomba razbila lobanjo in mu povzročila druge hude poškodbe po telesu; vojaka sta bila le laže ranjena. (O)----- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, v Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. «»------ - KINO - CORSO. 17 00: «DekUški klub«. VERDI zaprt. VITTORIA. 17.00: »Pustolov- ščina v Vallechiari«, O. Har-dy, S, Laurel. CENTRALE zaprt. MODERNO. 17.00: »Maščeva- nje Tuksov«. Športni dnevnik Po 17. etapi kolesarske dirke «Tour de France» V prvih dveh pirenejskih etapah Anquetil ni izgubil niti minute Druga etapna zmaga Defilippisa v Saint Gaudensu po nesrečnem padcu Nencinija pred ciljem - Danes najtežja preizkušnja SAINT GAUDENS, 15. — Nino Defilippis je po razgibani vožnji v sprintu dosegel danes svojo drugo etapno zmago dirki po Franciji, Baffi pa je s tretjem mestom dopolnil uspeh italijanskega moštva. Toda kljub svoji dolžini in trem zahtevnim vzponom, etapa Ax res Thermes - Saint Gaudens ni prinesla nobene bistvene spremembe na prvih mestih splošne klasifikacije. Končni rezultat prvih dveh pirenejskih etap je, da je An-quetil ohranil nedotaknjen svoj naskok pred svojimi konkurenti in če mu bo to uspelo tudi jutri na Tourmaiettu in L’Aubisque, potem bo letošnji Tour de France« njegov ali v najslabšem primeru Fore-stierov, ki mu sledi v splošni klasifikaciji. Pred startom je 66 preostalih dirkačev z enominutnim molkom počastilo spomin francoskega radiokronista Vi roti in njegovega motorista Wag-nerja, ki sta včeraj izgubila življenje pri padcu v prepad. Prvi pobeg je izvedel po 5 km Ruby, kateremu je takoj sledil Walkowiak nato pa še Ket-teler in Le Dissez. ki sta ujela prva dva pri 28. km. Na vrhu prelaza Col de Port (1249 m) je bil prvi Keteleer 8” pred Kubyjem, 12” pred Le Dissezom m Walkowiakom ter 1’20” pred prvimi zasledovalci, ki so jih vodili Darrigade, Nencini, Plankaert in Bauvin. V spustu je ušel Holandec Stolker m ujel vodeče, ki pa so medtem izgubili Le Dissen-za kateremu se je pokvarilo kolo. Glavnina se je medtem razbila. Pri 65. km so imeli štirje ubežniki že 2 35" naskoka, ki pa se je do Saint Gi-rona povečal na 6’20”. Na tem mestu so se odtrgali od glavnine Darrigade. Baffi, Sehel-lemberg in Poulingue, ki so se vodilni četvorici po 20 km približali na 2’45”, medtem ko e glavnina zaostajala za 3 minut. V vzponu na drugi vrh (Col de Portet — 1960 m) se je glavnina ponovno razbila. Na vrhu je bil prvi Stolker 29” >red Kettelerjem, Rubyjem in iValkowiakom, 2'47” pred Dar-rigadom, Baffijem, Poulinguem in Schellenbergom, 8'45” pred prvim delom glavnine v kateri so bili tudi Nencini. Defilippis. Anquetil, Forestier in drugi, 9’10” pred Bauvinom in Ceramijem ter 9’30” pred Van Estom. V spustu je skušal pobegniti tudi Defilippis. toda Mahč ga je kmalu ujel. V vzponu na Col de Ares, kakih 20 km od Portet d’Aspe-ta so potegnili Plankaert, A-driaenssens in Mahe, medtem ko je Stolker ostal sam v vodstvu in imel pri 143. km že 4’ naskoka pred Darrigadovo in Baffijevo skupinico, 6’ pred Adriaenssensom in Plankaer-tom ter 6'65” pred glavnino. Pri 165. km sta Adriaenssens in Plankaert dohitela Darrigadovo in Baffijevo skupinico. Na začetku vzpona nad Port Tillon (1308 m) so imeli -i ’35” zaostanka za Stolkerjem in 3’20” za prvim delom glavnine, ki se je v vzponu ponovno razdelila v