X
1
1
m

S

imitni';i—»■———« UUW«WMHMBWa»aB
lt£sMBBu^«9 VSSgBÍwB’
as bb
	—			
	L_J	E	m	■j*
				
			2	§
				
			fm	
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINII
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXI. — jgginj 1977 — ŠTEVILKA 6
Finančno računovodstvo je lani poslovalo uspešno
Naš sektor je imel v programu za leto 1976 predvidenih 31 postavk glavnih nalog,, ki so izvršene v naslednjem obsegu:
1.	a) Plan investicijskih-naložb za družbe; ni sektor je bil sestavljen do. 30. 4. in za zasebni sektor do 15. 2. 1976. Na seji DSP sta bila sprejeta 11. 5. 1976. Predračunska vrednost naložb za družbeni sektor je znašala
219.097.000	din, za zasebni sektor pa 58,288.346 din.
■b) Plan obratnih sredstev je bil sestavljen do 10. 4. in sprejet na seji odbora interne banke -dne 24. 5. 1976. Potrebe po kratkoročnih kreditih so bile ugotovljene v višini
152.740.000	din.
c)	Devizni plan je bil glede na Spremenjene predpiše, in nepravočasno uskladitev; v podjetju pripravljen in sprejet na seji DSP šele 20. 7. 1976, Poraba devizne kvote je bila določena na 19,745.000 obračunskih dinarjev.
d)	Plan sredstev in virov'za . stanovanjske naložbe ih potrošnjo sredstev skupne porabe je bil pripravljen do 28. 2., katerega je sprejel odbor za medsebojna razmerja dne 5. 3. 1976.
2.	Določanje limitov obratnih sredstev in njih spremljava še ni potekalo redno mesečno, kot je bilo predvideno. Glavni vzrok za to je bil v tem, ker -vse TOZD pravočasno ne dostavljajo zahtevanih podatkov v času Sestave periodičnih in zaključnih računov in glavni sezoni -dopustov, pa zaradi angažiranosti in odsotnosti delavcev TOZD ni bilo mogoče sklicevati sej odbora interne banke, ki te limite določa. Kljub temu je na tem področju dosežen ustrezen nadaljnji razvoj, ki utrjuje delovanje internega bančnega mehanizma.
3 Vlaganje kreditnih zahtevkov bankam to drugim kreditorjem je potekalo analogno pripravljenim programom pri TOZD in investicijskem oziroma ekoriomsko-organizacij-skem oddelku. Pri tem se še vedno precej kasni, dosežena pa je tudi . ustrezna kvaliteta, zaradi česar je precej problemov v odobravanju in koriščenju kreditov pri bankah. V tem pogledu bi morali v letu 1977 storiti korak naprej.
Za investicijske naložbe v družbeni in zasebni sektor je bilo vloženih kreditnih zahtevkov v višini 152,441.994 din, ali za: 18,365496 oziroma' 14 % več, izkoriščenih pa je bilo 83,043.440 din ali 22,781.761 din oziroma 38 % več kot leta. 1975.
Za naložbe v obratna sredstva je bilo vloženih kreditnih zahtevkov v višini 720,503.000 din, koriščenih 632,744.000 din, stanje'kreditov v koriščenju 31. 12. 1976'pa je 247,082.060 din.
Vloženi zahtevki in koriščenje kreditov, je napram letu 1975 približno v enakem obsegu, stanje kreditov v koriščenju pa je večje za
30.262.000	din ali za
4.	Evidence centralnega saldakonti, ki sc vodijo na' elektronskem sistemu, se kljub
manjšim zastojem v glavnem vodijo ažurno, da lahko saldakonti in TOZD urejajo na tej osnovi odnose s kupci in dobavitelji, izterjave zapadlih terjatev, ki niso zavarovane z instrumenti zavarovanja plačil, pa še ne izvaja dovolj ekspeditivno, kateri problem tiči predvsem v -nepopolni kupoprodajni dokumentaciji, posli z nesolidnimi oziroma nesol-ventnimi kupci, Indiferentnem odnosu nekaterih TOZD do reševanja teh zadev na relacijah saldakonti — pravna služba in nepredvideni izostanki delavcev v odseku saldakonti (bolezen, porodniški dopusti). Reševanju teh zadev je v bodoče nujno posvetiti več pozornosti oziroma osébne odgovornosti.
5.	Kompenzacije to asignacije je saldakonti opravljal le do 13. 3. 1976, ko je stopil v veljavo zakon o Zavarovanju plačil med u-porabniki družbenih sredstev (Ur. 1. SFRJ, št. 60/75), Iz tega razloga je bilo ukinjeno tudi DM referent za. kompenzacije (dve osebi).
6.	Centralni saldakonti je -pravni službi predlagaj,v izterjavo v glavnem vse tiste terjatve, katerih postavke je bilo možno razčistiti.
7.	Obveznosti do dobaviteljev so bile poravnane ob njih zapadlosti, v kolikor so TOZD pravočasno predložile fakture. Tudi v tem pogledu nekatere TOZD kasni j o, vendar so bili ti -primeri tako utemeljeni, da iz tega razloga ni bilo kazni, po nepotrebnem pa zaradi tega nastajajo zamudne obresti.
8.	Po uvedbi zakona o zavarovanju plačil med ‘uporabniki družbenih sredstev je bila poslovna likvidnost podjetja bistveno izboljšana,- kar je omogočalo redno plačevanje vseh zapadlih obveznosti. Tudi v tem letu podjetje ni bilo nikoli blokirano.
9.	Zbirni zaključni račun podjetja je bil pravočasno Sestavljen in predložen SDK in bankam. Pregleda .doslej še ni bilo.
10.	Periodični obračun je bil sestavljen po Stanju 31, 3., 30. 6. in 3Ú. 9., kar je bilo tudi v roku opravljeno. -
Problemov -pri opravljanju teh nalog je pri vseh TOZD precej, in -sicer z vidika kompliciranosti zakonodaje na eni, na drugi strani pa Zaradi organizacijskih in ■ kadrovskih problemov ter slabega poznavanja tozadevne zakonodaje ter internih navodil pri nekale-~rih TOZD, kar otežkoča -in podcažuje opravljanje nálog tudi ža podjetje kot celoto. Me-¡nim, dá je bila pomoč centralnega saldakon-tija pri tem ustrezna/ponekod verjetno preobsežna. Problem je tudi v tein,-ker ponekod razvoja poslovanja ne dohiteva organiziranost finančrio-materislnega poslovanja, kar ima negativne posledice. To problematiko bo potrebno konkretno obravnavati in ustrezno ukrepati v 'prid urejenemu in zakonitemu poslovanju.'	\
11.	Podbilanee sredstev in virov.po TOZD to skupaj za podjetje so bile pravočasno sestavljene, to je do 15. 3. 1976 za eksterno in interno uporabo.
12.	Predhodni izračun obveznega pokrivanja povprečnih zalog z lastnimi in tujimi viri je bd pravočasno sestavljen.
13.	-Predlog formiranja obveznega rezervnega sklada je bil pripravljen, vendar je morala vsaka TOZD formirati ta sredstva, skladno lastni delitvi dohodka.
14.	Dolgoročni in kratkoročni -krediti so bili v določenih rokih odplačani, da ni prišlo do plačila zamudnih obresti.
15.	Pričetek gradnje novih investicij in Zagotovitev' instrumentov zavarovanja plačil se je pravočasno izvajalo, čeprav je tudi tu bilo nekaj problemov, ki so bili sicer rešeni v izogib sankcij.
16.	Centralna evidenca osnovnih sredstev, ki se vodi na elektronskem računalniku, se ažurno ureja, vendar nekatere TOZD ne predlagajo pravočasno podatkov o nastalih spre-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Hrpelj se je dobro potegnil. Zato je v TOZD Kmetijstvo Žalec in Radlje, zahteval polno izkoriščenost delavcev in strojev. Lepo obdelanemu in ohranjenemu želimo ugodne vremenske razmere v pričakovanju dobre letine
(Nadaljevanje s 1. strani) n::mbah. Kasni zlasti dostava dokumentov za knjiženje razlik na podlagi inventurnih popisov, kar se mora v prihodnje hitreje reševati.
17.	Blagajniško poslovanje glavne blagajne in izpostava HiP Žalec se je urejeno in pravilno izvajalo, manjkov in viškov ni bilo.
18.	V letu 1976 je imel odbor intérne banke 5 sej ter upravni odbor HiP 3 Seje. Materiali za seje so bili v glavnem pravočasno in dobro pripravljeni, odbora sprejemáta poročila o izvajanju nalog.
19.	Pravilnik b organizaciji in poslovanju interne banke ni bil pripravljen, ker je zadevni zakon bil sprejet šele 24. 12. 1976 (Ur.
I.	SFRJ, št. 2/77). Ta naloga bo opravljena v letošnjem letu, kar pa je vezano na samo reorganizacijo podjetja po zakonu o združenem delu.
20.	V sodelovanju z ERO se je konec leta pripravil program za obdelavo zbirnih brutb bilanc tako, da je v sistemu že registrirano končno bilančno stan jé in tako zagotovljena-nadaljnja zbirna, obdelava, ^ki se 'je doslej opravljala ročno. Program za vlaganje mandatnih tožb ni bil pripravljen glede na zakon o zavarovanju plačil, po katerem je pravne izterjave bistveno, manj.
Programov za obdelavo posojil pri HiP in interni banki ter evidenc o stanovanjih pri SSS nam ERO ni pripravil zaradi angažiranosti na drugih področjih obdelav in nekaterih - sistemsko nedorečenih zadev. Do teh rešitev moramo priti tekom letošnjega' leta.
21.	TOZD smo v okviru potreb in zahtev in možnosti dajali organizacijska in tehnična navodila s področja finančno-računovod-skega poslovanja.
Menimo in ugotavljamo pa, da bi zlasti v organizacijskem pogledu bilo potrebno še več storiti, da bi na tem ,področju bolj organizirano in enotno poslovali, kar bi vplivalo na racionalnejše poslovanje.
To nalogo pa bi lahko sistematično opravljali le tedaj, če bi v našem sektorju sistemizirali ustrezno DM, za kar je bil žet večkrat podan predlog; ki v škodo vsem ni tispel.
22.	Sestanke racimo voidij'TOZD- smo predvideli enkrat mesečno, kar pa nismo uspeli. Skupnih; sestankov' je bilo .5, več sestankov ali dela v obliki komisij pa je bilo s ¿posameznimi predstavniki TOZD za ureditev specifičnih zadev (npr.: nabava¿materiala brez prometnega davka za kooperante,; razdelitev poslovnega sklada skupnih služb, sestava kreditnih zahtevkov, spremembe režima t kreditiranja zalog hmelja pri naših TOZD in zunanjih proizvajalcih hmelja, ; evidentiranja itd.). ■ Izredno veliko pa -smo reševali ¿posamezne zadeve • s posameznimi predstavniki TOZD, bankami in poslovnimi partnerji podjetja kot celote v zvezi/z. izvajanjem ¿nalog Fit S.
23.	Razmejitev poslovnega sklada skupnih služb je bila dokoncanædo Si 1.1977,-ki je po sklepu DSP evidentirana K»;p knjigovodstvu skupnih služb v korist posameznih TOZD.
24.	Finančno stanje podjetja, interne' banke in HiP je bilo analizirano Zlasti ob- vseh periodičnih in zaključnih računih in so: bili na tej; podlagi predloženi DSP'in drugim pristojnim organom potrebni ukrepi.
Podrobneje je bilo analizirano poslovanje tistih TOZD, pri katerih se je ugotavljalo nenormalno angažiranje.'sredstev za tekoče poslovanje. Na tej osnovi so bili doseženi ;neka-teri pozitivni rezultati.
25.	Opise delovnih mest smo napravili za vse zaposlene, katere pa. moramo vedno dopolnjevati glede na spremembe v- režimu poslovanja. Z opisi DM so delavci zadolženi za redno in odgovorno izvajanje nalog.; Osnove za nagrajevanje delavcev po rezultatih oziroma obsegu dela proučujemo, kar pa-je za našo pestro področje dela zelo zahtevna naloga. Prizadevamo si, da bi tudi to vprašanje čimprej razčistili, kar pa je z vidika racionalnosti vezano na bodočo organiziranost podjetja. Na tem področju vzornikov nimamo.
26.	Dopolnitev pravilnika o knjigovodstvu jé bila opravljena do 31. 3. 1976, prav tako dopolnitev kontnega plana.
27.	Oddelki in odseki FRS so v glavnem v določenih rokih sestavljali dekadna poročila,
ki služijo operatvnemu poslovanju, informatiki in nadzoru o ažurnosti.
28.	Predračun stroškov našega sektorja je bil v višini 4,959.278 din, dejanski obračun pa 5,160.199 din ali za 200.921 več. Večji so bili tudi dohodki in Sicer za 50.497 din, torej prekoračitev 150.424, ki gre predvsem na račun povečanja materialnih stroškov in tujih storitev ter OD v zvezi s splošnim povečanjem vrednosti točke v podjetju. Menimo, da smo se do planiranih stroškov' dovolj varčno in skromno ponašali.
V internem bančnem poslovanju pa smo po ZR izkazali 3,303.014 din pozitivnega finančnega rezultata, ki je bil v celoti razdeljen na TOZD- če bi pa tega uporabili za kritje stroškov FRS, tedaj bi naši stroški v breme vseh TOZD znašali le 1,857.185 din.
Dejanski skupni stroški FRS napram celotnemu dohodku podjetja so znašali v letu 1975 0,23 %, v letu 1976 pa 0,25 %, dočim je celotni dohodek OZD večji za 16 %, akumulacija za sklade 10% 1° DP 9 %.
29.	Koordinacijo dela v FRS vršimo v o-kviru našega kolegija, ki se zaradi individualne angažiranosti članov tudi izven-dela sektorja-ni bil v stanju sestajati toliko, kot bi to sicer bilo potrebno. Temu bomo morali v bodoče posvetiti več časa.
30.	Delo oddelka interne kontrole je bilo usmerjeno predvsem na kontrolo finančno-matrialnega poslovanja, 'finančnih odnosov s kupci — privatniki, kooperanti in terjatvami za primanjkljaje ter na opravljanje kontinuiranega popisa osnovnih in obratnih sredstev.
Planiran obseg nalog je bil v glavnem izvršen.
Poleg navedenih nalog smo v letu 1976 o-pravili še naslednje večje naloge:
■ 1. -Na podlagi zakona o zavarovanju plačil, ki.-je bil objavljen "v Ur. 1. SFRJ, št. 60/75, smo pripravili v-sodelovanju z-ERO obsežna interna tehnična navodila in organizirali izvajanje tega zakona v praksi. V zvezi .s tem smo sodelovali tudi v komisiji republiške zbornice.
' 2. V LB podružnici Celje smo uspeli spremeniti režim 'kreditiranja 'hmeljske proiz-
Ul SMBIPI
Delavski s-vefje imel 119.’sejo 'in' Obrav-naval potrditev zaključnega računa in delitev dohodka za delovno organizacijo za leto 1976.
Obrazložitev analize 'poslovanja za leto 1976 je podala tov. Grobler Marjetka, 'dipl. oec. V poročilu je po jasnila bb j ektivne in sub-jéktivne vzroke'za nedoseganje ‘postavljenih planskih obveznosti. Plan je; realiziran' samo s.-94 %, ostanek dohodka A- PAM pa, je bila dosežena v .višini 52 %. Najpomembnejšiobjektivni vzroki, ki so vplivali na nedoseganje plana, šo:’: slabi vremenski pogoji, nesoraz-mer je medcenamir mesa in- mesnih izdelkov ter nabavnimi cenami-surovin, povečanje zakonskih in pogodbenih obveznosti - in -drugi razlogi, na katere delovna skupnost nima vpliva..
Za nedosedanje plana pa so tudi subjektivni vzroki, kot so: premala delovna Storilnost, slaba- • organizacija o dela, zamuj anje' tehnoloških rokov, veliki kalo, odpisi in drugi vzroki, kateri-se lahko' odpravijo' z doslednejšo organizacij ó'dela: v Vendar so glavni vzrok objektivni razlogi, na katere pa delovna skupnost nima -vpliva-. TOZD Sadjarstvo Mirosan, Vrtnarstvo, Mešal nica krmil,- Mlekarna, Gostinstvo, Strojna_so. dosegle- sorazmerno ugodne rezultate. Na .pOSkjvanje teh objektivni vzroki niso imeli neposrednega vpliva. TOZD Kmetijstvo Žalec in Mesnine Celje sta zaključili poslovanje z izgubo zaradi neugodnih vremenskih razmer (TOZD KŽ) in zaradi nesorazmerja cen (TOZD ME).
Po razpravi jé delavski svet potrdil vse zaključne račune in analizo poslovanja delovne organizacije HMEZAD za leto 1976.
Potrdil je tudi predlog delitve ostanka dohodka, oblikovanja razervnega sklada, sklada skupne porabe) sklada skupne porabe kme-
vodnje, zalog in izvoza, s čemer so bili doseženi pomembni finančni učinki.
3.	Aktivno smo se vključevali tudi v razpravah o novem zakonu o bančnem in kreditnem poslovanju internih bank.
4.	Aktivno smo sodelovali pri urejanju sporazuma o avaliranju menic, dajanju garancij in medsebojnem kreditiranju, pri čemer je bil pretežno osvojen naš predlog.
5.	V splošni suficitni Situaciji na področju sredstev smo uspeli tako poslovati, da so bila finančna sredstva vedno aktivirana, kar se je odrazilo v finančnih rezultatih TOZD in interne banke.
6.	Dali smo ustrezen prispevek k vsebini sporazuma 6 uporabi .depozitov pri NB za kreditiranje kmetijstva/-
7.	Aktivno smo urejevali in sodelovali z drugimi službami za dokončno ureditev finančnih odnosov s SLOVINOM Ljubljana za TOZD VITAL in še razne druge zadeve, ki jih ■podrobno ne navajamo,:
31.	Zasedba delovnih mest po stanju 31.
12.	1976 je naslednja: ,
VŠI 1,- VIŠI 5,-SšI 26, nepopolna srednja šola 8, ostali poklici 7.
Izredno se izobražuje:
1 delavec na II. stopnji VEKŠ,
3 delavci na I. stopnji VEKŠ,
1	delavec na I. stopnji VPš,
2	delavca na I.‘stopnji' VUŠ,
2	delavca na srednji ekonomski oziroma administrativni šoli.
Vsi delavci študirajo na lastne Stroške, ker nima nobeden statusa izrednega študenta.1 V nekaj letih Se bo kadrovska struktura bistveno izboljšala.
Program dela za leto 1977, organiziranost in sistemizacijo ža FRS bomo-še- tekom tega meseca proučili s strokovno komisijo TOZD, ki bo lahko dala oceno našemu delu in režiji. Naš namen je, da opravljamo naloge za vse TOZD, kar se da strokovno, racionalno in ažurno.
Direktor FRS Ernest Marinc
fll/NIH-opganov
tov, program ekonomske propagande za leto 1977 s formiranjem ustrezne 'službe- v- delovni skupnosti, skupnih služb in dal soglasje k pogodbi z dne 7. 2. ,1977, sklenjeno med Slovi? nom Ljubljana in Hmezadom ter predlog razdelitve obveznosti za pokrivanje znižane o-brestne mere po tej pogodbi.
Delavskemu svetu je bilo. posredovano več predlogov samoupravnih splošnih aktov, ža katere je pristojen v skladu s samoupravnim sporazumom o zdruižtvi,, da jih sprejme.
. . Sprejel m potrdil: je-pravilnik-o načrtovanju, fin-anéiranju ha izvaganjiu • investicijske dejavnosti ,;.s.. -pooblastilom. Strokovne komisije, da izdela čistopis in pri tem upošteva utemeljene pripombe- službe varstva pri delu.
MI
Potrdil in soglašal je s sklenjenim samoupravnim sporazumom -med TOZD MK, KŽ, KR, KŠ, ME in ML o združitvi sredstev za izgradnjo tovarne .močnih krmil s silosi. Na predlog podpisnikov sporazuma je imenoval poslovni odbor, ki ga sestavljajo:
1 Marovt Stane, pdil. inž. agr., predstavnik KŽ,
2.	Vrabič Anton, dr. vet., predstavnik KO,
3.	Grabnar Ludvik, vodja nabave, predstavnik ME,
4.	Lugarič Franc, terenski kontrolor, predstavnik ML,
5.	Senegačnik Alojz, dipl;- inž. agr., pred-stâvnik'KS,
6.	Vezonik Oto, poslovodja, predstavnik KR,
7.	Petkovški Peter, dipl. inž, agr., predstavnik MK.
Potrdil in soglašal je s predlogom samo-| upravnega sporazuma za izgradnjo farme za ( proizvodnjo prašičev, ki ga bodo sklenile TOZD KŽ, ME, KO, KS, MK.
>:
. Sklenil je, da se : na osnovi sklepov zborov I delavcev vseh TOZD Sprejmejo spremembe in I dopolnitve samoupravnega sporazuma o o-I snovah in merilih za razporejanje dohodka I m za delitev sredstev za osebne: dohodke [ TOZD kmetijske dejavnosti SRS v zvezi z u-I veljavitvijo' Sindikalne liste SRS.
- *
: Delovna: organizacija Hmezad pristopi k F samoupravnemu sporazumu o programiranju I in izvajanju pospešene racionalizacije pfeto-
I	ka blaga, ki ga je predlagala: .Gospodarska
I.	zbornica, Slovenije.
v j --j:1'
Na podlagi sklepov. TOZD je DS sprejel L sklep, da se sprejme Samoupravni sporazpm
i.	o --temeljih srednjeročnega, plana razvoja [ SOZD DOBRINA za obdobje od 1976. do 1980. [ 1 leta.
f V Skladu z zakonom o knjigovodstvu je I: imenoval komisijo za pripravo, Ipredloga špre-[ memb in dopolnitev pravilnika 6’ brganizira-[ • nju in Vodenju knjigovodstva, ki jo seslav-[ ljajo:	■ .
1.	Vižovišek Drago, računovodja ME,
2.	Turnšek: Ivan, računovodja KŽ,
II	3. Lovrenčič Milka, računovodja A1I,, ;
4.	Savinek Franc, sekretar-podjetja,.i
5.	Korošec Marija, računovodja podjetja, | ' .6. Vogrinc Marta,,vodja Ko skupnih služb,
7.	Manne Ernest, direktor FRS.
Potrdi naslednje investdcijske programe: ,
1.	za izgradnjo hmeljskih žičnic in nasa-| 'dov na površini 110 ha v predračunski vred-thosti .14,407.360,00_ din;
I 2. za nabavo strojev za pridelovanje koru-. :ze in krrne v predračunski vrednosti 2^221.513 din;
3.	za nabavo hmeljskih strojev in opreme 1 :v višini T ,986.787. din;. V;
:: 4. za nakup kmetijskih strojev in opreme v višini 5,981,-800 din;
j ...	5. za Izgradnjo melioracij-na površini
f 38,70 ha v predračunski vrednosti 2,435.150,70 •din;
¡ d 6. ¡-za izgradnjo 'melioracij na površini [ '97,80 ha v predračunski vrednosti 5,021.006,26 \ din;
7. za nakup. lOO ha zemljišč v predračunski vrednosti 1Č,000.000‘ din.
*"
Odobri:najetje:'investicijskega: kredita ¿a | ikreditiranje preusmeritve 81, kmetij' TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica na področju »določenega^ območja 7. člena Sporazuma —
; 'Brkini ter višinske kmetije nad 600 m — v I predračunski vrednosti 13,405.000 dim s
■ / ;; :
Istočasno je sprejel sklep o .najetju kreditov‘pn bančnih in drugihTnstitucijah. : GJavni direktor Zvone Pelikan je delav-I ški svet informiral o stališčih in Oceni IK [ predsedstva: CK ZKJ o aktualnih idejno-poli-[ -tičnih in gospodarskih gibanjih. To. prable-i matiko so obravnavale OO ZK in svet ZK delovne organizacije. .	.'	;
Sprejetih je .več stališč družbenopolitičnih I organizacij:
Pristopimo.k izdelavi analize stanja, ki naj, [ obsega naslednje: ,
1,	.Ugotovi vse vrste, obveznosti analizo I za zadnja tri leta v primerjavi z ‘družbenim
proizvodom, dohodkom, in drugimi menili.
2.	Analizira vse vrste Vzrokov manjše produktivnosti, kot so: .
[	— izkoriščanje delovnega časa, tudi več
. izmen, .
fe,:; :-r-- izostanki: bolezni, Opravičeni, nebpravi-: k ceni itd.,
.—‘organizacija, dela,-in prizadevnost pri f delu, :
-— povečanje administrativnega aparata,
— stimulativno nagrajevanje, -
—. kompliciranost evidenc, statistik, poro-čil jtd.
3.	Učinkovitost izvajanja programa investicijskih naložb kompleksno in za vsako posebej glede rokov, kvalitete in rentabilnega poslovanja po izgradnji.
4.	Analiza vzrokov izpada dohodka:
i-'; suša, poplave, večje okvare j“4 sploh elementarne vzroke, na 'katere- delavec objektivno ne more vplivati;.
-7-— slaba organiziranost in produktivnost zaradi vzrokov pod 2. in-3.;
—	Sistemski predpisi: ' določene cene iz- ■ delkom, pridelkom, proste cenë fepmmate-rialu itd.;, ;
—	problem kompenzacij.
5.	Stanj e , dohodkovnih Odnosov med TOZD v delovni organizaciji in solidarnost: :
v-— udeležba na skupnem prihodku,
—	udeležba na dohodku na osnovi skupnega vlaganja,. I
i — sanacije, -
. .— združevanje za..skupno-porabo,
6.	Kadrovska analiza z oceno potreb ža srednjeročno obdobje: struktura,-
—	dejanska, zasedenost,' :-
■ — stanje štipendistov ¡¡j izobraževanje ob delu.
T.lSištem nagrajevanja:
||g| analiza stanja,
=5- predlog sprememb v skladu z zakonom o združenem delu,
. ..— nagrajevanje, delavcev skupnih služb o ' soodvisnosti z -rezultati • delavcev v proiz-' vbdnji. -
8.	Ocena samoupravne-organiziranosti. -V .zvezi s prejšnjim: Sklepom še imenuje
komisija1 v sestavi:
. 1. Četirta Jože, predsednik —'koordinacija.
2.	Škafar .Polde, član.-m dohodkovno pod-
' račje. - ■ - .n .	"
3.	Holobar Vojko, član —-informatika.
4.	Marinc Ernest, član — obresti, krediti . — odnosi z bankami. .
'5.'Voctlan Ivan; član — produktivnost, de lovni, čas itd. . -
6.	Žilnik Minka, član -r- kadri..
7.	Menžar Franc, član — cene — kompenzacije.
. 8.' Savinek Franc, član — .stanje šamo-- upravne organiziranosti.
9.	Janše Jože, član —.investicije. ,
: Komisija pripravi predlog ukrepov, ki naj ; vsebujejo zlasti:
1.	Ukrepe, ki jih lahko.reaiizrramo znotra j TOZD, v delovni .skupnosti -Skupnih služb m v delovni' organizaciji sami. glede na ugotovitve analize stanja po točkah 1 do 8 prejšnjega sklepa. Določiti konkretne ukrepe, na-. čin' izvršitve;In zadolžitve —.osebne. .
2.	Predloge družbenopolitičnih skupnosti, ki jih sami ne moremo realizirati:
• — dokončno -zakonsko urediti kompenzacije,
—	znižanje obrestne mere, krediti na daljše roke, konverzija kreditov itd.,
—	poenostavitev, in poenotenje raznih evidenc, poročil itd. .
3.	Predlaganje in sprejetje predlogov samoupravne organiziranosti TOZD d& DO v skladu z zakonom o združenem delu za večjo specializacijo in delitev in vzpostavitev medsebojnih c^ohodkovnih odnosov.
4.	Dograditev — izpopolnitev interne zakonodaje v skladu z zakonom o združenem delu.
Poslovodni' organi TOZD oz. delovne organizacije so odgovorni koordinatorji dela in morajo vztrajati na temeljiti pripravi analize in predlogov ukrepov, ki jih. sprejmejo samo-
upravni vbrgani,: ?nato pa- skrbijo na- izvedbi ib izvajanju' ukrepov.
Analizo stanj a vzrokov in predlog ukrepov je, poslati vsem TOZD m delavskemu svetu 'podjetja.
. :
Na podlagi poročila o predhodnih pripra-. vah- za izločitev. TOZD. Gradbeništvo Žalec iz 1 deloimeorganizacije in- pripojitev k Ingradu Celje, je delavski Svet sprejel naslednji sklep:
Delavski svet sprej me na znanj e Informacijo o predhodnih ‘.pripravah za izločitev TOZD Gradbeništvo -Žalec ¿z DO HMEZAD in pripojitev V DO INGRAD Celje.
Ob uspešno izvedenem referendumu v TOZD Gradbeništvo, ki je bil 31. -3. 1977, sp imenovali komisi j o ža razmej itev. obveznosti med TOZD Gradbeništvo,.ki ;se izloča in drugimi TOZD v'sestavi DO HMEZAD z nalogo, da pripravi predlog za ureditev medsebojnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz dosedanjih medsebojnih odnosov ;v DO HMEZAD vključno s sanacijskimi obveznostmi.
Komisijo sestavljajo:
1.	Mikck Ivan,, direktor TOZD Gradbeni-
2.	Tratnik Stanko, predsednik OOS TOZD Gradbeništvo.
. 3. Rovšnik Anica, računovodja TOZD Gradbeništvo.	-	,	. jsM .
4.	Janše Jože,.pomočnik direktorja FRS.
5.	Korošec Mafija, računovodja DO Hmezad.
•	.	rl1"
V razpisno-komisijo za delovno mesto direktorja TOZD Mesnine Celje je delavski svet kot predstavnike delovne organizacije imenoval: ■ -■■'	: ’■ ■■	•	■	'.' ;"v ■
1.	Savinek Francai .sekretarja podjetja.
2.	Semprinnožnok Ludvika, direktorja KO
3.	Strašek Zvonka,'direktorja KŠ.
(Nadaljevanje, na 4. strani)

wÈêêSÈ
«B§ . .....

ÜÜ

mm
msmmÊÊKKmmÊmm h bjSSgfÊltamm - zlJMï y JB
F "
mÊÊR si. - 4 ags
H 1.... 1_i i ’ I ÆXê^-^.miiÊÈÊËSËSËm^ if» »il
1
. i
Del lepo, urejene stalne' razstave strojev pri noiwt blagovnici. TOZD:vNdtranja - trgcninei s
delOtfflmOuphdh ORGANOV
mizačijo in oceno DM. Odgovorne delavce TOZD pozivamo, da v skladu s samoupravi nim sporazumom o delitvi OD spoštujejo! delo organov, ki delajo na področju sistemi! zacije in ocene DM.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Delavski svet so informirali p opravljenih službenih potovanjih glavnega direktorja v inozemstvo. DS je potovanja v inozemstvo odobril.
*
Delavski svet je o mešanem podjetju Unitra v inozemstvu sklenil, da podjetje »UNITRA« ukine oz. izbriše, iz registra, pri Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino.
Na vprašanje in pripombo tov. Štimulaka glede polnjenja in etiketiranja vreč z močnimi krmili, ko teža vreče ni skladna:1? težo navedeno na etiketi-, je delavski svet' sklehil, da TOZD MK zagotovi Večjo kontrolo pri tehtanju in polnjenju Vreč in v zvezi s tem poda pismeno pojasnilo.
Pred kratkim je bil predsednik Tito dalj časa v Sloveniji. Ob njegovem odhodu v Beograd je uredniku uspel posnetek slovesa na Brniku
Skupni odbor za medsebojna razmerja je imel 6. redno sejo.
Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o delitvi OD v Hmezadu in panožnega sporazuma z namenom, da se uveljavljajo določila Sindikalne liste za leto 1977 je sklenil in določil: 1. dodatke k obračunski psnovi,
2.	prejemke iz materialnih Stroškov, 3. izplačila, ki se nadomeščajo iz dohodka, 4. prejemke iz sklada skupne porabe in 5. 0D pripravnikov-
Celotno besedilo tega sklepa je posebej objavljeno pod naslovom »Uveljavitev doh> čil sindikalne- liste za leto 1977«
V skladu s sklepom delavskega sveta delovne organizacije, ki je določil višino sredstev skupnega sklada skupne porabe, je odbor določil podroben načrt za uporabo sredstev: skupnega sklada skupne porabe.
Na predlog kadrovske službe je odbor določil režim letovanj v počitniških domovih Hmezada ib določil cene oskrbnega dne. Ta sklep je bil posebej objavljen in dostavljen TO.
Istočasno je bil podan predlog za izplačilo regresa za letni dopust, in sicer 70 % od skupnega zneska, M bi se naj izplačal vsem upravičencem, 30 % ostanka sredstev pa bi se namenilo za regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih Hmezada.
Ostanek sredstev, še razdeli po degresivni lestvici delavcem ¿ nižjimi OD. Osnove si določi Vsaka TOZD sama. .
Na predlog komisije ža skupne kadrovske zadeve je skupni odbor potrdil program izobraževanja m plan sredstev za leto 1977, razpis štipendij, odločal je o prošnjah za izredni študij in vračilu stroškov za izobraževanje. Program izobraževanja: in razpis štipendij je bil posebej objavljen.
Odbor je obravnaval predlog komisije za družbeni standard in potrdil predlog za delitev posojil individualnim graditeljem. Seznam dodelitve posojil je bil posebej dostavljen TO v obravnavo.
Istočasno je bilo sklenjeno, da se v banko vroči 1,000.000,00 din za dobo 15 let po 2°^ obrestni meri za kredite individualnim graditeljem tako, da bodo sredstva po 10-mesečni vezavi skupaj z bančnimi prosta spomladi 1978. leta.
V nadaljevanju je odbor sprejel predloge komisije za :družbeni standard glede stanovanjskih zadev.
Podana je bila informacija o problematiki dela komisije za sistemizacijo in- oceno DM. Komisija ugotavlja, da posamezne TO ne spoštujejo skupnih splošnih samoupravnih aktov pri določanju obračunskih osnov, ne spoštujejo postopka, ki je določen pri zasedbi DM in da se nepravilno tolmačijo nekatere določbe samoupravnega sporazuma o delitvi OD in sistema nagrajevanja po delu.
SKLEP: Skupni odbor za medsebojna razmerja v celoti podpira- delo komisije za siste-
Komisija za. sistemizacijo in oceno DM je; zadolžena, da pri ocenitvah DM v TOZD, Itf imajo taka DM, ocenjuje delovna mesta na! osnovi ekonomskih efektov in v skladu z ob! stoječo metodologijo.
Skupni odbor za medsebojna razmerja ugotavlja, da:
1.	Potrebno je dodelati sedanjo metodo logijo za ocenitev DM, ker ni več mogoča vztrajati na enotnem rangiranju DM v vse™ podjetju.
2.	Potrebno je sistemizacijo delovnih' mesi ažurirati z dejanskim stanjem na osnovi pcf treb števila delavcev pp letnih gospodarski! načrtih.
3.	Potrebno je v skladu z zakonom o zdru| ženem delu do 1.1. 1978 uskladiti naše inter-j ne. akte s področja delitve osebnih dohodkov,’ V skladu s tem bi. se naj TOZD dogovorili d! enotnih merilih in načelih' delitve, v okvira teh pa bo morala vsaka TOZD izdelati svoj pravilnik, ki ne. bo smel biti v nasprotju z zakonom in samoupravnim sporazumom v okviru DO. Iz tega sledi, da morajo biti pra stavljene enotne ošnove, na podlagi kateri izdelajo TOZD svoje pravilnike.
Skupni odbor je sprejel sklope glede dodelitve in odklonitve j finančnih podpor raznim socialnim in .društvenim institucijam. .1
S.	F,

