leto VII., štev. l9(„Jntro«xiv.,gt.io5a) Ljubljana, ponedeljek 8. maja 1933 Upravnistvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Cena 2Dir1 Ponedeljaka uraaja > Jutra« imej«* vsak ponedeljek zjutraj. — Na. roča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal- cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica S. Telefon Št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Šola ie na prvem mestu" Pomembne kraljeve besede ob posvetitvi nove šole v Gornjem Mi-lanovcn — Hiška in krfska deklaracija sta postali stvarnost 9 9 Plaz uničil celo vas Grozno razdejanje v srbski vasi - V dveh urah je Izginilo 15 domov — Deset ha sadovnjakov in njiv je plaz odnesel, v zemlji pa so nastale ogromne razpoke Gornji MHanovac, 7. maja. AA. Danes je bila v Gornjem Milanovem na izredno svečan način posvečena nova ljudska šola kraija Aleksandra I. Ta posvetitev se je i spremenila v veliko ljudsko svečanost in v iskrene manifestacije za Nij. Vel. kralja, kraljevski dom in za Veliko Jugoslavijo. N'i. Vet kra>kj je danes prvič obiskal AMla-novac in s tem svojtim obiskom počastil današnjo kulturno rnroslavo. 2e ob 8. zjutraj so oznanjali streM, s topov prebivalstvu, da bo danes velika narodna in kulturna proslava. V Gornjem Ma-ki novcu so se zbrale ogrorrme množice iz bližnje in daljne okolice, da izkažejo svoje-sTTHi ljubljenemu kralju vso svojo ljubezen šti vdanost in da se mu zahvalijo za njegov prihod. Ob 9.30 so prispeli v Gornja ■M i! a nov a c predsednik vlade dr. Milan Srškič, predsednika senata in Narodne •skupščine, mnogi senatorji ki narodni poslanci ter drugi odlionikd. Ob 11. dopoldne so gromki topovska stre- | nosj>m' £ sem vedn« čutil, ko sera i-' n-vna^li da nribaia krali Nli Vel kraM ! svetovno vojno prihajal k vam, v 1 naaaian.li, da pritiaia kralj N3. Vel. kratj vaše hrabre ^^ in z vami skupaj pre- se je pnpeajal v Gornji Milanovac v od- živl.jal tiste dneve trpljenja in slave, sem •prtem avtomobilu. Spremljal ga je adjirtarat - " - kraUjiu, državnemu edinstvu, Jugoslaviji itd-Nato se je Nrt. Vel. kra.ltj z odiičniki napotil v gorajo dvorano, kiier je bil prirejen banket. Pni vstopu Nj. Vel. kralija je godba zasvirala državno h-imno. Pred posloipijem so se vedno znova ponavljale ovacije. Med koeikvm je Nj. Vel. branje pozdravil narodni postenec Trifunovič. Na^iasitt je. da bo Šumaditja tudii v bodočnosti izpolnila naloge, ki mu jih bo naložila zgodovina. Tudi v mi.ru lx> delala za državo in za napredek ljudstva, kar dokaizuije tu-d;i t« ponosna stavba, ki nosi ime Nj. Ved. kratja. Na kraju se je narodna poslanec Tnifunov.id zahvalil Nj. Vel. kralju, da je icsvolil prisostvovati posvetitvi tega prosvetnega doma.. Nato se je v splošni tiSmi dviigmiil Nj. Vel. kraitj in spregovoril tele besede: Kraljev govor Z istim zadovoljstvom in z istim po- generai Pa-vlovič. Pred mestom ga je pozdravila soUoolska in narodna konjenica z zastavami Sokoli so bili v svojih krojtih, kmetje pa v narodnih nošah. Na čelu kmečke konjenice je bil narodni poslanec za ka-čerovski srez Saračevič. Krallja je pozdra-■vrl v imenu sokolstva starosta Ste-fanovič, ki je izraszai vdanost in zvestobo vsega šu-madanskega sokolstva. Pred mestom ie bila postavljena tudi konjeniška divizija pod poveljstvom kapetarna M. Mijokoviča, ki je Ni Vel. kraiiiu podal raport na kar mu je Ni. Vel. kralj zadovoljen stisnil roko. Vse tri konjenice so nato spremljale kraljem avtomobil v mesto. Po ulicah so se zbrale ogromne množice v svečanem razpoloženju. Hiše so bile okrašene z zastavami. na trgsu so bili postavnem mlaji in slavoloki. Vse mesto je bilo videti praznično. po uHca-h pa so množice priredile Nj. Vel. kralju sila iskrene in navdušene ovacije. Ceste, koder je v02.il krajev avtomobil. so bile posirte s cvetjem. Avtomobil si ?e komaj krčil pot do tri kilometre oddaljene nove ponosne stavbe IHudske šole kraJSa Aleksandra I. Množica je vzfcliikala neprestano kraljni, kra<'r e vskemu domu in Jugoslaviji. Pred posfopiem mrve ftiudske šole se je kraijev avtomobil nsta-viJ. Tu so kralja pričakovali predsedsvk vlade z ministri, predsednik senata, predsednik Narodne skupščin«. senatorji im narodni poslanci in mnogi drugi odi ion ikri. V sprejemni stopim so Ml; nadalje svečeniki, ban Dobrica Maftko-vič in minister (Dvora Dimitriievič. Nij. Vel kralj ie pristopil k vsakemu posamezniku, rrai podal roko m se nekaj časa prijazno razgo-varja1.!. N»to je predsednik občine Božfdatr Gjor^jevšč pozdravil Nij. VeL kra-ija s te>m-!e nagovorom: Vaše Veličanstvo! Davna je bila ž.aijja Rtsdničancv, da vidijo v svoji sredi svojega ljubljenega kralja. Ta žešja se je v tem trentrtku izpolnila. V imenu meščanov Mifanovea in okolice jaz vas pozdravHam z »Dobrodošli!« Po- | zdravijam vas z želijo, da bi preživeto med nami nekaj srečniih ur in se prepričali, da se Rmfrrčani v gostih vrstah zibirajo okrog svojega Ijorblienega in jranaškega kralja in da žive za veliko, enotno Jugoslavijo. V tem imena kMčem: Živel jiugosl o venski kralj Aleksander I.! 2ive! svetli kraiievska Njegov dom! 2ive'.a močna hi enotna Jugoslavija! Prisotni so sprejeli zadni« besede z btw-nimi ovacijami Nj. Vei. kralj« in Njegovemu kraljevskemu dorrm. Kralj je bil vidno ganjen. Med spfošmim vzteHkamiem se je Nj. Vel. kralj napotili k šo&, kjer so zopet staH v gosjih vrstah župani okol« šlkih občin. Kralij se ie z vsemi prijazno razgovarjal in i>m sega! v roke. Po kratkem obredm v cerkvi je Nj. Vel. kralj ob 11.05 odšel v glavno šolsko dvorano, kjer so že bili zbrani ministri, senatorji in narodni poslanci, župani, predsedniki društev itd. Pričel se .ie svečan obred po-svet;tve novega šolskega poslopja. Cerkveni ob reci posvetitve je opravil dalmatinski eniskop Irinej ob številni asistenci. Po končanem obredu je imel episkop Irinej prigo-den govor, ki ga je zaključil z vzklikom: »iNaj živi kralj Aleksander! Naj prospeva naša mila kraljevina Jugoslavija! Zbor je zapel »Na mnogaija ljeta«, nakar je učenka Desanka Gjorgjevičeva izročila Nj. Vel. kralfli šop planinskega cvetja s prigodmim nagovorom Nj, Vel. kralj je sprejel cvetje in vidno ganjen poljubil devojko. Nato je kralja pozdravil šolski nadzornik Stanko v ič. S tem je bila posvetitev novega doma ljudske prosve-te končana. Ni. Vel. krali si je v spremstvu ogledal posloptje. Medtem pa so se pred poslopjem ponavljale dolgotrajne ovaciie, tako da se je kralj pokazal množici in se ja prisrčno zatvalil Množica je neprestano vzkflilkala tudi danes prišel med vas, da z vami skupaj proslavim ta vaš dan svečanosti in radosti tu na podnožju vašega ponosnega Rudnika, ki je priča naših junaških borb in našega požrtvovanja. tem delom šumadije je povezan spomin