majhne skupinice. Belgijec Ketteler je medtem močno potegnil in prehitel Stolkerja, tako da je bil na vrhu prvi 34” pred njim, 1’28” pred Adriaenssensom, Baffijem. Walkowiakom in Schellenbergom, 1’40" pred Lo-ronom, Bergaudom in Christianom, 3'06” pred Forestie-rom, medtem ko je Defilippis nekoliko zaostal. Odločitev je padla v naslednjih 60 kilometrih v spustu in na ravnini. Defilippis je jezno potegnil in kmalu nadoknadil skoraj 4' zaostanka, ki ga je imel na vrhu Portillona. Glavnina se je medtem ponovno združila m dohitela vse pred njo tako, da je končno ostalo v vodstvu 18 dirkačev med katerimi tudi Defilippis, Nencini in Baffi. Cilj je bil postavljen na dokaj strmi vzpetini. Pričakovalo se je, da ga bo prvi dose- gel Nencini, ki je specialist za vzpone na kratikh razdaljih. Nekaj 100 metrov pred ciljem pa ga je Stolker nehote tako nesrečno sunil da je padel in se pri tem potolkel do krvi. V tem trenutku je bil v vodstvu Forestier, toda že je potegnil Baffi, ki je povlekel za seboj še Defilippisa, kateri je v zadnjih metrih prehitel Fo-restiera, medtem ko se je Baffi uvrstil na tretje mesto. Nen-: cini je prišel do cilja, toda pri padcu je izgubil okrog 40” kar ga je spravilo ob osebno zmago in odvzelo zmago tudi italijanskem moštvu. Vrstni red na cilju 16. etape Barcelona - Aix les Thermes (220 km): 1. Bourles (O.) 6,13’34” (7. odbitkom 6,12’34’ ); 2. Queheil-le (S.O.) 6,17’37” (z odbitkom 6,17 07”; 3. Radovan (It.) 6.22' in 53”; 4. Pianckaert (Bel.) 6.23’41”; 5. Bertolo (NEC) 6,23’ 59”; 6. Gay (S.O.) 6,25’01”; 7. Cerami (Bel.) 6,25’03 ”; 8. Christian (Šv.), 9. Stolker (Hol.), 10. Forestier (Fr.), 11. Keteleer (Bel.), 12. Picot (O.). 13. Baffi (It.), vsi s časom Cera-miia; Vrstni red na cilju 17. etape Ax les Thermes - St. Gaudens (236 km): L Defilippis (It.) 7,00’06” (z odbitkom 6,59’06”); 2. Forestier (Fr.) (z odbitkom 6,59’36”); 3. Baffi (It.), 4. Bergaud (Fr.), 5. Schellemberg (Šv.), 6. Keteleer (Bel.), 7. Christian (Šv.) vsi s časom zmagovalca 7,00 in 06”; 8. Lorono (Šp.) z zaostankom 5’; 9. Janssens (Bel.). 10. Adriaenssens (Bel.), 11.' Dotto (S.E.), 12. Bauvin (Fr.). 13. Anquetil (Fr.), 14. Mahe (Fr.), 15. W. Van Est (Hol.), 16. Stolker (Hol.) 14”; 17. Wal-kowiak (B'r.) 18”; 18. Nencini (It.) 41”; 19. Darrigade (Fr.) 7’12” 20. Ruby (NEC) 7’15”; 21. Plankaert (Bel) 10'09”; 22. Poulingue (O.) 10'35” itd. Splošni vrstni red po 17. etapi: 1. Anquetil (Fr.) 105,56' in 25”; 2. Forestier (Ir.) z zaostankom 3’11”; 3. Mahe (Fr.) 6’19”; 4. Christian (Šv.) 10’17”: 5. Bauvin (Fr.) 10’48”; 6. Janssens (Bel.) 11’52”; 7. W. Van Est (Hol.) 14'26”; 8. Defilippis (It.) 15’42”; 9. Lorono (Šp.) 18’41”; 10. Nencini (It.) 22’21”; 11. Picot (O.) 28’25’: 12. A-driaenssens (Bel.) 28’51”; 13. Pianckaert (Bel.) 29’16”; 14. Dotto (S.E.) 31’08”; 15. Rohr-bach (NEC) 34’20”; 16. J. Bo-bet (Ile) 34’54”. panje, ker Atalanta ni prinesla zadovoljivih protidokazov; 2. da se preiskavo o tekmi Padova - Legnano v zvezi s ponašanjem člana Legnana Ziana med tekmo v korist Padove, poveri odv. Cesaru Bian-cu. Marchi k Lanerossi LONDON, 15. — V Londonu je bil danes formalno sklenjen sporazum o prestopu Tonyja Marchija od «Tottenhama Hot-spus» k Vicenzi. Pogajanja je uspešno vodil posredovalec Pe-ronace, ki je posredoval tud; prestop Charlesa k Juventusu