♦
♦
♦
♦
O
♦
♦
♦
♦
♦
♦
*
♦
♦
♦
♦
♦
Izvolj eni delegati
V SAMOUPRAVNE ORGANE SOZD DOBRINA V MAJU 1977
♦
* ♦ ❖ •
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
f DELEGATI V DELAVSKI SVET n 1, Omladič Edi, TOZD Kmetijstvo Žalec
2.	Bukovnik Franc, TOZD Kmetijstvo 'Radlje
3.	Černelič Stanko, TOZD Kmetijstvo Šmarje
4.	Žele Anton, TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica
5.	Jelovšek Marjan, TOZD Kooperaci-j alec
6.	Terglav Jože, TOZD Sadjarstvo Mi-rosan
7.	Benčina Jože, TOZD Vrtnarstvo
8.	Lovrenčič Milka, TOZD Mlekarna
9.	Lemut Franc, TOZD Mesnine Celje
10.	Zmrzlak Karel, TOZD Mešalnica krmil
11.	Strmšek Karel, TOZD Združena hladilnica
12.	Jeriček Zlatko, TOZD Hmezad ex-port-import
13.	Frankovič Mihael, TOZD Gostinstvo Celje
14.	Jug Vinko, delovna skupnost Skupne službe
15.	žuža Ivan, TOZD Notranja trgovina
DELEGATI V ODBOR PROIZVODNJE
1.	Jureš Anton, TOZD Kmetijstvo ža-lcc
2.	Kolenc Vinko, TOZD Kmetijstvo Radlje
3.	Kunst Zlatko, TOZD Kmetijstvo Šmarje
4.	Šircelj Anton, TOZD Kmetijstvo - Ilirska Bistrica
5.	Pugelj Bogdan, TOZD Kooperacija Žaleč -
6.	Napotnik Simon, TOZD Sadjarstvo Mirosan
7.	Pristovšek Majda, TOZD Vrtnarstvo
8.,	Brilej Drago, TOZD Mlekarna
DELEGATI V ODBOR TRGOVINE NA DROBNO
1
DELEGAT V ODBOR GOSTINSTVA
1.	Lupše Vili, TOZD Gostinstvo
9.	Rak Jože, TOZD Mesnina Celje
10.	Pšenic Alfonz, TOZD Mešalnica krmil
DELEGATI V ODBOR TRGOVINE NA DEBELO IN ZUNANJE TRGOVINE
1.	Bratec Stanko, TOZD Mlekarna
2.	Pekošak Viktor, TOZD Mesnine Celje
3.	Češarek Jože, TOZD Združena hladilnica
4.	Jeza .Maks, TOZD Hmezad export-import
Novak Zvonko, TOZD Kmetijstvo Šmarje
2.	Kvaternik Branko, TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica
3.	Farčnik Ivo, TOZD Kooperacija Žalec
4.	Medved Jože, TOZD Vrtnarstvo
5.	Komerički Jože, TOZD Mesnine Celje
6.	Rezar Franc, TOZD Notranja trgo-. Vina
1
DELEGATI V ODBOR ZA INTEGRALNI TRANSPORT
1.	Gobec Jože, TOZD Kmetijstvo šmar-
I je -	■ "
2.	Kolar Jože, TOZD Mlekarna!
3.	Kodelja Jožef TO.ZD Mesnine Celje
4.	Kralj Friderik, TOZD Notranja trgovina
DELEGAT V ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
1.	Vogrinc Marta, delegat DO Hmezad


Po sklepu skupnega odbora za medsebojna razmerja z dne 30. 3« 1977 razpisujemo naslednje
štipendije in učna mesta
za šolsko leto 1977-78
I.	ŠTIPENDIJE
1.	Biotehniška fakulteta
—	agronomski oddelek	3	štipendije
—	živinorejski oddelek	1	štipendija
■ — veterinarski oddelek	1	štipendija
2.	Ekonomska fakulteta	1	štipendija
3.	Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
— tehnična matematika	.	1 štipendija
4.	Višja pravna šola	1 štipendija
3.	Višja agronomska šola
—	pospeševalna smer	3
6.	Višja tehniška varnostna šola	1
7.	Ekonomska, srednja šola	4
8.	Tehniška kmetijska šola	7
9.	Tehniška vrtnarska šola	1
10.	Tehniška mlekarska šola -	: 3
II.	Tehniška	mesarska šola	3
V13. Poklicna	vrtnarska šola	Z
13.	Poklicna	mlekarska šola	3
14.	Poklicna	sadjarska šola	Z
15.	Kmetijska strojna šola	Z
Za otroke kooperantov podjetja, ki bodo po končanem šolanju ostali doma na kmetiji:
16.	Sola za kmetovalce	20	štipendij
štipendije
štipendija
štipendije
štipendij
štipendija
štipendije
štipendije
štipendije
štipendije
štipendiji
štipendiji
Pogoji:
1.	Pri izbiri kandidatov ža Štipendije imajo prednost prosilci, ki so končali osmelteko, srednjo ali višjo šolo z odličnim ali prav dobrim učnim uspehom, ki imajo slabo gmotno, stanje in ostale pogoje, ki so v samoupravnih aktih podjetja, ter po kriterijih samoupravnega sporazuma o Štipediranju učencev in študentov. '
2.	Prošnji za štipendijo, ki jo je treba pravilno izpolniti na obrazcu DZS 1,63 in jo ni treba kolkovati, naj kandidati priložijo:
—	prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih,
—	potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov (izpolniti obe strani!) obr. 0,12,
—	mnenje in priporočilo šole (za srednješolce).
3.	Rok za pošiljanje dokumentov je 30. junij 1977, za šolo pod št. 16 pa 31. avgust 1977,;
4.	Prepozno vloženih prošenj ali. prošenj brez; zahtevane dokumentacije komisija ne bo obravnavala;
5.' Prošnje in dokumente pošljite na naslov: Hmezad, kadrovski oddelek, Žalec.
II.	UČNA MESTA
1.	Poklicna živilska šola Maribor (za TOZD Mesnine Celje)
—	mesar proizvajalec (široki profil)	5 učnih mest
mesar-sekač prodajalec (široki profil)	5 učnih mest
2.	Šolski center za blagovni promet Celje
a)	(za TOZD Mesnine Celje)
—	prodajalka v delikatesi	5 učnih mest
b)	(za TOZD Kooperacija Žalec)
—	prodajalec v kmetijski preskrbi	3 učna mesta
c)	(za TOZD Kmetijstvo Šmarje) 1
—	prodajalec	2 učni mesti
d)	(Za TOZD Notranja trgovina)
—	prodajalec	4 učna mesta
3.	Šolski center »Boris Kidrič« Celje
a)	(za TOZD Strojna Žalec)
—	avtomehanik	6 učnih mest
—	strojni ključavničar	8 učnih mest
—	avtoelektrikar	1 učno mesto
—	kovinostrugar	2 učni mesti
b)	(za TOZD Kmetijstvo Šmarje)
—	avtomehanik	3 učna mesta
4.	Gostinska šola Celje
(za TOZD Gostinstvo Celje)
—	kuhar	i ‘gš;	3 učnih mest
—	natakar ‘	6 učnih mest
Pogoj za kandidate za učna mesta je uspešno končana osemletka, zadovoljiv rezultat testiranja, fizična in psihična sposobnost.
K prošnji za učno mesto mora jo-prosilci priložiti prepis zadnjega šolskega spričevala.
Rok za pošiljanje prošenj je 10. junij 1977.
Prošnje in spričevala pošljite na naslov: Hmezad, TOZD Mesnine Celje, Cesta v Trnovlje, za razpisana učna mestapod št. 1 in 2a, za učna mesta pod št. 2b na Hmezad, TOZD Kooperacija Žalec, Ulica žalskega taboral, Za učna mesta pod št. 2c in 3b na Hmezad, TOZD Kmetijstvo Šmarje, za učna mesta pod št. 2d na Hmezad,'TOZD Notranja trgovina, Žalec, Celjska.c. 7, za učna mesta pod št. 3a na Hmezad, Strojna Žalec, Ulica Ivanke Uranjekove 1, za učna mesta pod št. 4 na Hmezad, TOŽI) Gostinstvo Celje, Kidričeva 6.	,	Kadrovski oddelpk

'Mladinci Hmezada Žalec so si ogledali Rudarski šolski center v Velenju, delavnice in kabinete za praktični pouk. Posebno doživetje pa je bil ogled .jame in izkopa premoga. Pravijo, • j	da so takšna srečanja zelo koristna, saj še Sosedi prav malo poznamo med sabo
Obvestilo
V mesecih juniju in juliju uvajajmo v kmetijskih preskrbah Hmezad, TOZD Kooperacija, svetovalno službo za varstvo, rastlin po naslednjem urniku:
Vsak prvi in tretji torek v mesecu:
—	Vojnik, od 7. ure do 7.45;
—	Celje, od 8. ure do 8.45; |
—	Šempeter,'od 9. ure do 9.45;g V' ■ — Polzela, od 10. .ure do 10.45; .
■— Braslovče, od 11. ure do 11.45;
j—Vransko, od 12. ure do 12.45;
—	Prebold, od 13. do 14. ure,.
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu:
—- Žalec, od 7. do 8. ure;
—	Petrovče (skladišče), od 8. do 9. ure,;’
Hmezad, TOZD Kooperacija Žalec
Spodbudni prvi
'Na področju najemanja in angažiranja kreditnih sredstev beležimo za prvo trimesečje naslednji promet in stanje:
I. Krediti za proizvodne naložbe
1976
1977
(v 000 din) Indeks
1. Vloženi kreditni zahtevki	426.114	436.731	103
2. Odobreni krediti	373.133	402.988	108
3. Koriščeni krediti	321.617	414.480	.129
4. Stanje kreditov f	226.548	340.036	150
Vi sprašujete — mi odgovarjamo
Na javno vprašanje tov. T. M. iz neke naše organizacijske enote nas informira, da so se njegovi sodelavci svojevoljno odpovedali uporabi osebnih varovalnih sredstev, ki so predpisana ter hkrati sprašuje:
a)	kako ukrepati, če je sklep zbora delavcev volja delavcev ter
b)	kakšno odgovornost- nosi, in kakšne sankcije bo deležen:
—	vodja TOZD,
—	TOZD kot pravna oseba ali
—	delavci v TOZD, če pride do poškodbe -=■ nesreče pri opustitvi uporabe osebne varnostne opreme.
To vprašanje je bilo objavljeno javno v št. 3/4 letošnjega Hmeljarja.
Vprašanje predstavlja splet različnih situacij, s tem pa kršitev niz predpisov s področja varstva pri delu. Odločitev delavcev, da se odpovejo uporabi varstvenih sredstev (ne vemo, na katero vrsto varstvenih sredstev se nanaša odpoved uporabe), ki so predpisani za opravljanje določenih del, so ustvarila pogoje za različne pravne in dejanske posledice.
V danem primeru in na tem mestu ne moremo obravnavati postavljenega vprašanja s strani normativne ureditve uporabe varovalnih sredstev in s tem v zvezi kršitve splošnih predpisov, ker nam primer ni konkretno poznan. Zato bomo poskušali odgovoriti le na to, kako to urejajo splošna in podjetniška pravila.
Uporaba predpisanih sredstev in ppreme za osebno varstvo je izmed mnogih temeljnih pravic in obveznosti iz varstva pri delu s. tem pa tudi pravic in obveznosti iz medsebojnih in delovnih razmerij.-To pa obenem za vse naše TOZD pomeni, da se po sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev in pravilnikom o varstvu pri delu Hmezad, tej pravici in obveznosti delavci nikakor ne morejo odpovedati. Nadzorstvo nad tem, kako se izvajajo predpisi o medsebojnih razmerjih delavcev, kakor tudi iz varstva pri delu, pa izvajajo inšpektorji za delo.
Iz vsega tega izhaja, da se dejansko delavci ne morejo odpovedati uporabi predpisanih varovalnih sredstev, niti posamično niti š kakršnokoli odločitvijo zbora ali določenega organa upravljanja. Uporaba je predpisana in ni v pristojnosti samoupravnega odločanja delavcev,
če pa gre za odklonitev uporabe osebnih varovalnih sredstev zaradi neustrezne kvalitete sredstev, katere rabo so delavci odklonili, pa je vprašanje drugačne kakovosti. V tem primeru, ko so delavci ugotovili, da se jim zaradi uporabe nekega varstvenega sredstva pojavljajo neki stranski nezaželeni učinki (npr. potenje rok ali nog, če gre za rokavice ali obutev, težje dihanje, če gre za respi-rator ali neprijeten občutek v ušesih, če gre za uporabo antifonov itd.), bi morali preveriti kvaliteto izdelave za namen uporabe določenega varovalnega sredstva. To je potrebno storiti že zaradi obveznosti po Zakonu o varstvu pri delu in pravilnikom o varstvu pri delu Hmezad,' ki predpisujeta obvezno evidenco o pregledih in preizkusih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu.
Dokler pa vzroki za stranske učinke niso poznani, delavci ne bi smeli odkloniti njihovo uporabo, ker' so lahko ti stranski učinki ali nevšečnosti manjše zlo od tistega, ki lahko ne stane zaradi opustitve uporabe predpisanih oszbnih varovalnih sredstev.
Sankcije za kršitve za TOZD, vodje TOZD, sl ižbe varstva pri delu ih za vsakega delavca sc določene v VI.-delu zakona o varstvu pri delu, pa tudi v določilu o kršitvah delovnih do Ižnosti našega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev.
Vprašanju odgovornosti drugih (organizatorji delovnega procesa, mojstri in drugi) se, presoja posebej glede na okoliščine dejanskega'stanja,kršitve, koliko-so takšne osebe soodgovorne za storjeno kršitev.
Za službo varstva pri delu J anko sZupanek
a)	Priprava kreditnih zahtevkov kasni predvsem za pitanje pri Zavodu za rezerve in proizvodnji hmelja, ker TOZD v določenih rokih ne pošljejo Zahtevanih podatkov.
b)	Zahtevki, ki so bili vloženi, so bili v celoti odobreni.
II.	Krediti za investicijske naložbe
Z ozirom na to, da se je v letošnjem letu podpisoval nov sporazum o kreditiranju na-Ijati šele v II. trimesečju, nismo v I. trimesečju vložili nobenega zahtevka za dolgoročni ložb v, kmetijstvu in predelavi, Id je začel ve-kredit. Pripravljeni pa so bili zahtevki za naložbe v hmeljarstvo, za nakup zemlje, melio-
Kreditni zahtevki se-v tem trimesečju niso vlagali iz razloga, ki je naveden h kreditiranju družbenega sektorja, zaradi česar tudi odobritev ni bilo.
Koriščenje pa je v celoti na račun tranš iz prejšnjih let. Neizkoriščenih kreditov za kreditiranje kmetov iz leta 1975 in 1976 je po tem stanju še 16,468.390 din, kar je deloma opravičeno v pomanjkanju gradbenega materiala, opreme, strojev in kvalitetne plemenske živine, pa v neobračunanih dobavah, ki so knjižene na terjatvah do kooperantov, končno pa v slabi tehnični pripravi izvedbe investicij.
TOZD Kmetijstvo Šmarje ima neizkoriščenih kreditov 9,429.740, Kooperacija Žalec pa 7,038.650 din, kar je treba pospešiti.
III. Interna banka izkazuje naslednje skupne vire in plasmaje sredstev:
Viri sredstev	31.3.1977
1. Kratkoročni krediti	
za OBRS	175.499
2. Srednjeročni krediti	
za OBRS	23.100
3, Krediti za trajna. OBRS	'33.621
4. Odstopljena sredstva NB	—
5. Kratkoročni ih srednjeročni	
krediti za OS	21.847
6. Dolgoročni krediti za OS	192.998
7. Ostali viri	111.679
Skupaj	558.744
c)	Koriščenje kreditov , ni bilo omejeno, ker so bile banke likvidne.
d)	Od stanja kreditov 31. 3. 1977 odpade na proizvodne kredite 127.674 din ali 50,18 %| za zaloge blaga 53.842 din ali- 21,16 %, na izvozne kredite 26.734 din ali 10,51 % in za ostale namene 46.201 din ali 18,15%.
racije, nakup živine in nabavo kmetijske me-1 hanizacije. Vsi ti zahtevki pa bodo * vloženi čim bodo pridobljena vsa soglasja, ki 'jih | predvideva nov sporazum. Koriščenje pa se nanaša na račun odobrenih kreditov iz prejšnjega leta.
Plasmaji sredstev
1.	Krediti za obratna sredstva, ■ ki so preneseni na TOZD 2.	Kratkoročni krediti za proizv. naložbe 3.	Krediti drugim OZD za obratne naložbe 4.	Krediti TOZD za invest. naložbe 5.	Krediti drugim OZD za investicijske naložbe 6.	Saldo sredstev na žiro računu in dev. računu 7.	Drugi plasmaji	81.625 140.981 37.227 200.282 74.061 -18.662 5.906
Skupaj	558.744
I - i i! §§ Z'**' liili ¡H '	1
	Iji 1 i
■H ’ B • IRiB	
	
¡¡M i	Z
¡Sigi! 1	
V ’ -*■ i	p
ffl 1 -	
Vse prepogosto izzivamo nesrečo in celo smrt
a) Družbeni sektor
	31.3.1976	31.3.1977
1. Vloženi kreditni zahtevki	’	.	
2. Odobreni krediti	'	.	-■ —-
3. Koriščeni krediti	15.980	16.994
4. Stanje kreditov		260.586
b) Zasebni sektor
	31.3.1976	31.3.1977	Indeks
1. Vloženi kreditni zahtevki	tan —	—	¡Ü
2. Odobreni krediti	. —1	—	■
3. Koriščeni krediti	11.420	17.709	155
4. Stanje vseh kreditov	54.696	82.817	151