na naše legendarne ustaške dneve in na našo najnovejšo preteklost, na našo slavno rudniško ofenzivo, ki je dokazala, s kako ogromnimi silami lahko razpolaga naš narod v obrambi svoje svobode in svo.ie domači je. Ta sila je izpremenila naš umik pred silno sovražno poplavo v ne-odoljiv protinapad, ki ga ni nihče pričakoval in ki .je zmagal. To je biHo kmalu po deklaraciji kraljevske srbske vlade in niške Narodne skupščine, ki .ie proglasila borbo za osvoboditev tako Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev. Rudniška zmaga nas je okrepila in nas prešinila v tej najtežji preizkušnji z vero, da bo prišel dan, ko se bo ponovila naša velika ofenziva in ko bosta niška in krfska deklaracija postali stvarnost. Bogu bodi zahvala, to se je tudi zgodilo. Po težkih in dolgotrajnih borbah smo naposled prišli do osvobojenja in zedinjenja. V borbah za kraljevino Jugoslavijo vi niste bili zadnji, bili ste vedno v prvih vrstah. O tem sem se neštetokrat sam osebno prepričal. Odtod prihaja, da ste tudi sedaj v miru vedno pripravljeni na nove žrtve, če so le potrebne. Ta vaša pripravljenost je zato tako zgledna in zasluži vso pohvalo, ker se druži z neposrednimi potrebami glede splošnega napredka in dviga teh krajev. Vi, Id ste, braneč narod in svobodo, vedno živeli takorekoč z mečem v rokah in v pomanjlianjn, zaslužit«, da v naši veliki narodni državi zdaj začenjate razvijati svo.ie sposobnosti v smeri vsestranskega kulturnega in gospodarskega napredka. Vaše prizadevanje za gTadnjo šol je v popolnem skladu s temi vašimi potrebami in nalogami. Med sredstvi, ki so potrebna za narodno edinstvo in splošni kulturni dvig, je šola na prvem mestu. Naj bo zato ta vaša pravkar posvečena _____________ ^ ^ ^^^ šola tako kulturno in prosvetno ognji- I več"šledu.~velikS sadooosnitoi ^epToM^ sce, ki bo vzgojevalo naraščaj v duhu lane njive so izginile. Katastrofa je prišla slavnih prednikov in junaške proslosti, ' - - • ki daje tako svetle primere požrtvovanja za našo svobodo in edinstvo. S tem bo tudi okrepljena vera v veliko in napredno bodočnost kraljevine Jugoslavije. Živeli moji dragi Rudničani! Kakor je »Jutro« že na kratko poročalo, se je dogodila v prijaznem srbskem selru Berkovac. občina Gornja Toplica pri Mionici v ko'ubar-skem srezu, nenavadna katastrofa, kakršna v naši državi v zadnjih desetletjih še ni bila zabeležena. Lahko bi se skoraj reklo, da se je od_ prla zemlja in požrla vso naselbino. Naš dopisnik d predsednika vlade in vseh drug:h odiličmi/kov. Kraljev avtomobil kar ni mogel naprej skozi goste množice, ki s<> nenehoma prirejale ovacije in mu izkazovale svojo ljubezen in zvestobo. Popoldne je bfila vefTka l>jdlsfca v«eeli- oa, ki je trajala dolgo v noč. Slovanska vzajemnost Letna skupščina Zveze jugoslovensko - češkoslovaških lig je bila lepa manifestacija slovanske vzajemnosti Beograd, 7. maja p. Danes se je vršila letna skupščina Zveze jugoslovensko-češko-slovaških lig. Zborovanje je bilo odlično obiskano in so bile zastopane vse lige v državi. Ljubljansko ligo sta zastopala predsednik in podpredsednik gg. narodni poslanec Rasto Pustoslemšek in dr. Egon Stare, nadalje gg. Govekar, Božidar Borko in g. Sevčik, mariborsko ligo predsednik dr. Ve-koslvav Kukovec, narodni poslanec dr. Lju-devik Pivko in dr. Davorin Šenior, celjsko ligo pa g. Anton Ozvald. Ker je bil predsednik zveze g. dr. Kumanndi zadržan, je vodil zborovanje podpredsednik g. Momčilo Miloševič, ki je v svojem uvodnem govoru pozdravil delegate, podčrtal važnost dela Jč-lig za medsebojno kulturno zbližanje. Z viharnimi ovacijami je bil sprejet predlog, da se odpošljeta udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku češkoslovaške republike dr. Masaryku. Nato so sledila poročila posameznih funkcionarjev in zastopnikov posameznih lig. Za predsednika je bil na predlog g. Ras ta Pustoslemška soglasno zopet izvoljen predsednik Narodne skupščine g. dr. K os ta Kumanndi, za podpredsednike pa dr. Miloševič, ga. Julija Reisner-jeva in dr. Egon Stare. Na predlog poslednjega je bila odposlana pozdravna brzojavka tudi bivšemu češkoslovaškemu poslaniku v Beogradu dr. Fliederju. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki naglaša med drugim: Zveza JC lig za kraljevino Jugoslavijo s največjim navdušenjem pozdravlja pakt Male antante in izjavlja, da hoče z vsemi močmi sodelovati za čim tesnejše medsebojno zbližanje ter ojačenje vzajemnosti. Zveza poziva vse slovanske pravnike, naj delajo za zbližanje zakonodaje med Jugoslavijo in Češkoslovaško ter ostalimi slovanskimi državami, posebej pa poziva vlado, naj z recepcijo novega češkoslovaškega državljanskega zakonika izvede čim večjo enotnost na tem važnem pravnem področju. Italijansko stališče v Washiiigtonu Italija se protivi razorožitvi, pač pa skuša tudi ameriške kroge pridobiti za revizijo Wa©hington, 7. maja.. AA. Razgovori med Rooseveltom in italijanskim finančnim ministrom Jungom in italijanskim po slanikom Rossom so končani. Komunike prnvi, da so razpravljali o političnih in gospodarskih vprašani h Obve .nih sklopov ni bilo, pnč pa so ti razgovori podali Roo-seveltu sliko o italijanskem stal šču. Podrobni posveti so se nanašali zlasti na razorožitveno konferenco. Italijani so proti ustanovitvi stalne in mobilne nadzorstvene komisije, kakor jo zahteva Francija. Mussolini pravi, da se Italija ne more razorožiti, dokler bo med narodi ne-zaupane. Nadzorstvena komisija pa bi utegnila naleteti na od, or nacionalnega samoljubja. Po mnen'n italijanske vlade naj bi nadzorstvena komisija nastopila le v izrednih primerih in v primeru absolutne potrebe. Roosevelt je razpravljal z italijanskima delegatoma tudi o reviziji mirovnih pogodb, toda le z moralnega stališča, ker USA niso neposredno prizadete. Italijani so trdili, da je versajska pogodba ustvarila velike nevarnosti za svetovni mir. Zato Jo je treba bistveno izpremeniti. To pa ne pomeni takojšnje izpremembe. Potrebno je le načelno priznanje revizije. Glede carinskega premirja Italija soglaša z USA. V denarstvenem vprašanju je mnenja, da je treba dejansko stabilizacijo podkrepiti s pravno stabilizacijo. Dolgovnega vprašanja pa so se dotaknili le sp'o?no. Italijani upoštevajo Roo-seveltove težkoče z ameriškim parlamentom, Roosevelt pa u^KKŠteva, da Italliani no bi motrii kar tako zbrati 200 milijonov lir za obrok dne 15. junija. Anglija in carinsko premirje LoruJon, *!. maja. AA. Norman Daviš ne bo odpotoval iz Londona prej kakor šele drugi teden. Mislijo, da j« dobil od svoje vlade navodilo, naj skuša doseči od britanske vlade pristanek za carinsko premirje. Zdi se, da britanska vlada ne bo mogla dati Normanu Davisu pred odhodom pozitivnega odgovora