in Stocka k Romi. Marchi bo še ta teden dopotoval v Ita- Polfinale srednjeevropskega pokala Vasas zasluženo premagal Crveno zvezdo s 3:1 (0:1) Rapid - Vojvodina danes zvečer v Praterju BEOGRAD, 15. — V prvi polfinalni tekmi za srednjeevropski pokal je Vasas iz Budimpešte premagal Crveno zvezdo s 3:1 (0:1). Jugoslovanski državni prvak se je s tem porazom verjetno poslovil od srednjeevropskega pokala ker je le malo verjetno, da se b’ lahko v Budimpešti revanži-ral za občuten poraz. Domači so lepo pričeli in prvi polčas so prevladovali na igrišču. Z večjo točnostjo v streljanju bi lahko končali prvi polčas z ugodnejšim rezultatom in ne samo z golom, ki ga je v 18. minuti dosegel Popovič. Slika se je spremenila v drugem polčasu, ko so gostje povsem prevladovali na terenu. V 20 so izenačili, 6’ kasneje so si zagotovili zmago z 2:1, 7’ pred koncem pa so postavili končni rezultat 3:1. Vasas niti zdaleč ni bivši «Honved», toda kljub temu ;'e to dobro vigrano in zelo moč-, no moštvo. Zmaga gostov je popolnoma zaslužena. Kontrolna komisija FIGC Uvedena preiskava na prijavo Triestine MILAN, 15. — Kontrolna komisija italijanske nogometne zveze, ki je danes razpravljala o prijavah Udinese v zvezi s tekmo Udinese - Atalanta in Triestine v zvezi s tekmo Padova - Legnano (12.6. 1955) je sklenila: I. da se akti o preiskavi v zvezi s poskusom podkupa člana Udinese Menegottija pre-. dajo Zvezi v nadaljnje ukre- lijo na zdravniški pregled. iiitiiHiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiifiiiniillniiiiiiiiiiiitniiiniiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimitiinmimiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiuiiimiiiu Tridnevna slikovita prireditev v koprskem zalivu Športni in propagandni uspeh II. mednarodne koprske regate V vseh kategorijah jadrnic so zmagali jugoslovanski tekmovalci Odličen uspeh Koprčana Cerkvenika Druga polfinalna tekma meč! Vojvodino ih Rapidom, ki bi morala biti včeraj na Dunaju, je bila preložena na jutri zvečer. KOPER, 15. — V krasnem sončnem vremenu in v ugodnem vetru, se je včeraj zaključila v Kopru II. mednarodna regata, ki je doživela nad pričakovanje lep uspeh. Bila je to res velika in plemenita športna tekma, obenem pa tudi najboljša propaganda za ta lepi vodni šport, ki ima pri nas vse pogoje, da se še bolj razširi in uveljavi tudi v močnejši mednarodni konkurenci. II. mednarodne regate se je udeležilo 72 čolnov iz štirih držav: Jugoslavije, Italije. Nemčije m Avstrije. Inozemci žal niso bili najbolje zastopani (izjema je Nemec Winkler), kar velja predvsem za Italijo, katero so dejansko predstavljali le jadralci iz Milj. Ne glede na to, pa so bile borbe v vseh kategorijah jadrnic zelo lepe in zagrizene. IIIMIlilllllHIllllMHIMIIIIlllllllllllllllllllMHIIIIIIIIIllMlllllllllIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlllllllll V nedeljo zaključni nastop na stadionu Dinama II. gymnaestrada v Zagrebu prekosila vsa pričakovanja Nad 50.000 gledalcev v soboto in v nede ljo - 140 tujih študijskem kongresu FIG domačih delegatov na ZAGREB, 15. — Po 5-dnev-nih prireditvah je bila včeraj v Zagrebu zaključena II. Gym-naestrada. V zaključnem nastopu na stadionu Dinama v Malksimiru so nastopile telovadne skupine iz Madžarske, Češkoslovaške, Švedske, Poljske, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Nastop