trt Je
©sect
IV. Eri interni banki imajo posamezne TOZD v koriščenju naslednji obseg kratkoročnih kreditnih sredstev:
		Stanje' 31.3.1976	Stanje 31.3.1977		Indeks
Kmetijstvo Žalec		— 25.909	__	38.192	147
•Kmetijstvo Šmarje		— 21.659	+	4.425	
Kmetijstvo Ilirska Bistrica		— 357	+	1.623	
Kmetijstvo Radlje		— 5.560	—	7.643	137
'Sadjarstvo Mirosan		+ 3.315:	+	6.058	183
Vrtnarstvo Celje		+ 3.065	+	3.764	123
Kooperacija Žalec		— 3.043	—	12.605	414
Mesnine Celje		+ 13.861	-—	21.654	
Mlekarna Celje		+ 2.281	+	1.396	61
Mešalnica krmil Žalec		— 14.543				.15.724	108
Vital Celje ,		— 23.369	—	10.051	43
Export-import Žalec		+ 13.945	+	4.110	29
Strojna žaleč		— 4.343	+	136	
Gradbeništvo Žalec		— 3.777	_	3.926	104
Gostinstvo Celje		+ 93	' —.	4.745	
Združena hladilnica		— 13.563	—	18.874	139
Notranja trgovina		— 36.567	—;	31.310	86
Strokovne službe		+ 909	+	1.759	193
Počitniški dom		— 6			3	50
Interna banka		+ 229.5Ö2	+ 153.465		67
Hmelj		— 7.040	—	9.305	132
Skup a j		+ 107.245	+	2.703	2
Ostali obratni in investicijski krediti so				B =	76.435
preko kreditnega odnosa' prenešeni v korist				D =,	74.655
tekočih računov TOZD.				Sal.	= 1.780
V. Plačilni promet preko	skupnega žiro	Rezervni sklad, katerega prosta sredstva			
računa podjetja in TOZD Kmetijstva Ilirska		znašajo 11.683	din, je bil za obratne namene		
Bistrica je bil opravljen v	naslednjem ob-	angažiran v povprečnem znesku			2.529 din,
segu:		sredstva HIP pa 40.557 din.			
a) Pri interni banki	B = 1,944.852	VI. Hranilnica in posojilnica izkazuje na-			
	D = 1,794.592	slednje stanje	virov in	sredstev oz. plasma-	
	sal. = 2.774	jev:			
VIRI	Stanje 31.3.1976	Stanje 31.3.1977	Indeks
Hranilne vloge	52.839	68.552	130
Bančna posojila	34.526	55.007	159
Republiška udeležba	16.880	23.032	136
Posojila drugih organizacij	3.290	4.778	145
Kratkoročni krediti	4.199	20.468	487
Ostali viri	4.922	8.841	180
Skupaj pasiva	116.656	180.678	155
PLASMAJI			
Stanje žiro računa	1.844	1.780	96
Obvezna rezerva	4.618	6.855	148
Vezana sredstva pri banki	4.881	5.611	115
Gotovina v blagajni	822	1.221	148
Kratkoročni kred. ustanov.	22.449	48.690	217
Dolgoročni kred. ustanov.	3.673	2.685	73
Posojila delavcem in kmetom	69.210	103.675	150
Kredit drugim HKS	715	536	75
Ostala aktiva • v . -	' 8.444	9.625	114
Skupaj aktiva	116.656	180.678	155
Trend rasti hranilnih vlog je ugoden. Od vseh hranilnih viog odpade na vloge od kmetov 69,4 % in vloge delavcev 30,6 %.
Bančna in ostala posojila naraščajo v skladu s programom investiranja-teh naložb.
- Pri Zvezi HKS koristimo 20.468 din kratkoročnih kreditov, ki So angažirani za'premostitveno kreditiranje kmetov in ustanovitelja. ’ f
Krediti kmetom in delavcem so nasproti lanskemu letu večji za 34.463 din ali 117%.
Po sklepu zadnje seje . upravnega odbora HIP in sveta direktorjev TOZD bo treba v letošnjem letu opraviti analizo teh naložb z vidika načrtovanih učinkov.	,
VII. Dohodkovni rezultati so naslednji: INTERNA BANKA
a) Prihodki	371	316	85
b) Odhodki	371	316	85
Obračunane "obresti ža najete, kredite so Znašale, v lanskem trimesečju 2.986 din, v letošnjem pa 3.228 din ali 8 % več. V breme TOZD- je preiiešenih 3.005 din, eksterno za 223 din.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
a) Prihodki	2.390	3.240	135
b) Odhodki	2.390	3.240	135
(Nadaljevanje nai 8. strani)
JAVNA
LICITACIJA
Po sklepu komisije za zemljišča je razpisana javna licitacija nepremič-. nin, in sicer sadne sušilnice. s funkcionalnim zemljiščem v-Gornji vaši, ki obsega pare. štev.
740/1 pašnik 4 v izmeri 469 m2 in
742 pašnik 4 v izmeri 1.343 m2 k. o. Gornja vas.
Na pare. štev. 742 stoji sadna sušilnica v izmeri 54 m2.
Izklicna cena za sušilnico znaša 27.659,94 din (z besedo: dvajsetse-demtišočšeststopetdesetdevet in 94/ 100) ter za funkcionalno zemljišče 40,00 din za m2. Javna licitacija bo v petek, 17. 6. 1977 ob 7. uri v sejni sobi na upravi Hmezada v Žalcu, ul. žalskega tabora 1 (I. nadstropje). Draži tel ji so dolžni pred pričetkom dražbe, položiti varščino v znesku 10% od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe.
V kolikor kupec v- navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi zdražitelj plačati stroške ponovnega razpisa in nadomestiti eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini..
Kupec je dolžan, razen kupnine, plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiško knjižnega prenosa lastništva, eventualne stroške geometrske odmere in prometni davek od nepremičnin.
Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v zemljiškem oddelku Hmezada v Žalcu, šoba 41/1.
Dokaj hladno vreme v maju ni bilo preveč naklonjeno spravilu obilne prve košnje
Oglasa
r Prodam kompletno štirikvadratno hmeljsko sušilnico.
Štefan Vidmajer Savinjska 20 Žalec
Prodam dobro ohranjen obiralni stroj WÖLF 1.
Ivan Terglav Tabor 44
Hmezad v Vietnamu
Na predlog vlade SR Vietnama je v okviru pomoči SFRJ Socialistični republiki Vietnam v program sodelovanja bilo uvrščeno tudi sodelovanje na področju hmeljarstva. Priprave za sodelovanje sta vodila Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno delovanje v Ljubljani in Zvezni zavod za mednarodno, znanstveno, tehnično in prosvetno-kul-turno sodelovanje v Beogradu. Priprave sodelovanja so trajale eno leto. V tem času so predstavniki ambasade SR Vietnama v Beogradu tudi obiskali Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, kjer so se s predstavniki Inštituta in Hmezada pogovarjali o oblikah in načinih sodelovanja.
V pripravah je bilo med letom na obeh straneh podano več predlogov o sodelovanju, vlada SR Vietnama pa se je v začetku letošnjega leta odločila, da prejme pomoč v obliki dobave 500 sadik hmelja in v obliki enomesečne misije enega strokovnjaka.
Pomoč je bila realizirana v začetku letošnjega leta. SFRJ je dala SR Vietnamu 500 sadik raznih sort hmelja. Izbor sort in transport sadik je pripravil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, .strokovnjaka za kon-sultantsko misijo v času od 23. 3. do 23; 4. 1977 pa je dal Hmezad.
ž. M.
Spodbudni prvi
(Nadaljevanje s 7. strani)
VII. Investicijske naložbe so realizirane v naslednjem obsegu:
Realizi-
rano
Angažirana sredstva lastna	tuja
1. Kmetijstvo Žalec	6.345	2.509	3.836
2. Kmetijstvo Šmarje	408	284	124
3. Kmetijstvo Radlje	478	" ' —	478
4. Sadjarstvo Mirosan	6	6	—
5. Vrtnarstvo Celje	301	301	— E
6. Kooperacija Žalec	741	458	283
7. Mesnine Celje	1.572	1.413	159
8. Mlekarna Celje	994	552	442
9. Eksport-import Žalec	578	418	160
10. Mešalnica krmil Žalec	230	230		 .
11. Strojna Žalec	821	821	
12. Gostinstvo Celje	1.050	218	832
13. Združena hladilnica Celje	3.322	536	2.786
14. Notranja trgovina	6.742	3.592	3.150
15. Skupne službe	24	24	—
- S k up a j	23.612	11.362	12.250
Plan teh naložb za letošnje leto še ni sprejet.
Pri realizaciji investicij gre v glavnem za nadaljevanje večjih investicij iz preteklega leta in sicer: zmrzovalnica za meso, blagovna hiša, hotel Prebold, telečnjaki v Podlogu in Zalogu ter briketirnica za hmelj. Vse drugo pa predstavlja v glavnem nabavo najnujnejše opreme za nemoteno poslovanje v letošnjem letu.
IX. Priliv in. poraba stanovanjskih sredstev je izvršena v naslednjem obsegu:
Poraba sredstev
Realizirano
1.	Odplačilo anuitet
2.	Stanovanjska izgradnja
3.	Stanovanjska posojila
4.	Neangažirana Sredstva
190
900
874
Plan za letošnje leto še ni sprejet. Neangažirana sredstva še začasno koristijo v obrat-ne namene.
Priliv sredstev	Realizirano
1. Saldo iz 1. 1976	445
2. Tekoči priliv iz. OD	1.430
3. Bančni krediti in drugi viri	89
S kup aj
1.964
X. Skupni sklad-skupne porabe je bil po-rabljen, v naslednjem obsegu:
	| ;|gg . - ■' % . - • • - . . . Nameni -	Plan	Poraba	Indeks
	'ji 1. Prisp. sind. podr. KŽ, KR, ME	56.500	___	■ .
	J itL'*"* ' 2. Pomoč društvom, družbenopolitičnim			
	*■' * ** organom in za druge skupne potrebe	90.000	19.800	22
	m jL-i?' ;■ 3. Srečanje kolektiva Hmezad-.	75.000		•. ' —'
	•f j v 4. Regresi delavcem KŽ, KR, ME	1,289.900	15.598	1
	H 5. Jubilejne nagrade	233.000	158.848	68
I .	p ■jfc' 6. Vzdrževanje počitniških domov	340.000	1 13.080	3
	| - 7. Rezerva	36.500	21.658	59
..§ gg	«|	Skupa j	2,114:900	228.984	11
XI. Stanje kupcev ih dobaviteljev, ki jih vodi skupili saldakonti in ERO je naslednje:
Hmelj zahteva poleg intenzivne obdelave tudi pravočasno in temeljito škropljenje
Uspela prireditev
Ob. praznovanju” pomembnih zgodovinskih; jubilejev, dneva .mladosti in i5 letnici obstoja delovne organi zacije Hmezad Žalec je priredila konferenca QO ZSMS naše delovne' organizacije ZABAVNI VEČER Š KVIZOM 28. maja 1977 ob 18; uri v veliki dvorani- Hmezada Žalec..
■ ..V znanju so se pomerile OO ZSMS TOZD naše delovne organizacije in RšjC Velenje, v programu pa so sodelovali humoristi, recitatorji in tarhBuraški orkester," '
Po končanem programu so igrali Veseli hmeljarji.
Prireditev je -bila dobro obiskana.
Konferenca- OO ZSMS Hmezad Žalec
TOZD	Stanje 31.	3. 1976	Stanje 31.	3. 1977	Indeks	
	Kupci >	Dobavitelji	Kupci	Dobavitelji	Kupci	Dobavitelji
KŽ	839	525 -	569	564	68	107
Kš	3.255	4.864	1.627	3.999	49	82
KR	.213	312	97	190	" 45	63
ŠM ' -.	202	66	194-	72	97	10
.VT '	599	783	217	243- :	36	30
KO	3.747 .	2.603	1.914	2.146	'52	83
ME	29.760	26.619	12,347	10,584	41	40
ML	10.961	6.873	9.013	. 4.789	83	69
HM	— 912	337	— 164	596	18 1	199
MK	3.178	— 12.101	604	— 17.516	19	145
ST	.2.786 .	1.715	141	503	5..	■ 30
GR	476	. 483	418	2.120	84	424
GO	2.664	1,128	1.-789	292	66	27
ZH	3.349	: - 52	1.133	102	31	. 51
NT	31.645 .	19.407	12.878	9.398	41	48
SS	370	601	288	131	72	22 .
Int. banka	2.947	—1.797 -	2.415	— 11.140	82	
Poč, d.		— 2				
Ne- 1 razp. —	10.999	— 2.923	— 111	1	■ : 1 :-	
Skupaj	85.080	49.545	45.269	7.074	53	14
trije meseci
Terjatve do kupcev so se nasproti prejšnjemu letu v globalu znižale za 39.811 din ali za 47%, obveznosti do dobaviteljev pa kar za 42.471 din ali 86%. Takšno stanje je povzročil
- XII. Pravna izterjava je bila v naslednjem:
Glede na zakon o zavarovanju plačil se tudi obseg pravne izterjave znatno zmanjšuje. V reševanju so predvsem sporne zadeve' iz prejšnjih let, ki se zaradi pomanjkljive dokumentacije zelo počasi zaključujejo.
XIII.	Devizni program in plan uvoza v tem trimesečju še ni bil sprejet ih trenutno še niso zbrani podatki o realizaciji. Te podatke bomo objavili v naslednji informaciji.
XIV.	Na področju, uveljavljanja premij je naslednje stanje:
Nakazano zahtevki VIozeni	
Premije za pitanje	'M 1.231 —
Premije za mleko	930 —
Razvojne premije	— .
Namenski prispevek	800 —
Premije za ižvino so bile nakazane za mesec januar 21. 4. 1977 za TOZD Kmetijstvo Žalec, Šmarje in Radlje, za Kooperacijo ha dne 16. 5. 1977.
Zahtevki za premije za mleko in namenski prispevek so bili vloženi 31, 3. 1977 za meseca, januar in februar, ker je prišel predpis o premiranju mleka in uveljavitvi namenskega prispevka 18. 3. 1977. Nakazilo pa še ni bilo ■izvršeno.
XV.	Računovodstvo je v tem obdobju opravilo naslednje naloge:
Zaključni račun z vsemi obrazci in prilogami za IB, HIP in DS SS ter zbirnik istih.
Zbirni zaključni račun za delovno organizacijo kot celoto.
Sodelovanje pri delitvi dohodka in sestavi ZR po TOZD.
Dnevno se obdeluje dokumentacija za kupce in dobavitelje.
Pregled obrestnih obračunov od dobavite* lja in razporeditev obremenitev na TOZD.
Priprava podatkov Za letni obračun amortizacije po TOŽD in sestava obrazcev o revalorizaciji (samo delna revalorizacija). Priprava predloga pravilnika o knjigovodstvu.
•Sodelovanje pri sestavi programov za re-' gišter OS po nomenklaturnih številkah in ostalih dopolnitvah programov.
Sestanek z računovodji glede sestave zaključnega računa in drugi sestanki s posameznimi TOZD.
J Analiziranje tekočih nalog za leto 1977.
XVI.	Oddelek interne kontrole je v prvem trimesečju opravil naslednje:
Na področju sredstev:
—	popis blaga, v kmetijskih preskrbah;
—, popis blaga v 6 mesnicah;
—	popis blagajn, vrednostnih papirjev, bifeja SS;
—	kontrola 21 blagajn v trgovinah, mesnicah, cvetličarne;
—	obračun popisa v Kmetijstvu Žalec, Strojni, Gradbeništvu in SS,
predvsem hov zakon o zavarovanju plačil, ki je stopil v veljavo 1. aprila lani, pa tudi drugi interni ukrepi, ki so bili na tem področju podvzeti.
Osnovna sredstva:
—	popis osnovne črede v Kmetijstvu Žalec;
—	popis OS, razen črede v Kmetijstvu žaleč;
—	izdelava seznamov za prenos drobnega inventarja na OS in obratno za 11 TOZD.
Na področju finančne kontrole::
—	pregled blagajniškega poslovanja v 5 ZE Kooperacije Žalec, TOZD Ekšport-import, Kmetijstva Žalec, Kooperacije Žalec, Mlekarne Celje;
—	pregled poslovanja s kooperanti in kupci pri TOZD Kmetijstvo Šmarje — 5 ŽE m terjatev do delavcev za primanjkljaje v trgovini Kooperacije Žalec.
Oddelek je bil tudi angažiran pri sestavi zaključnega računa za leto 1976. ZR v TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica za sanacijski odbor.
Problem, ki nastopa pri popisu OS je v tem, da, TOZD sproti ne urejajo oštevilčenja ..osnovnih sredstev, kar urejajo naši popisovalci in tako onemogoča večji obseg popisov obratnih sredstev. TOZD vse predolgo primerjajo inventuro obratnih sredstev z dejanskim stanjem (nekatere tudi po 3 mesece), posledica tega pa je, da so pomožna knjigovodstva netočna in prikazujejo nepravilno stanje, ker sC ne razknjižijo viški in manjki.
Nadalje naj omenimo neresnost inventurnih komisij, dostikrat se zgodi, da popisovalec ostane z enim članom. Predlagamo, da TOZD imenujejo eriega člana komisije več, da sodeluje pri popisu v primeru, če kateri član zboli ali je odsoten.
Nadalje nekatere TOZD ne odpravljajo danih naročil po opravljenih pregledih. Naloga naše službe je, da preventivno pomagamo TOZD in jih opozarjamo na nepravilnosti, dolžnost TOZD pa je, da nepravilnosti odpravljajo predvsem v lastno korist,
XVII.	Stroški finančno-računovodskega Sektorja so planirani v znesku 5.956 din, realizirani pa v višini 1.408 din ali 24 %.- , ,
Direktor FRS: Ernest Marinc
Vse premalo cenjena draga investicija že čaka na postavitev nad tri leta
Uvodne misli ob objavi predloga internega pravilnika o varstvu pred požarom
Preventivno varstvo pred požarom v podjetju je toliko zahtevno, da mu je potrebno nameniti nekaj časa in poleg vsega tudi merico dobre volje.
Protipožarno varstvo ima svoje korenine že od nastanka človeštva. Z razvojem človeštva in proizvodnih dobrin pa je pomen varstva pred požarom vse zahtevnejši. Razvita tehnologija in novi materiali predstavljajo nove nevarnosti za pojav požara, eksplozije in drugih nevarnosti, če poznamo vire in vzroke požara* če poznamo ustrezne postop-. ke in ukrepe ter gasilna sredstva, če pravočasno, .ukrepamo Oz. preprečujemo nastanek požara, dosežemo1 veliko. Še več pa bi dosegli, ko bi vsak delavec vedno in povsod imel pred očmi, da vsaka neprevidnost, malomarnost in nepoučenost lahko, povzroči težke posledice.
Zato spoznanje, da zaščita pred požarom v okviru varnosti pri delu vpliva na učinkovitost dela in na ostale neposredne in posredne činitelje proizvodnje, je tudi del samoupravnih ekonomško-družbenih premikov v gospodarstvu. Potreba za izvajanje takšnega protipožarnega varstva je narekovala izdelavo in izdajo novih in sodobnejših uzanc s tega področja.
Novi osnutek, internega pravilnika o varstvu pred -požarom je narekovala uskladitev z:
M razširitvijo, obsega poslovanja predvsem nekaterih TOZD
zato:
—- ker je na podlagi ustavnih sprememb izšla vrsta novih zakonov in pravilnikov, ki več ali manj na novo urejajo medsebojne odnose tudi s tega ,področja;
—	ker so se spremenili in na' novo organizirali tehnološki postopki, -organizacija dela, materiali itd.;
. --- ker. se utrjuje zavest družbene samozaščite pri vseh občanih in ne samo pri zaposlenih delavcih;
—	jiovi zakon' p varstvu pred požarom izrecno zahteva v 17. členu izdelavo in sprejetje pravilnika o varstvu pred požarom. (U. 1. SRS 2/76)
Vse to je narekovalo skupni službi za varstvo pri delu, da izdela osnutek pravilnika s tega področja".
8 Osnutek‘pravilnika je izdelan in dopolnjen tako, da v temeljnihjdoločilih zagotavlja preventivne mere za preprečevanje škode in reševanje v primeru požara ali elementarnih nezgod. V poglavju organizacije varstva' pred nezgodami Ureja naloge samoupravnih'organov in delavcev, čuvajev — vratarjev, naloge gasilnih enot in obveščanja oz. alarmiranja.
V splošnih preventivnih določilih pa je naveden način vzdrževanja in organizacije požarne preventive. V tehniških ukrepih in normativih pa pravilnik konkretno obravnava predpise o:
—	strelovodih,
—	električnih instalacijah,
—	kurilnih in dimovodnih napravah,
—	nevarnih, lahkovnetljivih snovi, njihovemu skladiščenju, prevozu, ravnanju š plini-in postopek v lakirnicah,
—	preventivna določila v kmetijstvu in gozdarstvu,
—	preventivna določila o remontnih in servisnih delavnicah ter pri-varjenju in rezanju kovin.
. Priloge pravilniku so požarnovarnostni načrti, standardi za Označevanje prevodnikov veznih medijev in legende alarmnih signalov.
Organi upravljanja . v TOZD naj osnutek pravilnika o varstvu pred požarom sprejmejo in potrdijo.	,.
Pravilnik je v Samoupravnih predpisih maj 1977, št. 26.	, -
Služba varstva pri delu Vinko Jug
	Stanje 31.3.1976	.Stanje 31.3.1977	Indeks 77:76
Vložene mandatne tožbe	1.615	332	20
Vloženi izvršilni predlogi	706	423	60
Plačano po mandatnih tožbah	38	65	171
Plačano po izvršilnih predlogih	932	882	95
Predlagano za odpis	29	35	120
Plačane obveznosti po mandatnih tožbah in izvršenih predlogih	426	211	50
ELEKTRONSKA OBDELAVA SALDAKONTOV
NOVA ORGANIZACIJA
Saldakonti predstavljajo' v vsaki delovni organizaciji določen problem, ne glede na njeno velikost. V malih delovnih organizacijah je res manj khjižfo kot v velikih, ven-' dar je problem •*? manjšem številu zaposlenih na tem podorčju, nemalokrat pa morajo ti delavci delati še na drugih področjih.
V večjih delovnih .organizacijah, kot je Hmezad, je problem v množici podatkov, ki 'jih je ¡pqtrebno obdelati sproti, |takorekoč dnevno. Ne moremo si zamišljati, kako bi lahko tako velike saldakonte. Vodili ročno. Za saldakonte Hmezada je potrebno mesečno knjižiti za konto 1200 in 2220 ca. 22.000 dokumentov, kar bi zahtevalo dva strojna knjigovodja in na primer dve ascoti. (Ena asceta stane ca. 130.000 din.)
Knjiženje pa še ni vse, kar je' potrebno za-urejanje saldakonta. Na tem je potrebno delati v oddelku saldakontov. Temu se ne izognemo niti z elektronsko obdelavo, vendar se narava dela spremeni in dosti laže jé priti do podatkov, ki šo za poslovanje nujno potrebni. Ko saldakonti zaprejo dokumente, -je možno z elektronsko obdelavo obdelati' podatke tako, da so na razpolago odprte postavke, pri kupcu ali dobavitelju,_ da avtomatično obračunavamo in knjižimo skonto, če je, da obračunavamo, .zamudne obresti, dajemo preglede odprtih postavk in prometa' po TOZD, pripravljamo podatke za interno banko, ter dajemo podatke za bilanco.
če bi morali saldakonti vse to delati, ročno, bi bilo najbrž potrebno povečati; Število delavcev na teh delovnih meštih za tri ali štiri. Ročno vodeñje je posebno problematično v času periodičnih obračunov,’ko brez nadurnega dela ne bi. šlo.
Vse to so problemi, ki so vredni določene pozornosti'in razmišljanja. S primemo Orga-'hizacijo na računalniku- je. možno zmanjšati stroške obdelave ali, kar je bolje rečeno, za -isti- denar dobiti1 več in boljše informacije, jjšjj
Prednosti,"'ki jih jeihudaTračunalnik1 IBM. 360-20-HMézada,:montiran v maju leta 1970, so vodilni delavci finančno-racunskega Centra' káj ’kmalü'izkoristili Za-elektfohško Obdelavo saldakontov,' pdsebrió':iSe,-kehje któ področje predstavljalo v . letu 1971 precejšen-' problem, saj so bili med ostalim prisotni tudi kadrovski : problemi.' F ák turi ran j e ■ je bilo; deloma' že' na sistemu in s tem tudi osnovbipodatkiža krijízeñjé'ná konto 1200 |1 kupci.
V letu 1971 je dobil ERO nalogo, da prenese obdelavo saldakontov konta 1200 na računalnik. Bili so problemi ker smo imeli ta^ krat le. kartično verzijo, ki pa je bila zaradi množice podatkov: neprimerna. Kljub, -temu smo se lotili naloge in pripravili organizacijo obdelave saldakontov, ki je v celoti stekla v drugi polovici leta 1972. Obdeláva je' bila težka, saj je bilo potrebno sortirati kartice cele. ure, da so bile primerne za obdelavo. Težav ne bi opisoval podrobno, znane pa so bile in tako smo'že v tem letu razširili sistem m ga. dopolnili z diski. To je omogočilo nove metode dela. Takoj smo. jih izkoristili in pripravili novo 'organizacijo salda-, kontov konta 1200. Bilo je veliko dela, saj je bilo treba napraviti vse programe na novo,-spoznati pa je bilo treba tudi nove možnosti računalnika. .
. Čeprav smo dopolnili računalnik z diski, nismo mogli biti z njim zadovoljni. Imel je premalo spomina in tako šd bile določene težave pri programiranju in organiziranju: obdelave. Prednosti nove organizacije šo bile nedvomno velike. Elektronska obdelava je omogočila, da so saldakoniisli razčistili stanje in uredili konte tako, da je obračun, začel ■ potekati nemoteno.
, Korito 2220 — dobavitelji, so v tern času vodili še vedno ročno. I.eta 1973 je ERÓ dobil nalogo, da pripravi organizacijo za prenos in obdelavo tudi tega konta na 'sistem. Čeprav je šlo za podobno področje, je bila vendar potrebna nova organizacija in -novi programi. Spomina na računalniku je bilo še- vedno premalo, da bi lahko združili določene obdelave, bilo pa je tudi prenialo prakse in čaša za pripravo. Saldakonti konta 2220 ;so v celoti-stekli z letom l974.
Ker- ’sta bili-organizaciji' saldakontov za konto 1200 ih 2220 pripravljeni ločeno, je bila ločena - tud i - obdelava. -Vseh- programov je bilo ca, 120. Pričeli smo obdelovati salda-konte 2220 ža Merx- in celotne saldakonte za Etol. Obdelava je ¡bila pripravljena za Hmezad; kar-je povzročilo določene probleme-pri prevzemu saldakontov za drugasipodjetja. Vse konstante šo bile sestavni del • programa (na piknem naslovi podjetja,' ■ vsak - program je vsetooval naživ Hmezadakot -konstanto). Da bi lahko obdelovaln-saldakonte »za- ©men j eni : podjetji,' je.bilo potrebno popraviti -konstante t-ako, da smo lahko na tabele pisali njihove
nazive. To je zahtevalo popravek programov J in izdelavo nove verzije, 'ki so se od prejšnje 1 le malo razlikovale, vendar jih jé bilo ,potreb-ïi ho .vzdrževati š spremembami, ki so naštaleS
Spremembe so malokdaj znane pravočas-Bj no. Največkrat se zgodi, daje potreba znana 1 zadnji čas, saj računovodje izvedo,v kakšni .i obliki bodo morali dati podatke šele malo pred oddajo bilance in tako tudi mi nismo f mogli prèdvidetr, kako moramo pripraviti , podatke. Vzdrževanje različnih verzij pro-ji gramov je bilo zaradi tega še bolj problema-tično, padlo' pâ je V čas, ko je na računalniku že itak veliko dela in je. bilo --testiranje doppj-fl n j enih-pirUgr âmôv samo' v breme 'obdelave; -j
Vsi omenjeni .problemi 'šb naš navedli na J razmišljanj e', - da se lotimo nove organizacije ,:i saldakontov. Vedeli smo, da bo ,s. tem velikoi| dela, vedeli pa smo tudi, da bomo lahko v i novo organizacijo vključili znanje, ki smo si :| ga pridobili' v; šestih, letih dela- z računalni-.-| kom, kar bo, vplivalo tudi na dolžino obdê»4| lave in na čas za pripravo.
V čem jé prednost hove organizacije in kaj j naš je navedlo,- da smo se zanjo odločili
1.	združili smo oba konta (prej dve obde- J
layi). v eno obdelavo,-- - - -.	;,:ÿ
2.	zmanjšali smo -število potrebnih disk. j packov od'8 na 5 (za Hmezad), v
3.	odpravili smo nepotrebno dvojno pri-j pravo za obdelavo,
4.	skrajšali smo čas obdelave za približno : 15%, posebno še v.-času mesečnih obračunov, J ko jé sistemski čas posebn;o,dragoçen, ,
5.	nazive -delovnih organizacij in . TOZD i dobimo iz tabel, ki jih lahko spreminjamo, j ne da bi morali prevajati-.program ^aii imeti j različne verzi je programov za različna pod-: j
; jetja,	..|
6.	obdelujemo lahko istočasno 9 podjetij, j kihmajo skupno največ 36 TOZD,
7.	vzdržujemo samo ene programe, .
8.	prevzamemo lahko saldakonte nove delovne organizacije brez večjih problemov.
Omenjene - prednčsti -so prav gotovo zadostne, da opravičimo" delo organizatorja in program er j a ža novo- organizacijo.
Koliko dela je bilo potrebno za izdelavo nove . organizacije saldakontov
Čeprav so bili principi; Obdelave organiza- j tor ju, ki je v veliki meri tudi sam programi g ral prejšnje! organizacije, dobro znani,., j.e bilo vendar pqt'rébho vse nov.e principe napi-sati v taki'obliki, da je bilo razumljivo prp-J -gramerju za programiranje. Odpraviti je bilo ; . trëôâ1' brej shjé' jpomàîijkljivb'sfi't.'dh . uskladiti ; delovanje programov. ¡Povečati spomin raču-1 nalnika od i2¡ ha 16 K -(kiToby tov) je omogoča čil zdmižtev določenih obdelav ^ eno, kar je ¡j ^bilo potrebno dobro, preštudirati in določiti .j način' delovanja-programa.
•Saldakonti izg-ledajo v principu zelo enostavno. Za površnega opazovalca gre samo. za knjiženje v breme in v dobro ter za zapi-; ranje dokumentov.' Temu pa vendar'ni tako. j Da lahko ’obdelajta teča nemoteno in' da bel bo prišlo do napak, jë -potrebno napraviti vecj ‘:.kot samo knjižiti. Pri. vsaki obdelavi je pó- J trebno 'posvetiti "Veliko ’"pOZómost kontroli 1 vbodnih podatkov. Knjižimo lahko Samo pra|| Vilne, medtem' ko je treba nepravilne izločiti ' 'iz nadaljnje ôbdéïâve in po možnosti tudi Q-; pozori ti, zakaj so bili izločeni.
Zamotana je tudi priprava : za obdela voj .plačil. Poglejmo,, na kaj je treba misliti pri . tem:
—	vhodne podatke kontrolirati in .ugoto-’ viti če šo pravilni,- ;:
—	napraviti kontrolo zapiranja in obračaj nati skonto,. če'je, (pri Tej kontroli je potreb-; no napisati napake, ki so nastale pri specifikaciji ali ■ pri šifriranju, dokument je. lahko na drugi šifri kot ¡¿'plačilo, lahko je v celoti
(Nadaljevanje na 11. strani)
Priprave za gradnjo plinovoda so v polnem teku. Savinjska dolina bo dobila še eno žilo
in vse kaže, da mimovodriico ,	- ¿
|(Nadaljevanje z 10. strani)
¡ali delno zaprt, lahko še ni knjižen, skonto je ¡lahko obračunan neupravičeno, plačila je lahko preveč ali premalo itd.),
—	vnesti je treba popravke, ki jih napravijo saldakontisti (nismo • prevzeli principa avtomatičnega zapiranja zaradi napak, ki bi [lahko nastale),
—	knjižiti je trebp podatke o plačilih, skontu, zapreti na primeren način dokumente v datoteki stanja, na listo napisati opornike, če nekaj ni možno pravilno izvesti, da sal-[dakontisii vedo, kaj je vzrok napake pri nadaljnjem obravnavanju podatkov,
—	podatke o plačilih prikazati na listah za uporabo v saldakontih, interni banki in na ¡TOZD.
Za izvedbo vsega, kar je. na kratko opisa-fno, je bilo potrebno izdelati;) osem programov, ¡ki, morajo drug drugega - .dopolnjevati -in drug za drugega pripraviti podatke za nadaljnjo obdelavo; Pri organizaciji obdelave mora organizator točno vedeti, katere podat fke in v ■,kakšni obliki jih rabi-v določenem trenutku, ker bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do neskladnosti,; -kar bi omelo za posledico kopico problemov pri' usklajevanju. Nadaljnji problem pri obdelavi plačil je v ten, da teče ¡obdelava dnevno; morebitne napake pa se pojavijo šele; pri-mesečni obdelavi, ko je napako zaradi množice podatkov ¡zelo težko najti in napraviti ustrezne po-jpravke.
j Takšnih skupin obdelav kot je obdelava plačil, je pri obdelavi saldakontov več. Pri [vseh skupinah gre za isti princip. Predhodni program pripravi podatke za naslednjega, vsi pa tvorijo celoto.
i ■ Za nemoteno delovanje organizacije saldakontov je potrebno obdelovati s 66 programi .dnevno,: mesečno ali občasno. Toliko j-ih je [trenutno v uporabi kot delovni programi.
■ Pri prenosu: je bilo treba napraviti pet programov,: ki jih ne bomo več rabili- in so bili napravljeni samo za enkratno uporabo.
. Pred leti sva z Alenko raziskovala najlep-Mizhodišča k evropskim goram. Nekega kristalno čistega jutra sva iz šotora opazila dolg in od sonca: osvetljen, snežen greben. Bil je 'Motit Blarce (4.807'vri). Nato sem o njem le sanjal.
Šele letos pozimi sva se z Jožetom na ti-hem dogovarjala za odhod v Francijo. Družini sta samoupravni sporazum za odhod podpisali. K sodelovanju sva povabila Marka, znanega alpinista in gorskega reševalca. Marku pa vedno bolj nagaja hrbtenica. Zato se [sama s težkimi nahrbtniki 'podivapo brezpotjih in nabirava moči in duha. Časa je malo. Hodiva v hribe zvečer ali zgodaj zjutraj, ko ostali spe in se vračava, ko šele Vstajajo. V temi na Krvavici ožemava prepotene majice.
Tone nekje pri 4000 m
Za izdelavo celotne organizacije, pripravo za programiranje, navodil za operaterje, pripravo vhodnih. Obrazcev in pripravo organizacijskih list, je bilo potrebnih ca. 320 ur dela organizatorja, za izdelavo vseh-programov, združitev dveh organizacij v eno in izdelavo testnih tabel pa’ nekaj nad 500 ur programerja. '-Narisatije bilo treba 41 organizacijskih list in napisati- ca. 11.000.. programskih in-štrukelj.
Če pogledamo povprečje -inštrukcij na uro dela programerja (nad 20 na uro), se nam zdi morda malo in bomo'rekli, kako neučinkoviti so naši programerji. Da pa temu ni tako, si poglejmo, kakšno je 'svetovno povprečje inštrukcij na čas programerjevega dela. Po članku U. E. Fischerja— Nove metode in. tehnike programiranja pride le 5 do 20 (pet do dvajset) inštrukcij na dan.'V času za .inštrukcijoje prav tako .kot pri nas vštet čas _za pisanje programa, za testiranje, za študij in-poznavanj e 1 organizacij e.
Da je' v našem primeru povprečje tako visoko napram svetovnemu, gre deloma zasluga točnemu poznavanju gradiva, saj je isti .organizator-pripravil-.vse .štiri'organizacij e .saldakontov in sprogramiral velik del programov. O principih programiranja v ERO Hmezada bo govora v ehi Od naslednjih številk Hmeljarja, karmam bo odgovorilo na vprašanje učinkovitosti..
Kaj-lahko rečemo' na vse to?'Neprištran-ski bralec bo gotovo priznal; ¡da je ¡za ‘,to delo potrebna strokovnost .in natančnost. Pri tem ne ,gre samo za pripravo organizacije, temveč je treba delo prenesti 'v'zivljenje Da lahko neka organizacija živi, jof! je ¡'potrebno nenehno negovati in jo spreminjati, ¡dopolnjevati j o z novimi spoznanji in metodami. Le tako so lahko stroški obdelave čim ¡nižji. Prihranek časa po sedanji interni ceni predstavlja prihranek' skoraj 10.000 din mesečno. To res ni- veliko, če pa bi zanemarjali''principe ekonomičnosti obdelav, bi lahko' kmalu postali tako dragi, kot so- dragi centri.
O.	Sagmeister
Drugič zjutraj prepodiva pod Mrzlico-srnjaka' preboldskim lovcem. Naj narha oproste.
Nedelja je. V Jožetovo vozilo nabašemo hrano za 14 dni,, šotor ter še. vso alpinistično opremo. Poslovimo’ se od najdražjih. Benetke, Verona so hitro za nami.” Strahoten udarec in pok nas pri prehitevanju vrže V zrak. Priletimo v odbojno ograjo. Vozilo skače po cestišču, končno se po več kot sto metrih ustavi. Tema je. Izskočimo. Nepoškodovani smo. Vozilo za nami vrže v zrakJKajše je zgodilo? Na prehitevalnem pasu je nek težek tovarnjak izgubil kolo. Rezultat: pet vozil uničenih ožiroma poškodovanih.
šest ur iščemo ob Gardskem jezeru avtomehanika oziroma kleparja. Vozilo je nevozno. Obrtnikov je dovolj! /vendar nam iz »spačka« nihče noče napraviti Renaulta, kakršnega smo vzeli z doma. V »igro« vržemo zadnji adut — 2 l slivovke. Po’,treh dneh nam podvozje za silo popravijo. Vozimo bolj umirjeno. :	'	'
Pol nas pripelje do 12 km dolgega mont-blanškega tunela. Vrtali so ga iz Italije in Francije. Leto 1965 je bilo praznik, za petino 580 milijonov evropskega prebivalstva. 100 milijonov Francuzov, Italijanov in Švicarjev je praznovalo. Pot od Rima do Pariza se je skrajšala za 20 ur vožnje.
Hitro smo skozi »luknjo« in'že smo v Chainonixu. Šotor si postavimo za pokopališčem v gozdu, kjer nas tabla opozarja »tabor énj e prepovedano«! Dežuje. Zvemo da že dalj čaša dežuje in da vzponi niso bili mogoči Tako se le malo potolažimo za izgubljen čas. V Chamonixu kar mrgoli gornikov in turistov. Ko pa posije sonce še mesto izprazne. Japoncev je izredno veliko. Vsi se zbiramo pri meteorološki postaji, kjer slabo kaže. Na barografu gori rdeča luč. Čakati bo treba. V teh gorah je vreme največji nasprotnih gornikom-
Tudi pred uradom znamenitih gorskih vodnikov se zbira veliko takih, ki imajo debelo 'denarnico. Za 700 tisočakov pripeljejo 7 oseb .m vrh. Midva sva bolj skromna. Misliva si, bo že-kako.
Tudi drugi dan dežuje. Popoldan se zvedri. Vsi trije se odpravimo peš na Montevers. Od-tu je lep,razgled, na naj več ji montblanški ledenik •—MER D EGLACE’{39 km2). Zaradi Železnice je-izredno obiskan. Ledenik je skoraj -neprehoden-zaradi ogromnih razpok, ki kar -čakajo, na žrtve.
i - Zvečer smo- spet pri »semaforu«. Gori rde-ča luč,- Tor e j,-nič dobrega za naslednji dan.
‘- Ponoči in dopoldan dež rahlo potrkava po našem platnu. Poležavamo in kuhamo kosilo. Popoldan se zvedri. Z Jožetom jo ucvremo po čudovi to •■ spel j ani in zvdrževani stezi na na-ma/ieznanO' planino’ Blaitiere. Steza se dvi: giifè: naravn&st nad- -Chamonixem in'šele od tu-spoznamo lepoto tega malega mesteca, ki ga krasipolegčostalega desetina športnih dvoran. Izgleda kot kakšno olimpijsko mesto. Na višini 2 W0:-m še nama za hip odpre meglena, zavesa- -m- nad nama se pojavi ledeno kristalna, »igla« - Aiguillé -du Midi (3.842 m). Semj e- speljana izredno ‘drzno najvišja žičnica na svetit. Takrat se nama razširi srce. Že verjetno juiri- ppskusimo srečo. Vračava se,,V’ dolini je ma »s, emafbru« zelena luč. Pripravljamo nahrbtnike.
Zjutraj je jasno. Hitimo na avtobus. Na »semaforu« gori'Spet rdeča luč. Nato z Žičnico in -kmalu smo na končni postaji zobate Železnice. Čudne’občutke ima človek v nezna-nem svetu. Čudovit dan jej,vendar se po dolinah nabira morje megle. .Igra Svetlobe in senca mi jerrekam tuja. Z Jožetom se le malo pogovarjava. Misli so uperjene le na težave in dvome. Bova zmogla? Bo vreme zdržalo? Po'xdveh urah smo na -ledeniku in zavetišču Tete Rousse- (3.167 m). Marko nama solznih oči zaželi-srečno pot in še vrača. Nad nama na oko, skoraj navpični steni,- se nahaja najin današnji cilj Aiguille du Goûter (3.817 m). Prečkati je-'potrebno precej širok leden ozebnik. Nisva -sei-navezala, niti nisva ruporabila derez.’Skozi ozebnik neprestano pada kamenje. Uspel sem se nekako izogniti »bombam« in pobegniti. Jože ki je bil drugi, pase je re-šib SkPemfda- se: je vrnil. Pod nama so zijale razpoke ledenika Bionnassay.
Najina pob se dviga po zelo strmem in ne-kompaktnem % grebenu. Skale so nadevana dfuga na drugo. Pot je lahka, vendar višina dela svoje. Ves čas opazujeva kočo nad nama. Hoditi je treba počasi. Noče biti konca. Po treh urah le prikolovrativa do roba, kjer je koča, kot prilepljena-na steno.
Jožeta boli glava. Počutim se omotičnega. Tu se človeku odpre razgled na ledeno pokrajino — kot severni tečaj. Povsod sam lèd in snég. Razsežna polja ledenikov, navpičnih steni ledeniških razpok,-, ostrih vrhov in mogočnih kupol se blešče v popoldanskem soncu. Vse je belo ih ledeno in brez očal ne vidiš ničesar.-Tukaj šepeta tišinaVlada bla-ženi mir', v katerem se ti širi srce v mirni in nepopisni radosti. To jè svet lepote in duševnega miru. Zdelo se mi je, da je s tem ves trud’ in’ prelit znoj poplačan.
Kuham kosilo. Celo večnost traja, da kuhalnik! iz ledu izluži' vodo. Vode tu ni, le za lep denar jô dobiš’ za čaj: J uho pojeva, drugo ne spraviva več v sebe.
Ob 8. uri zvečer, kozunaj sij e sonce, morajo, vsi k počitku. Francozi naju nauče, kako sè reši stiska na ležišču.?/ležeš se na ležišče. Zraven se vleže tovariš,~ki je za 180°. obrnjen in tako imaš pred svojim nosom na levo in dešno smrdljive noge soseda. Moja soseda pa duhata moje, ki najbrž ne smrdijo tako kot njihove,' saj Sem si jih umil pred šestimi ■dnevi. Spati-m moč. P O glavi se ti rojede najslabše misli. Cilj je še tisoč metrov višje. Bo vreme? Razmišljaš o povratku, kajti že prehojena' stena bo ob povratku prevlečena s požledom. Noč je dolga. Tik pred vstajanjem me vzame spanec. Toda zaradi »žaganja drv z mio tor ko«,-dobim v glavo sosedovo blazino. Ob enih nas zbudi oskrbnik (mene ne j. Spet grem talit led za čaj. Nekaj popijeva, ostalo vbijeva v- čutaro. Bo za vrh prav prišlo, si misliva.
(Nadaljevanje na 12, strani)
BELA LEPOTICA
BELA LEPOTICA
(Nadaljevanje z 11. strani)
Navezujeva dereze, priveževa se na vrv. Na glavo si natakneva svetilke. Še. cepin in že sva zunaj. Mrzlo in jasno je.- Ura je dve. Nekaj jih jé odšlo že pred nama. Zdi se mi, da smo kakor palčki iz Grimmovih pravljic. Slišati je le trde korake po strmem in zmrznjenem snegu. Kakor reka kresničk izgledajo naši predhodniki. »Reka«'se vije navzgor in' konca ji ni Videti. Po dveh urah še na vzhodu rojeva zora in šele sedaj sem pred sabo zagledal mojo izvoljenko, snežnobelo lepotico, goro, ó kateri šem sanjal. Čeprav mi je kot na dlani, pa naju loči še tri ure hoda. Sprva navzdol, nato po strmem grebenu navzgor. Sledi še položnejši a precej dolg greben. Veter neusmiljeno piha. Mraz je. Tildi Imaksi spodnjice ne pomagajo. Srce razbija kot motor pred generalno, Jožeta zadržujem Z vrvjo. Zame jé njegov počasen korak še prehiter. Še malo. Krasno nedeljsko jutro ob Sedmin. Divji veter raznaša snežne zavese po kopastem vrhu. Stisneva ši roki in od sreče se ha očeh pokaže kristalno čista solza-, Iti v mrazu zmrzne. Skozi ta ledeni ¿kristal se 'lomijo jutranji ' žarki, ki mi nekje v daljavi osvetljujejo lepote naših gora in hribčkov. Sprehajam se po Dobrovljah. Pri Jugu tešč in že prepoten jem sladke in hladne češnje z . drevesa. Med tem. si še sonce od spanja ma-ne oči. Zvécer šem sredi strmega'Kebrovega travnika, ki je ozalšan s travniškimi cvetlicami. Nad dolino se Spušča mrak. Ustavim se. Poslušam ' večerni šepet narave. Kar 'omamljen šeni od: palete barv travišču in vonjav duliteče in najlepše cvetlice.— zlatega jabolka, Prepoten se. usedem na vlažna tla in -.vsrkavam vase-čarobni napoj večera. Z Rade-, gunde -pa. mi zvon oznanja večerni ave. ■
. Oh saj res, na vrhu Mont Blanca sval Prstov ne-čutim. Napraviva par posnetkov za Spomin, Ni romantike, Vstran, čimprej nazaj. Veter in mraz naju napodita po. grebenu. Sestopava počasi, zebe naju. Iz nahrbtnika vzameva čutarico s čajem. Ničesar ne spraviva iz nje. Vse ñama je zmrznilo. Po mučnem poledenelem grebenu sva' spet pri nevarnem ozebniku. Megla je. S karabincem se naveževa na visoko fiksno vrv. Preko sva. Najtežje je za narha. Žejna ih lačna sva. Čutara ne popusti, kvečjemu bi si lahko čaj le odžagal.
PRVOMAJSKA KRIŽANKA - NAGRADE
Pozno popoldan sva v šotoru. Kuhava gobovo juho, ki se po dveh dneh posta imenitno prileže.
»Nikoli več ne grem tja gor, mi pravi Jože.« Zarečenega kruha pa se veliko poje. No, in Jože bi danes spet obiskal najino belo lepotico: V lepem vremenu je krotka kakor jagnje, v slabem pa je kakor pobesnel tiger.
Tone Korenjak
Letne
športne igre Hmezada
MALI NOGOMET
Prijavljene ekipe: Skupne službe, Strojna,/ Mlekarna, , Kooperacija, Notranja trgovina; Mesnine,' Kmetijstvo Žalec.
Po predhodnem žrebu sta bili dve skupini:
I.	skupina:
■Skupne službe Kooperacija Strojna
II.	skupina:
Mesnine Mlekarna <
Notranja trgovina Kmetijstvo
Rezultati — I. skupina:
Kooperacija — Skupne, službe	1:1
Skupne službe — Strojna	1:2
Kooperacija — Strojna	.2:1
Rezultati — II. skupina:
Mlekarna — Kmetijstvo	0:1
Mesnine — Notranja trgovina	1:1
Mlekarna — Notranja trgovina	4:0
Kmetijstvo — Mesnine	2:0
Mlekarna Mesnine.	1:1
Kmetijstvo — Notranja trgovina	4:0
Vrstni red •— I. skupina:
1.	Kooperacija	3	točke
2.	Strojna	2	točki
3.	Skupne službe	1	točka
Prispelo je izredno veliko rešitev. Nismo jih niti šteli, zato, tudi ne bomo .povedali, koliko jih je.
žrebali smo kot po navadi. To pot je žreb razdelil 10 nagrad takole:
1.	Camp miza Alpos— TOZD Kooperacija" (Kmetijska preskrba) KRAJNC Olga, Vrbje 75, Žalec I
2.	Slovar slovenskega knjižnega jezika — PODREKAR Marija, Ljubljanska62, Celje
3.	10 kg fižola — TOZD Notranja trgovina STAKNE Hermina, Inštitut za hmeljarstvo Žalec
Savinjski zbornik III. — LESJAK Jakob, PrelSka ,40, Velenje .
5,	Savinjski zbornik II, — ZALESJAK Breda/ Hmezad Žalec Sp :'	■	>
'6. Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v- letih 1941—1945^ —KOS Pavla, Hmezad, export -import Žalec
7.	Poslovilna pisma žrtev za svobodo, BUČAR Franc, Latkova vaš 122,' Prebold
8.	Velika preizkušnja — ŠMIGOC Boris, Soseska Ložnica 81, Žalec. -
9.	Veliki finale na Koroškem — BUČ Šte-. fan, Mesnine Celje V
10.	Kapital — MIKELN' Breda, I Petrovče'
127.	| j§ gjSgE
Vsem izžrebancem čestitamo in ši želimo še več sodelovanja.
Bližnji lahko dvignejo nagrade v uredništvu, daljni pa prejmejo nagrado pb posti.
, • Uredništvo
Vrstni red— II. skupina:
1.	Kmetijstvo
2.	Mlekarna
3.	Mesnine
4.	Notranja" trgovina
6 točk 3 točke 2 točki, 1 točka
Finale:
Kooperacija — Kmetijstvo " V 2 :1 po streljanju 9 melrovk.
Končni vrstni red:
1.	Kooperacija
2.	Kmetijstvo
3.	Strojna.
• 4. Mlekarna	'/‘
- 5. Skupne službe . 6. Mesnine
7.	Notranja trgovina
ROKOMET
Odigran: 24. 5. 1977. .
Udeležba:
1. Notranja trgovina " 2. Kooperacija
3.	Mlekarna , :
Rezultati:
1.	Notranja trgovina — Mlekarna .8:8
2.	Kooperacija — Notranja trgovina 8:6
3.	Mlekarna — Kooperacija	1 9 : 9
Vrstni red: ši
1.	Kooperacija	3	točke
2.	Mlekarna	2	točki
3.	Notranja trgovina	1	točka
PRVENSTVO HMEZADA V ŠAHI 1977
V	četrtek, 19. maja, se je v prostorih šahovskega kluba Žalec pomerilo 14 šahistov iz petih TOZD Hmezada. Pomerili so se posamično , in ekipno.
V	posamičnem tekmovanju je bil dosežen naslednji vrstni red:
1.	Mičič Veljko, Kmetijstvo ŽaTec,
13 točk.
2.	Farčnik Ivo, TOZD Kooperacija /; Žalec, 12 točk. ,
3.	Gubenšek Tone,- DS Skupne službe, 11 točk.
4.	žagar Vojko, DS Skupne službe, 9 točk.
5.	Goličnik Ivan, TOZD Mesnine,..
7.5	točke itd.
. Ekipo, ki sta jo sestavljala po dva člana, je imelo pet TOZD.
1 Vrstni red:
1.—2. DS Skupne službe (Gubenšek, žagar) 13. točk.
1.—2. TOZD Kooperacija (Farčnik, Cmer) 13 točk.
3.	TOZD Strojna (Jurak Janez,^ ■. Mežnar) 6 točk.
4.	TOZD Mesnine (Goličnik, Vižin).
5.5	točke.
5.	TOZD Notranja trgovina (Kralj, Jurak Jože) 2,5 točke.
T. G.
Najbolj uigrana in srčna ekipa v malem no; gometu je bila ekipa Kmetijstva Žalec — fantje so s farme Podlog. In za las so izgubili prvo mesto
IÏjmwsHX
~~rr phegovóhí
Če gostuje rad vihar, -. milo toži čebelar. ■
O Vidi skozi noč se vidi; če se stegneš, v dan dregneš; če se skrčiš, V. dan trčiš. I j
Dobrodušnosti se bedak posmehuje. Pameten človek zna poceni kupiti denar. Poleti je treba imeti v glavi, pozimi pa v hlevu. :
: Udarec, ki ; ni smrten/ te naredi močnejšega,:
. Do petdesetega leta vprašujemo: kaj te boli, po'petdesetem pa: kaj te ne boli.
Vsak narod mora doživeti neuspeh, če svojo prihodnost išče v preteklosti.
Walter Leisler-Kiep
VERONEK .Milan,; kmetk ring.'. Or. WAGNER Tone;, ptgr. ;agr.
listnim gnojilom fiovit
UDK 633.819:631. >8
Uvod' od
Že v prejšnjem stoletju je bilo dognano; da lahko rastline. sprejemajo hranila tudi skozi- listno površino. To odkritje so z dodajanjem hranil-na list začčli1 praktično izkoriščati šele pred nekaj desetletji. Gnojenje skozi listno površino sp je.y svetu uveljavilo na osnovi uspehov, ^ so . jih s to metodo oziroma s tem načinom aplikacije dosegli .ameriški sadjarji v proizvodnji. Oprtega časa se je hitro širilo in postalo reden agrotehnični ukrep, v posebnih pridelovalnih okoliščinah oziroma- tam," -kjer se zahtevajo ali želijo, doseči posebni proizvodni uspehi.
Rezultati, raziskovalnega dela napodročju folíame aplikacije. innrazvoj tehnike škropljenja ter naprav,za. škropljenje go pripo- . mogli, da je prehrana' rastlin skozi list postala uspešna in na #edno širšem in različnem področju kultur.. Največkrat se koristi kombinirano s pesticidi ali herbicidi, to pá predvsem zaradi večjesjgosppdarnosti ukrepa. Pri tako imenovani »kombinirani aplikaciji je potrebno upoštevati' dopustnost mešanja listnega gnojila z' drugimi sredstvi.
Uspeh folíame aplikacije je odvisen od. mnogih činiteljev. Ugotovljeno je bilo, da rastline ne. sprejemaj.byhrainil samó na listju, ampak tudi na plodovih in drugih zelenih delih. Na listu je spodnja stran veliko aktivnejša od zgornje, v časovno daljšem obdobju pa zgornja stran list-a¿resorbira 'enako •količi» no hranil enega tretiraajjakbt spodnja. Mlajši f listi so aktivnejši oi|> starejših, vendar pa dokler listna površinami dovolj velika.(mlade rastline) ni pričakovan veojegá uspeha s prehrano skozi list. TO Seveda ne pomeni, da ukrepa v določenih prilikah kot npr. pomanj-. kanje mikroelementov; ali pri kakšni, drugi prizadetosti rastlin ne bFižvajali. '
Pri varstvu rastlin .se danes veliko uporabljajo pršilniki,„ki za razporeditev, pestiči»., dov oziroma sredstev, poleg vode 'koristijo tudi zračne tokove. To omogoča, da so rast- | line, predvsem pa listna površina, orosene z vseh strani. Z dobro razporeditvijo vodnih kapljic so dani ugodni, pogoji za.učinkovito resorbcijo hranil .na., veliki. površini. Vodne kapljice pršilnikov so síc'ér drobne, ’ vendar ne.-prefine, običajno se med seboj ne zlivajo, tako da škropivo né odteka z listne površine. Škropivo, j e enakomerno razporejeno.po vsej površini; pri tem pa .pri~povečani-koncentraciji na listni površini- ni nevarnosti, ožigov, v- kolikor še. 'le-ta izsuši- pred končano; resorbcijo. Nevarnejše, je, kndar. pade na površino (listi, plodovi), prebitek škropiva, ki se zlije t ha robove v večjih količinah in povzroča ožige. Pri pravilni-razpofedilvi.kapljic, je .možn^., resorbcija hranil priti vsaki -nadaljnji navlaži Ivi površine, v kolikor''šo.-še h.raniia na njej ■prisotna.’-; Zaradi -dál^gamtrajanja; vlažnosti na listni ¡površini in daljše aktivnosti lista se priporoča škropljenje s foliarnimi gnojili, v večernih oziroma jutranjih urah. Škropljenje se lahko izvaja Ludi v sončnem vremenu, vendar prt tem preide v li.st. le. manjša količina ■¡hrami Skozi zelene dgle rastlin je mož-ne dodajati le manjše količine hranil glavnih elementov (NPK), zato 'je smatrati prehrapo-,skozi list le kot dopolnilno. Bistveno drugSTče
je pri-preskrbi , rastlin z mikroelementi, ki so običajno .potrebni v j manj ših. količinah in, jih-je mogoče z „nekaj- .škropljenji vnesti vura-c stline1 tudi v- -zadostnih-količinah» ■
Problem
Prehrana rastlin skozi-list pride do izraza in je posebno učinkovita v primerih;- ko; nastane. v rastlini - iz.-, kakršnihkoli-, vzrokov po» manjkanje enega,-ali-;več:.hranil' ali;pa so. rastline kako drugače prizadete v rasti. Pri pridelovanju hmelja se dogaja, da zaradi slabih talnih pnlik in prizadetega; koreninskega sistema, kljub obilici hranil v tleh prehrana rastlin prek koreninske-mreže, ni zadovoljiva. Posebno izrazito je to ;v času, ko. preidejo rastline .v fazo bujne rasti. Koreninska mreža aktivnih korenin -v tem času,še,.ni,polno razvita . in je dopolnilna- prehrana. skozi .»listno površino v tem času.zelo primerna," Hmelj je tipičen predstavnik skokovite rasti. Spomla-di raste počasi. V maju- -in db.isuedine junija, še' nima. velikolistne’-.površine,.-■y-ydrmgi-: polovici avgusta -pa tehnično dozori- oziroma obiramo pridelek. Hmelj preide v fazo bujne rasti: in intenzivnega 'Pridobivanja na masi, v drugi polovici junija. Ta traja praktično do tehnične zrelosti. V tem času so potrebe hmelja po hranilih naj večje, za popolnejšo preskrbo pa je mogoče del teh dodati z večkratnim foliar-nim tretiranjem.
Izvedba, poskusaus,
V letu. 1876 Šifro za ugotovatey- -učinka fin-liarnegan gnoj en j a „izvedli proizvodni poskus na hmelju -sorte aurora. Zemlja- v nasadu hmelja je.-srednje težka, peščeno, ilovnata s prodnatim- podtaljem, pomešanim z 'glino. Glavne kemične karakteristike so podane z analizo:
pH — 6,2 P203 — 22,0 .KO — 28,0
Po kemični analizi je- -zemlja v hmeljišču rahlo kisle reakcije;--s fosforjem in- kalijem je srednje založena, kar bo ugodnih- vremenskih razmerah omogoča visok ha donos.
Nasad velikosti 2,00 ha smo škropili s tekočim listnim gnojilom fiovit, ki vsebuje NPKv odstotnem' razmerju 10 : 2 : 8 in mikio-: elemente Mg, Cu, B, Zn, Fe, Mn. Fiovit smo začeli dodajati -škropivu v sredini junija in ga uporabili pri vsakem nadaljnjem škropljenju do obiranja hmelja v koncentraciji 0,3 %. Skupaj,smo s flovitom škropili hmeljišču štirikrat in--sicer:;
1.	škropljen je „14", 6.„ 1976 11001 škro.piva/h x [
2.	škropljenje 29. 6, 1976 22001 škropiva/ha...
3.	škropljenje. 15. 7; 1976 22001 škropiva/ha
4.	škropljenje. 4. 8. 1976 22001 škropiva/ha Škropljenje.. smo' izvajali s škropilnikom
Mayers».super .Razporeditev škropiva je bila zelo dobra, škropljenja niso bila izvajana v sončni pripeki, kar . je omogočilo daljši čas, za resorbcijo,hranil skozi zelene dele rastlin.
TEMPERATURE IN PADAVINE V ČASU VEGETACIJE 1976 V PRIMERJAVI Z
Večletnim povprečjem
Mesec
Dekade
-X temperatura v° C
Temp.
20-letno
povprečje
1951—1970
Odklon Količina +	— ,' padavin ,
od povpr. v mm 1976
Padavine Odklon v 20-letnem +	—
povprečju od pov-1951—1970	prečja
April.	i 2. .3. . •	11,8 11,0 . 7,5	8,61 10,06 11,32 - -	■ j 3,19 . +-0,94» ... — 3,82	16,2 10,7 146,3	• 30,6 24,8 ... . 31,9.	—	14,4 —	14,1 .. + 11.4,4	
X 0 C, mm pad.		.10,11	9,99	■ + 0,12	173,2	87,3	n	85,9
Maj	n	15,1	13,71	~ + 1,39 ’	1,2	28,7	_	27,5 .
	2.	16,8	14,83	+ 1,97	. 21,4	1 35,1	—	13,7'
	3. ,<	14,4 .	» 14,-95 ,	— 0,5	55,2 ..	46,3.	,+	8,9
X 0 C, mm pad.		15,34	14,44	.. + 0,90 ,	77,8 ,	11.0,2	-r-!	32,4
junij	1.	16,2	16,84	- + 0,64	22,4 ;	46,0	—	23,6
	2.'	19,5	18,60	+ 0,90	19,1	42,6	■ ^	,	23,5
	3.	.21,8	19,55	+ 2,25	3,7	47,3	—	43,6
X 0 C, mm pad.		19,14	18,34	+ 0,80	45,2	13,60	—	90,8
Julij;	1. -	22,2	19,47-,	+ 2,73	• 0,4	- 41,4.	—	41,0
	2.	1 23,4	19,38 -	+ 4,02	30,2	47,7	—	17,5
	3.	17,8	19,50	—-1,70.	90,2	39,2	+	51,0
X c C, mm pad.		21,00	19,58	+ 1,42	120,8	- 128,2 '	—	7,4
Avgust	1.	15,9	19,68	— 3,78	41,4	.„35,4	+	6,0
	2.	16,5	18,70	— 2,20	39,5 '	41,5				2,1
	3.	16,3	17,41	—1,11	4,8 -	50,4	—i	45,6
X ° C, mm pad.		- 16,27	18,57	—»2,30	85,7	127,4	—	41,7
¡April—avgust povpr. ° C Skupaj mm pad.		16,37	16,17	— 0,19	502,7	589,2		86,5
o* I
*ÉpÉ *:
■ ■ \A *
155 1
Hü
SMS#	
	