glede Rooseveltovesra predloga o carinskem premirju V poučenih krogih trdijo, da je vlada sporočila Normanu Davisu, da tega načrta §e ne more vzeti v pretres, češ, da bi moral priti v razpravo šele tedaj, ko se sestane londonska konferenca. nastale ogromne razpoke, v katerih so izginili zadnji ostanki lepih domov pridnih in mirnih seljakov. Po čudnem naključju katastrofa ni zahtevala človeških žrtev, čeprav je prizadela okrog 40 duš. Nesreča se je zgodila podnevi, tako da so ljudje rešili ne samo lastno življenje, marveč po večini tudi vso živino. Kljub temu pa je njihova usoda zelo huda, kajfta izgubili so vse, kar so si s pridom in trudom pridelali v potu svojega obraza. Selo Berkovac spada pod občino Gornja Toplica in se nahaja približno 8 km odda. ijeno od Mionice. Selo je tipično naselje v zapadmi Srbiji. Posamezne hiše so raztresene na precej strmih gričih, ki ao posejani po vsej dolini Berkovačike reke, ki se steka v Toplico, odnosno v Kolubaro. V selu so biJe nastanjene štiri rodbinske zadruge, in sicer Mihajloviči, Radoviči, Siroi-či in Kovačeviči. Vse štiri zadruge so na. staejene tu že od pradavne dobe. že pred 30 leti so ljudje opažali, da se zemlja premika ter so se nekatere rodbine odselile. Večinoma pa so ostale na svojih domovih kljub temu, da so se pojavljale v zemLji razpoke in plazovi niso bili redki, že lansko leto pomladi se je utrga! večji plaz, ki je porušil Kovačevičevo sušilnico za slive. Toda to nesrečo so ljudje kmalu pozabili. Letos je bffla zima precej dolga, nato pa je sledilo izdatno pomladinsko deževje. Teren je v tem kraju že itak zelo premočen, tako da je 2foiranje vode pod zemeljsko površino bilo tem večje. V torelk zjutraj je eden izmed bratov Radovičev zgodaj zjutraj odšel v mlin, ki ga imajo tik pod svojim do_ mom na reki. Spustil je vodo in nasul žita. Mlin je spočetka funikcioniral normalno, nenadoma pa se je ustaviL Začuden je stopil Radovič ven, da pogleda, kaj se je zgodilo. Vode je bilo več ko preveč in ni si mogel raztolimačita, kaj je vzrok, da se je kolo naenkrat ustavilo. Ko je stopil na prag, je od presenečenja obstal. Mogočna bukev, ki je stala tik ob mlinu, se je nagnila in pritisnila na mlin tako, da se je premakn'1 za dober meter, pri čemer se je dvignilo vodno kolo iznad vode. Nič dru_ gega ni bilo opaziti. Odšel Je domov, da obvesti ostale o tem nenavadnem dogodku. Na pol preplašeni, na pol radovedni so se zibrali okrog mlina in ugibali, kaj bi moglo biti. Bili so tako zaverovani v mlin, da niso niti opazili, kaj se dogaja okrog njih. šele okrog 11. je nekdo opazil, da se je hrib nad naseljem preklal ter da zija ogromna razpoka, dolga kafch 800 m od vrha hriba pa vse do reke. V tem so tudi prihiteli otroci, ki so v bližini pasli živino ter vsi preplašeni pripovedovali, da zemlja poka. Kmalu nato so se pojavile nove razpoke in na dvorišču Kovačevi čevih Je nastalo pravo brezdno, ki je razdelilo dvorišče v dva dela. Prav počasi, pa vendar dovolj hitro, da se je moglo opaziti tudd s prostim očesom, se je začela zemlja pomikati. Družinski glavar sprva ni verjel svojim očem ter se je hotel popolnoma prepričati. Položil je na razipoko dve deski tako, da sta se sredi razpoke dotikali. Kmalu pa je opazil, da se spodnja deska vedno bolj odmika ter da nastaja prepad vedno večji. Oni del dvorišča, na katerem je bila tudi stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, se je začel vedno bolj naglo pomikati proti dolini in kmalu je bilo vsem jasno, da jim grozi ka_ tastrofa. Naglo so spravili na varno živino, del pohištva in nekaj živil. Več niso utegnili, ker so se začele rušiti tudi hiše druga za drugo. Nastala je splošna zmeda. Razpokline v zemlji so postajale vedno večje in vedno globlje. Izpod naselja je nastalo velikansko brezdno, globoko kakih 25 metrov. Proti temu brezcinu so se za_ čele pomikati pogamecne zgradbe in med si krm truščerr so druga za drugo strmoglavile v globino. Brezdno je bi'o kmalu polno zidovja in tramovja. Od osmih poslopij ni bilo čez eno uro niti sledu več. Slično kakor Kovačevičevim se je zgodilo tudi Radovičevim. Tudi niihove domove je odnesel ogromen plaz v brezdno, tako da je bilo v dveh urah uničenih 15 domov. Med tem je nastala še silna ploha, tako da je bil položaj za preplašene vaščane še ob-upnejši. Tudi Simičeva zadruga je hudo prizadeta. Vse hiše so razpokale in so de. loma porušene, živino pa so jedva rešili v zadnjem trenutku. Skupini hlev, v katerem je bilo 30 glav živine, se je začel z veliko brzino pomikati proti dolini. Pri tem so se vrata tako zagvozdila, da jih sploh niso mogli odpreti, šele v zadnjem trenutku, ko je bil hlev že tik nad prepadom se je posrečilo, da so s sekirami razsekali vrata in rešili živino. Pogled na razjdejano naselje je naravnost strašen. Človek, ki prvič vidi ta kraj, si sploh ne more niti zamisliti, da so bile tu nekoč rodovitne njive, plodni sadonosnikl in čedni domovi. Nikjer ni več videti nobenega zelenja, povsod same razpoke, razmazana zemlja in golo kamenje. Banovin-ska cesta iz Beograda v Užice, ki vodi preko tega terena, je v dolžini 300 m po_ polnoma izginila in tam, kjer je bila poprej cesta, so ostanlki sadonosnikov, ki so se nahajali poprej vrh hriba. Del ceste, ki jo je plaz odnesel s seboj, se nahaja sedaj kakih 60 ni nižje. Tudi Berkovačka reka je izpremenila strugo. Kjer so poprej stali mJSni, tam je sedaj cel hrib, okolč katerega dela reka velik ovinek, tako da so s tem uničena tudi polja na drugi strani reke. Nesrečne vaščane, ki so ostali brez strehe, so gostoljubno sprejeli pod krov so_ sedje. Kljub temu, da od njihovih domov ni ostal kamen na kamnu. nočejo zapustiti rodne grude ln komaj se je zemfrfa umirila, so že za. čeli misliti na obnovo svojih porušenih hiš. Jutri prispe komisija strokovnjakov, da preišče teren in ugotovi, ali ni nevarnosti za nove tako katastrofalne pflazove. Centrum za Hitlerja Berlin, 7. maja. AA. Centrom je sprejel resolucijo, v kateri pravi, da je predsedstvo stranke prevzelo Hitlerjevo izjavo v vladni deklaraciji, v kateri pravi, da ponuja roko vsem. ki so prešini eni rodoljubi a. Resolucija pristavlfia, da so te Hitlerjeve besede v skladu s ponovnimi pozivi katoliškega centra na sodelovanje z vsemi s-ilami za, obnovo nemSke domovine. Nemcem se vrača Newyork, 7. maja. AA. Kongres ameriSkfli zidov je pozvad dr. Schachta, ki zastopa Nemčijo na razgovorih z Rooseveltom, nai prisostvuje 10. maja protestnemu zborovanju proti preganjanju Židov v Nemčiji. Zahtevamo, pravi poziv, da prisostvujete kot zastopnik nemške vlade temu shodu, ki bo pojasnil vam m vaši vfadi. kakšno je razpoloženje celokupnega ameriškega naroda. *Newyork Times« pristavljajo temu pozivu: Schacht bo lahko precenil škodo, ka so jo nacionalni socialisti povzročili Nemčiji. Slabo ravnanje z Židi je dvignilo vse arofr« riško javno mnenje proti Nemčiji, a državniki vseh držav so prepričani, da je to posledica nesposobnosti Hitlerjeve stranke ia njegovega režima. Prusi in Avstrijci Pariz, 7. maja. AA. Harvas poroča 'u Berlina: Socialistična in krščansko socialistična vlada na Koroškem je sklenila preklicati povabilo na »Društvo za inozemsko nemštvo«, ki bi more!o imeti ne bin-koštne praznike v Cel^cu svoj kongre«. Hugenbergov last »Der Tag« prav', da je ta sklep »izraz sovraaae politike sedanjih avstrijskih gospodarjev protii vsemu. kar. prihaja iz Nemčije.