je bil v bistvu repriza sobotnega večernega nastopa z edino izjemo, da so ga zaključile mladinke »Partizana« namesto jugoslovanskih mornarjev, ki so poželi svoj zadnji aplavz 30.000-glave množice že v soboto. Kot na prejšnjih nastopin, so tudi tokrat najbolj navdušili s svojimi umetniško izvajanimi vajami Rusi in Madžari, Čehi so navdušili s svojo sestavo, ki je bila najboljša na gymnaestradi, Svedinje s svojimi baletnimi vajami, jugoslovanski telovadci in telovadki-nje pa so posredovali metodični postopek pri delu v telesni vzgoji. Nastop le bil zaključen z de- filejem telovadcev 14 sodelujočih držav, z zaključno besedo predsednika FIG Thoenea ter z igranjem himen vseh u-deležnih držav. Med 20.000 gledalci so bili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Rodoljub čolakovič. predsednik izvršnega sveta Hrvatske Milan Kra-jačič in mnogi drugi visoki predstavniki oblasti. Po končani prireditvi na stadionu je bila v domu JLA svečana otvoritev študijskega kongresa mednarodne telovadne organizacije FIG, ki mu prisostvuje nad 60 tujih in številni domači strokovnjaki. Kongres >e otvoril predsednik kongresnega odbora Mihovilo-vič, za njim pa je spregovoril predsednik FIG Charles Thoe. ne, ki je med drugim opozoril, da je telovadba pomembna panoga pri vzgoji mladine in da jo je treba zato študijsko in natančno obdelovati... Kongres bo trajal tri dni. Prireditev je doživela velik uspeh tudi v propagandnem in turističnem pogledu, kar velja še posebej za veličastno nočno regato, ki je bila v soboto zvečer ob svitu zarome-metov in umetnih ognjev. Tej edinstveni prireditvi je prisostvovalo ekrog 3000 gledalcev, med katerimi številni turisti iz Portozora in drugin obalnih istrskih mestec. Po tretjem in zadnjem startu mednarodne regate so bili ob igranju himen vseh štirih prisotnih držav proglašeni zmagovalci, ki so za svoj plasma prejeli ziate kolajne, pokale, zastavice in druge nagrade. Izidi tretjega in zadnjega starta regate so bili naslednji: _ SNIPE: Grego (Reka). 2. Filippi (Izola), 3. Cerkvenik (Koper). Zvezda: Winkler (Zah. Nemčija), Štukeij (Ljubljana), 3. Buzleta (Pula). Olimpijske yole: L Safran (Maribor), 2. Božič (Pula), 3. Devescovi (Pula). aL-5»: 1. Juričuč (Mali Lošinj), 2. Espeh (Pula), 3. Bojič (Ljubljana). Potovalne jadrnice in zmaji (enlkrat. vož.): 1. razred: I. «3 maj« - Reka (Grbac in 6 članov posadke); 2. «Dubravka» — Pula (Bratina in 6 članov posadke); 2. razred: 1. «Leptir» -Reka (Bonačič). 2. «Udarnica« Ljubljana (Justin); 3. razred: I. «R 5,5» — Mali Lošinj (Sko-pinič). Končni zmagovalci II. mednarodne regate: SNIPE: Mario Cerkvenik (Jadro - Koper). Zvezda: Josip Burleta (Mornar - Pula) «0-yole»: Anton Božič (Mornar - Pula). »L-5n: Mirko Bojič (Ljub Ijansko brodarsko društvo). wart Lewis-Evas z Vanwalom v času 2.34’18”6. V mednarodni hitrostni dirki za avtomobile formula 2 je dosegel drugo zmago za Ferrari Trintignant, ki je prevozil 37 krogov v skupni dolžini 307,164 km v času 1.40’6”8 s povprečno hitrostjo 184,090 km na ijro. Na naslednja tri mesta so’ se uvrstili Lucas, Marsh in Salvadori z avtomobili Cooper. Tretjo zmago za hišo Ferrari pa je dosegel v «12-urni dirki« Gendebien s povprečno hi. trostjo 167,409 km na uro. Med hitrostno dirko sta se