	S®«
	
#ÉS¡»	
	¡¡jt®
mm	¡¡JlHI!
M H H
Začetek bujne rásti: škropljenje z listnim gnojilom-

W
I H
i
Pomanjkanje magnezija
j
lil
s
■
Vremenske razmere
• Vremenske razmere v drugi polovici vegetacije, /ko smo dodajali listno gnojijo flovit za .prehrano hmelja,, niso bile.ugodne, V fazi bujne rasti je trajala suša in velika vročina, tako da je bila preskrba rastlin s hranili prek korenin ovirana in. nezadostna.. Kljub temu, da ije-! bilo hmeljišče ; namakano, z oroševa-njem", se je zgornja plast zemlje zaradi velike • evaporacije hitro izsuševala V tern. času smo imeli nadpovprečno toplo vreme,-padavine so pa. občutno pod večletnim povprečjem, kot .je razvidno iz razpredelnice. :
Prevrat vremena je nastopil -v zadnji’ de kadi juhja, ko se je-začelo-hladnejše .vreme. Le-to se je nadaljevalo do konca avgusta, padavine, so. bile nekoliko izdatne jše. Značilni, za vegetacijo leta 1976 so veliki temperaturni ekstremi,i kar je ob pomanjkanju.' padavin zelo neugodno vplivalo na • razvoj ' in rast hmelja. Kljub temu pa 'povprečna temperatura za čas vegetacije ni-bistveno različna od. večletnega povprečja, saj je pod tem le za 0,19" C, padavin pa je bilo manj 86;5 mm. Proti koncu vegetacije so z izdatnejšim deževjem kljub tnočnim ohladitvam: nastopili ugodnejši pogoji za rast, zaključilapa se je tudi že vegetativna faza, ko- rastline ne, izkoriščajo ::več hraiiil, iz zemlje tako aktivno. Zaradi neugodnih vremenskih razmer in talnih-prilik, pomanjkljive preskrbe z vodo in hranili so rastline hmelja v rasti zaostale pod povprečjem. Smatrati je, da so bile razmere tega leta ugodne, za dopolnilno-gnojenje, skozi listno površino oziroma f oljarno aplikacijo,
Rezultati poskusa in diskusija
. Za vrednotenje - poskusa smo še pošlužih običajnih metod zajemanja ' rezultatov. Na kontrolni in tretirani parceli smo ugotovili stanje rastlin in količino pridelka. Hmelj smo obirali 28 8 na. obira-lnem strbju. Obrali smo po dve vrsti vsakega obravnavanja. Rezultati foliamega gnojenja so pozitivni.
■ Podatki v .razpredelnici kažejo, da je bilo' •Za vrednotenje poskusa obranih na nctreli-
■	rani površini 798 - rastlin,. ná škropljeni, š Ilovi tom pa 816, kolikor jih je v dveh vzporednih' oziroma sosednjih vrstah. Mejnih vrst nismo jemali-.v-ob-žir. Nasad je. sajen v vrsti' na 0,65: m, zaradi-česar so v 'številu rastlin
' manjša odstopanja. Pridelek po obravnavanjih je preračunan na enotno suh hmelj in povprečno na rastlino. Ña površini, kjer smo zaporednim. štirim zadnjim škropljenjem za •varstvo rastlin dodajali flovit; smo ugotbvili-za 12,7% . višji pridelek. Na. pridelkuj obeh| Obravnavanj v ‘pogledu -kvdhtete-po trgovski.
■	oceni ni opaznih razlik...Foliárnos gnojilo flo-, vit ha pridelku ni puščalo sledov-, ni pdvzro-
čalo : ožigovma storžkih, kljub vtemu. da .so ■■ bila tretiranja izvedena tudi v riajobčutlji-vejši fazi> času, cvetenj ani štoržkanj a. ;
Zaključek
. Tekoče listno gnojilo flovit 10 : 2 : 8 +, mg,': Cu, B, Zn, Fe, Mn, je sestavljeno v -razmerju -' (NPK), ki je zelo ugodno za hmelj! V gnojilu je poudarek. na dušiku in kaliju, za katera. je hmelj zahtevna rastlina. Pri,- delu z njim ni bilo zastojev, ker nevsebuje, trdih, usedlin.
Za rastlinsko tkivo v koncentraciji 0,3 °/o ni agresivno. Na storžkih, -hmelj a ni povzročalo . ožigov. Na -pridelek hmelja je. ob neugodnih g vremenskih -..razmerah vegetacije leta 1976 vplivalo ugodno, pri .čemer je zabeleženo po-, večanje v . višini.. 12,7 «Vi- - Uporaba foliamega -gnojila v -kombinirani aplikaciji- je ob majh- . nih vlaganjih v določenih prilikah lahko zelo : ■• gospodaren ukrep...-Vendar se moramo zavedati, da so to ugotovitve. enoletnega poskusa in da je potrebno z raziskovanjem nadaljevati-, da lahko te rezultate utrdimo-
REZULTATI OBIRANJA PRIDELKA HMELJA
Obravnavanje	Število rastlin	kg suhega’ ? 11% ' ’ .. -vlage	P r i d e 1 e k . kg'suhega hmelja na rastlino	Relativno •
Škropljeno pesticidi:7-® 0 - ■	" 798 .	189,18	0,2370 ';	100
Škropljeno pesticidi + H- flovit 0,3'% ■	816 t	218,10	0,2672	112,7 .
Strokovni problemi
letošnjih .spomladanskih del v hmeljiščih
VERON-EK Milan, kmet ing.
Dr. VVAGNER Tone	.	.	'	UDK 633.819:631.5
Res je, hmeljariti ne bi mogli brez strojev. V- zadnjih letih so po.sebno ipo večjih površinah na .obratih družbenega sektorja spomladanska dela pcpcllnoma mehanizirali, Sledila so ji m zelo vztrajno tudi manjša hmel jišča, kjei išo indi vidual po’ ali pa v okviru programa razvoja mehanizirali ^oskrbo.- Ročne de lovne sileje -malo,, aii pa je' m. Pa še-, ta ki jej postaja vedno -manj kvajif icdrana-itn .podvržer. na je nenehni fluktúáciji. Ročno delo .v kmetijstvu ni privlačno, je Težavno m marsikateremu,delavcu jé to dalo- le odskočna deška za boljšo' zaposlitev. O tem se lahko pr.epri--čamo ob obisku ..obratov, ¡pregledu, hmeljišč.
Priloga i— STRAN 22
saj preveč pogosto . srečujemo nove obraze . ne "le 'med delavci temveč tudi- 'med delovodji : in 'tehniki, škoda, da tako' hitro .odhajajo tisti, kj .se niso niti navadili ria delo, kaj da bi- ise njih izkušnja in 'stroko vnos f v hmeljarstvu 'tudi poznala. Kje. so tisti, ki. smo jih v -organiziraniH-tečajih za delavce-hmeljar-jč učili ih jim dah tudi poklic Ce že odhajajo', naj. zaslužno, itn tak odhod mora biti 'organi--ziran; na n j ihova mesta morajo prihajati mlajši, .boljši, še bolj strokovno izobraženi m' zagreti delavci.
de pogledamo zgodovino pridelovanja slo-- venskega • hmelja lahko- rečemo,; da je" bila-,vseskozi prioritetna panoga, ne le zaradi ren-tabilnositi m trgovske usmerjenosti,' temveč tudi po nivoju strpkdvnosti. Hmelj arska dela
• so bila strokovuo tpremišilj ena.:in vsa je vodil hmeljar-) ali pa jih je osebno izvedel. Naj . omenimo le rez hmelja, nadzor nad kvaliteto obiranja; sušenje itd. Res je gospodarska revolucija po vojni opravila svoje. Premostitev mnogih del - je bila z mehanizacijo nujna. Ali pa, ni ta premostitev pridelovanja hmelja marsikje zapostavila stroko in izključila pomen iskanja; novih,. ;bolj-ših rešitev.. Ali ne .prihaja’ hmeljarstvo pri. nas. le prehitro na premostitve ih morda le ne -upoš-teVaimo dor ’ volj' ali sploh’ ne dejstvo, da se bdvija proiz-. vodnja hmelja v različnih vremenskih in. tal-.pih /pogojih, kij.,-so bistvena komponenta : hmeljne proizvodnje Hmeljna' 'rastlina. je. osnova proizvodnje in od njenega genetskega potenciala in kondicije zayiši; kakšna-.bo pub-.-. , iz vodnja hmelja.	... f
7 V zadnjih letih vse bolj ugotavljamo, da se pridelki zmanjšuje]o, ugotavljamo pa 'tudi/:, da je vse več šibkih rastlin y hmeljiščih.. Vsekakor dajj so ’temu doprinesli neugodno . vreme v zadnjih letih, obilna deževna in suš-. na razdobja, ki oslabijo rastlino, zgodnje strojno obiranje, izvajan je strojnih del. ob nepravem vremenu, pa še in še. Eden od pomembnih pristopov- k,-rastlini, 'ki odločajo o letnem pridelku In o življenjski dobi basada — so tudi spomladanska opravila v hmelji . ščih. - 7 7’ -
polog ravnanja površine in uničevanja plevelov očistimo hmeljišča tudi ostankov hme-. Ijevine in vrvice. Brananje hmeljišč letos ni imelo večjega učinka na od snežne odeje močno sesedena tla in dokaj razvito plevelno vegetacijo. Marsikje se- je ta posebno močno razrasla po grebenih. Prevladovali so travnati . pleveli, predvsem enoletna lalovka, ki je še ■ čvrsteje -povezala vlažno in stisnjeno zemljo . . grebena. Odoravanje z -odkopalnikom l.e-tega ni razdrobilo, posebno če smo odoravali pregloboko. Pri preglobokem odora vanju poškodujemo precej skeletnih korenin; kar zmanjša-rastni potencial rastlin. Preciznejše določanje'globine odoravanja je nujno potrebno. Če ga izvajamo pregloboko, običajno napra-. • v-itno več škode kot koristi,- -
Po odoravanju z odkopalnikom je. s po‘ novnim brananjem- s klinasto brano bil dosežen ugoden efekt. Zemlja razrahljanega grebena se je za obrezovalnikom bolj drobila in - ločila od obrezlin. Prihranimo pa tudi- pri ročiii delovni sili ter pri spravilu -obrezlin. Enakomernejša je. bila tudi višina rezi. 7 ■' Strojno obrezana hmeljišča, pa tudi ne katera ročno obrezana, letošnjo -pomlad po večini niso bila tako obrezana kot bi'bilo
. 7Pregjpbpkb odora n hmel j in prenizka rez
■ Spomladanska dela v hmeljiščih so stekla v polni meri, ko je po' okoliških hribih še ležal sneg. Kljub -temu, da smo imeli v februarju nenavadno toplo.'vreme in da7s0. se tla po 10. februarju že ogrela čez vegetacijski prag nad 5°;Č, j e ponovna ohladitev s snegom ■ ob koncu marca jn v začet ku aprila onemogočila normalen potek Spomladanskih del v hmeljnih nasadih. Preveč razmočena tla pred rez j o -niso dopuščala ’.obdelave in predpriprave nasadov za rez hmelja, kar' še je odražalo predvsem v slabi kvaliteti dela- pri strojni rezi. Tla prek zime niso prezebla tako kot običajno, zato se je pomanjkljiva priprava nasadov, predvsem za strojno rez, še .toliko bolj občutila. .
Prva obdelava- Spomladi je brananje- hme-' |jišč. Je že redno' izvajan ukrep, š katerim ;
S-travnatim plevelom je greben, čvrsto povezan. Pred rezjo bi ga morali' z rah 1 j a ti, da 7 se obrezi ine lažje.. ločijo od -zeiiilje
Posledic prevoza iprek razmočenih tal ne mo-, remo odpravili brqz globokega rahljanja '
potrebno. Pri strojni rezi ugotavljamo, da globina rezi zelo niha. Ker-so bila tla letos bolj suha, so bila nihanja še bolj odvisna. od vrste tal in talnih prilik na površini. Večja nihanja so bila ugotavljena na robovih hmeljnih nasadov. S . pravilno■ prireditvijo . podpornih koles za določanje globine. na ■ ■ obrezovalnike, nihanje .globine rezi,■ ki je posledica sprem in j a jpčega se - specifičnega od-, pora -zemlje, praktično ne bi bilo. Zaskrbljujoče pri strojni rezi je tudi to, da se globina rezi iz leta v leto bistveno spreminja navzgor in navzdol, ker pač opravljamo rez hmelja vsako leto ob- različno vlažni zemlji. Trenutna in letna nihanja višine rezi pa he Zagotavljajo konstantne kondicijo korenike j oziroma rastlin v -nasadu.
Poleg varstva rastlin hmelja pred boleznimi, šo hmeljarji letošnjo pomlad posvetili • veliko skrbi tudi obdelavi tal in zatiranju trajnih, plevelov, -ščavj a - m osata, ki sta zadnja leta v nekaterih hmeljiščih že kar nad-: lenža. Obdelava ' hmčij-iŠč spomladi do na- . peljave hmelja-bi niorala biti . bolj, .osredotočena na zatiranje plevelov kot pa na rahljanje zemlje. Prisotnost trajnih plevelov v medvrstnem prostoru kaže na to, da smb pri zatiranju teh spomladi, ko šo najbolj, ranljivi, premalo; -temeljiti Pomanjkljivosti' pri tein je več, najbolj pogoste: pa- so -nepravočasnost,./ -napačna izbira priključkov, prevelika globina
. Enostavna a’ učinkovita izboljšava: pravilno naravnana podporna -kolesa, zgoraj" težka ‘ - utež, če so -tla suha
obdelave na začetku, premajhna pogostnost prehodov, neprimerna' vlažnost zemlje itd. m Po napeljavi vodil, je do napeljave hmelja zaplevljene hmeljne nasade potrebno običajno dvakrat prekult.ivirati in .sicer:
. 1. takoj po končani napeljavi opore in ' 2. preden se poganjki- pričnej o - povešati v medvrstni prostor, če. napeljava še ni bila opravljena. "
■; Ta kultiviranj a. opravimo s kultivatorji, ki so opremljeni z''lastovkami i-n sicer plitvo,-. da plevele spodrežemo,. a ne presajamo. Globino večamo postopoma tako, da zbito in-preveč stisnjeno .zemljo zrahljamo postopoma po plasteh. Če -je prvo kultiviranje izvedeno globoko š kultivatorji, ki ¡majo dl.et.asta rezila (sulice), plevele-kot. so npr.' ščavje, v glavnem, če so globoko spodrezani, le. premikamo, precejšen del.pa se jih Izmuzne še temu, ker: rezila na prehodu ne - pokrijejo obdelovalne širine v celoti. • Učinek takšne obdelave na tla se izraža v velikogrudasti, kopasti strukturi zemlje, poleg tega pa ima globoko prvo ikul-tiviranje s7kultivdtdrji z: dle-tastimi rezili, pogosto še druge Škodljive posledice.
Ne glede na vrsto rezil kultivatorjev, š katerimi spomladi obdelujemo hmeljišča, je 'v večini primerov pri prvih -kultiviranjih treba prehode ponavljati in obdelovati dvakrat po mestu v nasprotni ..smeri. To po eni strani omogoča postopno obdelavo v tanjših plasteh do večje globine in. zanesljivejše uničevanje predvsem trdoživih plevelov.
. Rano jutro, zlato jutro, posebej zlato v brez-• 'vetrju pri napeljavi' vodil
■
I
mm
w m
					
					
					