« Dunaj, 7. maja. AA. PoHcšja je zaplenil* berlnsko izdanje Hitlerjevega glavnegt gasila »VoSkiscber i{eobaohter< zaradi članJca »Avstrija m lx>zai«<. To je prva zaplemba nacionalno socialističnega l.s-ta v Avstriji. Dunaj, 7. maja. Danes so narodni socialisti na Dunaju priredili demonstracijske sprevode proti prepovedi nošnje uniform. Tudi v Inomostu, kjer so bile heimwehrov-ske formacije zaprisežene kot pomožne policijske čete, je prišlo pri sprevodu Heim-wehrovcev do demonstracij narodnih socialistov. Roosevelt o vojnih dolgovih Newyork, 'j maja. AA. V nedeljo zvečer bodo ameriške radiopostaje prenašale govor predseonika Roosevelta Verjetno je, da bo Roosevelt prj tej priliki govoril o vojnih dolgovih, ker mu gre za to, da dobi javno mnenje na svojo stran in da si s tem olajša stališče, ko bo v parlamentu zahteval pooblastilo za pogajanja o moratoriju vojnih dolaov. Italijanski socialisti zborujejo Italti janska sooiakstiČM stranka, ki Je včlanjena v delavski lntemacionali. imela nedavno v MarseiCleu kongre* ter i«* odobrila delovanje svoj h funkcioiarjev in pisanje v Curihu -zha iaiočeaa glasila »Avan-Ci«. Odobren ie bit sklep de stranka se nadalje vztraija v oror;faš;ert£«. Inserirafte v ,JUTRU" ; Trboveljski slavčkl zmagujejo med brati (Pismo našega poročevalca, ld spremlja male pevce na vsej turneji) Žensko zborovanje v Delavski zbornici ženstel pokret, Zveza akademsko izobraženih žen in Zveza delavskih žen in deklet so popoldne priredili v veliki dvorani Delavske zbornice javno žensko zborovanje proti izkoriščanju žena in deklet. Zborovanje je otvorila predsednica Zveze delavskih žen in deklet za Slovenijo ga. Bre-zarjeva. V svojem govoru je naslikala bedo delavske družine, ki je obsojena zaradi današnjih socialnih razmer v propast. Tega pospešuje v precejšnji meri tudi preveliko število porodov, zaradi katerih gine žena duševno in telesno — prav tako pa tudi otroci, ki se v tesnih in nehigienič-nih stanovanjih ne morejo razviti. Zato da je v interesu naroda in države, da država poskrbi za zdrav rod s socialnimi zakoni, ki naj zaščitijo ženo zlasti tudi pred zlorabo spolnosti. Izvajanja ge. Brezarjeve so izvenela v zahtevi po socialni zakonodaji in po zar ščiti proti >spolni sužnosti žene<. Za Zvezo akademsko izobraženih žen je govorila ga. dr. Ahačič - Grossmannova, ki je jahtevala, naj zakonodaja v raznih nujnih primerih dovoli umetni splav. Dokazovala je, da se ni treba bati nevarnosti splošnega odpravljanja ploda, ker normalna in zdrava žena si zmerom želi otrok, tista pa, ki Jih vobče noče roditi, je ali degenerirana ali pa bolna. Prikazala je bedo nezakonske matere, ki ji gre ista čast in ista skrb kakor zakonski materi. Zlasti pa je poudarila potrebo pouka o spolnem vprašanju med ljudstvom. Zastopnica Ženskega pokreta gdč. Vode-tova je izvajanja prvih dveh govornic nadaljevala, potrdila potrebo socialne evge-nične in etične indikacije in je v kratkem orisu prikazala strahoto v proletarski družin] s petimi, osmimi in več otroki, ki Maribor, 7. maja. Policistka kronika je bila precej suha. Zabeleženih je bislo samo n~kn:j tatvin-med drugim tudi tatvina kolesa, ki je biilo ukradeno mesarju Josipu Rad' ju. Ta je pustil kolo v veži Turške kavarne v Tat-tenbachovu ulici v soboto zvečer ofcoia 21. Kolo je bilo znamke »Ideal« in vredno 1000 Din. — Neki stranki v Gosipo^ki ulici je bilo v soboto dopoldne s podstrešja ukraickm-a večja množina sušečega se perila. Vlomilec je podstrešje odprl s ponarejenim ključem. Reševalna postaja je najprej hiitela na pomoč 30 letnemu delavcu Risttu Gjuriču z Meljske ceste, kri ie padel s kolega in se poškodoval na glavi. Poleg tega s^ prepeljal v boloiioo 29 letnega brezposelnega mesarskega pomooniiike Ludvika SchwaTza s Pobrežja, ki je padel in si nevarno po-škodovaJ desno nogo. Na reševalni postaji je bil obvezam 40 letni Miha G z Ruške ceste, ki mu je padla s poslopja nove zgTadlbe carinske pošte pri kolodvoru železna sponka na glavo. V fcoboto je okr->g 16. na Aleksandrovi ceati osebrai avtomobil povozil 16 letno Ana Ramšakovo z Meljske ceste in jo hudo poškodoval m nogah. 5 letni Ivan Mikloš iiz Smetanove ufce se je pri padcu nevarno poškodoval na glavi. 18 letni opefkar France Amon iz Murkove ulice se je nevarno sunil! z nožem ,.n poškodoval levo podileht. 45 letna s'u*kinja Ivana Kozilarjova z Ruške ceste se je v soboto zvečer poparila s kropom; dob la je nevarne opeikline na obeh nogah. V Karnrr'ci je bil po nesrečnem naključju r*e-varno poškodovan na glavi 44 letni posestnik Jakob Rihner iz Brasternice. Reševalni avto ga je prepeljal v bobmo Popoldne se je vrš la na Trgu svobode tombola Soko>la III., ki je privabila ogromno množico ljudi. 1. darilo, znes«k 4 ganizator 'e turneje, učitelj g. F a s t e r, ki je nagovoril zbor. le obžaloval, da starčkom ni mogoče prirediti tri take matineje. ker je hotela vsa šolska mladež slišati njihovo lepo pesem. Tako pa je komaj četrtina dijakov v mestu prišla na svoj ra_ čun. Da označim uspeh te matineje, povem le. da je regiment domačih otrok sledil našim h kosilu v salon in se nikakor niso hoteli ločiti od njih tudi potem, ko je bilo kosilo že na mizah. Sklenjeno je bilo na mah mnogo prijateljstev mladih src., na stotine naslovov je bilo izmenjanih, da je končno že primanjkovalo papirja zanje. Popoldne so si otroci ogledali tovarno pisal Narodni podmik, v kater: so se temeljito spoznali z genezo svinčnika. Vodstvo tovarne je vse obdarilo s svinčniki in pe-resmiki. Sedaj počivajo, da bodo zvečer nastopili prvič pred odSičnim češkoslovaškim občin, stvom. Koncertna dvorana v Besedi je razprodana. Naj »Jutro« poroča, da so otroci zdravi in zadovoljni, da jim ničesar ne primanjkuje in se jim tudi vsaka želja Izpolni. Sedaj, ko 90 čuli govorico svojih tukajšnjih tovarišev in se je tudi malo že privadili, se prav dobro počutijo in naši že sami iščejo prilike, da se z njimi pomenkujejo: po. časi, gre pa vendarle. Naj ne bodo matere v skrbeh za svoje male! Coro. jo naseliti v jugoslovanski Metohiji. Bolgarski poslanik se je tako moral brez uspeha vrniti v Tirano, prebivalstvo obeh vasi pa je 22. t. m. z vsem svojim imetjem prišlo čez mejo in se naselilo v istoškem srezj vardareke banovine. Tako je torej i-bolgarstvo« Makedonoc.