smrtno ponesrečila dirkača Anglež Whitehouse in Ameri-kanec Fraser. ATLETIKA ATENE, 15, — Po prvem dnevu mednarodnega vojaške-ga atletskega prvenstva v A-tenah vodijo ZDA s 36 točkami pred Francijo 27, Grčijo i8, Italijo 17, Pakistanom 14. Belgijo 9 in Holandsko s 4 točkami. Boljši rezultati: Palica: Rou-banis (Gr.) 4,50, 100 m: Kave (ZDA) 10,5, kopje: Sirovatsk; (Fr) 70,80, 2. Lievore (It.) 70,32. Francija zmagovalec vojaškega prvenstva BUENOS AIRES, 15. -i Francija je z zmago nad Argentino z rezultatom 5:0 (1:0) zmagala na mednarodnem vojaškem nogometnem prvenstvu. V srečanju za tretje mesto sta igrali Italija in Brazilija neodločeno 2:2 (1:1) kar je Italiji zadoščalo za osvojitev tretjega mesta. Gola za I-talijo sta dosegla Pivatelli v 41’ prvega polčasa in Robotti v 19’ drugega polčasa iz Fl- mčt rovke. Končna lestvica: Francija 3 2 10 10:2 5 Argentina 3 2 0 1 9:11 4 Italija 3 0 2 1 7:8 2 Brazilija 3 0 1 2 5:10 1 MELBOURNE. 15. — Wien-Repr. Victoria 7:1. MOSKVA, 15. — Spartak -Vasco de Gama 1:0. REIKVAVIK, 15. — Norveška - Danska 3:1 (1:0). ASUNCION, 15. — V izločilnem srečanju za svetovno prvenstvo je Paragvaj premagal Urugvaj s 5:0 (1:0). «»------ Kvalifikacijske tekme za vstop v jug. ligo BEOGRAD, 15, —■ Kvalifikacijske tekme za vstop v I. jugoslovansko ligo so se včeraj končale z naslednjimi rezultati: v Splitu: Split - Železničar 1:2 (0:0); v Kragujevcu: Rad-nički - Borovo 2:1. Lestvica pred zadnjim kolom: Split 5 3 0 2 16:8 6 Železničar 5 3 0 2 8:7 6 Radnički 5 2 0 3 8:12 4 Borovo 5 2 0 3 6:11 4 TENIS FOREST HILLS. 15. — V svojerp prvem profesionalnem nastopu je Levvis Hoad premagal rojaka Franka Sedgmana s 6:3, 6:4, 6:4. Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 16. t. m. ob 20.30 barvni film: Bela Indijanka AVTOMOBILIZEM Tri zmage Ferrari na dirkah v Rcimsu Se dva pilota izgubila življenje REIMS, 15. — V dirki za veliko avtomobilsko nagrado v Reimsu je zmagal Italijan Mus-so z avtom Ferrari 8 cilindrov, ki je 61 krogov dirkališča v skupni dolžini 504.406 km prevozi) v 2.33'2”5 s povprečno hitrostjo 198,537 km na uro. Drugi je bil Francoz Behra (Maserati) s časom 2.33’30”1, tretji pa Anglež Ste- predvaja danes 16. in jutri 17. t. m. z začetkom ob 20. uri NA PROSTEM technlcolor film: « Ko je ljubezen poezija » .Igrajo: JANETTE SCOTT in VERNON GRAY LOJZ KRAIGHER Roman KONTROLOR ŠKR0BARn Kdo se bo čudil, če nisem posebno navdušen naroden vojščak in se rajši brigam za prijetnejše in zabavnejše reči? Možatost in voljo mi je že v mladosti sklapouškala očetova palica, uradniška vzgoja pa mi je vtepla hinavstvo in potuhnjenost. Tako globoko se mi je ukoreninilo spoznanje upravičenosti našega robotanja nemški gospodi, da sem mnogokrat resno podvomil, ali imamo Slovenci sploh pravico, otresati se svojega jarma, in da me je zapekla vest ob najmanjšem narodnem dejanju, ki sem ga zagrešil zavedno ali podzavedno. Tako je tudi tisto jutro legla mora name. Na kolodvoru sem bil kondukterja v slovenskem jeziku nekaj vprašal; osorno se je obrnil proč in odgovoril nemški. — In sedaj ta pek ... Polotila se me je potrtost, ko sem počasi korakal mimo predmestnih hiš, mimo tovarne in maloštevilnih vil, med nizkim gričevjem po položnem klancu navzdol. Zadostovala sta malenkostna dogodka, da sem postal resigniran in v