					^liil
m S			HHIl. ¡■■■■H i		
M IMBMI	i-rii. p	il|	il ■ Kil i s h i		lil
H					
5 111		nn			
iBB		i&i			
	Obrezline	hit	roiiSprarimo, če^sčejifcrnehdiiži žetnlja,-.		
" Zadnj a ¿-leta ugotarijamo,.riaisel;n^peljaya hmelija - zavleče .tudi ¡v ..drugo, npolo rico maja., Tudi'Set.QS[\ie. nekajiitiaiih ^rimeravtcZBanšitie pravijo,-- nastalo.; iz £ddlgoletnihnizifcušehjjšifia. moramo, hmolj,-. če - hočemo .dosečiov,dik,¿¡pridelek’, čiihprej dvigniti od tal.‘To'velja toliko bolj .za tiste,, ki, pri izbiri poganjkov, delajo to napako, da ne glede na ..čas in dolžino' po-
ganjkov, iVednocOtadi! v.-.drugi polovici maja) odbira,jbona jmaoiše-¡poganjke,. ZnanOr. je, da naj mani pia pogan j ki. ¡dajo .zaSjesLjival številen cvetni, nastave,- žal pa!ne~ tudi •velikega;,¡pridelka, ¿ker. ostanejo storžki drobni, puhli in do obiranja ¡meadozorijo.; Izguba: prideJka je dvojna,, takoj,direktno -jiasobiralnem stroju, indirektnoipa se, ©draži: še .¡v naslednjem.letu,
zaradi večjega negativnega učinka rezanja trt pri strojnem obiranju, ker je bila. rast in . dozorevanje • rastlin pač predčasno prekinjeno^. :	-	¡1
Maksimalno globoka obdelava, kombinirana z dognojevanjem z NPK-gnojili, ki je mož na 'S kultivatorji, bi naj praviloma sledila po napeljavi hmelja. Od razpoložljivega je najprimernejši; kultivator z dletastimi rezili (sulicami), ki mu je pripeta še klinasta brana, S tem kultivatorjem, ki spravi raztrošena; NPK ali PK-gnojda v ‘globino iin -pripravi rahlo zemljo za plitvo prvo osipanje, sledi . obdelava a 'križno brano, (če ja na ...razpolago) ali pa z-.'lastovkami. Glavui namen obdelave s - krožno .brano.: je, premakniti :,zemlj o-bližje vrstam-inorastlinezgodaj rahlo .prisuti. .
Do prvega osipanja hmelja obdelave hmeljišč ni mogoče bistveno .■.spreminjati,. brez večjih posledic, za. tla; ali .vegetacijo v hmeljnih nasadih.. Nadaljnja obdelava hmeljišč ipl je lahko upoštevajoč okoliščine individualna in tudi zelo različna. V.večji meri se ravna po potrebi in presoji: hmeljarja. Upoštevati moramo razraščanje aktivnih; hmeljnih kore nin vedho .bliže .k površiniv zatO mora¿globina obdelave: zemlj.e .proti; obiranju .pojemati. Priporočljivo je. cv ¿drugi' polovici ,vegeta_cije:,ob-delav.0; zemlje ¡zaradi uničevanja ipleveloy.na-domestiti.s škropljenjem s herbicidi. Pri pregledih hmeljnih nasadov ¿v,času .''spomladanskih opravilsmo opazili pri'hmeljarjih;veliko vneme, in;iznajdljivosti v ,težnji, .dd: bi imeli večjivgospodarski uspeh .pril hmeljatjenju, ¿na žalost. pa ¡ tudi ¡raznolikosti;, v tehnologiji in premalo posluha ,za;napotke..strokovne službe. Tem-raznolikostim niso vzrok le neugodne, vremenske razmere na začetku letošnjih spomladanskih del.
INTEG RALNOC	C¥ HMELJIŠČIH
Miljeva (KAČb.dapl. ing, agr. .■ .(Nadaljevanje)
T TTXT/T . /L	01 n.čOI -rt O A
Integralno varstvo so uvedli v prakso en tomologi. Kajti prav pretirana uporaba insekticidov, ki so navadno.najbolj-strupeni in imajo najbolj energično delovanje, ima tudi najhujše ekološke in biološke posledice. Kmalu pa so se za principe integralnega varstva začeli zanimati tudi fitopatologi in celo hebologi. Učinkoviti sistemični fungicidi so namreč v zelo kratkem času selekciorm
rali odporneosoje ¿glivic, Stalna -uporaba 'talnih herbicidov pa-je-zatrla nekaj, zelo nevan. nih plevelov, je. pa tudi razširila doslej Peka lere nepomembne plevele, ki se pogosto, še težje; uničujejo; kot do, sedaj razširjeni: pleveli 1
Način dela fitopatologov in ■ entomologov se pri uvajanju integralnega varstva me.d;se-
Priloga — STRAN 24
boj nekoliko 1 razlikuje. .Pogoji; ¿dajejo- velik poudarek . -študiju 'ekologije škodljivcev v in bolezni,, da: bi čim (bolj izpopolnili i metode signalizacij e,, ih, k jier (je možno tudi prognoze. Entorhologi dajejo, razen ,tega -glavni .poudarek študiju ekologije. predatorske favne, ter testiranjem. sredstev: im rokov škropljenja -glede na,razvojne,;stadije:pr,edatorjevj Razen tega ¡seri r.udi j o-, da bi v različnih pogojih čim točnejše, ugotovili pragpvev škodljivosti in
upoštevajoč vse našteto zmanjšali število škropljenj, z insekticidi.
Pri zatiranju glivičnih bolezni je razen dobre., signalizacijske službe glavna. teža; problema, kako zmanjšati število, škropljenj pri žlahtniteljih,, ki morajo pri svojem delu, kot zelo važen faktor, upoštevati odpornost sorte proti nevarnim boleznim. Zelo .važna naloga pri integralnem varstvu je vsestransko testiranje pesticidov. Ne samo njih delovanje na škodljivce in predatorsko favno, ampak tudi
na vpliv pesticidov na rast in, razvoj, ¡tretira, nih rastlin, kajti stimulativno delovanje nekaterih pesticidov ustvarja ugodne pogoje za razvoj nekaterih .bolezni. Testirati morama! pesticide tudi na trofobiotske učinke,-to je, na delovanje snovi preko lista na razvoj ne katerih škodljivcev (DDT, ultracid na pršice),
Tudi herbologi skušajo omejiti uporabo herbicidov, da ne bi prišlo do nezaželjenihj posledic, tak ukrep je uvajanje niulčenja.vl nasade, kar omeji uporabo herbicidov na pa-sove pod drevjem. Druga naloga hcrbologov je, čim manjša uporaba totalnih herbicidov.! Dajejo, prednost spcifičnim. .pripravkom, | uničujejo, nevarne plevele, dopuščajo pa razvoj plevelom; z majhno listno maso: — slabim potrošnikom ¡vode in hranil, ki. ovirajo pokrivajoč: ¿vso površino razvoj nevarnim pleve lom.
Poglejmo, kakšni so najbolj pereči problemi carstva pred. boleznimi in škodljivci v hmeljiščih po, svetu: '
Hmeljišč je na svetu le 70—80.000 hektarjev. Raztresena: so po vseh. kontinentih,, čeprav jih, -j e, večidel. (80 0/p,), skoneentirarnih. v Evropi,, 15 % v ZDA, v vseh, ostalih državah in kontinentih pa le. okoli 4.000 hektarjev-Največje. površine , so. torej v gospodarske, razritih: deželah. Hmeljarstvo .je. zaradi velikih investicijskih in obratnih sredstev zeic intenzivna panoga.-
Perspektivnost, hmeljarske proizvodnjedj povojnih letih je hitro vpeljala v hmeljišče tako ¡imenovano , totalno varstvo pred bolezni-l mi inškodljrvci s kemičnimi: sredstvi. Zaradi tega so se v hmeljiščih že pred¿15 leti po ja vili odporni soji hmeljne pršice in zelenih! hmeljnih uši- (Nemčija, Anglija) in so. se, naj varno povečale populacije listnih uši in hitro! razširile nekatere do sedaj redke glivične ha lezni: pepelasta plesen, vertieilij;,fitoftora. Vse to je, prepričalo hmeljarske strokovnja-. ke za:.varstvo rastlin, da je. treba upoštevati v-. hmeljiščih, načela, »integralnega - varstva« pred boleznimi in škodljivci; ¡1
Julija 1975 so" še. v Linzu sestali hmeljar j ski eritomologi in fitopatologi iz-Anglije, ZRNi DDR; Poljske, ČŠSR, Jugoslavije in.ZDA,.®! prvi sestanek kot podsekcija ,za integralno varstvo, v hmeljiščih, večje delovne grupe Ik tegralho varstvo v sadovnjakih in internacionalne organizacije: Biološko zatiranje škodi Ijivih živali in rastlin (OILB). (Se nadaljuje)
Deformacija listja zaradi spomladanskih mrazov
JUNIJ 1977
SAMOUPRAVNI M 1 |
p^mprn
PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 26
PRAVILNIK
o varstvu pred požarom
HMEZAD ŽALEC
Delavski svet TOZD.......:......je ha svoji seji dne ........
na osnovi 17. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št 2/76) in' 32. člena Pravilnika o varstvu pri delu podjetja ter.....čl. Statuta TOZD
‘ ....—|.......	.....;.  ...... sprejel
PRAVILNIK o varstvu pred požarom
1.	TEMELJNA DOLOČILA
1.	člen
Varovanje ljudi in premoženja pred požari in drugimi elementarnimi nezgodami, je skrb in dolžnost vseh delavcev podjetja oziroma temeljne organizacije združenega dela ter njihovih organov upravljanja.
2.	člen.
Škoda na premoženju lahko nastane's požarom, poplavami, potresom ali drugimi elementarnimi, nezgodami ter drugimi oblikami škodljivih vplivov. V zvezi z oblikami škode na premoženju pa obstaja tudi nevarnost za življenje delavcev in drugih ljudi.
3.	člen
Pri varovanju ter reševanju življenj ljudi in premoženja podjetja, morajo reševalci najprej nuditi pomoč človeku in šele ko obstaja jamstvo, da so vsi ljudje varni za svoje zdravje in življenje, pristopiti k varovanju in reševanju premoženja.
4.	člen
Z določili tega pravilnika je namen za-' goto viti preventivne ukrepe in normative za preprečevanje škode ter predvideti represivne ukrepe v primeru pojava požara ali drugih elementarnih nezgod, posebno pa:
—	varovati in v primeru požara, poplave in potresa reševati življenja delavcev ter življenja drugih ljudi;
varovati stavbe, stroje, naprave, polja, gozdove, živino in drugo premoženje podjetja pred požarom, poplavo in drugimi elementarnimi nezgodami;
—	odkrivati in preprečevati pojave, zaradi katerih bi se lahko pripetila škoda ljudem ali premoženju podjetja;
—	skrbeti, da so osnovna in druga sredstva zavarovana pri pristojnih zavodih;
—	postaviti v okviru podjetja oziroma TOZD tako organizacijo požarne varnosti, katera bo v stanju usposobiti delavce delovne organizacije za preprečevanje požarov in drugih nezgod_;
—	v okviru vsake TOZD je usposobiti skupine delavcev, ki bodo znali ukrepati in
Samoupravni predpisi — stran 2
voditi reševanje in omejevanje v primeru požara in drugih elementarnih nezgod;
—	preprečevati • nepoklicnim osebam dostop v stavbo in druge prostore, kjer ni mesto njihove zaposlitve in sploh preprečevati dostope vsem tujim in nepoklicnim osebam na deloviščih, poljih, hlevih, v delovnih prostorih, dvoriščih, stavbah in drugih objektih podjetja oziroma TOZD;
—	odkrivati kršilce varnostnih predpisov pred požari in drugimi nezgodami ter jih prijavljati v disciplinsko kaznovanje;
—	po potrebi organizirati čuvajsko službo v času, ko ni delavcev na delovnih mestih;
■ — ukrepati o vsem- drugem, kar bi bilo potrebno, da se zavaruje*premoženje podjetja, prepreči kakršnokoli škodo in odstraniti vse, kar moti red in pravilno delo na posameznih delovnih in proizvodnih enotah ter deloviščih.
2.	ORGANIZACIJA VARSTVA PRED
NEZGODAMI
Naloge samoupravnih organov in delavcev
5.	člen
Samoupravni organi in odgovorni delavci v podjetju imajo v zvezi z varovan njem življenja ljudi in premoženja pred požarom in nezgodami zlasti tiste naloge, ki so navedene v tem pravilniku.
2.1.	Naloge organov upravljanja
6.	člen
a)	Delavski svet TOZD:
—	predpisuje in sprejema pravilnik o varovanju ljudi in premoženja pred požari, eksplozijami;
—	imenuje komisijo za požarno varnost in varovanje premoženja TOZD;
—	imenuje in zadolžuje gasilsko skupino;
—	zagotavlja potrebna sredstva za namene požarnovarnega varstva skupno z letnim gospodarskim načrtom podjetja;
—	razpravlja in sklepa o poročilih komisije za požarno varnost in varovanje imovine ter o poročilih odgovornih delavcev s področja požarne varnosti.
7.	člen
b)	Svet delovne enote:
—	imenuje in zadolžuje gasilsko skupino;
—	daje predloge za spremembe in dopolnitve tega pravilnika;
j'—1' daje 'predloge delavskemu »svetu iFGZn za'urejanje požarnovarnostne, službe oziroma preventive;
.’V?!»' razpravlja in sklepa o poročilih komisije za požarno varnost ;in varovanju družbene imovine;
; — obravnava potrebe o materialnih sredstvih za izpopolnjevanje in vzdrževanje, naprav za požarno in drugo zaščito premoženja delovne enote ter v ta namen lagcitavlja potrebna sredstva z letnim go-špdaarškim"' načrtom delovne enote; ^r“rdaje priznanja in nagrajuje zaslužne delavce 'pri preprečevanju škode ob nezgodah: |
'• '—r imenuje posebno komisijo za občasni pregled objektov zaradi ukrepov požarnovarnostne preventive;
w fjploča delavce, ki so v pomoč vodji dplpvn.e enpte qz. vo^ji poslovne enote pri izvajanju ukrepov požarne preventive.
2.2.	Naloge delavcev
8.	člen
a)	Dirpjctpr TOZD
—	skrbi za nadzor nad organiziranj em ppžgrngvarriostpe grpventive; l
. -nr koordinira delo med službami v smi-W požarnp varnpstne preventive in preventive varstva pred elementarnimi in
driigimi nesrečami;
/hs daje najoge za mobilizacijo delavcev V .TfJŽP V Primerih, kadar je to nujno za
BBgBrečsyanje nczspd in škode;
—ji skrbi, da so pri projektiranju, izgradnji ih uporabi objektov In naprav upoštevani tudi predpisi o požarnem'in splošnem varstvu. 9
9.	člen .
b)	Vodja delovne enote:
■ : — je odgovoren za preventivno požarno varnost v delovni enoti; jj '' — skrbi za nadzor' nad napravami in sredstvi za varstvo pred požarom;
—	izdaja naročila za popravila in pravilno vzdrževanje požarno-varnostnih naprav, naročila za nabavo novih sredstev'in opreme za požarno varnost v okviru letnega gospodarskega načrta delovne enote;
—	neposredno skrbi za izvajanje določil tega pravilnika in drugih predpisov s ppdročja požarne varnosti;
-— daje naloge in smernice odgovornim delavcem za uresničevanje'^sklepov organov upravljanja in zahtev inšpekcijskih ali nadzornih organov; v
—	pfejilcga uvedbo disciplinskega postopka' zoper Jjršilpe predpisov tega pravilnika:
10.	člen
c)	Vodja poslovne enote, obratovodja,. skupino vod j a ali neposredni vodja:
—	je neposredno odgovoren za uresničevanje določil tega pravilnika;
—	je dolžan izvajati-ukrepe, določenih v drugih predpisih s področja požarne var-nosti;.
—	je dolžan izvajati naloge organov upravljanja; vodje delovne enote ter organov inšpekcij skih služb;
.'4-r. pregleduje in 'nadzira naprave in sredstva za varstvo pred požari, eksplozijami in elementarnimi nezgodami v svoji enoti; :
' so skrbi, da so v objektih in napravah vedno na: razpolago s požarno-varnostnim načrtom predvidene gasilne naprave in orodja ter da so le.-te funkcionalno brezhibne, vidno označene, in na dostopnih niesfih. V kolikor tega ni, o tem obvesti vodjo delovne enote ali SVD pri podjetju;
—	skrbi, da se orodje in naprave namenjene gašenju, uporabljajo samo za gašenje požarov in za gasilske vaje ter da se orodje in naprave takoj po vsaki uporabi očistijo, in namestijo na za to določeno mesto; V:
—	je odgovoren, da so prostori v poslovni enoti redno čiščeni in, da je mogoč hgpvirau prehod po hodnikih in prometnih poteh" posebno skozi zasilne izhode v objektu;
—	skrbi, da se v prostorih,-kjei; je ne-, varno za požar, ne kadi ali na kakršenkoli način ne uporablja odprt ogenj ter da so povsod, kjer je potrebno, na vidnem mestu nameščena 'opozorila o prepovedi kajenja in uporabi odprtega ognja; '
’ — je odgovoren, Če zaposleni delavci niso seznanjeni z vzroki, zaradi katerih lahko nastane požar in da so vešči ¡uporabljati- razpoložljive gasilne naprave in orodja;
—	posredno s SVD skrbi, da so vse električne' in strelpvodne naprave' izvedene skladno s tehničnimi predpisi ter funkcionalno brezhibne;
—	skrbi, da'šo snovi in lahko vnetljive. tekb„čihe uskladiščene in hranjene na za to dplpeenih mestih skladno z veljavnimi predpisi; :
fPfil vodi kontrolno knjigo o kurilnih enotah po objektih;
—	nadzira; če delavci upoštevajo predpise o požarni varnost; in druge predpise o varovanju‘ljudi in prgipoženja pred nesrečami.
—	dbvdšča vodjo delovne enote o kršitvah tega pravilnika.
11.	člen .
V odsotnosti vodje delovne enote ali poslovne enote Rreide odgovornost na nje-gpv.ega namestnika. Vodja delovne enote ali posloynp enote je pred odhodom iz delovnega mesta dolžen določiti delavca, ki ga
nadomešča, v kolikor namestnik že mi določen.
12.	člen
’ d) Za izvajanje ukrepov proti požaru in elementarnim nezgodam so odgovorni posamezni vodje, vsak na svojem področju.
Ob izbruhu požara so vsi delavci organizacijske enote in delovne organizacije kot celote dolžni podrediti se nalogam vodje, kateri je odgovoren za vodstvo pri gašenju požara ali preprečevanju drugih elementarnih nezgod.
Vsak delavec delovne organizacije je dolžan pomagati pri reševanju ljudi, gašenju požarov, pri preprečevanju drugih elementarnih nezgod, reševanju imovine delovne organizacije in imovine delavcev.
13.	člen
Če delavec sodeluje pri gašenju požara za časa njegovega rednega dela, se mu prizna nadomestilo osebnih dohodkov, kot da bi delal.
14.	člen
Če se delavec pri gašenju požara ali pri gasilskih vajah poškoduje, se šteje, kot da se je poškodoval na svojem delovnem mestu pri opravljanju rednega dela.
15.	člen
. e) Splošne naloge in dolžnosti delavcev
Delavci so dolžni:
—	spoštovati' in upoštevati s tem pravilnikom določeno požarno-preventivne ukrepe;
—	prijaviti požarnovarnostno, pomanjkljivost, če jo ne morejo sami odpraviti;
—	udeleževati se strokovne vzgoje in izobraževanja s področja požarne varnosti;
—	v primeru požara izključiti električni tok ali obvestiti rajonskega elektrikarja, da izklopi tok v trafopostaji;
—zapreti dovode za pline, vnetljive tekočine, lake, zapreti in po možnosti evakuirati plinske jeklenke; ,
~r- 'zaustaviti stroje, tekoči trak, dvigala, ekshausterje in ventilacijo;
—	odstraniti snovi, ki jih ogroža požar;
—	pokriti stroje z nezgorljivimi ponjavami;
—‘ zapreti vrata sosednjih prostorov, okna,, lopute, zračnike, .itd. in preprečiti prepih.
16.	člen
f)	Čuvaj — vratar
V času svojega dela evidentira požarnovarnostne pomanjkljivosti in jih takoj po možnosti odpravi. Pomanjkljivosti vpiše- v knjigo opažanj in ob prvi možnosti posreduje le-te pristojnemu nadrejenemu delavcu;
—	gasi začetni nastali požar ;
—	pri večjem požaru zagotovi čim hitrejši dostop gasilskim enotam, jih seznani
s terenskimi razmerami in vodjo gašenja seznani Z razmerami na požarišču;';
—	prepreči ali organizira fizično varstvo družbene imovine;
—	poznati mora sistem alarmiranja in sporočanja naj bližji gasilski enoti ali postaji milice;
—	biti mora izprašan gasilec in vešč upravljánja z gasilskimi sredstvi (aparati, hidranti, itd.).
(Te zahteve so sestavni del opisa delovnega mesta čuvaja in vratarja).
17.	člen
; g) Gasilske enote
TOZD so dolžne; da organizirajo v skladu s predpisi o požarnem varstvu in CZ svoje gasilske enote ali trojke. Ravno tdko so dolžne; da preskrbijo notrebne priprave in drugo gasilsko opremo za požarnovarnostno preventivo in represivo,' ki je po planu, ali kako drugače predvidena ali določena,
Naloga gasilske enote oziroma trojke je:
—	biti vešča gašenja začetnih požarov z razpoložljivimi gasilskimi, sredstvi in napravami;
“ nuditi pomoč pri elementarnih nesrečah v okviru programa in načrta CZ;
—	skrbeti za dosledno izvajanje preventivnih ukrepov;
' j *■ í \^*i mesec pregledati; vse objekte, gasilno orodje ter ostala sredstva za gašenje požarov;
—	vodja enote oziroma trojke je dolžan sestaviti poročilo o pregledu. Poročilo je dolžan dostaviti vodji TOZD ter skupni službi za varstvo pri delu.
V smislu prvega- odstavka tega člena mora vsaka TOZD zagotoviti in usposobiti najmanj 5 % od zaposlenih delavcev, ki bodo usposobljeni za strokovno preventivo in represivo.
Izvid p sestavi in organizacijska shema gasilskih' skupin je sestavni del tega pravilnika.
3.	SPLOŠNA PREVENTIVNA DOLOČILA
18.	člen
Uporaba orodij in naprav namenjenih gasilstvu v druge namene, je najstrožje prepovedano.
Ta orodja in naprave se smejo uporabljati le za gašenje požarov, gasilske vaje in pouk gasilcev.
19.	člen
Za javljanje požara, alarmiranje ter obveščanja postaj milice in gasilskih enot, se delavci poslužujejo telefonov in širen.
Sirena z zvočnim Obsegom do 2 km je namenjena1 Za alarmiranje zaposlenih in bližnjih gasilskih enot , V primeru večjega požara ali elementarne nesreče.
V namene notranjega in zunanjega obveščanja Služi telefonsko omrežje.
20.	člen
.Za učinkovitost in pravilno uporabo alarmno obveščevalnih naprav mora biti: a) pri. vseh telefonih na vidnih mestih izpostavljena pozivna telefonska številka in način pdsluževanja, in to za klic:
postaja milice . . ......	92
naj bližja poklicna gasilska enota	93
služba varstva pri delu . . . . 710-400
b) pri .stikalu za vklop električne sirene pa legenda znakov za pravilno alarmiranje.
Alarmni znaki so sestavni del tega pravilnika.
21.	člen
H V požarnovarnostnem načrtu mora biti poleg ostalega tudi način javljanja požara.
22.	člen
Z namenom usposabljanja delavcev in spoznavanja preventivnih in represivnih ukrepov varstva pred- požarom TOZD Vsako leto v zimskem času organizira predavanja in seminarje. Predavanja Organizira vodja enote v TOZD skupno s službo za izobraževanje in Varstvo pri delu.
23.	člen .
Na kmetijskih proizvodnih obratih je posvečati posebno skrb otrokom. Starši in drugi delavci, na. gospodarskih dvoriščih so nenehno dolžni voditi skrb nad otroki, jih nadzorovati in opozarjati o nevarnosti pred požarom.
24.	člen '
Za reševanje oseb, ki so v nevarnosti in za r gašenje. požara mora organizacijska enota poskrbeti vse potrebno: zgradbe, zlasti večnadstropne, morajo biti tako ure-, jene, da jih lahko ljudje, ki so ogroženi od požarne, nevarnosti, hitro zapustijo (izhodi v sili s posebnim stopniščem, zavarovanim zoper požar; itd.).
Izhodna Vrata ne smejo biti med delom zaklenjena, niti založena. Dohodi morajo biti posebej zaznamovani in tako urejeni, da se dajo vsak čas odpreti. Vrata izhodov v sili se morajo odpirati navzven.
. 25. člen
Gasilni aparati morajo biti vedno na-polnjepi in nameščeni lia določenih mestih na konzolah. Za vsako vrsto gašenja -4-. elektrike, električnih strojev, lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi — morajo biti : vedno pripravljeni ustrezni aparati. Odgovorna oseba oziroma člani gasilskih enot morajo redno kontrolirati uporabnost gasilskih aparatov. Prav .tako je aparate na Vodo in peno varovati pred zamrzn j eri jem.
■ 26. člen
Člani ekip civilne zaščite morajo znati pravilno ravnati s pripravami za gašenje požara, prav tako so dolžni nadzirati stanje požarne preventive. Delavci 'zaposleni v delovni organizaciji, morajo znati ravnati z aparati.
27.	člen
Tam, kjer se ža gašenje požara ne sme uporabljati voda (za olje, elektriko; elektromotorje, lahko vnetljive tekočine), morajo biti pripravljena posebna gasilna sredstva (pesek, aparati lia prah, itd.) za varno gašenje požara. Pri električnih napravah je posebno paziti, kje in kako se izključijo naprave in električna napeljava.
4.	SKUPNA PREVENTIVNA DOLOČILA
TEHNIŠKI UKREPI IN NORMATIVI
4-1. Strelovodi
28.	člen
Strelovodi morajo biti nameščeni na objektih, v katerih skladiščimo nevarne in lahko vnetljive ter eksplozivne snovi, na hmelj skih sušilnicah, večjih skladiščih, gradbenih silosih, hlevih, proizvodnih objektih, traf o postajah, hlevih, garažah, delavnicah, vseh višjih objektih in ostalih objektih s predvidenimi strelovodi v projektih.
29.	člen
Strelovodi morajo biti tehnično brezhibni,' pregledani in izmerjeni na upornost ozemljitve najmanj v naslednjih časovnih razdobjih:
—	po vsakem popravilu ali rekonstrukciji objekta oziroma strelovoda,
—	po vsakem udaru strele v instalacijo ali objekt,
—	vsako leto je izmeriti upornost in ozemljitev, pregledati vpliv korozije na objektih, kjer so skladiščene nevarne, lahko vnetljive ali eksplozivne snovi,
—	Vsaki dve leti je izmeriti upornost in ozemljitve- na objektih, posebno ogroženih od nevarnosti požara,
—	vsake tri leta je opraviti meritve upornosti in ozemljitve na Visokih objektih kot so sušilnice, silosi, skladišča in proizvodni objekti,
— vsakih pet let je izmeriti upornosti in ozemljitev na vseh ostalih objektih.
30.	člen
Pri pregledu upornosti 'ozemljitve strelovoda je zlasti posvetiti pozornost:
—	okvaram zaradi korozije na celotnem strelovodu ali posameznih delov strelovoda, upornbsti posameznih ozemljitev in celokupni ozemljitvi strelovoda (meritve je opraviti v suhih tleh);
—	stanju priključkov strelovoda;
31.	člen
Za Vsako meritev upornosti strelovoda mora biti v poročilu navedeno: objekt, datum, pogoj, meritve, podatek o uporabljenem instrumentu, izmerjena upornost in podpis merilca.
32.	člen
Organizacijska enota je dolžna voditi evidenčno knjigo o ’ vzdrževanju in popravilih strelovodov. Vanjo vpisujemo vsa popravila, preglede in meritve na strelovodih. Knjigo vodi oziroma nadzoruje pooblaščeni varnostnik ali drugi odgovorni delavec organizacijske enote.
33.	člen .,
Strelo vodne	naprave’, organizacijske
enote redno pregleduje pooblaščeni varnostnik ob rednih ali drugih pregledih.
4.2.	Električne instalacije in električni postroji
34.	plen .
V stavbah, skladiščih, sušilnicah, delavnicah, hlevih, skladiščih lahko vnetljivih in nevarnih snovi morajo biti električne instalacije za moč in'razsvetljavo tako izbrane, inštalirane, dimenzionirane in varovane, da odgovarjajo vsem pri nas veljavnim predpisom in standardu. Električne instalacije morajo biti prirejene vsem zahtevam obratovanja, tehnološkemu procesu in potrebam okolice za redno in varno obratovanje električnih naprav. ’', \
Električne instalacije in električni pb-sjroji morajo biti ozemljeni in varovani proti preobremenitvam, kratkem stiku in varovani proti pregretju in dotiku.
35.	plen
Pn projektiranju in adaptaciji objektov je obvezno upoštevati: vsak objekt mora imeti centralni izklop, od katerega so ločeni Vodeni primarni vodniki za moč in razsvetljavo ' .
Vsak primarni vodnik mora biti opremljen z ločilnim stikalom področja ali namena uporabe in opremljen z zaščitnim sti-kgloiu za varpost dotika 'pred najpetostj o. Omarice in stikala za vklop in izklop joka morajo biti ■vidijo in .ja^no ozhačeria ter vzvodi stikal predpisano varovani.' Dostop do omaric m°ra bitr vedno 'prost.
Uvodna mesta Vodnikov električnega toka y poslopje morajo biti prosta gorljivih snovi: Vsa razdelilna mesta' električnega toka in druge električne omarice z raznimi varovalkami, avtomatiin stikali morajp imeti podnapise, katerim, strojem oziroma napeljavam pripadajo Varovalke morajo imeti tudi podnapis s podanim tokom v amperih. Varovalke ne smejo biti krpanei Na zalogi mora biti zadostno število rezervnih var0valk. Uporabljati smerno le predpisane -j- hitre ali počasne varovalke.'
• 36. člen
Posebno pozornost je posvetiti uporabi m vzdrževanju prenosnim napravam, kablom in spojnicam. Vsi priključki kablov
Samoupravni predpisi — stran 6
in prenosnih naprav smejo biti izvedeni samo po predpisih)'vsak provizoričen priključek je prepovedan.
557.' člen
Prenosne svetilke se smejo napajati z malo napetostjo (24 V), v barakah in lahko vnetljivih stavbah morajo biti omarice ustrezno obzidane, y upravnih prostorih pb končanem delil pregledamo, če smo izklopilikuhalnike, računalnike in druge stroje in naprave. Prepovedana je uporaba električnih peči z direktnim ogrevanjem (infra žarčenjem),
Pri pregrevanjii električnih vodnikov za moč in razsvetljavo izklopimo električni tok.
38.	člen
V prostore z lahko vnetljivimi alj eksplozivnimi snovmi' (plini, páre, prah, aerosoli), smemo vgraditi ali namestiti samo tiste električni porabnike, ki so za' te prostore potrebni in varni. Izdelani morajo biti v' zaprti izvedbi, svetlobna telesa pa predpisano varovana (izvedba-S). V téh prostorih ni dovoljeno vgraditi vtičnic, ali uporabljati premičnih električnih porabnikov.
39.	člen 1
Za gašenje električnih instalaoij in naprav n® smemo uporabljati vode in iie aparatov na peno. Najboljši način gašenja jo suh način (prah, CO2); aparati za gašenje morajo biti nameščeni v bližini orna-' ric na Vidnem in dostopnem mestu.
• 40. člen
Za ‘ električne varilne aparate veljajo feplošpi predpisi o električnih napravah, in .brpdpisih o Varjénju in rezanju kovin, ki šo sestavni del tega pravilnika. člen 181.
Na vseh nevarnih mestih električnih naprav m napeljav morajo biti nameščena iistrezria varnostna’ opozorila, navodila, Obvestila in prepovedi z nazivom pripadnosti in funkcijo posameznega elementa.
4.3.	Kurilne in dimovodne naprave
41.	člen
4.3.1.	Peči za ogrevanje, sušenje in industrijsko uporabo zá kurjenje s trdimi, plinskimi’ in tekočimi gorivi morajo biti yednp dostOpna, v določenih rokih pa ci-špepa in. ometana y kurilnicah nj dovolj éno ' imeti' kakršnokoli navlako, barve, laka ali drugih vnetljivih snovi-.
Kurišče mora biti postavljeno na negorljivo podlago, pepel sproti odvažamo iz kurišč ter ga deponiramo na požarno varen način in zato določen prostor (zaprt kontejner).
42.	člen '
Kurišče alj peč m°f,a bitj najmanj 50 centimetrov oddaljena od gorljivih sten,
■ stene pa dodatno požarno varno izoliramo Vsi priključki kurišč na dimnike morajo biti izvedeni tako zanesljivo, da je bnemo-
gočeno vsako uhajanje plinov dima in isker. Kurišča v stavbah se ne smejo priključiti na kakršnekoli ventilacijske kanale.
43.	člen
Peči za ogrevanje morajo ustrezati jugoslovanskemu standardu za te vrste peči. individualne peči v prostorih ne: smemo uporabljati, če povzročajo onesnaženje večje, od onesnaženosti zunanjega zraka, nastajanje ogljikovega monoksida, žveplovega dioksida ter nastajanje eksplozivnih snovi.
44.	člen
Pri skladiščenju premoga v debelejšem depoju obstaja nevarnost samovžiga. Zato premog ne smemo skladiščiti za dalj časa v debelejši sloj kot 2 m visoko, premog mota biti uskladiščen vsaj 2 m od peči.
45.	člen
Konstrukcija dimnika mora poleg požeta !bdp’otnosti zagotoviti tudi toplotno zaščito zunanjih in negretih delov stavbe, predpisan vlek ter odvod (disperzijo) zgorelih‘plinov. Notranje površine dimnikov morajo biti' iz odpornega materiala proti produktom zgorevanja.
Pri spremembi goriva za peči, moramo ugptoviti ustreznost konstrukcije dimnika, ih jo po potrebi prilagoditi novemu gorivu.
4.3.2.	čiščenje kurilnih naprav, dimovodov in dimnikov
46.	člen
pt obratih družbene prehrane, gostinskih Obratih in obratih, ki kurilne naprave Stalno uporabljajo, so dolžni čistiti:
—	dimnike, dimovode in khrilne naprave ha ttda goriva' všakih štirinajst 'dni;
—	dimnike, dimovode in kurilhe naprave na tekoča goriva, če moč peči presega 1000: kW (860 Kal/h), čistimo najmanj vsaka dva' meseca; ‘
■'| dihmike, dimoVode in kurilne naprave na plinasta goriva čistimo po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
47.	člen
V industrijskih Obratih in obratih s povečano požatno in eksplozijsko nevarnostjo se na zahtevo uporabnikov čisti dimnike pogosteje, kot je določeno v prejšnjem čiehu. Roke določita sporazumno uporab-. nik in dimnikarska Organizacija.
48.	člen
Meritve sajavosti dimnih plinov, opravljamo enkrat v kurilni sezoni. Naprave za paravno prezračevanje v obratih družbene prehrane, gostinskih obratih in obratih, ki te naprave stalno Uporabljajo ter naprave za naravno prezračevanje v kurilnicah čistimo najmanj enkrat ha leto.
Meritve Sajavosti dimnih plinov, naprave za prezračevanje in izžigahje saj lahko zahteva ali določi pristojni organ za po-
žarno inšpekcijo tudi v krajših rokih.
Potrebo izžiganja saj v dimnikih ugotovi dimnikarska organizacija.
4.3.3.	Kurjač — hišnik
49.	člen
Organizacijska enota mora voditi evidenco vzdrževanja in čiščenja kurišč in dimnikov. Za vodenje evidence in vpisovanje je odgovoren obratovodja ali vodja poslovne enote.
4.3.4.	Tehniško-teiinološke šhovi Nevarne in vnetljive snovi
50.	člen
Razvrstitev Vnetij iVih snovi v razrede
a)	Nevarnostna skupina:
Vnetljive tekočine, ki oddajajo vnetljive hlape'izpod 21° O. To so: bencin, bencol, aceton, eter, vsi alkoholi, špirit,, etileter, etilklotid, Ctilaceton in nekateri laku V to skupiho spada večina gorljivih plinov!
b)	Nevarnostna skupina:
Vnetljive' tekočine, ki oddajajo vnetljive hlape od 21° C do 55° C. To SO: petrolej, nekateri laki (odvisni od sestave baze), plinsko olje, gospodinjsko olje; rudninsko olje, terpentin, itd.
c)	Nevarnostna skupina .
Vnetljive tekočine, ki oddajajo vnetljive hlape pri temperaturi od 55° C do 100 stopinj Celzija. To sp s katran, nekatera maziva in rudninska olja in mazut (85“ C— 130« C). . .
51.	čleh
Vnetljive snovi tvorijo z zrakom vnetljivo in eksplozivno mešanico, ki se vname ah eksplodira, zaradi tega velja posebna pozornost ravnanju in manipulaciji ter varnostnim ukrepom v zvezi z vnetij ivmi snovmi.	,
52.	člen
Ža vnetljive snovi so določene cone nevarnosti:
Skladišče vnetljivih snbvi:
1.	cona: notranjost posod
2.	cona: notranjost skladišč
3.	cona: 12 m širok pas okrog cone 2 Črpalka za gorivo:
1.	Cona: avtomat za polnjenje goriva in
armaturo
2.	Cona: 2,5 širok pas okrog avtomata in
1 m okrog tahka za gorivo na motornem vozilu
3.	cona: 5 m širok pas okrog Cone 2 Cisterne za gorivo:
a)	nadzemna
1.	cona: hotrahjost cisterne
2.	Cona: 3 m širok pas nad in okoli cister-
ne vključno z armaturo
3.	cona: 10 m širok pas okrog cone
b)	podzemna
1.	cona: notranjost cisterne in jaški z ar-
maturo :
2.	cona: 5 m širok pas okrog gabarita in
1 m nad Cevovodom
3.	cona: 2 m širok pas okrog cone
53,	člen
Za vse cone nevarnosti velja stroga prepoved uporabe odprtega ognja, kajenja, varjenju, delo z razžarjenimi predmeti ali orodje," ki povzroča iskrenje,- Nadalje velja stroga prepoved napeljave, nadzemnih električnih vodov ne glede na napetost. V vseh conah morajo biti na vidnih mestih napisi, ki opozarjajo ha navedene prepo-: vedi.
4.3.4.I. Prevoz nevarnih snovi
54.	člen
Prevoz nevarnih snovi se ne sme izvršiti, če voznik ni prejel pismeno navodilo o posebnih varstvenih ukrepih pri prevozu za zadevho vrsto nevarnih snovi. Sem spadajo poleg lahko vnetljivih tekočin (bencin!, goriva, za diesel motorje, kurilna olja, laki in topila ter jeklenke plina), še sredstva za varstvo rastlin (strupene in jedke snovi).- Navodilo o posebnih varnostnih ukrepih pri prevozu nevarnih snovi, mora navajati;
—	vrsto nevarnosti posamezne snovi (požar in zastrupitev okolice) in možne posledice;
—	posebne ukrepe, ki jih je treba storiti oziroma protiukrepe (da ne nastane požar, razbitje steklenic, itd.);
—	ravnanje z osebo, ki pride v, dotik z nevarno snovjo (sevanje, itd.);
ime in naslov delovne organizacije (TOZD), ki ga je treba obvestiti, če se pri takem prevozu zgodi nesreča.
55,	člen