*v in Makedonije! In na podlagi takega >bol-garstva« se je celo sklepala med Bolgarijo in Albanijo pogodba o varstvu — bolgarske narodne manjšine v Albaniji in sta se te dve vasi izrecno navajali kot — bolgarski! — Ali se po takih dokazih še mor« vpraševati, čigava je Makedonija?! _ Največja dosedaj dosežena brzina —■ 6S2 km na uro. Italijanski častnik Agello je s hidroavionom »Macchi-Fiat« potolkel dosedanji svetovni rekord v brzini. Hidro-avion je bil opremljen s Championa sve-čicaini. Drobiž iz Kozjega Pretekla nedelja je bila za naše sicer mirno Kozje nenavadno živahen dan. Takoj po prvi maši se je vršil v hranilničnl dvorani redni občni zbor krajevne organizacije JRKD. ki ga je vodil neumorni organizator g. dr. Kloar. Ves potek zborovanja je pokazal, da je pognala nova vse-državna stranka tudi v naših krajih globoke korenine, ki j:ih ne bodo mogle iz* ruvati še tako pretkano zamišljene zasnove nasprotnikov. Takoj po občnem zboru je bil shod, na katerem je naš narodni poslanec g. Veko-slav Špirdler obravnaval zlasti vprašanja, ki se tičejo našega okraja. Njegovim stvarnim izvajanjem je nabito polna dvorana sledila z napeto pozornostjo in je g. narodni poslanec pozneje dajal še vsa za-žcljena pojasnila. Medtem se je na trgu pred novim občinskim domom zbrala velika množica ljudi, ki prisostvujejo slovesni blagoslovitvi zgradbe. Z blagoslovitvijo je bil novi dom tudi furmaino izročen svojemu namenu, ki ga je v lepih besedah očrta! g. dekan Krohne. Istega dne >e bila v občinski dvorani slovesno proslavljena vzpostavitev davčne uprave, ki je bila svoječasno prestavljena v" Šmarje. Ž njo je bilo zelo utreženo dolgo gojeni upravičeni želji prebivalstva vsega kozjanskega okraja, ki nima s šmar-skim okrajem nikake zveze. Na dopoldanskem zborovanju je bila izražena tudi želja. da bi se ustanovila v Kozjem še ekspozitura sreskega načelstva. BLagoslovit%-e občinskega doma se je udeležil tudi finančni direktor g. dr. Valjavec. Preteklo nedeljo so si zbrali dalje gasilci za skupno župno vajo, pri kateri se je prav lepo pokazalo složno delo gasilskih novincev in veteranov. Objave Narodna odbrana opozarja da bo predaval dr. Gepuder v radiu danes zvečer ne ob 20., marveč ob 19.30. K binkoštnemu izletu na morje vas vabi Jadranska straža. Spored letošnjega izUeta (objavili smo ga prejšnjo nedeljo) je tako pester, kakor doslej še ni nikoli Prijavite takoj svoio udeležbo Jadranski straži v Ljubljani. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 1. maja. LJubljana, vsa pomlajena v zelenju in cvetju, se vsako leto veseli prve majske nedelje, ki si jo Po novem lastita kar dva najznamenitejša svetnika: Jurij in Florijan. Izkušnja je pokazala, da konkurenca niti med svetniki ni kaj prida — in tako vemo Ljubljančani že nekaj let, da ta nedelja nikakor ne more miniti brez vremenskih nagajivosti. Bilo je tako tudi letos Ves teden nas že prekuhava neprijetna soparica, vsi se veselimo nedelje, Cirilmetodarji pripravljajo jurjevanje na Gradu, gasilci si čistijo uniforme za naj-vočjo parado — no, potem se pa vse skupaj namesto t veselje razblini v sivino, zalito z nesrečno pršečo roso, da ni za nikamor. Pa zjutraj in dopoldne je še bilo. Dolenjec je potegnil tristo fotoamaterjev v Belo Krajino, na Gorenjsko so romali ljubitelji planin in zelenega kraljestva, a po ljubljanskih ulicah so gromko odjeknile koračnice gasilcev. Mladina pridno nabirala za šolske zobne ambulatorije. Ali popoldne, ko sta z dvorišča na Gradu in z Grajske planote vabili dve godbi k jur-jevanju, je začelo rositi in je vreme tako kljubovalno nagajalo do večera, da rodoljubna prireditev osrednjih mestnih podružnic CMD ni žeLa takega uspeha kakor je bilo želeti. Bila je današnja nedelja po vsem svetu posvečena materam. Ali pri nas se bodo proslave vršile po šolah in z drugimi prireditvami različno v teku tega tedna. Gasilsko praznovanje V počastitev svojega patroma sv. Florijan a so se že zgodaj zjutraj začele zbirati gasilske čete v krojih pred Mestnim domom, prihajali so ljubljanski in okoliški gasilci, med njimi z Viča, Notranjih in Vnanjih goric z godbo. Ped vodstvom župnega načelnika g. Zupana in podna-čelnika g. Vrbinca je nato povorka gasilcev po taktu koračnic strumno krenila skozi mesto v cerkev sv. Florjana, kjer je stolni kanonik dr. Opeka opravil službo božjo. Po maši so se gasilci vrnili pred Mestni dom, kjer j« imel načelnik Zupan kratek pozdravni nagovor. V po-vorki je tudi letos vzbujala pozornost četa malih gasilcev v krojih z Barja. Mladinski dan na Tabora Društveni mladinski odsek Sokola I. na Taboru si je izbral današnjo nedeljo za svoj mladinski dan, ki je kljub slabemu vremenu imenitno uspe!. Ob 9. je bila tekma moške dece (rezultate bomo še objavili), ob 15. je pa bila v veliki dvorani Sokolsikega doma akademija. Koliko prijateljev ima Sokol I., je pokazala udeležba, saj je bila dvorana skoraj nabito polna. Največ je bilo seveda mladine, prišli so pa tudi mnogi roditelji, da vidijo malčke pri nastopu. Za uvod je godba zaigrala sokolsko koračnico, nato je stopil na okusno pomladno dekorirano pozornico starosta br. inž. Bevc. Toplo je pozdravil župnega starosto brata dr. Pi-penbaciherja. bivšega starosto Sokola I. dr. Pestotnika in druge sokolje predstavnike. Mladinski dan Sokola I. je že tradicionalen. Z njim otvarja vrsto svojih javnih prireditev v novi letni dobi, s tem pa hoče tudi simbolično naglasiti, da posveča prvo pažnjo najmlajšim svojim pripadnikom. Letošnji mladinski dan ima še poseben namen, kajti z njim otvarja društvo tudi proslavo 70 letnice jugosloven-skega sokolstva. Starosta se je nato zahvalil vsem, ki so se potrudili za današnjo prireditev, staršem pa je ponovil besede, ki jih je naslovil Savez SKJ njim v prvi poslanici: »Pustite deco k nam, ker je njena bodočnost na prostranih livadah slovanske so ko take misli. Zdravo!