trenutku pozabil na vsa pričakovanja, s katerimi sem se bil odpravil na svoje novo mesto. Prihajal sem v slovenske kraje. Le tu in tam — kot rozine v skromni potici — so naseljeni Nemci. Posamezen trgovec, obrtnik, rokodelec; še bolj posamezen viničar, želar ali kmet. A tudi ti so v resnici Slovenci in znajo komaj blebetati nekaj nemških stavkov; zato so pa toliko odločneje — «Nemcem prijazni«. To se pravi, da jih je podzavedno morda vendar nekoliko sram svojega renegatstva in hočejo z lepšim imenom prikriti svoj resnični značaj. Večje množine teh prisiljenih rozin dobiš v trgih in mestecih in tudi pri Sv. Jedrti, kjer terorizem posilinemcev ne vlada samo v trgu, temveč tudi v okoliških občinah in je toliko predrznejši, ker čuti za seboj zaslombo v deželnih in državnih uradih. Narodna opozicija je sicer dosti močna, a bila bi gotovo močnejša, ko bi ne bila — po vzorcu osrednje domovine — razdeljena v dva tabora. Boj torej ne velja samo Nemcem, marveč tudi rojakom. In mnogokrat je kriva strankarska ali osebna zavist, da se ne odbijajo sovražni udarci po potrebi ali vsaj po možnosti. Položaj slovenskega uradnika v takem gnezdu ni ravno zavidanja vreden. Pripravljen moraš biti na brezobzirno preganjanje za najmanjše narodno dejanje. In pripravljen moraš biti celo na sovražnosti rojakov, če se preočitno pridružiš tej ali oni domačih strank. Saj nisem politik. Sicer sem že dosegel Kristovo starost, a življenjskega nazora si še nisem ustvaril. Tudi se še nikdar nisem zavzel ali navdušil za politično idejo, pa naj je že bila napredna ali nazadnjaška. Preko gostilniških pomenkov in dvomljivo-mlačnih izjav se nisem povzpel. Cernu tudi, ko sem pa životaril toliko lepše in zabavneje brez idej in brez nazorov? Svečano celo trdim, da je pivo brez teh duševnih primesi neskončno slastnejše in okusnejše. Imel sem se - to sem lojalno koncediral onim primesim — za naprednjaka; a popolnoma odkritosrčno priznam, da podlaga temu »prepričanju« ni ležala globlje kakor v malenkostnem naključju, da sem prebil svoja mladeniška leta v liberalni družbi. In tako tudi proti Nemcem nisem čutil nikakega sovraštva, celo spoštoval in občudoval sem jih; Nemke pa sem — pekel in nebo! — včasih tudi ljubil. Zato se nisem prav nič začudil, ko so mi v Gradcu tako pomembno namignili, da proti meni nimajo posebnih pomislekov, ko me pošiljajo na vroča tla obmejnih narodnih bojev. In šele čez dolgo se mi je zasvitalo, da mi kanalje niso namiga-vale, temveč zabičavale in naročale. Takrat mi je laskalo to zaupanje, in četudi me je v trenutkih spoznanja v srcu skelelo zatiranje naše narodnosti, vendar si v tem pogledu nisem delal prevelikih skrbi; pač pa sem se malce bal, da bi zaradi političnih razdorov ne trpelo tudi družabno življenje in bi mi ne potekali dnevi pri Sv. Jedrti v dolgočasju mržnje in napetosti namesto v veselju in zabavi. Iz jutranjega polumraka so gledale čez plotove s cvetjem obsute veje sadnega drevja. Njih vonj se je mešal s čistim zrakom poživljajoče in krepčajoče. Na vzhodu se je danilo. Vrhovi na obeh straneh so se dvigali iz mraka in prekopana zemlja vinogradov je rjavela med belim in sivim koljem, ki je v romboidnih črtah razporejeno podpiralo mladi amerikanski trs. Ozimina je zelenela in njive so črnele zorane in posejane. Med njimi in po