Voznik, ki prevaža nevarne snovi, mora imeti spremljevalca. Za prevoz večjih količin nevarnih snovi vozilo ne sme ostati brez nadzora na cesti. Z nevarnimi snovmi smejo, ravnati le polnoletne, strokovno usposobljene osebe. Hitrost vožnje vozil ne sme presegati 70 krn/h za osebna vozila;; oz. 80 »/o dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil (tovorna do 7,51 — 64 km/h, težja tovorna in če vleče prikolice = 56 km/h, O vsaki nezgodi pri prevozu, če posadka ne more sama odstraniti posledic in ne nadaljevati vožnje, mora eden od članov posadke ali mimoidoči takoj obvestiti postajo milice.
56.	člen
NeVarne snovi se smejo prevažati z motornimi Vozili, ki so namenjena za prevoz omenjenih tovorov in kombi vozila, ki ustrezajo predpisanim pogojeni-
Samoupravni predpisi — stran 8
Izjemoma smemo dostavljati manjše količine nevarnih snovi z osebnim vozilom, s traktorjem, ki ima prikolico, tovornim triciklom z motorjem ali brez. njega, vprežnim-vozilom, ročnim vozičkom ali tovorno živaljo.
Prevoz neVarnih snovi iz drugega odstavka tega člena ni dovoljen ponoči in pri zmanjšani vidljivosti. •
57.	člen
Vozilo, ki prevaža nevarne snovi, mora biti opremljeno: .
Dve posebni oranžni luči premera 10 centimetrov, nameščeni na zgornjih vogalih sprednje strani kabine.
Dve posebni okrogli rdeči luči premera 10 cm, nameščeni na zgornjih vogalih zadnje strani vozila.
Dva znaka za označevanje vozil za prevoz nevarnih snovi. Znak je velik 50 X 40 centimetrov, prevlečen z odsevajočo snovjo oranžne barve in 5 crn širokim črnim robom, , en znak mora biti nameščen na sprednji, drugi pa na levi polovici zadnje Strani vozila, oddaljen najmanj 40 cm od površine ceste.
Če ima vozilo prikolico; mora biti zadnji znak -nameščen na prikolici. Posebne luči morajo biti prižgane v času zmanjšane vidljivosti in goreti skupno s pozicijskimi lučmi vozila.
Posebne luči ne smemo uporabljati, kadar ne prevažamo nevarnih snovi.
58.	člen
Če izjemoma prevažamo nevarne snovi 'z vprežnim vozilom, traktorjem s prikolico, osebnim avtomobilom, tovornim triciklom, ali prenašamo na- tovorni živali, se uporablja namesto znaka 50 X 40 cm zastavica enake velikosti, oblike in barv. Zastavica je nameščena tako, da je vidna za voznike, ki prehitevajo ali srečujejo vozilo oziroma tovorno žival.;
59.	člen
Poleg predpisane opreme mora imeti motorno vozilo za prevoz nevarnih snovi še naslednjo opremo:
7- dvigalo in orodje za popravilo okvar vozila,
&aj vsaj dva gasilna aparata, eden za vozilo, drugi za tovor vozila ’ z zadostno kapaciteto za gašenje (S-9),
—- dve ročni baterijski svetilki z utripajočo ali Stalno svetlobo oranžne barve,-vidno na razdaljo „vsaj 150 m,"
—	dva varnostna trikotnika,
—	dva znaka, s katerima se, označuje prevoz nevarnih snovi v obliki zastavice,
—7 dve lopati in en kramp,
—	prenosno, svetilko s priključkom na vozilo (akumulator) izdelano tako,, da ne more povzročiti eksplozije ali požara.
60.	člen
Če nevarne snovi prevažamo z motornim vozilom, ki vleče prikolico, na kateri
so le enojne gume, mora imeti vozilo posebno napravo, ki /. zvočnim ali svetlobnimi signalom opozori voznika, če katera guma .na prikolici izpusti. M	vozilo
m'prikolica za prevoz nevarnih snovi mora imeti napravo Za odvod statične elektrike. Prikolica mora biti zvezana z vlečnim vozilom še s posebnimi verigami. Na vozilu, s katerim se prevažajo nevarne snovi, ne smejo biti snovi, ki lahko povzročijo požar, niti niso dovoljena popravila, ki bi zaradi udarca ali isker povzročila požar ali eksplozijo oziroma poškodovala embalažo.
61.	člen
Motornega vozila ni dovoljeno ne ustavljati in parkirati ha vozišču v naselju. Voz-nik, ki je zaradi višje sile ustavil na vozišču, mora opozoriti ostale udeležence:
. — postaviti dva varnostna trikotnika ža vozilo podnevi in ponoči,
\r'hr postaviti dve ročni baterijski svetilki 50 m daleč ponoči, in ob zmanjšani: vidljivosti, .
—i poslati sovoznika 100—150 m ža vozilo in podnevi z zastavico, ponoči pa z baterijsko svetilko opozarjati voznike na nevarnost.
62.	člen
Embalaža, v kateri prevažamo nevarne snovi, mora biti zapria in nepropustna ter dovolj močna za prevoz. Embalaža iz . Zdrobi j ivega, materiala ali neodporne plah stike mora biti še v posebni varstveni embalaži, PoSode vsebine 2001 ali več morajo biti iz jeklene pločevine. Jeklenke z nevarnimi snovmi se smejo prevažati le na paletah v navpični legi, jeklenke s plini pa tudi v vodoravni legi. Jeklenke morajo biti zavarovane proti padcu ali kotalenju ali premikanju. Jeklenke morajo imeti brezhibne ventile, zavarovane ž zaščitno kapo in dobro zaprte. Jeklenke smemo prevažati z odprtim prevoznim sredstvom, toda tovor mora biti zavarovan, pred vročino (eksplozija), vlago in padavinami.
63.	-člen
Prazne neočiščene posode (sodi, itd.) ne-varnih snovi morajo biti zaprte. Prevozna sredstva za prevoz praznih posod so označena enako kot za polne posode.
,,	64. člen
Na nakladalnih mestih za vnetljive tekočine mora biti za nočno razkladanje zagotovljeno zlasti:	’ ., ■ ■ ■ •	*
I električna napeljava, izdelana v S —‘ izvedbi, '
2.	ne uporabljati odprtega ognja ali delati z njim,
3.	kaditi in uporabljati vžigalice, vžigalnike itd. ni dovoljeno,
4.	delovanje motorja na vozilih ni dovoljeno,
5.	delati z orodjem ali napravo, ki iskri, ni dovoljeno,
6.	vozilo mora biti za čas nakladanja in razkladanja ozemljeno,
7.	nakladališče mora biti opremljeno z gasilnimi aparati.>
65.	člen
Prepovedano je zahtevati prevoz nevarnih snovi, če niso izpolnjeni pogoji za varen prevoz.
Prevozna sredstva morajo biti tehnično brezhibna.
Vse razsute snovi ali izlite tekočine mora prevoznik pobrati,,, odstraniti ali nevtralizirati, da niso, več nevarne.
Prevoznik, ki med prevozom ugotovi,' da prevaža nevarno snov, ki ne izpolnjuje za prevoz predpisanih pogojev ali' je nepravilno deklarirana, mora ustaviti nadaljnji prevoz in o tem Obvestiti pošiljatelja. ‘
66.	člen ,
Prevoz radioaktivnih snóvi térja še dodatne določbe, ki tu hišo zajete.
4.3.4,2,	Tekoči naftni plini
67.	člen
Tekoči naftni plini so naftni Ogljikovi Vodiki (butan, propan in njihovi izomeri) ter njihoye zmesi v tekočem ali plinastem stanju. V prometu smejo biti v atestiranih jeklenkah po 10, 15 in 35 kg plina.
68.	člen
Ža uporabo plinov v gostinstvu iri družbeni prehrani je Uporabljati sistem jeklenk. V prostoru za kuhanje sme biti nameščena 1 jeklenka do 15 kg plina. V gostiščih so lahko shranjene največ 3 jeklenke po 10 kg plina, ali pa 2 jeklenki po 15 kilogramov plina v posebej določenem in urejenem prostoru; Jeklenke morajo biti od izvora toplote odmaknjene najmanj 1,5 metra in ne izpostavljene sončnim žarkom.
69.	člen
V. poslovnem prostoru do 70 m3 prostornine je dovoljena uporaba 1 jeklenke po 10 kg plina.
Če so potrebe po plinu v gostiščih, družbeni prehrani'itd. večje, mora biti izvedena stabilna instalacija jeklenk.
70.	člen
Plin je dovoljeno rabiti le s plinskimi trošili—gorilnikigHlizdelanimi za določeno vrsto plina. Če je na dovod priključenih več'trošil, mora biti na vsakem priključku pred trosilom zapiralni ventil, ne glede na to, če je tak ventil na samem trošilu. . r
71.	člen
V kmetijski proizvodnji sme biti plin Uporabljen za segrevanje pitališč piščancev in podobnega le, če je izvedena plinska postaja in urejena po veljavnih pred-
piših, ".rosila za plin morajo imeti termo-
magnetno varovalo, pred vsakim trosilom pa varnostni ventil za zapiranje. Poleg tega mora biti med dvema zapornima organoma vselej varnostni ventil-
72.	člen
S plinom ogrevani prostori (pitališča piščancev itd.), ki predstavljajo povečano požarno nevarnost, morajo imeti nameščene naprave za avtomatsko gašenje požarov z vodo ali drugimi gasili (sprinkier) in javljanje.
73.	člen
Zgoreli pHni se ne smejo voditi v dimnik ali ventilacijo za zračenje, temveč v posebne plinske dimnike. Če je kapaciteta trošil plina večja kot 1 kg/h.,
74.	člen
Ventil jeklenke mora biti pr} skladiščenju in transportu vedno zavarovan z brezhibno jekleno kapo,, ki ga ščiti pred poškodbo, zaprt in zavarovan iztek z zaščitno matico (butan).
75.	člen
Prostor s sistemom stabilne instalacije z jeklenkami mora biti urejen tako, da je iz negorljivega materiala in streha is lahke konstrukcije. Prostor sme biti dostopen samo od zunaj Na najvišji.in nasprotju naj nižji točki mora biti nameščena ventilacija za učinkovito zračenje prostora. Vrata takega prostora mpraj.6 biti odporna proti ognju najmanj 2 uri. Ge Se tak objekt naslanja na drug ,objekt, ki ima klet, nameščeno pod nivojem terena,, moramo do 3 m od prostora za plin zazidati okna takih prostorov, ttot zunanji prostori se štejejo tudi ločeni prostori ž ognja varnimi stropi in stenami. Pia. omogočimo iztekanje plina jz jeklenk, pri. nižjih temperaturah (butan do 0° C, propan do—50° C), izvedemo ogrevanje teh prostorov s posrednim ogrevanjem (centralna kurjava in pod. maksimalno + 40° C). Električna instalacija, strelovodne naprave in ogrevanje mora biti izvedeno v skladu s predpisi. Toplota kaloriferjev za ogrevanje jeklenk ne sme prekoračiti 40° C.
76.	člen
Sistem stabilne instalacije z jeklenkami tvorijo nepremične in spiralne cevi in instalacije, jeklenke, priprave za redukcijo, regulacijo in razdelitev plina do trošila. Za plinsko instalacijo smemo uporabljati le sredstva, odobrena za plin, Instalacija mora biti izvedena po pooblaščencu (Plinarna).
77.	člen
V prostoru, kjer je instaliran sistem z jeklenkami in je v objektu, ki ni izključno
Samoupravni predpisi — stran 10
za to namenjen, srfieT fc>itTnaj vec t> jeKienK.
Prostor mora biti predpisano urejen. Ventilacijske odprtine morajo dosegati 10 p/o tlorisne površine in z nameščeno žično mrežo.
78.	člen
V prostor s sistemom stabilne instalacije jeklenk se sme postaviti izparilnik za plin s, kapaciteto do 15kp/h, ki pa mora biti čim bolj oddaljen od jeklenk.
. 79. člep
Sistem z izparilnikom večje kapacitete kot 15kp/h, sme biti nameščen le v prosto stoječem objektu, oddaljen od vira vžiga najmanj 7,5m. Tak sistem;sme imeti največ 20 jeklenk. Sistem z izparilnikom je dovoljen tudi na prostem, vendar sme imeti največ 29 jeklenk. Pri tem, nior a biti 'oddaljen od meje sosednjega zemljišča, javne ceste ali slehernega. stalnega vira vžiga vsaj 15 m.
80.	člen
jeklenk za ,plin ne smemo hraniti v bivalnih ali skupnih prostorih, stopniščih, kleteh ali pod nivojem terena (plin je težji od zraka). Sistem z jeklenkami v prosto stoječem ali naslonjenem objektu, v katerem se ne uporablja'izparilnik, sme imeti največ 28 jeklenk.
81.	člen
Jeklenke smerno skladiščiti na prostem alf pa v pokritem prostoru. Skladišče mora biti, oddaljene, ,od objektov, kjer se zbira velikp (jugi, dvignjene ngd okolico,' obdano z 2,m visoko ograjo Okrog skladišča mora biti pas nasutega grarnoza širok vsaj
7,5	m. Skladišče mora biti osvetljene, električna ipstalacija pa izdelana v izvedbi »S«, ’ S
4.3.4.3.	Tehnološki plini
Skladiščenje in transport jeklenk s kom-primiranimi plini (kisik, ogljikov dvokis, dissous plin, itd.).
82.	člen
V skladišču je lahko največ 30 jeklenk enakega plina, katere so skladiščene v stoječem položaju in zavarovane pred padcem. Jeklenke morajo biti oddaljene med seboj najmanj 10 cm. Posebej morajo biti shranjene prazne jeklenke. Jeklenke z gorljivimi plini morajo biti strogo ločene od jeklenk kisika. Višina skladišč mora znašati najmanj 2,30 m. Tla morajo biti iz ne-iskrečega materiala. Prostor mora biti toplotno izoliran, da ne naraste temperatura nad 40° C. Zid skladišča mora biti debel 25 cm. Streha skladišča mora biti lahke konstrukcije. Oddaljenost od industrijskega objekta ali javnih instalacijskih naprav mora biti 20 m. Za skladišče veljajo isti predpiši kot za sisteme s stabilno plinsko instalacijo (glej 75. člen).
83.	člen .
Vse jeklenke s korhprimiranifni plini ■ morajo biti opremljehe z reducirnimi ventili in v posameznih primerih ozemljene v uporabi.. ■'.
Reducirhi ventili tekočin naftnih plinoV smejo prepuščati pritisk do največ SO lhih vodnega stolpa.
• 84; člen ' ■' ■	1- ’
Strupeni plini morajo biti uskladiščeni nad nivojehi okolice. Skladišča: morajo biti opremljena z detektorji plina, napravo za nevtralizacijo plina in ustrezno alarmno naprav.o.
j 85. člen
- Dissous plin je raztopljen acetilen V acetonu v jeklenkah z vložkom iz porozne mase. Jeklenka z diššouš plinom je označena; ž belim pasom ih belo kapb: Pri odvzemu plina mdra stati pokonci,1 zavarovana proti prevrnitvi ali pa ležati pod kotom 30°, tako da ne more iztekati aceton. Odvzem plina je dovoljen iž ene jeklenke dd 10001/h. Pred vehtili: ali na držalu gorilca morajo biti nameščene, Varovalne patrone, ki preprečujejo' bo Vratni udar plina (Dragar, Aksman).
86.	člen
Če nastane požar na ventilu jeklenke, povratni .udar plamena ha gorilniku ali zunanje. prekomerno segrevanje jeklenko, potem v takbm primeru takoj zapremo ventil,;; zato . moraj o biti vedno nameščeni na'jeklenkah ključi. Ko jfe ventil zaprt, demontiramo reducirni ventil; 'da se jeklenka izprazni oziroma plin zgori. V primeru, da se jeklenka še naprej segreva; jo hladimo z vodo. V nasprotnem primeru lahko
jeklenka eksplodira'v 6—8 minutah. O tem obvezno ppožorimb ljudi in pokličemo gasilce: ; :
87.	člen
V kolikor jeklenke ne moremo iznesii, mofamo V stavbi odpreti Vsa okna in Vrata; tako da' ne bi iztekaj oči plin tvoril; 'z zrakom eksplozivno zmes. Izklopimo' električni tok, pogasimo izvore odprtega ogrija in prepovemo kaditi.. Jeklenko 'moramo hladiti, z vodo iz zaklona. Ce plin gori, je nujna takojšnja' interVenči'ja gasilcev. Poškodovano-jeklenko takoj izločimo iz uporabe.
88.	člen
Jeklenke za kisik; so označene ž modrim pasom in modro kapo. Polnjene so s pritiskom 150 kp/cnr'. Jeklenk ne smemo odpirati in prijemati , z . mastnimi rokami, oljem itd. Prepovedana je uporaba pokvarjenih armatur, manometrov, Cevi in gorilnikov.
89.	člen
Skladišča in prostori, kjer se uporabljajo plini v jeklenkah za segrevanje, kurjavo, varen j e ali drugo, morajo imeti dovolj. gasilnih aparatov za gašenje jeklenk. Na 100 kg gorljivega plina mora biti 5 kg' prahu ali drugega gasilnega sredstva.
E 90. člen
v razdalji 'dd 30 rti dd skladišč plinov mdr ata biti najmanj 2 hidranta.
91.	člen
V skladiščih, prostorih,' dostopih in na mestih, kjer potekajo plinske instalacije, morajo biti ustrezni varnostni napisi ^ »Prepovedano kajenje« in »prepovedan' dostop z odprtim plamenom«« »nevarnost požara in eksplozije« ter »obvezna uporaba orodja, ki he iskriib',«
92.	člen:
Jeklenke smemo prevažati po delavnicah, največ dve na posebnem vozičku poševno leže, tako, da se ne moreta kotaliti.
Pri preVozih jeklenk v javnem prometu morajo biti vozila. posebej opremljena, prevoz .jeklenk z neoznačenimi .vozili je prepovedan. Med prevozom mora biti na jeklenko pritrjena zaščitna kapa. Jeklenke ne sinejo .biti izpostavljene sončnim žarkom, mrazu in padavinam. Jeklenk ne smemo premetavati, posebno ne v mrazu.
93.	člen
Nošenje jeklenk in dviganje z dvigali ali...žerjavi hi dopustno. Ravnanje in delo ž namestitvijo jeklenk lahko opravlja le strokovno usposobljena oseba.;...
4.3.4,4.	Skladiščenje vnetljivih tekočin
94.	člen ?
Uskladiščenje vnetljivih tekočin (ben-cini;. razredčila,' laki, plinsko olje, kurilno , olje) v gradbenih objektih;
Objekt mora izpolnjevati telo pogoje:, ,,«b da so zidovi, podi, vrata in stropi odporni proti ognju vsaj 2 uri,
da je Streha iz lahkega materiala, ,
—	učinkovito naravno ali izjemoma umetno- prezračevanj e. (izvedba S),,. kj er se' sistem vkibpi .izv.en;. skladiščnega prostora, ■:da se okna in vrata odpirajo navzven,
—	da je električna inštalacija izvedena po predpisih za skladišča eksplozivnih sno-! viv';,;;;'
-—pod v prostoru mora biti nepropusten do nivoja vrat z naklonom in kanalom ža možen odtok v zbiralnik s posebno posodo, ali pa v tehnološko kanalizacijo š posebnimi lovilci' Vnetljivih' tekočin.
95.	člen
—	Prehodi v skladišču morajo biti široki najmanj l m, glavni prehodi 2 m. Vznožja sodov so lahko betonska ali leseno (premaz ž ognj a odporno snovj o); visoko najmanj 15 cm. Blizu Vrat ne sme biti nobenih ovir ali posod.
• — Hbrmetično zaprte posode različnih vnetljivih tekočin morajo biti medseboj oddaljeno najmanj 0,50 m.
—	Na posodah mora biti označena vrsta vnetljive tekočine, zmogljivosti posode, ime proizvajalca ter napisi: »Vnetljivo, ne približuj se z ognjem?.;.:
—	Ogrevanje skladišča je lahko izvedeno le s .toplo vodo, paro nizkega pritiska ali toplim zrakom izven con nevarnosti. Temperatura. v prostoru ne sme presegati + 18° C.
96.	člen.
—	Količina Vnetljivih tekočin v skladišču je odvisna od odpornosti zidov : proti ognju in znaša od 2000—4000 litrov.
—	V prostoru mora biti skupina gasilnih .aparatov na razdalji do največ 10 m in vsaj 2 hidranta na razdalji do 30 m.
Skladišče mora biti posebej označeno z varnostnimi napisi.
97.	člen
Podzemne ali nadzemne cisterne.
Podzemno cisterno je v primeru potrebe izdelati z dvojnim plaščem, ki šega do višine polnjenja, ali pa cisterno namestimo v nepropustno betonsko korito, ki sega 20 Cm nad nivo talne vode. Korito mora biti tako veliko, da lahko sprejme vso količino iz cisterne. Cisterno zasidramo zaradi nevarnosti talnih voda, položimo na temelje in ozemljimo. Jašek za pokrov cisterne mora biti iz betona ali jekla in dovolj velik. Cisterno izoliramo in zasujemo z zemljo v vsaj 60 cm debelem sloju.,
98.	člen
Nadzemna cisterna mora biti prav tako izdelana z dvojnim plaščem. Z dovoljenjem pristojnega organa lahko izjemoma zgradimo drenažo, ki vodi na toliko oddaljeno prosto zemljišče, da ga morebiten požar cisterne ne zajame. Oddaljenost od Stavb znaša 5 m. Za gospodinjsko olje ali plinsko olje se oddaljenost poveča za 100 odstotkov. Polvkopana cisterna — os, cisterne je v nivoju, zemljišča. Nad' zgornjim plaščem mora biti najmanj 1 m debela; plast zemlje.
99.	člen
Cisterne v posebej zato zgrajenih stavbah.
Stavbe morajo biti iz nevnetljivega materiala in vrata vsaj 6 ur odporna proti ognju. Če stoji objekt ob kotlovnici, mora biti zid dgnjeodporen, vrata v stavbo pa vgrajena nad višino izliva. Prostori pa morajo biti dobro zračeni.
100.	člen
V zgradbo lahko namestimo cisterno le, če ni drugih možnosti. Takšno skladišče lahko hrani do 30 m3 kurilne vsebine v eni cisterni, oziroma 100 m3 kurilne vsebine: kot seštevek prostornin vseh cistern.
Prostor mora imeti direkten izhod na prosto in biti od ostalih prostorov vodo-
ravno in navpično požarno ločen, Prostori, v katerih so. cisterne, morajo biti obrnjeni k ulici ali dvorišču.
Vsi ostali predpisi glede iztoka, zračenja in drugega so enaki kot za ostale vrste cistern. .
101- člen
Pogonske (dnevne) cisterne so lahko v kotlovnici, prostornina cisterne ne srhe biti Večja od dnevne potrošnje in sme doseči največ 2000 litrov.
V	industrijskih objektih je lahko več cistern v istem prostoru, vendar posamezna cisterna ne sme biti večja kot 1000 1. Potrošniki z manjšo potrošnjo smejo imeti večdnevno zalogo do 5001.
102.	člen 5
Vse cisterne morajo biti opremljene, z:
—	navadnim oddušnikpm, .
—	Varnostnim oddušnikom,
s 0 več kot 50 mm
m pripravo, ki prepreči, pod ali, nadtlak,
V. dušilhik plamena oddaljen na več kot 4,5 m in ne manjši 0 kot 32 mm,
—	kazalce višine tekočine v cisterni;
j — pripravo za polnjenje in praznjenje ter . pripravo proti prepolnitvi cisterne,
-v odprtine za vstop in pregled cisterne,
—	odprtine cevovodov skozi beton ali našip ; niorajo biti tako zatesnjene, :da ne prepuščajo olja,
—	sistem ža odstranjevanje usedlin. &
103.	člen
Vse podzemne ali nadzemne cisterne morajo biti zavarovane pred statično elektriko (ozemljene) in imeti Strelovode ■ v skladu s predpiši. Nadalje mora biti vsaka cisterna zavarovana pred vsemi toplotnimi;, viri:
104.	člen 1
V	bližini cistern in skladišč morata biti vsaj 2 hidranta oddaljena največ 30 m. Cisterna z' 20 m3 goriva1 mora imeti prevozen gasilni aparat z zmogljivostjo 50 kg -prahu ali jjštrezno količino ročnih aparatov.
105.	člen
Za kurilno olje veljajo 'naslednji varnostni ukrepi:
Kurilno olje ne smemo segrevati z odprtim plamenom. Segrevamo ga do 20° C izpod vnetišča. Če; je vnčtišče višje kot 1009 C, ga ne Smemo segreti nad 80° C.
; Za preprečitev segrevanja nad določeno , temperaturo moramo namestiti avtomatske regulatorje temperature ali termostate z zvočnim signalom:.
106.	člen
Za začetno gašenje- požara gospodinjskega olja mora biti:
—	v skladišču od 1000—50001 2 aparata
S-6,
v skladišču- od 5000—3000 1 2 aparata
S-9.
V	kotlovnici pa mora biti aparat S-9 na gorilnik in ustrezen hidrant.
Na osnovi 25. in 151. člena samoupravnega sporazuma o združitvi, 1. člena samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja Hmezada ter po predhodni javni razpravi v vseh TOZD in Sklepih delavskih svetov TOZD sprejme delavski svet delovne organizacije Hmezad na seji, dne 28. marca 1977
PRAVILNIK
o načrtovanju, financiranju in izvajanju investicijske dejavnosti
I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
Za zagotovitev ^skladnejšega in bolj dinamičnega I razvoja delovne organizacije Hmezad kot celote in posameznih TOZD, za racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi v cilju ohranjanja in povečevanja proizvodnih zmogljivosti se s tem pravilnikom določajo naloge in pristojnosti organov in strokovnih služb na področju načrtovanja, urejanja, financiranja in izvajanja investicijske dejavnosti.
: 2. člen
Investicijske odločitve kot. neposredna oblika planiranja so dolgoročne in zato eden od pomembnih elementov družbenega planiranja. Zato se mora poleg osnovnih kriterijev, kot so produktivnost, rentabilnost, ekonomičnost ih boljših delovnih pogojev upoštevati tudi opredelitve, ki izhajajo iz narodnogospodarske, regionalne in lokalne usmeritve z namenom, da se zagotovi skladnejši razvoj celotnega gospodarstva. Poleg lega še mora upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana razvoja Hmezada.
3. člen
Pri obravnavi in odločanju o investicijski naložbi se nameravana investicija presoja iz družbenoekonomskega, organizacij-sko-tehnološkega, prostorskega in socialnega Vidika,
1)	Družbenoekonomski vidik:
—	skladnost investicije S prednostnimi nalogami v družbenem planu, •
—	skladnost investicije z razvojnim programom in investicijsko politiko,
—	ekonomska utemeljenost ih rentabilnost investicije, ;
—	tržna perspektivnost,	.
—	vpliv investicije na večjo intenzivnost gospodarjenja,
—	urejanje dohodkovnih odnosov, združevanje dela in sredstev.
2)	Organizacijsko-tehnološki vidik:
—	energetske ih surovinske osnove,
—	sodobnost tehnološke rešitve,
—	vključevanje dosežkov raziskovalnega dela v proizvodni proces,
—	izbor in uporaba tujih patentov in licenc,
—	vpliv vključitve investicij na usklajenost z obstoječimi kapacitetami.
3)	Prostorski vidik:
—	vpliv prostorskih faktorjev na izbiro lokacije,
jjjpS transport, •
—	Zaščita okolja.
4)	' Socialni vidik:
—■ potrebna in razpoložljiva delovna šila in strokovni kadri,
—	minimalni standardi za življenje zaposlenih delavcev,
—	stanovanja in drugi infrastrukturni objekti. '
II.	NOSILCI PRIPRAV INVESTICIJSKIH NALOŽB
4.	člen
Nosilci priprave investicijskih naložb so:
a)	TOZD:
—	za povečanje obratnih sredstev,
—	za zamenjavo osnovnih sredstev,
—	za rekonstrukcijo in modernizacijo objektov in strojne opreme,
—	za povečanje dejavnosti v okviru svojega poslovnega predmeta;
b)	delovna organizacija:
:—za razširitev dejavnosti,
—	odpiranje novih dejavnosti,
—	vlaganje v modernizacijo poslovanja delovne skupnosti Skupnih služb.
5.	člen
Kadar je nosilec priprav investicije v nove dejavnosti delovna organizacija, združujejo TOZD v ta namen del sredstev Za investicijske naložbe po določbah samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja ali po posebnem samoupravnem sporazumu, ko se odloči za tako investicijo.
Ko je investicija končana, jo prevzame TOZD in vodi ldčed obračun ali pa se organizira nova TOZD. Obstoječa TOZD ali 'nova TOZD, ki prevzame objekt v upravljanje, prevzame obveznosti za vračilo posojila pod enakimi pogoji, kot je bilo posojilo sprejeto.
III.	ORGANI ZA ODLOČANJE O INVESTICIJSKIH NALOŽBAH IN NJIH PRISTOJNOSTI
6.	člen
Organi za odločanje o investicijskih naložbah so:
1)	delavski svet TOZD,
2)	delavski svet delovne organizacije Hmezad,
3)	Skupni odbor za medsebojna razmerja, ,
4)	komisija za investicije,
5)	komisija za zemljišča.
7.	člert
Pristojnosti delavskega sveta TOZD so:
1)	sprejme letni načrt investicijske izgradnje;
2)	sprejema sklepe o začetku izgradnje določenega investicijskega objekta oziro-roma p nabavi investicijske opreme;
3)	sklepa o financiranju investicijskih naložb in predlaga delavskemu svetu delovne Organizacije, da odloči o najetju tozadevnih posojil;
4)	na predlog delavskega sveta delovne organizacije odloča o sovlaganju lastnih investicijskih sredstev v investicijske naložbe v druge TOZD znotraj delovne organizacije ali izveh;
5)	sklepa o nabavi, odprodaji in brezplačnem prenosu osnovnih sredstev;
6)	sprejema ukrepe za realizacijo sprejetih investicijskih naložb.
8.	člen
Pristojnosti delavskega sveta delovne organizacije so:
1)	sprejema skupni ietni načrt investicijskih naložb;
2)	na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD o izgradnji -investicijskega objekta ali naložbi v opremo odloča:
—■ potrjuje invesiicijske programe in odloča o najemanju posojila ža investicije,
— sklepa o najetju posojil pri inozemskih partnerjih;
3)	določa investicije, katerih organizacija izvedbe se poverijo investicijskemu oddelku; -
4)	odloča o investicijskih naložbah v nove dejavnosti;
5)	imenuje komisijo za investicije;
6)	imenuje komisijo za zeihljišča;
7)	odloča o sporih glede investicijskih naložb:
—	med glavnim direktorjem in sklepi delavskih švetOv TOŽB;
—	med komisijo Za investicije irt TOZD,
—	med kohiišijo ža Zemljišča ih TOZD.
9.	člen
Pristojnosti skupnega odbora za medsebojna razmerja so:
1)	sprejema letni načrt izgradnje in nakUpa stanovanj in drugih objektov družbenega standarda iz združenih sredstev sklada skupne porabe;
2)	odloča o najemanju kreditov ža vlaganje v družbeni standard.
10.	člen
Komisija za investicije deluje kot notranja recenzijska komišija. Kdmisija šteje 5 do 7 članov. Imenuje jo delavski svet delovne organizacije ižnied delavcev delovne organizacije. Investicijske naložbe, ki jih določi delavski svet delovne organizacije, se morajo predložiti komisiji v oceno.
Pristojnosti komisije so:
1)	ugotavlja ih preverja sodobnost tehnoloških rešitev investicijskih UaitjŽb, usklajevanje kapacitet, tipizaciji); Opreme in odklanja naložbe, ki prekrivajo žindg-Ijivosti v TOZD; 1
2)	daje soglasje k tehničnim in tehnološkim projektom;
3)	obravnava in prčver j a ekonomsko
upravičenost naložb;	,,,
4)	usklajuje . konkretne ffiveŠtičitekS
naložbe z razvojnim pr.ograniom TOZpi delovne organizacije» St)ZD in širše družbene interese. Ugotavlja ter povezuje interese pri tistih, naložbah, ki šo poniettib-ne za več TOZD; ;	, ,	'
5)	predlaga dopolnitve tega pravilnika in usklajuje postopek p invfeStirariju v.delovni organizaciji z zakonskimi, dolbčili iti internimi predpiši;. ,
6)	daje soglasje za spremembo specifikacije v okviru potrjehega investicijskega programa po pismeno obrazloženem zahtevku.
Kadar komisija mehi, da iihrešticljŠkl programi (naložbe) rtiso utenieljene. Se, he morejo realizirati, če TOZD vztraja pi;I svoji odločitvi. Odloči' o feni' deldvški š¥čt delovne organizacije. Komisija lahkd pritegne tudi drUge strokovnjake in inštitucije izven delovne organizacije ža;recenzijo predlaganih investicijskih elaboratov.
Komisija ocenjujČ tehnične ih tehnološke projekte, upoštevajoč predpise človekove sredine in okolja.
Stroški recenzije bremenijo zagonske stroške investicije.
11.	člen
Komisijo Za zemljišča imenuje delavski svet delovne organizacije, ki deliljč kot koordinator politike pri prometu z zemljišči.
msTojnostl Komisije so:
1)	proučuje in ugotavlja interes posameznikov (fizičnih in pravnih oseb) za prodajo oziroma nakup zemlje, za zamenjavo in za izdajo raznih soglasij za razne posege v zemljišča ter predlaga delavskim svetom TOZD, da o tem odločijo;
2)	<proučuje možnosti nakupa zemljišča za ustvarjanje fonda za arondacijo in formiranje večjih proizvodnih površin;
3)	usklajuje s finančno-računovodskim sektorjem možnosti za zagotovitev potrebnih, finančnih sredstev za nakup zemlje in skrbi, da se sredstva od prodane zemlje strogo namensko uporabijo za ponovni nakup zemlje.
Pravne in administrativne zadeve v prometu z zemljišči in stavbami opravlja oddelek za zemljišča,in pravni oddelek.
IV.	ORGANI, ODGOVORNI ZA IZVAJANJE INVESTICIJ
12.	člen
Odgovorni organi za izvajanje investicij so:.
1)	glavni direktor delovne organizacije,
2)	direktorji TOZD,
3)	gradbeni odbori,
4)	režijski odbori.
Pristojnosti teh so določene v tem pravilniku.
13.	člen ,
Glavni direktor delovne organizacije je na področju načrtovanja, urejanja, financiranja in izvajajija investicij pristojen:
1)	predlagati delavskemu svetu delovne organizacije predlog letnega plana investicijske izgradnje; ,
2)	predlaga delavskemu svetu, delovne organizacije konkretne sklepe za realizacij o_ posameznih investicijskih naložb, ki se financirajo iz združenih sredstev TOZD, zunanjih kreditorjev (posojilodajalcev) za razširitev, dejavnosti-v posamezne TOZD ali za izgradnjo-novih dejavnosti;
3)	imenuje gradbene odbore za- izvedbe večjih investicijskih naložb;
4)	daje navodila in predlaga ukrepe za realizacijo sklepov: delavskih svetov;
5)	daje soglasje TOZD za investicijska vjaganja.iz njihovih sredstev, da je investicija v skladu z razvojnim programom in z dejavnostjo TOZD-, , ,
Če smatra, da posamezna naložba ni v skladu s skupnim razvojnim programom, z investicijsko politiko ali dejavnostjo TOZD in z načeli delitve dela med TOZD, opozori na to delavski svet TOZD. če ta ne spremeni svojega sklepa, odloči o naložbi delavski svet delovne organizacije.
14.	člen
Direktor TOZD je na področju načrtovanja, urejanja, financiranja in izvajanja investicijskih naložb pristojen:
1)	usklajuje predlog letnega plana investicijskih naložb s srednjeročnimi pro-
grami m načrti nrugui 1UZ.U v delovni organizaciji;
2)	predlaga delavskemu svetu TOZD predlog letnega plana investicijske izgradnje;
3)	predlaga delavskemu svetu TOZD konkretne sklepe ža realizacijo posameznih investicijskih naložb in predlog financiranja;
4)	odgovarja ža izvedbo investicije;
5)	podpisuje vse dokumente v zvezi z izgradnjo investicijskega objekta, nabavi in prodaji osnovnih sredstev, če za to ni poblastH drugega delavca;
6)	daje navodila in predlaga ukrepe za realizacijo investicijskih naložb po sklepih delavskega sveta TOZD;
7)	kadar TOZD sama izvaja investicijsko naložbo, je direktor TOZD odgovoren za pravilno pripravo in izvedbo investicije v skladu s tem pravilnikom in zakonskimi določili;
8)	sklepa pogodbe za vse investicijske naložbe, ki niso poverjene v izvedbo investicijskemu oddelku;
9)	odloči o nujni nabavi za nadomestitev investicijske opreme za preprečitev zastoja v proizvodnji;
10)	in druge zadeve za uspešno realizacijo sprejetih načrtov investicijskih naložb.
15.	člen
Za izvedbo izgradnje vsakega pomembnejšega investicijskega objekta in nabavo opreme imenuje glavni direktor gradbeni odbor. Gradbeni ojibor se imenuje izmed delavcev TOZD in drugih služb v delovni organizaciji glede na značaj naložbe.
Pristojnosti oziroma naloge gradbenega odbora so:
—, nadzira pripravo in izvedbo investicije,
—	izvede zbiranje ponudb oziroma licitacijo,
—	določi izvajalca gradbenih del in dobavitelja opreme,
—	sprejema ukrepe za pravočasno izgradnjo objekta oz. nabavo opreme,
—	skrbi za pravilno in pravočasno izgradnjo objekta v okviru odobrenih sredstev.
Pri izbiri opreme iz uvoza sodeluje predstavnik uvoznega oddelka TOZD Eks-port-import Žalec in službe varstva pri delu.
Zapisniki in sklepi gradbenega odbora so sestavni del dokumentacije vsake investicijske naložbe.
16.	člen
Posamezna TOZD lahko izvaja investicijske naložbe in velika popravila v lastni režiji, ki so v zvezi z osnovno dejavnostjo, predvsem pa naslednje:
—	dela za vzdrževanje obstoječih objektov,
—	izgradnja in obnova hmeljških žičnic,
—	sadovnjaki in rastlinjaki,
—	agromelioracije,
—	hidromelioracije,
—	pogozdovanje,
—	druga podobna dela.
Za večje investicije v lastni režiji imenuje glavni direktor režijski odbor, ki vodi izvedbo investicije.
V tem primeru se med režijskim odborom in TOZD — izvajalcem sklene pogodba za izvedbo investicije.
Pristojnosti oziroma naloge režijskega odbora so smiselno enake kot gradbenega odbora, navedene v prejšnjem členu.
V.	NALOGE STROKOVNIH SLUŽB PRI NAČRTOVANJU IN IZVAJANJU INVESTICIJSKIH NALOŽB
Investicijski oddelek
17.	člen
Investicijski oddelek prevzame izvedbo investicijskih naložb, ki so določene z letnim planom in druge investicije po pogodbah s TOZD.
Investicijski oddelek prevzame vso odgovornost za pripravo in izvedbo za tiste investicijske naložbe, ki so določene z letnim planom, da jih on izvede, in sicer:
1)	poslovno pripravo izvedbe investicije:
—	priprava idejnih in glavnih načrtov,
—	pridobitev potrebnega gradbenega zemljišča,
—	lokacijsko dovoljenje z vsemi soglasji,
—	gradbeno dovoljenje,
—	posreduje podatke interni banki za prijavo pričetka del SDK;
2)	izvedbo investicije:
—	odgovarja za izvedbo investicije,
—	podpisuje vse dokumente v zvezi z izgradnjo investicijskega objekta, nabavi in prodaji osnovnih sredstev,
—	daje navodila in predlaga ukrepe za realizacijo investicijskih naložb po sklepih delavskih svetov TOZD'in delovne organizacije,
—	opravlja nadzor nad izvajanjem investicijskih del,
—	izvede tehnični pregled in skrb za izdajo obratovalnega dovoljenja,
—	izvede kolovdacijo in izdela končni obračun investicijske naložbe za aktiviranje objekta — prenos v evidenco OS,
—	obvesti pristojni inšpektorat za delo vsaj 8 dni pred pričetkom obratovanja investicijskega objekta ali nove dejavnosti,
—	sklepa tozadevne pogodbe.