« Spored akademije je bil zelo pester in j« pokazal sadove sistematične sokolske vzgoje. Poleg deklamacij in recitacij so bile na sporedu plesne im rajalne točke, pevski in dramatični nastopi in ljubke igre. Ugajale so »lasti naraščajnice, ki so nastopile trikrat z gracioznimi plesi, mnogo odobravanja pa je žel tudi zbor moške dece, ki je ljubko zapel Pozajičev »Ples iz Medjimurja« ter Adamičevo prekmursko narodno: »Po vodi plava«. Simbolično je bilo kronanje kmečkega kralja Matije Gubca v Zagrebu. Pozornost je nadalje vzbudila gdč. Gnusova, ki je zapela s srebrnim glasom tri pesmice Modesta Monsogorskega. Pestri spored je zaključila ženska deca, ki je ljubko izvajala kmečki valček, za nameček je pa še godba dodala. Po akademiji je bila tombola za moško in žensko deco in je bilo razdeljenih mnogo prav lenih in praktičnih daril. dorastejo bolni, neprehranjemi kot povsem nepotrebna bitja, ki pa hočejo vendarle človeških pravic, a jih stroj ali red v svetu ubijata. Socialno zboljšanje človekovega, stanja zlasti v današnji krizi zavisi zato v veliki meri od žene, kateri se mora priznati enakopravnost, neodvisnost. Prvi pogoj za lijemo neodvisnost pa je ženina pravica do same sebe, njena osebna svoboda, tudi ureditev porodnega vprašanja naj bo njeno delo, delo tiste, ki za otroka trpi in živi. žena te pravic« ne bo zlorabila. Preveč je elementarna, preveč naravna, da bi se odrekla temu, kar živi v njenem najglobljem bistvu: hrepenenje po otroku. A svetu more dati nov, svoje bodočnosti vesel rod le zadovoljno materinstvo in človeka vreden socialen red. K besedi je oglasil g. dr. Turna, ki je utemeljeval profilakso proti spočetju in govoril o upravičenosti ženskega boja za enakopravnost med možem in ženo. Zahteve zborujočih žena je v vsakem pogledu odobraval in priporočal, da glasujejo za resolucijo, ki so jo sestavili odbori združenih ženskih organizacij. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Zahteva: § 171 k. z. naj se spremeni na ta način, da v nekaterih uvaževanja vrednih primerih odprava ploda ne bi bila kaz-njiva. Kdaj je dan tak primer, naj določajo posebne komisije, prideljone bolnicam, ekspozituram OUZD ali zdravstvenim občinam. Olajša naj se preskrba s profi-laktičnimi sredstvi. V vseh večjih krajih naj se ustanovijo posvetovalnice za seksualna vprašanja, zdravstveni odseki ban-skih uprav pa naj v isto svrho organizirajo potovalne šole. Zbor graSikov Dopoldne je imela orgamzaalja grafičnega delavstva svoj letošnji rodni oibona zbor. Zborovanje, ki ga jc vod i predsed-oik ijiuibljamake podružnice g. Drago Kosem, je biio pokuošteviiimo obiskano. Navzoči e*o bilii tudi delegati p'> ver jamstev i z vse dravske ba.novune in delegat centrale g. B. K. Jošt iz Zagreba. Odbori so podaiin zborovalce m obširna porodila o svojem delovanju. Delovanje organizacije j,e biilo j ako obsežno, saj znaša sama bilanca v končni vsoti 3,100.Uki bodo v ta namen priredile 12. t m. koncert, d,ne 13. in 14. t m. pa nabiralni dan. •Naj bi se občinstvo zavedalo p'emenitega namena teh prireditev in pridmo poseglo po 'koncertnih vstopnicah! Istotaiko naj v nabiralnih dnevih niikdo ne odkloni prošenij požrtvovalnih KoJašic, nego naj vsak po svojih močeh nakloni dar v denarju, ki bo dobrodošel in hvaležno sprejet! S tem bo gotovo najilepše počaščen spomin naših ljubih, nepozabnih mater! ocna mani Nad §000 ljudi manifestira za slovenstvo Maribora Maribor, 7. maja. Dopoldne se je zbrala na verandi pivovarne Union ogromna, 5000 glav broječa množica narodnega delavstva in nameščencev iz Maribora in okolice, da manifestirajo po 15 letih zapostavljanja svoje jugo. slovensko prepričanje in za svoje pravice. Zborovanje je bilo tako impezantno, Kakršnega Maribor še na videl od 1918 dalje, poteklo pa je kljub napovedim raznih pro-tinarodnih elementov popolnoma v redu, disciplinirano in dostojno. "Otvoril ga je predsednik mariborske podružnice NSZ g. Bajt, ki je pozdravil vse navzoče ter zastopnike raznih narodnih, kulturnih in narodno obrambnih društev. Nato je zastopnik mariborske sokolske župe br. dr. Irgo-lič pozdravil zborovalce v imenu sokolstva. Za njim so pozdravili zborovanje še v imenu Narodlne odbrane dr. Vauhnik, v imenu nacionalnih zasebnih nameščencev g. Dole-žal, v imenu nacionalnega delavstva na Teznem g. Tomažič, v imenu železniških delavcev g. Adolf Ogrizek. Slednjič je povzel besedo glavni govornik gosp. Rudolf Turnpej, burno pozdravljen od tisočgla. ve množice. Govornik se je dotaknil v svojih izvajanjih vseh krivic, ki Jih doživlja naše delovno ljudstvo zaradi vsiljivih tujcev, obenem pa je ostro ožigosal postopanje naših oblasti glede izvajanja zakona o tujih nameščencih, poudarjajoč, da se ne dirže predipisov. Za njim je govoril g. Vojska, ki je ziasti obsojal neiružkutarjenje v nacionalnem Maribora ter je navedel več konkretnih primerov iz mariborskega javnega življenja. Slednjič je povzel besedo narodni poslanec dr. Pivko, ki se je pridružil narodni manifestaciji. Po teh govorih je predsednik g. Bajt prečiital 15 točk obsegaicčo resolucijo, v kateri zbrani zborovala pozivajo oblasti in slovensko javnost, da izvršuje načelo narodnega edinstva na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da se prepreči uporabljanje nemščine v občevanju s strankami in da se odpravi nemščina po mariborskih šolah. Resolucija protestira tudi proti nameri, da se odkupijo falitni marksistični konzumni domovi, zahteva strogo revizije delavskih zbornic in razp:s volitev v te zbornice pod vodstvom državnih oblasti in končno, da se uzakoni eksistenčni minimum z« delavca. Nj. Vel. kralju je bila odposlana z mani. festacijskega zborovanja vdanostna brzojavka, nato pa je ogromna povorka krenila j po mestnih ulicah pred stanovanje genera- j la Maistra, ki mu je priredila viharne ova- ; ciije. Povorka je nato zavila skozi mesto čez državni most na Kralja Petra trg. kjer jo je nagovoril g. Tumpej, godba pa je zaigrala himno. Množica se je nato mirno razšla. Mariborski Čigava je Makedonija? Za tistega, ki je prepotoval naše južne kraje, našo Makedonijo, z odprlimi očmi in odprtimi ušesi, pač ne more biti niti najmanjšega dvoma, čigava je ta pokrajina. Naša je. jusroslovenska po narodu, ki prebiva tamkaj, po njegovem jeziku in vseh njegovih os^binah, šetrah in navadah. Prav posebno lahka je ta ugotovitev Slovencu, ki naide v narodu v Makedoniji toliko »doma-česra«. da 6e mora naravnost začuditi, kako sla si dve veji. ki v tolild razdalji druga od drusre poganjata iz našena jugoslovenskega narodneea debla, ohranili kljub tisočletnemu življenju tako presenetljive znake nai-ožiega sorodstva. Resnica je. da je turško sospodstvo, ki ie že od prve Karacjorajeve vstaje sem slutilo v njem življenjsko nevarnost za svoj obstanek. na eni strani z vsemi silami zatiralo vpliv srbstva na tleh nekdanjega srbskeca carstva Dušana Silnega, ns drugi strani pa prav zato odpiralo na stežaj vrata domnevno in tudi dejanski mani nevarnemu vplivu bolffarslva. zlasti bolgarske cerkve in tako ta razmah bolgarstva v Makedoniji ni ostal bn»z učinka na prebivalstvo. Toda učinek je bil le vnanji in ni seeel do duše naroda, do njegovega bistva. Iz teaa naroda so res izšli ljudje, ki so se politično nagibali na bolgarsko stran