sadovnjakih pa so blestele kakor šopki duh-tečih rož cvetoče jablane in hruške, in tu in tam rdečkaste krošnje zapoznelih breskev. Brezskrbneje zavihtim palčico po zraku in se ozrem po cesti nazaj in naprej. «Nekoliko dolga bo,» vzkliknem polglasno in pomislim na svoje pretanke podplate. «Sicer pa: pameten bodi, Arnošt! Ti ne rešiš slovenskega naroda; glej, da si ne skališ prijetnosti življenja z nacionalnimi kapricami. Naj se kavsajo med seboj, ti se pa drži lutrske vere: »Piti, ljubiti, peti — to se pravi živeti!« Saj me je že tudi nekaj veljala ta vera, bog mi odpusti grehe! Prejšnji večer, ko sem odhajal z doma, s spominom materinega križa na čelu, ustih in prsih, sta me spremljali sestri na kolodvor, oklepajoč se me vsaka na eni strani. Komaj dozoreli, s prožnimi udi in zdravimi lici, ju imam najraje med brati in sestrami. A to pot sta me prevarali. Zvabili sta me, da smo šli po bližnjici za Poličevim vrtom. In tam na oglu me nenadoma napadeta: »Ali nisi bil nič pri Fani?« «Ti ne veš, kako je Tinka srčkana!« «Ali si se poslovil od Fani?« «Zakaj je ne vzameš, Arnošt? Glej, še mama bi bila vesela.« »Ali mi ne gresta? Kdo vaju je našuntal name? Nakaznost ti otročja! Kaj neki razumeta vedve o tem.,.» A Zofka me objame in poljubi; nama!»di d°ber’ Arnošt! Tu te čaka Fani... Pridi hitro za «Le glej, Arnošt!« mi še požuga Rozka zdaleč. In resnično je stala tam ... Poličeva Fani je namreč moja največja mladeniška zabloda Agodaj se je ze začelo. Moj bog; mlad človek! Kaj sem vedel o zenski m o ljubezni? Nekaj se je vzbudilo v meni in klicalo ££ , u~ ln ta je bil pri ženski- A brigala me ni oseba. Miaaa ljubezen ne sprašuje po človeku in njegovi duši- užitek je njen cilj. Kakor sem videl pri tovariših, svojih gostilniških vzorih hlastanje po doživljajih in prigodah, sem začel stikati za njimi tudi sam. Stanoval sem pri materi; tistih bore nekaj goldinarjev plače davčnega praktikanta sem torej lahko porabil za pohajkovanje in pustolovstva. Ugodna priložnost me je zdruzila s Fani, ki me je že dolgo lovila z očmi in celo v cerkvi koketirala z menoj. Nekaj let je bila preživela v mestu pri teti, ki pa jo je nagnala, ker se je bila z nekom spečala. Ali so jo res samo opravljali, kakor je pozneje zatrjevala? Nisem ji očital, saj nisem bil iskal devištva pri nji. A bila je preveč izkušena, preveč navihana. Zdi se, da sva bila vredna drug drugega. Tudi sam sem bil že takrat ponosen na svoj don-juanski talept. O, tisti gaj za Poličevim vrtom! ... Fani je bila nekaj let starejša od mene in je imela seveda resne namene. Jaz pa nikdar nisem poslušal njenih fraz. Ce mi jih je bilo zadosti, sem ji kratko malo ušel in jo puščal v nemar kar po cele mesece. Pisarila mi je dolgovezne lamenta-cije, na katere ji še odgovarjal nisem. Kajpada ni manjkalo ne solz in ne obupa, a naenkrat sva se zopet našla, v tistem posvečenem gaju in darovala bogovom kakor dva helenska pogana. A z leti je postajala vsiljivejša. Morda me je resnično ljubila — kako bi mogel vedeti — morda jo je motilo jezikanje ljudi — večletno ljubimkanje ne ostane skrito — najino razmerje ji ,ie postajalo mučno. In ravno zato — mislim — da bi mu naredila konec in me prisilila k odločitvi, je menda napravila tisto neumnost pred tremi leti in mi porodila Tinko. .(Nadaljevanje sledit,