Investicijski oddelek je nosilec izdelave
tehnično-tehnološkega dela investicijskih programov.
Samoupravni predpisi — stran 16
Investicijski oddelek izvaja vse strokovne in administrativne posle v zvezi realizacij investicijske naložbe:
—	izvrši prijavo investicijske naložbe Gospodarski zbornici,
—	Zavodu za statistiko,
—	Kmetijski raziskovalni skupnosti,
—	organu za ljudsko obrambo za objekte po zakonu.	■
Kadar investicijski oddelek prevzame pripravo in izvedbo investicijske naložbe po pogodbi s TOZD, opravlja tiste naloge, ki se določijo s pogodbo.
18.	člen
Investicijski oddelek zaračunava svoje storitve' naročnikom — nosilcem investicijske naložbe po ceniku, ki se določi z Vsakoletnim gospodarskim načrtom za delovno skupnost Skupne službe, ki ga potrdi delavski svet delovne organizacije ali po posebni pogodbi.
O načinu evidence in plačila opravljenih storitev se investicijski oddelek in investitor dogovorita s posebnim dogovorom ali pogodbo.
Interna banka
19.	člen
Naloge interne banke na področju načrtovanja, urejanja, financiranja in izvajanja investicijske politike so:
1)	izdelava letnega .finančnega načrta za investicijske naložbe za delovno organizacijo kot zbir načrtov vseh TOZD in določa metodologijo planiranja;
2)	vodi evidenco vseh razpoložljivih finančnih sredstev za investicijske naložbe za vsako TOZD ločeno;
3)	vodi evidenco združenih sredstev za investicijske naložbe;
4)	predlaga — pripravi konstrukcijo financiranja za vsako naložbo posebej;
5)	po sklepih pristojnih organov najema kredite, in sklepa tozadevne pogodbe z notranjimi in zunanjimi kreditorji;
6)	pred pričetkom gradnje ali nabave osnovnega sredstva preskrbi potrebno dokumentacijo o zagotovitvi finančnih sredstev in izvrši prijavo začetka del SDK;
7)	po nalogih nosilcev investicije izvršuje plačila v breme odobrenih finančnih sredstev za določeno investicijsko /naložbo;
8)	opravlja kontrolo računov in gradbenih situacij o namembnosti uporabe za odobreno investicijsko naložbo in dinamiko izvajanja investicij.
Delavci interne banke po potrebi aktivno sodelujejo kot člani v gradbenih in režijskih odborih za izvajanje investicij.
Tehnologi in tehnološke službe
20.	člen
Tehnološke službe oziroma tehnologi v TOZD imajo pri načrtovanju, urejanju in izvajanju investicijskih naložb naslednje naloge:
1)	nadomeščanje — zamenjava amortizirane oziroma zastarele opreme:
—	predlagajo nabavo nove opreme za ; zagotovitev kontinuirane proizvodnje in za povečanje storilnosti z nabavo sodobnejše opreme.
Predlog mora biti utemeljen z izračunom rentabilnosti in prikazom možnosti ustvarj anj a večjega dohodka predvsem, kadar , zamenjujemo opremo, ki še ni-amortizirana.
2)	Izgradnja novih kapacitet za povečano proizvodnjo ali izgradnjo novih dejavnosti:
—	izdela programsko zasnovo tehnološkega projekta nove proizvodnje s predlogom potrebnega postrojenja in opreme,
—	sodeluje pri izdelavi tehnološkega projekta kot sestavnem delu skupnega investicijskega projekta nove proizvodnje.
Pri projektiranju tehnološkega procesa sodeluje z varnostno službo, ki mora. že v zasnovi tehnološkega procesa zagotoviti izvajanje predpisov iz varstva pri delu.
3)	Sodeluje pri izbiri dobavitelja za opremo.
4)	Odgovarja za ustreznost tehnološke zasnove in izbrano opremo.
Varnostna služba
21.	člen
Varnostma služba delovne organizacije ima pri načrtovanju, urejanju in izvajanju investicijskih naložb naslednje naloge:
1)	sodeluje pri projektiranju gradbenih objektov za proizvodnjo oziroma daje soglasje, da projekt upošteva vse elemente varnostnih normativov, ki zagotavljajo varno delo;
2)	sodeluje pri zasnovi tehnološkega procesa in daje soglasje, da tehnološki projekt upošteva vse varstvehe normative, ki zagotavljajo varno delo;
3)	daje soglasje, da je za zabavo predlagano postrojenje in oprema izdelana v skladu s predpisi o varstvu pri delu in da so vgrajeni vsi varovalni elementi;
4)	daje soglasje, da so za nabavljeno postrojenje, opremo in projekte izdane vse potrebne javne listine v smislu zakonitih predpisov varstva pri delu;
5)	preskrbi oziroma izdela navodila za varno delo.
Nosilci investicij in izvajalci so dolžni pri načrtovanju, izvajanju dn pred začetkom obratovanja sodelovati z varnostno službo delovne organizacije in upoštevati njena navodila.
Ekonomsko-organizacijski oddelek
22.	člen
Na področju načrtovanja, urejanja, financiranja in izvajanja investicijske dejavnosti ima ekonomsko-organizacijski oddelek naslednje naloge:
1)	sodeluje s finančno-računovodskim sektorjem pri izdelavi predloga letnega načrta investicijskih naložb za delovno
organizacijo kot zbir načrtov vseh” TOZD in analizo izvajanja tega programa;
2)	izdeluje investicijske programe in ekonomske utemeljitve za investicijske naložbe;
3)	za novo proizvodnjo izdela organizacijski načrt oziroma predpis, ki vsebuje:
—	sistemizacijo delovnih mest,
—	osnove proizvodno finančnega načrta, -
—	organizacijo dela. in poslovanja (mikro organizacijo) skupaj s finančno-računovodskim sektorjem,
načela delitve dohodka in. osebnih dohodkov;
4)	za razširitev poslovanja ali sprememb tehnološkega procesa pripravi predlog spremembe sistemizacije, opise in oceno delovnih mest.
Ostale naloge
23.	člen
Pripravo prihodnjega poslovanja novih investicijskih naložb za obratovanje praviloma potekajo sočasno z izgradnjo.
V ta namen morajo' strokovne službe opraviti še naslednje naloge:
1)	zagotovitev in priprava potrebnih kadrov (organizacija izobraževanja za novo proizvodnjo, dodatno šolanje, izvršitev razpisov itd.) ■— TOZD nosilec investicije skupaj s kadrovskim oddelkom;
2)	pripraviti osnutke samoupravnih splošnih aktov, če se organizira nova TOZD — sekretariat sporazumno z vodjem TOZD;
3)	predlaga vpis nove TOZD ali razširitev dejavnosti v sodni register — sekretariat. .
VI.	VIRI IN UPORABA INVESTICIJSKIH SREDSTEV
24.	člen
Investicijska sredstva so amortizacija, ostanek dohodka TOZD, ki se nameni za poslovni sklad, sredstva od prodanih osnovnih sredstev, dotacije in krediti za investicijske naložbe.
25.	člen
Vrstni red. 'uporabe sredstev poslovnega sklada je:
1)	za 'odplačevanje posojil za osnovna in trajna obratna sredstva in druge finančne obveznosti iz naslova investicij;
2)	za združevanje za skupne naložbe po samoupravnih sporazumih in po posebnih pogodbah;
4)	za investicijske naložbe in prispevke v zvezi z njimi.
26.	člen.
Nosilec investicijske naložbe zagotovi potrebna investicijska sredstva:
1) iz razpoložljivih sredstev, svojega poslovnega sklada,
Samoupravni predpisi — stran 17
vi sporazuma o skupnem vlaganju;
3)	iz eksternih posojil,
4)	iz internih posojil,
5)	iz dotacij.
i VII. PLANIRANJE INVESTICIJ
27.	člen
Plan investicij je sestavni del letnega gospodarskega plana in zajema:
1)	prikaz razpoložljivih denarnih sredstev poslovnega sklada,
2)	seznam investicijskih objektov in opreme s predračunsko vrednostjo z obveznostmi od teh,
3)	viri financiranja za posamezno naložbo po 26. členu.
28.	člen
Razpoložljiva sredstva za investicijske naložbe TOZD obsegajo:
1)	prosta sredstva poslovnega sklada po ZR;
2)	sredstva za investicije iz delitve po ZR:
3)	predvidena sredstva v tekočem letu:
—	amortizacija (minimalna in pospešena),
—	vračila posojil, depozitov, oročenih sredstev in drugih plasmanov,
—	vplačila od prodanih OS iz prejšnjega in tekočega leta,
—	dotacije in prispevki družbenopolitičnih skupnosti;
4)	investicijske obveznosti, ki so odbitna postavka od prej navedenih virov, so:
—	neporavnane investicijske obveznosti iz. prejšnjih let,
•_ _ — zapadla odplačila posojil za investicije in trajna obratna sredstva, /
—	oblikovanje trajnih obratnih sredstev,
—	združevanje sredstev po samoupravnih! sporazumih,
—	druge izločitve in omejitve uporabe sredstev.
Izračun sredstev iri obveznosti za tekoče leto se izdela tudi po dinamiki.
Nedokončane investicije iz prejšnjih let ter viri financiranja se prikažejo ločeno, lastna udeležba pa se mora zagotoviti iz razpoložljivih sredstev tekočega leta.
29.	člen
Plan sredstev za investicije prikazuje vsa razpoložljiva lastna in predvidena kreditna sredstva, ki so oziroma bodo na razpolago za programirane investicije.
Plan investicij se dopolnjuje, sproti, v kolikor se med letom sprejemajo nove investicijske odločitve. S sprejeto odločitvijo pa se določijo tudi viri sredstev za financiranje investicij.
Samoupravni predpisi — stran 18
SKUPNEGA VLAGANJA SREDSTEV
30.	člen
Kadar se izgradnja pomembnejše investicijske naložbe financira s sovlaganjem več zainteresiranih investitorjev (TOZD znotraj ali izven delovne organizacije), ima takšna investicija značaj (status) skupne naložbe.
Odnosi med vlagatelji se uredijo s samoupravnim sporazumom ali pogodbo, ki obsega predvsem naslednje:
1)	- podpisniki — udeleženci sporazuma oziroma pogodbeniki — sovlagatelji,
2)	namen sovlaganja,
a)	izgradnja nove dejavnosti;
b)	razširitev obstoječe dejavnosti, .
c)	zagotovitev suroviiie, polproizvodov itd.,
. 3) višina vloge vsakega udeleženca — sovlagatelja,
4)	odgovornost in rizik za skupno poslovanje in udeležba na ustvarjenem dohodku,
■. 5) imenovanje poslovnega odbora, njegove pristojnosti in način odločanja,
6)	določitev nosilca naložbe — posla, njegove naloge in pooblastila,
7)	način poslovanja po izgradnji (sestavni del obstoječe TOZD kot PE in vodi ločen obračun ali. se organizira nova TQZD),
8)	rok trajanja samoupravnega sporazuma ali pogodbe, možnosti izstopa, odpovedni rok, -
9)	posledice izstopa, ¥
10)	sprememba samoupravnega sporazuma ali pogodbe,
11)	način reševanj a. sporov, |
12)	pravna veljavnost
in druge zadeve v ¡skladu z zakonom za ureditev vseh odnosov med vlagatelji za izvajanje in -delovanje samoupravnega sporazuma oziroma pogodbe'.'p. skupnem vlaganju. ..	;• Ji ■ ,
31.	člen
Pristojnosti poslovnega odbora pri izvedbi investicije s'd:
1)	opravlja naloge gradbenega odbora po 15. členu tega pravilnika,
2)	daje soglasje k imenovanju Vodje enote v. izgradnji ; oziroma investicije in nadzira njegovo delo,
3)	predlaga sprejem investicijskega programa in sprememb v teku izgradnje udeležencem — sovlagateljem,
4)	skrbi za racionalno angažiranje sredstev načrtovane naložbe,
5)	po končani izgradnji izvrši pregled in potrdi končni obračun in ugotovi višino deleža posameznega udeleženca — sovlagatelja ter odloča o drugih zadevah/ v zvezi z izvedbo načrtovane investicije. -
IX. OSTALE DOLOČBE
¿2. člen
Pred začetkom izvajanja vsake investicijske naložbe morajo biti zagotovljena finančna šfettšiVa V skladi! z zakonskimi predpisi. Za vsako večjo investicijsko naložbo se odpre v interni banki poseben tekoči račun, na katerem se vodijo vsa razpoložljiva finančna sredstva in opravljajo. plačila izvajalcem in dobaviteljem. Odredbodajalci za ta sredstva so pooblaščeni zastopniki investitorjev.
33.	člen
Prekoračitve investicijskih naložb; ki terjajo večja dodatna sredstva, odobrijo pristojni organi;^ ki so odločali o investicijski naložbi.' Sklep o tem mora vsebovati tudi:
—znesek in specifikacijo podražitve,
— vire sredstev- in fitianciranie podražitve.
34.	člen
Nadzor nad finančnim izvajanjem investicij vrši interna banka.
Če ugotovi, da izvajanje investicij ne poteka v okviru sprejetega načrta, ima pravico ustaviti nadaljnje izvajanje in sprožiti postopek pred Organi, ki so investicijo odobrili.
35.	člen < 5
TOZD hiOta 0 pfbdaji ošilovriega sredstva; razen zemljišč, pismeno obvestiti o nameravani prodaji sredStVa vse TOZD v delovni organizaciji. Ti nibrajo v roku 10 dni javiti, če so interesenti za prevzem Osnovnega sredstva, ki je, namenjeno za prodajo.
če se nobena tozd v roku ne javi kot
interesent, se prodaja izvrši po veljavnih
predpisih interesentom izven delovne organizacije.
Prodajno četiO Osnovnih sredstev določi komisija delavskega sveta TOZD.
36; člen
Prodajo zemljišč in praviloma tudi stavb opravi oddelek za zemljišča. Prodajo Ostalih Osnovnih Sredstev pa TOZD.
Stroški prodaje bremenijo TOZD — prodajalca, če jih je več> si Stroške razdelijo med seboj soražinerno doseženemu izkupičku od prodanih sredstev.
37.	člen
Osnovno sredstvo oziroma sredstvo skupne porabe, ki ga ni mogoče prodati, se lahko izloči iž uporabe in še proda kot odpadni material ali pa se fizično uniči.
O izločitvi iz uporabe odloča delavski svet TOZD. Posebrta komisija TOŽD v zapisniku ugotovi, kaj je bilo narejeno z osnovnim sredstvom.
Ta zapisnik je temelj niča za knjiženje osnovnega sredstva iz knjigovodske evidence.
38.	člen
O najemanju in dajanju osnovnih sredstev in stedstev skupne porabe v zakup odloča samoupravni organ TOZD. Istočasno odloči tudi o pogojih zakupa (čas trajanja zakupa, višina odškodnine oziroma najemnine in druge medsebojne odnose).
39.	člen
Po en izvod vsakega naročila ali pogodbe o nabavi, prodaji ali zakupu osnovnega sredstva, si-edstva skuphe porabe ali zemljišča je pooblaščena oseba dolžna po podpisu pogodbe dostaviti interni banki.
Zapisnik 0 uničenju osnovnega sredstva oziroma sredstva skupne porabe pa se dostavi oddelku za osnovna sredstva.
X. POSTOPEK ŽA OBLIKOVANJE INVESTICIJSKIH ODLOČITEV IN IZVEDBA INVESTICIJ
40. člen
AKTIVNOST	NOSILCI AKTIVNOSTI
A. Pobuda za inVfcštiČijČ	kdorkoli
B; Ocena pobude in odločitev o pripravljalnih delili,	kolegij TOZD glavm direktor
C. Oblikovanje in vffedrtbtenje investicijske zamisli 1; Analiza tržišča in prodajnih možnosti proizvodov in liove naložbe • , i. Analiza surovinske baze in nabaVnili stroškov suroVine 3. Oblikovanje prodajne ponudbe 4; Tehnična in tehnološka zasnova 5.	Določitev proizvodnih kapacitet 6.	Ocena investicijskih stroškov 7.	Ocena rentabilnosti investicije 8.	Konstrukcija financiranja	službe in strokovni delavci komercialisti komercialisti komercialisti 10, tehnologi Io, tehnologi Io, ROO, tehnologi EOo, službe TOZD Ib
D. Načelna odločitev o naložbi	delavski svet TOZD delavsik svet DO
E. Izdelava ekonomsko tehnične	
dokumentacije	tehnologi, SVD DO
1. Tehnološki projekt	Io, TOZD
2. Določitev mikrolokacije ih zagotovitev	
zemljišča	Io, TOZD
3. Projektni program in zbiranje ponudb	
za izdelavo gradbenega projekta	Io, TOZD
4. Idejni projekt	EOo
5. Investicijski program	delavski svet TOZD
6.	Dokončna odločitev o investiciji 7.	Glavni projekt — naročilo	delavski svet DO
	Io, TOZD
F. Poslovna priprava izvedbe	
1. Pridobitev gradbenega zemljišča	Io, Zo, TOZD
2. Lokacijsko dovoljenje	Io, TOZD
3. Gradbeno dovoljenje	Io, TOZD
4. Izbira izvajalca oziroma dobavitelja	Io, TOZD, ¡gradbeni
opreme	odbor
5. Sklenitev pogodbe z izvajalcem	nosilec investicije
6. Prijava del SDK	fig
7. Prijava Gospodarski zbornici	EOo
8. Prijava Zavodu za statistiko	EOo
9. Obvestilo organu za ljudsko obrambo za objekte, M se morajo pri graditvi prilagojevati potrebam ljudske obrani-	
be	EOo
10. Prijava Kmetijski razvojni skupnosti	
za kmetijske objekte	EOo
11. . Prijava pristojnemu inšpektoratu dela	Io
G. Izvedba investicijskih del	
1. Nadzor investicijskih del :	Io 1
2. Pregled obračunov	Io
3. Tehnični pregled	Io, TOZD
4. Kalavdacija objekta	Io, Ib
5. Prenos objekta v amortizacijo	TOZD
H. Priprava objekta za obratovanje	
1. Organizacijski načrt .	EOo, ERO, FRS
2. Zagotovitev in priprava kadrov	KaO
3. Organizacijsko ekonomska priprava	EOo, ERo, KaO, sekretariat
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Vse investicijske naložbe se izvajajo po tem pravilniku na podlagi sklepov pristojnih organov upravljanja.
Pogodbe in druge listine, s katerimi nastajajo finančne obveznosti v zvezi z izvajanjem investicijskih naložb v TOZD, podpisuje poleg direktorja tudi računovodja.
Pogodbe in druge listine po 17. členu tega pravilnika, s katerimi nastajajo finančne obveznosti, sopodpisuje direktor FRS.
42.	člen
Ta pravilnik je skupen samoupravni splošni akt vseh TOZD v delovni organizaciji.
Samoupravni predpisi —, stran 20
Sprejmejo ga po predhodni javni razpravi delavski sveti TOZD.
Potrdi ga delavski svet delovne organizacije, ko s sklepom ugotovi, da so ga vse TOZD sprejele v enakem besedilu.
43.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati »Navodilo o urejanju, financiranju, načrtovanju in izvajanju investicij« z dne 26. 5. 1973.
44.	člen
Pravilnik o financiranju in izvajanju investicijske dejavnosti stopi v veljavo 8 dni po objavi.
Žalec, dne 10. 5. 1977
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Jože četina, dipl. ing. agr.
4.3.4.5.	Embaliran je vnetljivih tekočin
107.	člen
Vnetljive tekočine je dovoljeno embalirati aama v dobro, zaprte posode:
- — do 251 v posodah iz nezlomljivega in nepropustnega iriateriala,
-do 2001 v sodih iz jeklene pločevine.
108.	člen r
V	stanovanjih in poslovnih stavbah smemo imeti do 501 gospodinjskega olja v .posebnih zračenih prostorih;' varnih proti ognju in izteku olja v kanalizacijo. V prostoru, kjer hranimo olje (50—200 1), morajo biti vrata odporna proti ognju vsaj 2 uri. Tla morajo biti nepropustna in negorljiva, brez odprtin za javno kanalizacijo ali! odprtin v dimnikih. Prag mora biti tako visok ali posebno korito oziroma ponev > v skladišču tako velika, da sprej me celokupno gorivo s + 10 % večjo prostornino.
V	tem proštom ne sme biti lahko vnetljivih, eksplozivnih 'irr .drugih nevarnih snovi.
109.	člen
V	urejenih kletnih prostorih v‘največ štiristano van j siri hiši, Stoječi na samem, je. lahko do 5001 gospodinjskega olja.
V	skladiščih izven . stanovanjskih, hiš oziroma poslovnih prostorov smemo hraniti v ločenih prostorih do 10001 olja, in-sicer, v sodih ali v cisterni.
Večje količine je lahko uskladiščiti v vkopanih cisternah, oddaljenih Vsaj 5 m od drugih stavb.
110.	člen
'Oprema cistern do. 10001:
—	priključek za polnitev in praznitev z ustreznim, zapiranjem,'
iy— pddušna cev mora biti špeljana zunaj poslopja, najmanj 2,5 m nad cisterno. Na cevi zavarovan oddušek s kovinsko mrežico.
11-1. člen
Vnetljive tekočine pretakamo s prostim padom ali s črpalko. Pri pretakanju morajo imeti, odprtino, da še ne. povzroča nadtlak ali podtlak. Poskrbljeno mora biti za odduševapje in odvajanje plinov, vzdrže-r vanje cevovodov in varovati pred nekontroliranim iztekanjem vnetljive tekočine. Dostop k uskladiščenim posodam ' je dovoljen le zaposlenim. Vnetljive tekočine Sme pretakati iz posod le priučena oseba. ;.
112,	člen ■
Polnjenje motornih vozil z gorivom na črpalkah.
Med polnjenjem tanka za gorivo na motornem vozilu z gorivom mora biti:
—	motor izključen, vozilo zavrto, : druga vozila morajo biti oddaljena
od odprtine, tanka, ki se- polni, najmanj 1 meter,
—	polito gorivo je treba po polnjenju obrisati. Sredstva za čiščenje pa odlagati v hermetično zaprte negorljive posode.
113.	člen
Pri pretakanju goriva iz avtomobilske cisterne v cisterno mora biti > na razpolago prevozni., gasilni, aparat z vsaj 50 kg prahu ali pa 6 aparatov po vsaj 9 kg prahu, s katerimi favna jo vša j 3 osebe. V posebnih zabojih'mora biti pripravljen tudi pesek in lopate. Med pretakanjem goriva motornih vozil ne ¿mémo polniti z gorivom. -
Opremo za1 požarno varstvo je potrebno dnévno pregledovati.
-4.3,4.6. Lakirnice	; V ^
114.	člen
Lakirnice morajo.biti ločene od sosednjih prostorov, tako. da so zavarovane pred ognjem. Imeti morajo, dva izhoda z odpiranjem navzven, označena proti ognju odporna vrata. Električna instalacija in svetila morajo odgovarjati izvedbi' po pravilniku o električnih napravah, ogroženih od eksplozivnih zmesi (Ur. list, SFRJ 18/64). Stene in tla morajo biti izdelane tako, da je vsebino lahko odstranjevati. Prometne ' poti niofajo' biti široke najmanj 1,20 m. Za vSa-ho lakirno mesto náj bo najmanj 30 m3' zračnega 'prostora,,ali umetno prezračevanje z zadostno izmenjavo zraka. V.prostoru se ne smejo nabirati eksplozivne mešanice vnetljivih hlapov topil in zraka, V od-■ sesalne vode sme priti čim manj usedlin
laka'	115. člen
Zaradi odvajanja statične elektrike moramo ožemi j iti vse'kovinske dele y kabini,' odsesovalne vode, rotirajoče dele kot tudi .večje' .kovinske . obdelovance (nad 1 mž), Strelovod mora biti povezan z odsesalnim vodom. Elektromotorji ne smejo biti vgrav-jèrii v pdsesovalmh napravah ali lakirnici in morajo biti zaščiteni pred eksplozijo. Krila ventilatorjev se ne ¿mejo brusiti ob okrov.	ne. člen
Laki in topila smejo biti.samo v zaprtih in negorljivih posodah. Mešanje, se-: slavij an j e in razredčevanje lakov lahko opravimo le v posebnem prostoru za pripravo lakov, če lakirnica nima odsesoval-nih naprav. Med posameznimi, vrstami brizganja Z različnimi laki, je treba lakirnico temeljito očistiti.
. 117, člen
Lakirnice ogrevaiho samo z grelci na vročo-vodo ali paro:. Med brizganjem mora biti prezračevalna naprava vključena, za razprševanje barve ne smemo uporabljati kisika áli gorljivih plinov.
118. člen
Čiščenje lakirnice mora biti redno. Čistimo predvsem dele kabine, kjer se naseda lak, odsesovalne naprave, svetilna telesa in občasno čiščenje okolice' izstopnih odprtin odsesóvanja. Usedline odstranjuje-mo s pripravami iz lesa; medenine, ali berilij eve bronce.
Samoupravni predpisi — stran 21
119.	člen
Prodno karkoli delamo na popravilu kabine z ogiijem (varen j e) mor amo iZ lakirnice odstraniti . vse lake in topila, oziroma vse vnetljive snovi, lakirnico in opremo pa tako temeljito očistimo) 'da rti možriosti nastanka požara in da je kabina dobro prezračena: Električne naprave popravljamo le* če j e. tok izklopljen; Po končanem rednem delu mora odgovorna oseba lakirnico pregledati, da ne obstaja nevarnost požara ali eksplozije in da''je tok izklopljen, razen za varnostne naprave in zasilno razsvetljavo.
120.	člen
Vklop in izklop prezračevalnih naprav mora biti- dosegljiv,Iz delovnega mesta oziroma na' takem7 mestu, ki je dostopno Ob
požaru. Prazne posode moramo po uporabi takoj odstraniti iz'lakirnice, prav' tako ne. smemo nositi onesnaženih oblek ali jih puščati v lakirnici.
121.	člen
Na delu v lakirnici smejo biti zaposleni le delavci ¿ Stari nad 18 let ih poučeni, o varnostnih, predpisih,;; strokovnem. upravljanju; nevarnosti ža. zdravje ih požaru, izvajanje v delo mora trajati vsaj -1 mesec.
122.	člen
..Kadar poteka,.tehnološki, poštopekis po-taplanjem, morajo biti kadi za barvo iz negorljivega materiala ih opremljeni s tesno zapirajočimi še ¡pokrovi s samodejnim zapiranjem. Priporoča se namestiti avtomatično gasilno napravo.
Sušilne peči smemo uporabljati samb če so v. eksplozijsko varni izvedbi.
,. 123, člen
Posebni varnostni ukrepi:
—	stroji rte'sme j o biti bliže lakirnici kot 5 m,
ys&l uporaba avtogenskega aparata, odprtega7 ognja ali aparatov, ki povzročajo iskrenje, je; prepovedana v razdalji bližji kot 10,5 m od lakirnice,
7 .— uporabljati samo električna orodja; ki šo proti eksplpzijsko varovana, .. ;
—	menjati žarnice le, če so vodi brez napetosti,
pri delu uporabljati dihalne varnostne priprave,	,	7 ;
—	imeti pripravljene gasilne aparate in gasilne ponjave*za, goreče obleke,
čistilno volno in krpe spravljamo v zaprte- in negorljive posode, katere vsak dan po končanem delu spraznimo. Med delom kontroliramo, temperaturo v posodi (nevarnost samovžiga).
Krpe sežigamo daleč od objektov.
124, člen
Izstopne odprtine odsesovalnih naprav morajo biti od dimnikov oddaljene najmanj 2 m. Odsesovalne naprave morajo znižati tlak v lakirnicah in tako preprečiti nevar-
Samoupravni predpisi — stran 22
nemu zraku dostop v sosednje' prostore. Če se prekorači meja škodljivih Snovi' V zraku (po JUS), morajo biti poleg rednih prezračevalnih naprav še posebno avtomatske prezračevalne naprave z avtomatskim vklopom. :
5.	POSEBNA PREVENTIVNA DOLOČILA
5.1.	Ukrepi in normativi za varstvo pred požarom v kmetijstvu
125.,	člen
Organizacija združenega dela je po zakonu o varstvu prr delu (5. in 8. člen Zakona o varstvu pri delu, Ur. 1. SRS 32/74) dolžna, da že pri uvozu delovnih sredstev, namenjenih v produkcijske procese,- ki'zahtevaj o svojstvene, tehnološke procese, uvozijo z opremo tudi .tehnološke postopke, V katere so vključeni tudi varsiveili ukrepi za delo in protipožarno varnost.
V	kolikor pri uvozu delovnih sredstev in oprehie ni v skladu Z določilom prejšnjega odstavka, je' dolžnost tehnoloških služb, katerih delokrog zajema tudi to področje, da le-te .izdelajo podrobna navodila za delovni postopek, spravilo iri skladiščenje. Pri tem7 morajo upoštevati delovna sredstva, delovne normative, metode in' sistem ter organizacijo dela, zlasti z vidika Odgovornosti posameznih delavcev za, posamezno operacijo ali obseg tehnološkega postopka. ,
126.	člen
Gospodarski objekti 5namenjeni vzreji-živine, morajo biti zgrajeni po požarno-varnih - gradbenih predpisih.. Vsak . objekt za tovrstni objekt mora biti predhodno pregledan od pristojnega zavoda za požar-nb varnost; ki strokovno ugotovi požarno-; varnostne preventivne mere,"in' potrdi projekt za objekt kot požarnovaren oziroma daje, hahj šfejšvbjepripbmbe'. ‘.
127,	člen .
Pri projektiranju in adaptaciji objektov je stremeti, da so- posamezni deli objekta zavarovani proti , hitremu .širjenju predvsem s protipožarnimi preprekami kot so: požarni zid, požarna zavesa, izolacija le-,: šenih; konstrukcij za zadrževanje ognja ali pasovi negorljivi}! strešnih konstrukcij.
128; člen
Seriiki -ali drugi objekti z nad 1000 m3 lahko gorljivega materiala morajo biti oddaljeni najmanj 25 m od objektov za vzrejo živine. Objekti morajo biti označeni z opozorilnimi napisi o prepovedi kajenja in upotabe odprtega ognja na vidnih mestih.'
129. člen
V	gospodarskih objektih z več kot 5 privezanimi glavami .živine, smemo le-to privezovati v kombinaciji z baterijskimi (varnostnimi) navezami.
Naveze.morajo biti urejene tako, da je poleg Odpenjanja :z .navezami možno tudi posamezno odpenj arije živine.
Baterijske (varnostne) naveze, morajo biti tako izvedene in. zavarovane, da je poleg vzvoda za odpenjanje žjvijip brezhibna varovalka, kar oboje omogoča neposredno in hitro odpenjanje živiiie. Vzvpd za odpepjanje navez .mpra biti nameščen na navezah in pobarvan z oranžno barvo. V posebnih primerih Pa je lahko nameščen v neposredni bližini (zid, itd.).
y takem primeru,je uporaba,teh vzvodov dovoljena samo ‘v primeru požara ali elementarne nezgode.
Tako nameščen vzvod mora biti vidno označen s podnapisom’»Uporaba samo v primeru požara« iii vzvod zaplombiran.
Vzvod 'za baterijsko odpenjanje živine mora biti ločen' od stojišč živine in v neposredni bližini'vrat-
131. č}en
Prostore nad hlevi smemo uporabljati za skladiščenje lahko gorljivega materiala, če stropi niso grajeni po zato določenih predpisih.	132. člen
Če je gospodarsko poslopje z živino — hlev predeljen z boksi, v katerih se živina prosto giblje, mora biti vsak boks z do 10 glav goveje živine; ali 30 repi drobnice opremljen z vsaj enimi vrati.
133.	člen
Vrata na stavbah, hlevih ali boksih morajo biti zgrajena tako,, da jih 16 možno neodvisno, odpirati na obeh.straneh.,vrat. Krila vrat se morajo odpirati navzven, če niso izdelana kot smpena vrata.
134.	člen
Pri popravilih ali delih na jamah za gnojevko, hlevski gnoj,, bazenih za vrenje, .kisgnje ,ah .okrog'.,cistern, ga gorivp, je strogo prepovedano varjenje, uporaba odprtega, ognj a .ali svetilk,' zodprtin), plamen nom, ,uppraha iskrečega sp. orodja in .prepovedano kajenje, -...v,,
135.	člen •
Električna ograja električnega pastirja mpra imeti svoje,.i.ozemljilo s presekom najirgrnj, .grnmf,. bakrene,, ali, popjnkupp žice. Električna ograja ne sme bitr .nameščena blizu lahko vnetljivega materiala (seno, slama, itd.).1 če stoji pulzator v zgradbi ip ima zgradba strelovodpo instalacijo, j e lahko- vpdnik za, ozemljirteg. naprave ¡(paštirja) spojen z ozejnljilom stre-lovodne instalacije,
136.	člen ' ' ' '
Kombajni, traktorji, buldožerji ih drugi samohodni • stroji, za dela ha njivah, gozdovih in poljih,, moraja poleg aparatov za gašenje s prahom imeti, tudi lopato za gašenje.požara z zemljo.
137.	člen'1:
Vsi strojj, kajeri delajo ob zelo. sušnem vremenu; predvsem pri žetvi na žitnih poljih in delu v gozdovih, morajo uporabljati iskrolove na izpušnih ceveh.
Samohodne motorne stroje, traktorje in avtomobile je potrebno vedno garaži-rati tako, da so ti stroji obrnjeni proti izhodu s kontaktnimi ključi v štartnih ključavnicah.
139.	člen
Spravilo in dosuševanje sena v stolpnih silosih-
V	zvezi požarno varnostnih ukrepov -za senene stolpne silose Schwarting, je ravnati v smislu 125..člena. .Pri tem mora tehnolog poleg n.avedenga upoštevati normativ za dopustno vlažnost krme, ki, se skladišči v SČhwarting.
140.	člen
Pri kontroli vlažnosti morajo biti dobljeni podatki evidentirani in se morajo hraniti 12 mesecev. Seno je skladiščiti le v, tehnološki dopustnosti, upoštevajoč tudi druge parametre, ki kvalitativno vplivajo na načig, .trajanje' ip postopek dosuševa-nj a Ustrežen vlagomer določi tehnološka služba. Preprečevanje Samovžiga sena v Schviartingu. je v sprotni in .vsakokratni špremlj avi, iti kontroli vlažnosti spravlj a-nja sena.
' 141. člen
V	silosih Schwarting morajo biti montirani kombirirgni javljilei, požara in za stalen nadzor je treba uporabiti trenutne sonde in uvesti čuvajsko službp.
!! 142. člen
Naprave za dosuševanje sena (ogreval-ci) smemo uporabljati le, kadar so vsi de-Iavpi seznanjeni s tehnologija in nahodili izdanimi s strupi proizvajalca naprave. Pri tem morajo bijti upojštevapi vsi predpisani požarnovarnostni .ukrepi.,Na napravah za dosuševanje'šena morajo biti nameščene varoyalne mreže, tako da ne morejo lahko vnetljive rgpovi.,^kozi,. zgaena čistilec,
143. člen
Ogrevalce in naprave za sušenje hmelja (Wplf, pekalo, klimatorji) moramo redno pregledovati, da skozi zaščitne mreže ne prihajajo hmeljske kobule, lističi in drugp, v doseg ognja oziroma vročega zračnega toka in pr j tem, povzročajo vžiganje sušeče tvaping- ..
144; člen...
Skladišča zaščitnih sredstev za varstvo rastlin morajo biti ločena in opremljena za ventilacijo. Električna napeljava..mora biti izvedena po ..predpisih, za eksplozivne prostore. Stikala smejo biti nameščena zunaj skladišč. Ventilatorji morajo biti S izvedbe in zamreženi. Na vratih mora biti napis: »POZOR STRUPI« »NEVARNOST EKSPLOZIJE« in »GASITI SAMO S KEMIČNIM PRAHOM«. Skladišče mora biti opremljeno z zadostnim številom gasilnih aparatov.
Samoupravni predpisi — stran 23
145: člett
Za; požarnovarnostno preventivo pri; sušenj u* in uskladiščenj u hmelj a v sušilnicah -. ali skladiščih, moramo' zlasti: H
'1. V vsaki sušilni etaži ob vstopni strani namestiti po dva gasilna aparata S ali PH.
Ge V sušilnici ali skladišču' ni napeljanega vodovodnega hidrantnega omrežja, mora 'biti v -vsaki etaži nameščen še vsaj . 200-1 ¡trski sod z vodo in vedrom;
2.	v vseh etažah sušilnice ali. skladišča
prepovedati kajenje ali uporabo ognja ali svetil;	i	'
3.	pred pričetkom obratovanja — sušenja pregledati in očistiti vsa kurišča ter 'Ventilatorje, in ’avtomatične regulacijske naprave ogrevalcev. Ogrevalei morajo biti ožemijerii';' ''
4.	delavcem pri sušenju in kurjenju peči : prepovedati uživanj e: - alkoholnih ■ pijač;
5.	skrbeti, da pri Uskladiščenj u hmelja ostanejo prehodi,' dostopi do sošiednjih skladiščnih prostorov, prehodi zlasti pa do-.stopi/ od zidnih ..hidrantov,, gasilnih sredstev, električnih razdelilnikov in stikal prosti, ter da so ti dostopi standardno obeleženi;
6.	skrbeti, da hmelj ne skladiščimo neposredno ob dimniku, posebno pa ne ob
. dimniških vraticab;.
7- skrbeti, da se v skladiščih skladišči hmelj, '■ tako da je ■ v'; manjših skladiščih ■prost ,prehod po. sredini, a v večjih skla-. diščih pa še prost prehod ob stenah skladišča ter: .
-- da še pred pričetkom sušenja hmelja: vsi delavci poučijo o, nevarnosti -požara,' o dolžnosti upoštevanja preventivnih ukrepov'"in naučijo pravilno ravnati z gasilnimi sredstvi; g?.1 '	. i,
—	da vsakega delavca takoj odstranimo z , dela, Če ne upošteva .preventivnih navo-dil;
. ’. — da na vidnih mestih namestimo po-' trebna preventivna navodila, opozorila ali prepovedi;
—	da premog uskladiščimo vsaj 2 m od peči;
—	da pepel sproti odvažamo iž kurišč na pred požarom varen prostor ter .
—	da vse omarice z varovalkami opremimo z. dovolj .veliko zalogo rezervnih in ustreznih varovalk. Krpanj e .’ varovalk j e prepovedano;
' — da po končanem sušenju izklopijo 1 električni tok v skladiščih hmelja, i.
5 2. VARSTVO GOZDOV PRED POŽAROM
5.2.1.	Splošni ukrepi za varstvo gozdov 146. člen
Pravilnik o varstvu gozdov pred požari je sestavljen na podlagi Zakona o varstvu
Samoupravni predpisi — stran 24
gozdov pred požari (Ur. 1. SRS 2/76), 17. člen Zakona o gozdovih (Ur. 1. SRS, 16/74), 48, člen Pravilnika 'o varstvu gozdov in gozdnih Zemljišč pred požarom (Ur 1. SRS ,33/66) in uredbo o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih (Ur. 1. SRS 8/75 člen 11).
147. Člen
Organizacijska enota gospodari z družbenimi gozdovi na področju občin Žalec, Celje in Šmarje.
Organizacijska enota izdela protipožarni načrt, ki je priloga tega' pravilnika. V načrtu predvideva varovanje gozdov in ukrepe, ki zahtevajo izvajanje preventivnih in reprešiynih’ ukrepov za varstvo pred požari.
Požarno posebno ogroženih gozdnih predelov organizacijska enota nima.
- 148. člen
Protipožarni načrt mora vsebovati:
. — površino,
HB. dostopnost-. (dovpzne: ceste),-'y—rr'. vodne' vire, ..
' podatke o drevesnih vrstah,
■:' ukrepe za opazovanje in obveščanje,
—	podatke o opremi.-'ih vozilih, ;s katerimi razpolaga organizacijska enota,
• - podatke o zadolžitvah in zbirališčih . ljudi in opreme, .
—	Sredstva in ukrepe za hitro gašenje' ožiroma preprečevanje 'širjenja požara,
—■ mesto- komandnega štaba v primeru gašenja,
—	občinske karte kot sestavni del.
149; člen
. Na podlagi' protipožarnih načrtov morajo biti delavci organizacijske enote seznanjeni z zadolžitvami do 1. marca v tekočem letu in morajo v primeru požara ukrepati v skladu z\osebno- zadolžitvijo: Protipožarne načrte mora organizacijska enota vsako leto dopolniti.