in dovedli do ustanovitve one bolgarofilske makedonske organizacije, ki se je po balkanski in svetovni vojni izprevrgla v zločinsko, iz inozemstva plačano VMRO. notranjo makedonsko revolucionarno organizacijo, ki strahuie že leta in leta Bolgarijo in skuša s svojimi razbojniškimi podv:gi dokazati domnevne pravice bolgarstva na našo jueoslovensko Makedonijo. Ampak vse to je le dokaz, kako so ničeve vse njihove aspiraeije, ko narod sam v Makedoniji v vsej svoji ogromni več:mi noče niti slišati o njih in se jim kar naiodločneje upira celo tudi z orožjem^ v roki. Preiasen dokaz o mišljenju, prepričanji in težnjah naroda v Makedoniji, ki ie tudi še danes raztrgana na tri. odnosno štiri države, na nam nud' naslednji dogodek najnovejših dni, ki težko, kakor kladivo na nakovalo udarja na domnevno bolgarstvo Makedoncev. Pred tridesetimi leti. še pod turškim so-spodstvom, je bitoljeko sodišče prisodilo albanskemu vel kašu Maliču begu Frašeliji veliko posestvo, h kateremu sta pripadali tudi vasi Gorica in Gomboč, ki ležita sedaj na albanskem ozemlju. Prebivalstvo obeli teh vasi, ki je bilo in je tudi še danes slovanskega rodu in pravoslavne vere, je tla-čanilo arnavtskemj begu, ki pa ie sedaj raz-drl pogodbo ž njimi, kar pomeni, da moraio zapustiti begovo posestvo, ki so ga doslej obdelovali kot nekaki koloni. Prebivalstvo, vsega 56 družin s 505 dušami, je 6klenilo, da se preseli v Jugoslavijo. Ko je za ta sklep izvedel bolgarski poslanik v Tirani, je storil vse. kar je le bilo v njegovih močeh. da bi ljudi odvrnil od tega sklepa. Pripeljal se je 18. aprila v Gorico in jih nagovarjal, da bi se ne iziselili v Jugoslavijo, temveč v Bolgarijo, češ, da jih bodo tamkaj sprejeli kot najljubše brate, katere eo vedno smatrali rn predstražo bolgarstva v teh krajih. Obetal jim je med in mleko v Bolgariji. Toda dobil je odgovor, ki ga pač ni pričakoval. Izjavili so mu odločno, da so Jugoeloveni, ravno taki Jugosloveni, kakor so oni, ki žive v Jugoslaviji, in da se ho5e- Velik zbor sadjarjev In vrtnarjev LJnUJana, 7. maja. Dopoldne se Je vrSil v dvorani Delavske zbornice letni redni občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki so se ga udeležili številni delegati podružnic iz vse dravske banovine. Mnogi so prispeli že v soboto, da so se lahko udeležili zborovanja dreves-ničarskega odseka v škof ji Loki, združenega z izletom v prastaro postojanko slovenskega sadjarstva in drevesničarstva v žab-nici in v Dorfarjih pri Škofji Loki. Izleta se je udeležilo okrog 40 članov društva, ki so bili povsod prijazno sprejeti in pogošče ni,' tako pri predsedniku sadjarske zadruge g. Cegnarju in pri drugih drevesničarjih. Na zborovanju drevesničarjev, ki se je vršilo pri županu Antonu Hafnerju in sta ga vodila podpredsednik društva višji sadjarski nadzornik g. Martin Humek in predsednik drevesničarskega odseka g. Kovačič, je bilo sklenjeno, da se uvede stroga kontrola drevesnic, da se dovoli prodaja na trgu samo kontroliranim drevesničarjem z jamstvenim listom ln da se prepove krošnjarjenje. Otvoritev skupščine. Letno skupščino Sadjarskega in vrtnarskega društva v dvorani Delavske zbornice, ki je bila že trinajsta po redu, je kmalu po 10. uri otvoril podpredsednik g. Martin Humek. Najprej se je spomnil Nj. Vel. kralja, ki so mu zborovalci zaklicali trikratni »živijo«. Nato je pozdravil zastopnika ban-ske uprave načelnika kmetijskega oddelka inž. J os. Zidanška, šefa kmetijskega odseka višjega svetnika g. Fr. Trampuša, zastopnika ljubljanskega župana nadsvetnika g. Jančigaja, zastopnika Kmetijske družbe tajnika g. Fr-ana Kafola, tržnega nadzornika g. Berganca, zastopnika Vinarskega dru-fitva ravnatelja g. J os. Priola, ravnatelja Kmetijske šole na Grmu g. inž. Zupaniča, zastopnike dnevnikov kakor tutfi vse navzoče delegate. Podpredsednik g. Humek Je v svojem nagovoru poudarjal, da je težavno gospodarsko stanje uplivalo tudi na gibanje članstva, vendar se letos opaža, da zavednost med sadjarji znova narašča. Sporočil je, da je med letom zaradi bolehnosti odložil svoje mesto dolgoletni zaslužni predsednik kmetijski svetnik g. Viljem Rohrraan, ki mu vse članstvo dolguje zahvalo za desetletno nesebično delo. Glavni odbor je zaradi tega stavil predlog, da ■občni k bor imenuje zasfnSnegn g. Botnr- mana za častnega predsednika, kar so zborovalci soglasno sprejeli. Nadar-I je je podpredsednik sporočil, da je društvo :sa vedno izgubilo agilnega člana glavnega odbora g. Viktorja Ome.rzo iz Kranja, ki ga bodo člani za vedno ohranili v častnem spominu. V imenu ljubljanskega župana Je Zboro- 'Talce pozdravil magistrata! nadsvetnik g. Jančigaj, pozdrave bana in podbana pa je j;borovalcem izročil načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Zidanšek, ki je kratko orisal prizadevanje banske uprave glede obiranja, opravljanja in pakovanja sadja, glede zboljšanja nasadov ob cestah in glede potrebe širjenja orehovih nasadov. Pozdrave je v imenu Kmetijske družbe izročil še njen tajnik g. Fran Kafol, ki je izrazil željo, da bi i'<€ sodelovanje med kmetijskimi In sadjarskimi podružnicami še bolj poglobilo. Uspešno delovanje društva. Društveni tajnik g. Andrej Sknlj Je podal prav obširno poslovno poročilo, iz katerega je razvidno, da je društvo zaradi vladajoče krize utrpelo izgubo na članstvu. Ob sklepu j>oslovnega leta 1933. je imelo 7500 članov, to je za 1620 manj nego ob zaključku leta 1931. Nadaljnjega krčenja menda ne bo, gaj se je članstvo letos pri nekaterih podružnicah zopet dvignilo. Gospodarske tež-koče pa so vplivale tudi na plačevanje čla-rLarine. Kljub opominom je bilo ob koncu Ista še nad 400 neplačanih članarin; to število pa se je sedaj vendar skrčilo na 200, kar pomeni za društvo še vedno 5000 Din izgube. Hrbtenica društva so delovne podružnice. Večina njih se lepo razvija in uveljavlja, vendar so med njimi tudi take, ki le životarijo in počasi umirajo. Lani je bilo 182 podružnic s 5887 člani. Letos je prirastlo 7 novih podružnic. Pri podružnicah Je bilo lani 276 predavanj in 60 tečajev. Lastne drevesnice ima 51 podružnic s 55.300 drevesci. Društveno glasilo »Sadjar in vrtnar« Je tudi lani vršilo v polni meri svojo nalogo. I>rvo letošnjo številko je posvetilo sadnemu izbora, ki je bil definitivno določen. Številki je bil dodan tudi poseben zemljevid s sadnimi okrožji. Banska uprava je odkupila 4000 izvodov te posebne izdaje. Pred leti ustanovljeni drevesničarski od- \ sek je določil temeljne smernice za vzgojo sadnega naraščaja, ki vsebujejo norme glede kakovosti dreves, glede cepljenja in glede jamstva drevesničarjev za pristnost sorte za dobo 5 let po saditvi v višini trikratne fakturne vrednosti ter glede izdaje Jamstvenih listov. Društvo