150.	člen
Vodja protipožarne zaščite, je vodja organizacijske enote. Naslovi. in telefonske Številke so sestavni del 'protipožarnega načrta, ki se letno dopolnjuje.- v
151.	člen
Sestavni del protipožarnega načrta so opozorilne table z navedbo lokacije. Opozorilne; table morajo;.biti nameščene'.ha vseh dostopih v požarno ogrožene gozdove in se morajo redno obnavljati. ■
152.	Člen
Orodje; ki je predvideno V protipožarnih načrtih, mora biti vedno brezhibno, kompletirano in kot je določeno v načrtih na določenih mestih. Orodje se ne sme uporabljati v druge namene.
5.2.2.	Posebni ukrepi in normativi za varstvo gozdov
153.	člen
Prepovedano je netenju ognja na prostem, v gozdovih, gozdnih plantažah ali v
njihovi ^ližini. Za netenje ognja zunaj zavarovanih ognjišč se šteje netenje ognja zunaj delavnic, koč in barak, nadalje kur-: jenje v kladah', ■votlih deblih, štorih ter Uporaba gorilnikov iia trda, tekoča in plinasta goriva zunaj' zaprtih prostorov' v* navedenem območju. Za bližino'ognja ,še šteje razdalja 50 m do rpba gozda,
154; člen
Osebe, ki smejo netiti ogenj na prostem, so: gozdni delavci, vozniki gozdnih ■ sortimentov in drugi Zaposleni v gozdu-.; Sežiganje lubja, vejevja,, sečnih odpadkov, grmovja, dračja, plevela in požiganje na planinskih pašnikih je dovoljeno /zgoraj navedenim osebam samo pod vodstvom' strokovnega -delavca, - ki je zadolžen upoštevati vse ukrepe za preprečitev gozdnega požara O požiganju mora vnaprej obvestiti postajo milice ali naj bližjo gasilsko enoto.
155.	člen
Prepovedano , j e netiti ogenj ob močnem vetru, hudi suši, v mladih gozdovih in gozdnih nasadih.
Prepovedano je; sežigati ledine in travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči koristno rastlinje na degradiranem zemljišču.
156.	člen
Organizacijska enota mora skrbeti, da so n j eni. delavci usposobljeni ih da skrbijo-za:
■ 7T postavitev napisov z opozorili o prepovedi kajenja hli uporabo , odprtega ognja v gozdovih, ter odlaganju raznih odpadkov,
—	večkratne' nadzorstvene -obhode-- zadolženih delavcev organizacijske enote,. |
—	vzdrževanje presek v primerni. širini, :
—	pravočasno! ..in pogosto redčenje se-stoja iglavcev,
, ■ — gojitev mešanih iglavcev in listavcev: v gozdovih iglavcev pa ¡zasajanj e primernih pasov listavcev,
—	redno čiščenje suhih vej, sečnine, suhega drevja in drugega vnetljivega ali odpadnega materiala zlasti v gozdovih iglavcev.
157.	člen
Strokovni nadzor na terenu opravljajo zaposleni delavci v organizacijski enoti v tesni povezavi z gozdarskimi delavci gozdarskih obratov GG Celje./
158.	člen
. V. primeru gozdnega požara morajo gozdni delavci in lovsko osebje poklicati h gašenju požata vse za gašenje sposobne ljudi. Vsakdo mora o nastanku gozdnega požara, ki ga sam ne more pogasiti, obvestiti postajo milice, gasilsko enoto, organizacijsko enoto Gozdarstvo v Polzeli, enoto GG Celje ali organizacijske enote TOZD Hmezad.
159.	člen
Gašenje požara vodi poveljnik gasilske -enote ob sodelovanju gozdarskega strokovnjaka.
Nizki požar_--7-suhljad, listje, mah, tra-‘ va,gasimo z udarjanjem,- (metle, lopate, | veje) ali z zemljo ali peskom. V primeru,'
. da se -.ogenj naglo širi, je potrebno' v .smeri. -vetra očistiti pas 5—10 ih in prekopati zem-Ijo.
5.2.2.1.	Debelni ali vršni požar
Posekati na primerni razdalji po potre-bi do ca 50 m širok -pas drevja. O tem mora odločiti goždarški strokovnjak. Drevje podirati v smeri požara, ga oklestiti in ve- -je takoj odstraniti;.. Morebitna goreča deblaj je žašuti S prstjo.
5.2.2.2.	Podtalni požar,
Ge gori pod površino (šota, humus, korenine) je treba izkopati primerno širok in globok jarek in v njem posekati vse kore-nine. Gorenje pod površino, je' treba! zadušiti s teptanjem, polivanjem in nasipava-njem žemlje- Po potrebi, je treba odkriti tla in odstraniti gorljive snovi.
160.	člen
Ko jo požar omejen ali pogašen, vodja gašenja določi 'gasilsko enoto, sestavljeno iz delavcev organizacijske enote. Straža mora nadzirati, pogorišče ter bližnjo okolico, ki je ogrožena. V primeru ponovnega izbruha ognja -večjega obsega, straža takoj obvesti 'gasilce, 'vod j o gašenja ali postajo milice. - :
161..	člen
Gozdarski strokovnjak' za sodelovanje pri. gašenju gozdnega požara je tov, Tit-' nik Andrej, vodja organizacijsko enote Gozdarstvo s. sedežem v Polzeli, telefon 720-035 in Marovt; -Zvone, vodja II GOZD, organizacijska enota Gozdarstvo Polzela, ■telefon 720-035.
Stanovanje ¡-Tratnik Andrej, Polzela 74, Marovt Zvone, Polzela 108a.
V ,primeru požara .mora v pravilniku zadolženi delavec na kraju požara sodelovati pri organizaciji gašenja. .
" 162. člen -
■ Organizacijska .enota mora voditi evi-denco .o požarih'. V1 ta namen vodi požarno knjigo, po posameznih, občinah. V požarno knjigd vpisuje datum in kraj požara, oddelek, površino požara in nastalo škodo. Poročila o gozdnih požarih je ob koncu leta dostaviti-področnim občinam-
5.3. Ukrepi in normativi za varstvo pred požarom pri popravilih in vzdrževanji! objektov, strojev, naprav in priprav
.	163, Člen
. Vsi vpbjdJttl m prostori, ki so za požar nevarni ali povečano požarno nevarni itd,
ter povsod,‘kjer je podana potreba prepovedi kajenja, uporaba odprtega Ognja ali neiskrečega se orodja, prepovedan vstop nezaposlenim, mora biti takšna prepoved vidno oziiačena. ” :
164.	člen
Vsi dostopi do električnih postrojev, električnih odklopnih mest, plinskih, vodnih in drugih zapornih naprav, vhodov, izhodov in požarnih stopnic, ne smejo biti založeni. Prehodi morajo''biti vedno. prosti, gasilne naprav pravilno razmeščene, brezhibne in vedno dostopne4.'
165.	člen
Popravila na plinskih, električnih in drugih instalacijah smejo opravljati le strokovno usposobljeni delavci. Popravila električnih napeljav eksplozijsko varnih izvedb smejo opravljati le atestirani elektrikarji, kadar naprave nišo pod napetostjo.
166..	čleii
Lahko vnetljive tekočine (v lakirnicah; delavnicah), se smejo uporabljati samo v količinah do enodnevne uporabe. Po končanem delu se jih mora shraniti v zato določenih skladiščih. Delavci,' zaposleni, v požarno nevarnih prostorih, morajo biti strokovno usposobljeni za preprečevanje in gašenje požarov v teh. prostorih.
167.	člen
Mastne tekstilne odpadke smemti odlagati v pokrite negorljive posode in jih po končanem delu odstraniti iž delavnic. Poleg objektov ni dovoljeno odlagati vnetljivega materiala. -
t Električnih ogrevalnih naprav z odprtimi žarilnimi: telesi ■ he smemo? uporabljati.
Vse prostore je potrebno redno in temeljito čistiti po končanem delu, po potrebi pa tudi med delom.
168.	' člen . i i1
V vseh prostorih — obratih motajo biti razobešena navodila, izhajajoča iz tega pravilnika in požarnimi ukrepi, ki so značilni za posarnezrife‘ploštbre.
166.	člen
Ventili plinskih 'in 'tekočinskih itištala-cij morajo biti vidno označeni mi vedno dostopni in tako prirejeni, da je v hipu mogoče prekiniti pretok plina ali vnetljive tekočine, i & ...... , .,
,170..člen..
Prepovedano je kajenje, kakor tudi vsak vstop z odprtim plamenom, gorečimi predmeti ali iskrečim še orodjem v* prostore; V' katerih1 J šd ' eksplozivne; lahko vnetljive srieVi ali vnetljivi predmeti, ki se obdelujejo ali hranijo (celulojd, seno, sla-
rila, les, itd.), v takih prostorih ni dovoljeno ljuriti ali svetiti ž odprtim plamenom ali žerjavico. Plinskih jeklenk ;je lahko le toliko' v delovnem prostoru, kolikor je potrebnih za' tekoče delo ih ni V nasprotju S predpisi. Rezervrie jeklenke še smejo hraniti le v ustreznih Skladiščih.
V vseh takšnih prostorih in pred njimi je potrebno na Vidnem mestu označiti prepoved kajehja in uporabo odprtega ognja.
? 171. člen j
1 Tomasovo' žlindro; apneni-dušik in ap-rierii Soliter, če le-ti Vsebujejo delce hega-šeriega. kalijevega, okšid^ (živo apnO), ni dovoljeno 'uskladiščiti poleg amonijevega nitrata'aii kalijeVe šoližafadi možnosti sa-riicrvziga. Prav' tako. rii dovoljeno "Skupaj Skladiščiti minij, železo v prahu zmešano z oljem, žveplo in različna brganska barvila.1
172.	člen
Hmelj, koruza v zrnju, vreče iz jute, če so nSlpaŠčerie z Oljem, terpentinom itd. obstaja neVarnost samovžiga, zato moramo pri uskladiščehju navedenih snovi upoštevati vse protipožarne ukrepe.
173.	člen
Prašni delci moke, škroba, riža, sladkorja, gume, žvOpla, mila in suhega mleka lahko tvorijo z'zrakom eksplozivno mešanico. Možnost eksplozije obstaja tudi pri 'gašenju gorečih naštetih tvarin.
■: 174. čleri
'Pravo, Serih, otavo; deteljo,: žito, stročnice, oljne sadeže, otrobe, mekine, Sadne kalčke in podobno, ne smemo skladiščiti vlažne in nakopičene v gomiiah, ker se razvijajo mikroorganizmi in množeče se celice sproščajo toploto. Zato še temperatura v gomili dvigne in lahko povzroči samovžig.
5.4. Požarna varnost v remontnih in servisnih delavnicah
175.	člen
■ Med popravilom vozila Oziroma delovnega stroja, traktorja in oskrbovanjem z gorivom in mazivom mora motor vozila mirovati.
176.	člen
Pri večjih popravilih, varjenju in barvanju vožil je potrebno vozila zavarovati pred požarom in eksplozijo. Zato je preprečiti iztek goriva iz rezervoarja, olje iz motorja ali elektrolit iž akumulatorske baterije.
' Pri popravilih, pti katerih'je potrebno varjenje na rezervoarju, cisterni ali drugi pdšddi za ptevbz Vnetljivih tekočin, je potrebno najprej posodo napolniti z vodo ali internim plinom (Cd2. in pod.), kovinsko telo pa predpisano Ozemljiti.
177.	člen
Pri pranju Vozil je dovoljeno odvajati nečisto'vodo v kanalizacijo šele, ko je nev-
tralizjrana in očiščena goriva in olja, če se uporabljajo za pranje delo v j raztopine bénpin^'ali petroleja, morajo imeti mesta, ki so določena za pranje, stalno ventilacijo, pri uporabi trikloretilena pa še posebno komoro z ventilacijo. Vsepovsod je pri pranju z vnetijiyimi tekočinami prepovedano kajenje im delo z odprtina ognjem. Delovno mesto, mora imeti aparat ža gašenje požara (S-9).
178.	člen
V . akumulatorskih delavnicah pziroma polnilnicah je prepovedano kaditi ali uporabljati odprti plamen. Vse gorljive predmete je sproti odstraniti in urediti v teh prpstorih prisilno ventilacijo. Odprtine ventilacije morajo biti Zamrežene in kovinski deli, premazani z brezkislinskimi barvami. Na vratih polnilnice mora biti napis: »Akumulatorski prostor j-M prepovedano kajenje in uporaba ognja.«
179.	člen
Akumulatorji na polnjenju in formiranju morajo biti trdno, spoj eni' s sponkami, tako da . ne mbrejp nastajati. električne iskre Za vézanjé akumulatorskih sponk sè ne sme uporabljati žica.
180.	člen
Pranje in razmaščanje z etaliziiranimi bencini je prepovedano. Dovoljena pa je uporaba neetaliziranih' bencinov, motornega petroleja, plinskega olja in špirita. Procès razmaščanja, pranja in čiščenja mora biti hermetiziran. V kolikor to ni mogoče izvesti, moramo:	•
—	Učinkovito Zračiti prostor, da- se prepreči koncentracija lahko vnetljivih hlapov, • ¡MIS
—1 uporabljeti zaščitna sredstva (rokavice, predpasnike, ustrezne maske), '
—	ne variti ali Uporabljati iskrečega orodja ha razdalji 10,5 m,
—	opozoriti delavce na nevarnost pred požarom in pripraviti gasilna sredstva,
‘v1 prostorih mora biti električna instalacija izvedena po tehniških predpisih za eksplozivne snovi (S-izvedba).
5.5.	Požarna varnost pri varjenju in rezanju kovin
181.	člen
Za preprečevanje netenja požara pri varjenju iri rezanju kovin'je osnova .protipožarne varnosti odstranitev vseh vnetljivih m eksplozivnih snovi pd mesta varjenja, oziroma mesta odprtega Ognja. Zato je pri varjenju in rezanju kovin obvezno odstraniti vse naštete snovi vsaj 11 m od mesta varjenja. Posebej velja to za bližino vnetljivih konstrukcij, lahko vnetljivih snovi, vsebino skladišč ž vnetljivimi snovmi itd.
če so tla vnetljiva, jih polijemo z vodo, pokrijemo s peskom, zavarujemo z ognjevarnimi pokrivali (azbestni, kovinski). Robovi morajo biti nepropustni, da ne
zaidejo pod nje nevarne iskre. Zakriti moramo odprtine v zidih, tleh, ustaviti transportne trakove in podobno, nevarna mesta zavarovati, z braniki (azbestne in kovinske plošče) in pregledati nasprotno stran zaradi preverjanja toplote ali žarče-nja.
183. člen
Varjenj e-kovinskih Sklopov, delov, pregrad, streh, ogrodja ali drugih kovinskih konstrukcij, ki se dotikajo ali so preblizu vnetljivih snovi, ni dovoljeno.
Pri varjenju v lahko vnetljivem okolju morajo biti pripravljena gasilna sredstva v zadostni količim in ustrezni izbiri.
Vodja varjenja ali varilec si mora pred pričetkom varjenja . v lahko vnetljivem okolju’ za yarjenje priskrbeti pismeno dovoljenje Od ustrezne. strokovne , službe.
Tisti, ki izda dovoljenje za'varjenje v nevarnem okolju, mora z dovoljenjem izdati tudi strokovna preventivna-navodila za varno varjenje ali avtogeno rezanje, oziroma osebno poskrbeti za prehodno preventivne protipožarne ukrepe.
,184. člen
V kolikor niso izpolnjeni predpisani varnostni pogoji, varilec ne sme delati ali variti y$e dotlej, dokler niso pogoji varstva pred požarom zanesljivo izpolnjeni (eksplozivne posode, prostori, bližina lahko vnetij iv jh srtovi, itd.) .' '
Tudi za uporabo odprtega ognja (bencinski spajalniki in podobno), se je podrediti zgoraj navedenim zahtevam.
, 185. člen
, Na delovnem mestu morajo . biti pripravljeni ustrezni gasilni aparati in po potrebi priključene cevi na zidni aii zemeljski hidrant, kadar obstaja večja požarna nevarnost pri varjenju ali rezanju kovin, ali tudi drugih delih.
186.	člen .
\ Električne varilne agregate je potrebno pazljivo priklapljati, paziti na namestitev kablov, da jih ne poškodujemo, ali da ne odlagamo držala na neizolirano podlago,
187.	člen
Kadar varimo posode ali rezervoarje lahko vnetljivih tekočin ali vnetljivih plinov, jih moramo napolniti z inertnim plinom (npr. COp ali vodo, da prepredimo eksplozijo ali vžig posode.
6.	REPRESIVNI UKREPI
188.	člen
Kdor opazi požar, ga je dolžan pr okušati pogasiti z vsemi za to razpoložlj. /imi sredstvi za gašeni e začetnih požarov. Vsi delavci, kateri se nahajajo v bližini požara, so dolžni priskočiti na pomoč pri gašenju požara.
Samoupravni predpisi — stran 27
; 189. .člen ;
Če delavci ugotovijo, da nastalega požara: sami ne bodo mogli pogasiti -ali nastanka kakršne druge škode preprečiti,, morajo takoj sprožiti alarm, istočasno pa poklicati najbližjp ' gašilško enoto, postajo milice in direktorja TOZD.
V takšnem primeru požara je'mogoče' naj hitrejšo pomoč pričakovati od naslednjih enot:
— od poklicne gasilske enote Zavoda za požarno,. reševalno in tehnično službo
Eliota je opremljena Za gašenja vseh vrst in velikosti požara, ter lahko intervenira
(nastopi): v ca........; minutah od znaka
alarma;
HBS od teritorialne gasilske enote .............
Enota je opremljena za gašenje vseh vrst in velikosti požara,. ter, lahko intervenira
(nastopi) v ca. ....... minutah od znaka
alarma;.
— od .teritorialne gasilske' enote
Enota je -opremljena za gašenje srednje razvitih — navadnih 'požarov in lahko nastopi v' ca. ...... minutah od znaka alar-
ma, Odvisno od prisotnosti njenih članov; — od industrijske gasilske enote .........
Enota je opremljena ža gašenje srednje razvitih '-h navadnih požarov in lahko nastopi v ca: ...minutah, od znaka alar-
ma, odvisno od prisotnosti'. n j eriih -članov;
Od industrijske' gasilske enote
Enota je opremljena za gašenje navadnih 'in kemičnih, srednje razvitih požarov. Nastopi lahko v ca. ....... minutah, odvisno
od prisotnosti njenih članov; . '
—	omenjene gasilske enoto so dosegljive po telefonu in v območju zvočnega dometa električne sirene.
190.	'člen
Če je dán znak za alarm o nàstàlëm požaru, so vsi delavci dolžni, da takoj zapu- ■ s ti j o 'svoja delOvna; mesta .'ali domove ih. takoj priskočij o na pomoč pri reševanjú ljudi in premoženja in odstranjevanju posledic požara.
191.	člen
Gasilska skupina ali trojka v énoti ob požaru takoj :
prične organizirano gasiti požar,
;t-br prične z obrambo in resëyânjêm ljudi in premoženja v primeru, da Z razpoložljivimi sredstvi in močjo ne more požara lokalizirati, '
—	če še ni bilo alarma, takoj obvesti gasilce in postajo milice, à
(gasilskim, enotam nudi. vso pomoč;, •glede spoznavanja terenskih razmer.
192.	člen
Pri pričetnem gašenju požara vodi akcijo vod j d gasilske enote-ali trojke na de-; lovni enoti vse do prihoda prostovoljne gasilske oziroma poklicne gasilske čete.
193.	člen
Prizadete ljudi rešujejo, če je mogoče, le zato usposobljeni in opremljeni delavci.
V>	194. člen t ;: V> V
Za nemoteno in čim ’ hitrejšo izvedbo gasilne ih reševalne akcije, mora vodja akcije zlasti: ..	;■ ;	,
HBipritegniti h gašenju ali reševanju potrebno število delavcev; -
—	prepovedati dostop osebam, katere ne sodelujejo pri gašenju požara ali reševanju; V
—	ukazati evakuacijo oseb in premoženja iz, sosednih. Stavb, ki so ogrožene pred požarom;
—	zahtevati, da se popolnoma ali delno porušijo deli objektov, zaradi katerih bi se utegnil požar razširiti in to le S sodelovanjem tehničnega osebja;
zahtevati, da se izklopi električni tok, dovod pare ali plina, če to zahtevajo pogoji gašenja, reševanja ali za varnost reševalnih enot;
'• --- zahtevati pomoč še od ostalih gasilskih enot. •	■.
195.	člen
Pri gašenju požarov z vodo ali drugimi močečimi in kemičnimi sredstvi je skrbeti, da se po nepotrebnem ne dela škoda (nepotrebno .in nesmotrno polivanjejjvode).
196.	člen ,
Delavci, ki so določeni na delovnih enotah, da sodelujejo v gasilskih skupinah ali trojkah, so dolžni,- da na podlagi tega pravilnika in., določil drugih splošnih aktov v teh- eriotahbsodelujejo.
: Svoje naloge morajo opravljati resno in požrtvovalno ter poslušati odredbe svojih gasilskih vbdij.. ,
Zaradi usposabljanja za opravljanje svojih gasilskih nalog morajo obiskovati določene gasilske tečaje in se udeleževati vaj in. predavanj, ;. .
7.	PRILOGE: PREVENTIVNI UKREPI
197.	člen
7.1.	Situacijsko požarnovarnostni načrt je
; sestavni del tega pravilnika.
198.	člen
;. V Situacij ško požarnovarnostnem načrtu morajo biti- vrisana nahajališča oziroma situacija in to zlasti:
a)	gradbeni objekti (proizvodni in komunikacijski)
—	za proizvodnjo
' — za vzdrževanje .
—	za administracijo
—	za energetske vire
za skladišča '	, .
—	za pomožne službe
199.	člen
b)	inštalacije:
. — .za' prenos energije do potrošnih mest (elektrika, parni vod, topli vod, plinski vod),
,	,;m telekomunikacije (javljanje, ob-
veščanje, alarmiranje) in strelovodne naprave,
—	za ogrevanje in klima napravo,
—	za transport proizvodov in drugo,
c)	, notranje in zunanje namestitve naprav in priprav ter ostala delovna sredstva;
d)	prehodi in izhodi v stavbah in okolici;
e)	hahajališča z odvzemi vodnih gasilnih virov;	1
f)	razmestitev gasilnih sredstev in reševalne opreme (količinsko in specifično po potrebi gašenja).;
g)	predvideni obrambni napad posameznih gasilskih enot.
200,	člen
Situacijski požarno varnostni načrt mora biti vselej dostopen čuvajski službi, če
čuvaja ni, pa drugi odgovorni osebi. Izvod tega načrta se dostavi:
—	poklicni gasilski brigadi — četi,
—	področnemu prostovoljnemu gasilskemu društvu,
C — organu milice,
-- oddelku za notranje zadeve.pristojne občinske skupščine,
201.	člen
Oštevilčeni dvojniki vseh ključev, ki se hranijo v zapečateni omarici pri hišniku, portirnici oziroma vratarnici ali na drugem za to določenem mestu, se smejo uporabiti le v primeru požara. Po končanem gašenju jih je treba ponovno zapečatiti in izročiti na določeno mesto.
202.	člen
Nadzor za pravilno izvajanje požarnovarnostnih ukrepov opravlja za to določeni referat pri SSVD pri podjetju, To nalogo je konkretno določiti v opisu delovnega mesta za določeno delovno mesto.
Kontrolno službo preventivnih mer opravljajo tudi nočni čuvaji v smislu pravilnika o zavarovanju premoženja v TOZD.
7.2.	Legenda alarmnih signalov
1.	Nevarnost zračnega napada;
2.	Nevarnost napada z Jedrskimi, biološkimi ali kemičnimi sredstvi:
Zavijajoč zvoksirenstrajanjemeOsekund
'IAAAAAAAA#
Zavijajoč zvok siren s trajanjem 3 krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presledki
W Afl \J\f
3.	Požar (velja tudi v miru):
4.	Naravna nesreče:
Enakomeren zvoksiren v trajanju 3 krat po 20 sekund s 15 sekund trajajočimi presledki
Enakomeren zvok siren v trajanju 20 sekund, zavijajoč zvok s trajanjem 20 sekund in zaključni enakomeren zvok v trajanju 20 sekund brez presledkov
—lAAfu—«—
5.	Prenehanje vseh nevarnosti (v miru pre» izkus siren vsako soboto ob 12.00 uri): 8
Enakomeren zvok siren v trajanju 60 sekund
8.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
203.	člen
Določbe tega pravilnika veljajo tudi za imovino »Hmezada« locirano v drugih socialističnih republikah, vendar mora biti urejenost usklajena s predpisi zadevne socialistične republike.
204.	člen
Ta pravilnik s prilogama iz člena 147 in 197 postane veljaven 8 dni po tem, ko ga je sprejel delavski svet TOZD.
205.	člen
Za spremembe in dopolnitve tega pravilnika velja isti postopek kot ža njegovo sprejetje.
206.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati predpisi o požarni varnosti, ki
jih je predpisoval pravilnik o higiensko tehničnem varstvu, sprejet na zasedanju delavskega sveta podjetja dne 11. junija 1964.
V ..., .. .....:......, dne.........	1977
Direktor TOZD:
Predsednik
delavskega sveta TOZD:
Samoupravni predpisi — stran 29
PRILOGA: NAČRT POŽARNEGA VARSTVA GOZDOV
(po 147. členu pravilnika o varstvu pred požarom Hmezad Žalec)
a)	GOSPODARSKA ORGANIZACIJA Hmezad Žalec —: TOZD Kmetijstvo, DE
Gozdarstvo Polzela.
Sedež:* Polzela, telefon 720-035.
b)	POVRŠINA GOZDOV, S KATERIMI ORGANIZACIJA GOSPODARI:
Občina .	Površina
Žalec , :	' "	r 645 ha
Celje	251 ha
Šmarje	'■	1	259 ha
Skupaj:	1.155 ha
c)	požarno Ogroženih gozdov
NA PODROČJU ORGANIZACIJSKE ENOTE Ni.
d)	ORGANIZACIJSKA IN TEHNIČNA PRIPRAVLJENOST ■ DELOVNE ORGANIZACIJE ZA PROTIPOŽARNO VARNOST GOZDOV.'
a)	Strokovni vod ja protipožarne službe. Tratnik Andrej, upravnik DE Goždar-
Styq 'Polzela, tpiigjpn (si.)	'
Marovt’Zvone,1’'vodja’ PE Gozd Polzela, teldfon (sl.) 720-035.	\
b)	Čuvajska in opazovalna služba na terenu ter obveščanje' na: ■:
b/1 področju občine Celje.. 1 Tratnik Andrej,. Pplžela, tel. 720rp35. Marovt Zvone, Polzela tej. j2‘(jjp35. Ziipanek Maks, Sdcka — p. Strmeč. , Pušnik Tvan, Rsjzcjpl, p. Stpmgp « Opomba: Odgovorni delavec lahko v primeru potrebe dolpcl tudi ‘druge dulaveg b/2 področju občine Žalec:
Tratnik Andrej, Polzela 74.
Marovt Zvone, Polzela 10.8a,
Kolšek Franc, Preserje 17.
, b/3 področju občine Šmarje:
TOZD Kmetijstvo' ' Šmarje P§|tetirrji enotami: ’
ZE Šmarje: Nqyak ZjfgnkOj. Šmpfjp 98, tel. 820-063:,,
ZE'Rogaška Slatina: Grobin Franc, Ra-timska vas 24 — sušilnica.
PE Rogatec: Stojngek Fraiig, jEjpggfpG n. h.
... PE Skrbnik: Bokalič Prane, Pristava 26, tel. 82-8179,
ŽE Pristava:' Kamenšek Leonol{j, St. Nezbiše 47,' 824-16,0,
Amon Leon, Dobležice 12, b., p. Lesično.
ZE Imeno: Šalekar Franc, Imeno 3.
. ZE Kozje: Kramar Prane, Kozje 28.
ZE . Bistrica, ob. Sotli - Zuekb Drago, Črešnjevec 20, p. 63235 Bistrica ob Sotli.
PE Kostrivnica: But Franc, Kostrivnica p. 63241, Podplat.
PE Lemberg: Potisk Jože, Lemberg 24, tel. 824-160.'
Hmezad Žalec, TOZD Kmetijstvo — DE Gozdarstvo Polzela gospodari s 1155 ha gozdov, ki ležijo na področju občin Žalec
(645 ha), Cejje (2§ j ha) in Smarjp (269 ha). ysf navedeni gpzdpvi jzviyajp pij bivših kmeti j skin' gospódár štev,' kátere je dpdcji“ la v fiprayljanje bivša uprava z| gozdarstvo .Cpljp. Dej gozdov pa jp Hmezad in qjegpyi pravni predniki náküpii gri ¿aro’n-
itejjvŠtt	\GpzdpviJPv
manjše površine in ležijo’ na področji) np-Vgdcfjib 8j)pin: Yse gpz.dné P3F,Cf je lEjpjjieza— dá še prepletajo Š parcelami zasebnih 'kmpčkjji gpzdpv to it gpzdpyj, s toferithi, gospodari, Gozdno gospodarstvo CgjjeV ga-raiji tpgl^PmP^edf DP Gpsgpdarstvp hi v štanjn y / ^ svojimi delavci pj%§m-
žirati' opazovalne ih obVpšpgvajpg jjjužhe. Vsp tq jo narpkpyalo, dp srpo sp prgapiža-cijsko' povezali za preventjyhñ sjHŽb.O z gozdnim gospodarstvom Celj e, oziroma njenim TOZD na področju občin Celje, Žalec in Šmar j e.
c)	KOMANDNO MESTO
Komandno mesto je na kraju pozará in ga. določita skupno poveljnik gasilskp enote in odgovornh' oseba DE' Crozdarštvo Polzela-
' d) RAZPORED ZA GAŠENJE POŽAROV
j' DE Gozdarstvo ima dolejčene ltraje zbirališč delavcev za gašenj e požarov.
L Za področje občine Žalec je zbirališče na sedežu DE, to jé žaga Polzela.
Poleg tega še:.
gasilski dom Vransko: zbirališče za O^plico. Vranskega,
gasilski dom Braslovče: zbirališče za okolico Braslovč,	: i.* : ii"*
—	gasilski dom/Prekopa: zbirališče za okolico Prekope,
—	hlevi Založe: zbirališče-za" okolico Založ,
g^sijškj1 dpdi Pfpbfijd- gjjÉlliilp za
Okolico Prebolda,
—	gasilski: dom Polzela: zbirališče za okolico Polzele,
gasilski dom Gotovlje: zbirališče za okolico Gotovelj,
TOZD Sadjarstvo Kasaze-Mirosan: zbi-rpjišče zpvpjsojipo Libpj,
ppj; bfosinarju (hrižiščo -Vglpnjnr^D.bhr-na):zhiraligpe za okplipo Studgpca.
2- ža pófirppjn pgijn:
Vb gasilski dom StimSfi: zbil9JiŠ$S: *9 okolico Strmca.
Poleg tega še:
,J- gasilsjri dom ¥pinjh- .zbirališče za
pkpjicp Vojnika, *
^S-./gasilgki dpm Dpmbprg; zbifabšče ya okolico Dobrne. :' ■ ■.
3. Za področje Šmarja:
Glaynp zbifalispe:1
Sedež GG Gej j e TpZD Bpč.
’b'Podčetrtku: zbirališče zp pkgjjpo Podčetrtka.
Poleg tpga. še: \
■ - 'Ll gasilski ijpm Sjpgrig: z)>iraljšf5g za okolico' Šmarja,
—	gasilski dom Rogatec: zbirališče za okolico Rogatca,
—	gasilski dom Pristava: zbirališče za okolico Pristave in Skrbnika, .
—	gasilski dom Imeno: zbirališče za okolico Imena, '
—	gasilski dom Kozje: zbirališče za okolico Kozjega,
—	gasilski dom Bistrica ob Sotli: zbirališče za okolico Bistrice,
—	gasilski dom Rogaška Slatina: zbirališče za okolico. Rogaške Slatine,
—	gasilski dom Kostrivnica: zbirališče za okolico Kostrivnice,
. 'y7-r; gasilski dom Lemberg: zbirališče za okolico Sladke gore, Lemberga.
Za gašenje požara se delavci morajo opremiti z naslednjim orodjem:
motorno žago ž zadostnp rezervo goriva in maživa, rovnico ali krarnpom, ■ cepinom, sekiro in lopato,
Ža delavce, Stanujoče na področju Celja, je na razpolago kombi vozilo, ki ga vozi Župahek Maks, stanujoč v Socki pri Strmcu.. V času večje požarne, nevarnosti mora biti vozilo opremljeno i' zgoraj navedenim orodjem in opremo.
Za delavce, ki se zberejo na žagi Polzela, je orodje na razpolago na žagi.
Za delavce; ki se zberejo v Podčetrtku, so delavci,’ vozila in orodja od GG Celje, TOZD ribe, ki razpolagajo' z ustreznim orodjem in opremo. Na ostalih zbirališčih pa razpolagajo Skoraj vsa gasilska društva z motornimi brizgalnami, vozili in orodjem za;g&šerije gozdnih požarov.
4.	Preskrba ekip s hrano:
Hranb lahko nabavimo v poslovalnicah Savinjskega magazina za področje občine Žaleč ali v enotah Kmetijstva, v poslovalnicah »Jelša« za področje občine Šmarje in poslovalnicah »Metx«, za področje občine Celje. Poslovalnice 'so rv’vseh večjih krajih na teh področjih. Poleg tega je veliko obratov družbene prehrhfid.
5.	Prijava požarov:
Poklicni gasilci Celje, Dečkova, telefon 93, 22-090, 22-071.
Postaja milice Vrahško 724-4)22 Postaja milice Žalec 92, 710-HŽ2 Postaja milice Celje 92, 22-0'OO Postaja milice Vojnik 772-022 Postaja milice Šmarje 820-092 Postaja milice Kozje 92 Postaja milice Rogaška Slatina 810-902. Stalna služba UJV Celje: 23201, h. c. Ž3-d4i.
6.	Poleg tega se lahko prijavi'požar tudi direktno ha sedeže gasilskih driištev.
Občina Žalec: Ločica pri Vranskem, Vransko, Prekopa, Tabor, Ojstriška vas, Gomilsko,. Trnava,. Braslovč^, Letuš, Polzela, Parižlje, Ločica pri Polzeli, Latkova vas, Prebold, Matke, Šešče, Griže, Zabuko-vifca, Šempeter, Vrbje, Gotovlje, Žalec,^Petrovče, Drešinja vas, Levec, Pernovo, Vinška gora ih Ponikva.
Občina Celje: Celje, Gaber j e, Škofja vas; Vojnik, Strmec, Lemberg, Dobrna, Štore.
Občina Šmarje: Šmarje, Sladka gora, Sladka gora, Rogaška Slatina, tel. 810-988; Rogatec, Kostrivnica, Kristan vrh, Pristava, Zibika, Podčetrtek, Imeno, Virštanj, Lesično, Kozje, Podsreda, Bistrica ob Sotli^ Steklarna straža, tek 826-000,- Steklarna Rogaška Slatina, tel. 810-020.
7.	Sedeži. TOZD in DE Hmezada Žalec, ki imajo priključen telefon:
a)	v občini Žalec:
DE Kmetijstva in ZE Kooperacije: Vransko,’ Tabor, Žovnek, Latkova vas, Trnava, Braslovče, Polzela,’Šempeter, Vrbje, Goto Vi j e, Petrovče.
b)	v občini Celje:
Vojnik, Višnja vas, Šfttarjeta, Celje.
.. c) v ohčini Šmarje:
TOZD Kmetijstvo Šmarje:
ZE Šmarje ZE Rogaška' Slatina ZE Pristava ZE Imeno ZE Kozje
ZE Bistrica Ob Sotli.
• 8. Preventivni požarno varnostni ukrepi v -gozdovih:
Postavljeni opozorilni napisi o prepovedi kurjenja v gozdu: a) občina Žalec
1.	cesta PiVešica—Železno: pri moštu za Meden graben odd. 12 B,
2,	cesta Pirešick—Ponikva: pri Studencah odd. 38 N,
3	Cesta Arja vas—Gorica: pri vhodu v gozd za Arjo vasjo odd. 13 m;
4.	edšta Petrovče—Kasdže pri Stanovanjskih proyizorijih Mirošan odd. 16 E,
5.	cesta' Petrovče—Liboje: ob Cesti v Brnico odd. 14,
6.	cesta Žaleč—Zabukoviča: v parku Griže odd. 17 c,-
7.	cesta Prebold—Trbovlje: v odcepu MarijaReka-ANahodno odd. 14 F,
8.	Cesta Gomilsko—Tabor: v Ojstriški vasi ob poti za Cukalovo žago odd. 21,
9.	cesta Vransko—Tešova: za vasjo Brode odd. '2333A'
10.	CeSta Vransko—Trojane: za vasjo Ločica (Ceretov laz) Odd. 258,
11.	cesta Braslovče—Podvrh: za provi-zorijem v Žovneku odd. 29,
12.	cesta Braslovče—Podvrh: ob cesti za Strojanškpm odd. 29,
13.	cesta Polzela—Velenje: v Andražu pri Sotočju odd. 31 E,
14; cesta Polzela—Velenje: v Seneku ob začetku TRIMi steze odd. 32,
15.	Cesta Polzela—Založe: Založei za-KorherjCm odd. 34 D,
16.	cesta Založe—Brišfe: ob cesti v Briše odd. 37 A,
17.	cesta Ložnica—Plevno: v Gotovljah ža gfaščiho Plevno odd. 40 K, .
18.	cesta Gotovlje—Rinka: pri daljnovodu odd. 40.
b)	občina Celje
19.. Cesta Dobrna—Lokoviha ob cesti odd. 1 c,
20.	cesta Dobrna — inad transformatorjem odd. 1 s,
21.	cesta Dobrna — ob; turistični stezi •nad Dobrno odd. 1 A,
22.	'cesta Celje—Dobrna, v Lembergu odd, 2 A,
. 23, cešta Celje—Dobrna v Višnji - vasi, most za Ravnskom odd, 4 A,
; 24. Cesta Dobrna — nad sušilnico Štol-har ob cesti odd. 6 G, •
25.	cesta VojnikSboinica,, ob cesti za bolnico odd. 7 K,
26.	cesta Proseniško—Ljubečna v Šmi-klavžu odd. 8 J, :
27.	cesta Celje—Lisce nad Petričkbm odd, 10,
28.	cesta Celje —Prešnik zá Šentjungert. odd. 11 A.
c)	občina Šmarje
. 29, Bistrica; ob Sotli; Trebče piri cesti,
30.	Bistrica ob Sotli: Žagaj pri kamnolomu,
31.	Rogatec: :za pokopališčem,
32.	Rogatec: v parku pri garaž,ah,
33.	Šmarje: pri Ribniku,
34.	Rogaška Slatina: Ratanska vas pri daljnovodu,_
.35. Rogaška Slatina: Cerovec — za vasjo,
36.	Imeno: Virštanj pri Božičku,
37.	Podplat: pri prehodu čez progo,
38.	Kostrivnica: pri kmetijski preskrbi,
■ 3Ó. Lemberg: pri kamnolomu,
40.	Sladka gora: pri križišču za Lemberg,
41.	Pristava: pri plantaži Skrbnik začetek gozda,.
42 Pristavja:, Skrbnik |rj- V dolini proti Gabrcam.
9.	Pojačani nadzorstveni pbhodi' v; primeru večje nevarnosti zá požare v slišnih mesecih (marec, maj, avgust):
Z oziroma na veliko raztresenost in razdrobljenost gozdnih površin, Tratnik Andrej in Marolt Franc nadzorujeta v času večje nevarnosti za nastanek požara v medsebojni povezavi z gozdarskim osebjem Gozdnega gospodarstva •' Celj e oziroma TOZD za kooperacijo Vransko, TOZD Gozdnik Žalec, TOZD Celje in TOZD Boč Podčetrtek. '
Gozdne protipožarne preseke, steze, poti in. 'gozdni viri v večjih kompleksih gozdov last Hmezad TOŽD Kmetijstvo, organizacijska enota Gozdarstvo Polzela,, obstaja zelo gosta mreža gozdnih stez, poti, gozdnih vlak in járkóvi • Zato • menimo; da , j e' rešeno vprašan j e protipožarnih, presek, ker ni potrebe po novih presekah.
Dovozne poti in vodni viri:
Občina Žaleč:
1.	Cesta Ločica'—Vransko—Motnik: potok Bistrica.
2.	Cesta Žovnek—Podvrh—Cimperšek: potok Trnavca, ribnik.
3.	Cesta Polzela—Andraž—Velenje: potok Ložnica.
4.	Cesta Polzela—Založe—(N. Klošter)— Puše: ribniki Založe. ,
. 5: Cesta Gotovlje—Jedert: potok Ložnica.
, ■ 6. Cesta Ložnica—Plevno: potok Vršca, Ložnica.
7 Cesta Arja vas—Velenje—Studence: potok Pirešica ¿n dotoki,-
8.	Cesta Petrovče—Kasaze—Liboje: potok Bistrica.
9 Cesta Vojnik—Frankolovo—Višnja vas:,potok Potok.
10.	Cesta Vojnik—Dobrna: ribniki v Dobrni.
Občina Šmarje:
11.	Cesta Bistrica ob Sotli—Bizeljsko— Svete gore: potok Čehovniča in vodni rezervoar.
12,i	Cesta Bistrica 1 ob. Sotli—Podsreda; vodno zajetje Trebče, Bujan.-'vrh.
13.	Cesta Kozje—Pilštajn: potok Bistrica:
14.	Cesta Imeno—Virštanj: potok Sotla.
15.	Cesta Imeno—Bučka gorca: potok Sotla.
16.	Cesta Virštajn—Rudnica: potok Olimščica.
17.	Cesta Pristava—Skrbnik: potok Nez-biše in vodni rezervoar Skrbnik.
18.	Cesta Pristava—Sodna vas—Rogin-ska gorca; Potok MestinjščiCa.in Roginj-ščica. ,
19.	Cesta Rogatec—Žetale: potok Draga jiia. "
20.	Cesta. Rogatec—Krapina: potok Sotla in pritoki. .
21.	Cesta Rogatec—Stojna sela: potoka Strmec ih Ribnik.
22.	Cesta Rogaška—Cerovec—Sečovo: potoka Sečovo in Cerovec:
i 23, Cesta Rogaška Slatina—Ratanska vaš —Kostrivnica: potoka Nagajna in Kostrivnica. 'gi :
24. Cesta Rogaška Slatina—Rogatec: potoka | Hidranti, Potok.
251 Cesta Podplat—Kostrivnica: potok Kostrivnica.
26, Cesta Mestinje—Lemberg: potok Lemberg, Mestin j ščica; L
27., Cesta Podplat—Rečica: potok Lemberg', Mestrnj ščica.
28.	Cesta Lemberg—Pečica: potok Lemberg, Mestin j ščica. .
29.	Cesta Šmarje—Sotensko: potok Dvor in hidranti.
30.	Cesta Smarje:—Zadarže: šmarski ribniki, potok Zadarže.
31.	Cesta Šmarje—Celovec: potok Zadarže.
32.	Gesta Šmarje—Grobelno: šmarski potoki in šmarski ribniki.
Seznanitev delavcev z načrtom požarnega varstva:
1 Na sestankih zborov delavcev, pismeno in objavljeno v. glasilu »Hmeljar« Hmezad Žalec.