je lani posvetilo posebno pežnjo faipremembi lovskega zakona. Anketa, ki jo je vodil blagajnik prof. Josip Verbič, je po njegovi inictjativi sestavila posebno spomenico, ki Jo Je načelstvo predložilo banu, obema slovenskima ministroma, senatorjem in narodnim poslancem, banovinskim svetnikom, kmetijskim korporacijam, kakor tudi vodstvu in sreskim odborom JRKD. Blagajniško poročilo je podal prof. gosp. Verbič, ki je poudarjal, da se Je čisto premoženje zaradi izpadka dohodkov v zvezi s krčenjem števila članov zmanjšalo od 54.384 Din ob koncu leta 1931. na 30.129 dinarjev. Za tekoče poslovno leto je društvo reduciralo izdatke, kolikor se je dalo. Poročilo računskih pregledovalcev je podal g. Ante Gaber, ki je ugotovil, da so računi v vzornem redu. Predlagal je zahvalo blagajniku za ogromno delo. Na predlog g. Jurka je bila izrečena zahvala tudi odboru za vestno poslovanje. Odobren je bil nadalje proračun za L 1933. v višini 254.500 Din. V zvezi s proračunom se je razvila daljša debata o vprašanju nastavitve strokovnega tajnika, kakor je to predlagal v imenu ljubljanske podružnice g. Lap. Načelno je bilo sprejeto, da se nastavi strokovni tajnik, čim se uredi vprašanje potrebnih sredstev. G. Sagadin je poudarjal, da bi morali sreski kmetijski odbori gmotno podpirati društvo, ki bi na ta način lahko dobilo sredstva za nastavitev strokovnega tajnika. V debati je bila poudarjena zahteva, da bi morali tudi država in banovina s podporami omogočiti večja sredstva društva, ki vrši veliko narodno gospodarsko nalogo. VoHtve. Ker Je glavnemu odboru po triletni funkcijski dobi potekel mandat, so se vršile volitve. Za predsednika Je bil z vzklikom izvoljen g. Martin Humek. Za prvega pod- predsednika Je tofl izvoljen ravnatelj goep. Jos. Priol, za drugega podpredsednika nadz. v p. g. Jos. štrekelj, za tajnika nadz. g. Andrej Skulj, za blagajnika pa prof. g. Jos. Verbič. V odbor so bili izvoljeni gg.: Fr. Dobovšek (Boštanj), Mih. Kovačič (Sv. Peter pri Mariboru), Fr. Goričan (Višnja vas, p. Vojnik), Fr. Istenič (Gor. Logatec), Fr. Kafol (Ljubljana), Miloš Levstik (Celje), inž. Fr. Lukman (Ljubljana), Peter Močnik (Studenci pri Mariboru), inž. Val. Pet-kovšek (št. Juri] ob južni žel.), Ljud. Sagadin (Ptuj), inž. Iv. Zupanič (Grm) in Janko žirovnik (Kranj). Za namestnike pa so bili izvoljeni gg.: Vitko Jurko (Dol pri Hrastniku), Jos. Novak (Gornji grad), Ant Brinovšek (št. Andraž, p. Velenje), inž. Jos. Skubic (Gor. Logatec), Ant. Lap (Ljub ljana), Jak. Springer (Črnomelj), Ant. Fle-go (Ljubljana), inž. Fr. Pahernik (Vuhred), Fr. Vardjan (št. Jurij ob južni žel.), Ant šega (Ptuj), Iv. Hrovat (Ihan) in Ant. Lovše (Notranje gorice pri Brezovici). Končno sta bila za pregledoval ca računov izvoljena gg.: Ante Gaber in Teod. Drenik. Važni predlogi. Po izvršenih volitvah so zborovalci razpravljali opredlogik odbora in podružnic. Občni zbor je najprej odobril izvolitev odbora drevesneičarskega odseka (preds. g. Kovačič, člana gg.: Anton Jelen, št. HJ pri Velenju in Luka Cegnar, Dorfarji). Sprejet je bil predlog g. Gabra glede potrebe zakona za varstvo ptic. Tajnik g. Skulj je podrobno tolmačil predlog glavnega odbora glede spremembe lovskega zakona za zaščito sadnega drevja pred zajcem, in sicer v smislu spomenice, ki je bila predložena me-rodajnim činiteljem. Sprejet Je bil predlog (Mt undtt?s sadnega drevja ob bsoorin- skih in državnih cestah, predlog glede kontrole pri prodaji semen in glede garancije za kakovost semen, predlog ljubljanske podružnice glede pridelovanja zelenjadnega in cvetnega semenja in glede potrebe ustanovitve vrtnarske šole. Sprejet je bil tudi prdelog ljubljanske podružnice, da se ustanovi y okviru društva odsek za vrtnarstvo ln cvetličarstvo. Več predlogov Je prišlo glede organizacije prodaje sadja. Obširno utemeljitev Je podal g. Sagadin, ki je poročal o načrtu za vnovčenje in prodajo sadja na zadružni podlagi in o odporu poklicne trgovine. O tem vprašanju se je raizvila daljša debata, v teku katere je grajal razmere v sadni trgovini tudi sami g. PrioL Med drugim je bila postavljena zahteva, da se uvede legitimiranje sadnih nakupovalcev ▼ svrho odstranitve škodljivega mešetarstva. Na predlog g. Sagadina je bila sprejeta resolucija, po kateri skupščina odobrava sklep glavnega odbora, da se sadna trgovina organizira na zadružni podlagi v sodelovanju s solidno trgovino, odločno pa se odklanja akcija proti zadružni mislL Sprejeti so bili še razni predlogi podružnic glede določitve časa za obiranje sadja, da se prepreči obiranje nezrelega sadja, glede potrebe tečja za pakovanje sadja, glede pokončevanja sadnih škodljivcev in glede sredstev za pokončevanje, glede sadnih sušilnic, glede taksne prostosti za vloge in glede podpiranja društva od strani sreskih kmetijskih odborov. Končno Je bil še sprejet predlog, da se glavna skupščina vrši po vrsti v Ljubljani, Mariboru in Celju, tako da se bo vršila prihodnja sfcnpfiOna t Mariboru. Predsednik g. Humek Je zborovanje zaključil ob pol 14. url. Vsedržavna stranica okrog Ljubljane Pregled lepo napredujoče organizac ije JRKD za srez LJubljano-okofico Ljubljana, T. maja. T dvorani restavracije »Zvezde« Je bil dopoldne redni občini zbor organizacije JRKD za srez Ljublian a-okoHca. Predsednik Pipan je ob otvoritvi posebej pozdravil poslanca Koma na, zastopnika banovm-sfcega tajništva Parcerja, bano vinskega svetnika Babnika, zastopnika »Jutra« ter wse funkcionarje ta delegate. Obširno je poročal tajnik Borštnik z Viča. JRKD Ste je v ljubljanski okolici 37 krajevnih organiza-cB, tako da obstoje postojanke stranke v vseh občinah, razen v Črnučah m na Črnem vrtin, število članov se je od nstano-vštve strarike pa do danes pomnožilo za 100 odstotkov. NaiboH delavne organizacije imajo Ig, Vič, Vrhnika in Št Vid. Živahno politično deio ima organizacija v tem razdobje za seboj, Številni veliki poti-tični shodi so se vršili po vseh večjih krajih ijiubljamske okolice. Stanje organizacije je povoljno, ob večjem zanimanja članstva pa bi se daJo še znatno izboljšati Po tajniškem je podaj g. Borštnik tudi blagajniško poročite, nakar je sfottpščima na predlog revizorja Flavsa odboru soglasno izglasovala absoluitorij. Narodni poslanec Komam je nato podrobno razpravljal o državnem proračunu, o §te-dnji, ki jo kriza nalaga vladi, o pomanjkanja kreditov ki o vseh stiskah gospodarstva. Gospod poslanec je zlasti še poročal o predlogih, bi jih pripravka poslanski fekrib JRRKD v pogledu važnih ukrepov za sanacijo našega denarništva, obnove likvidnosti denarnih zavodov, končne rešitve vprašanja kmečkih dolgov hi sploh požkv-ijeflija celotnega gospodarstva. Položaj na denarnem trgu je takšen, da bo treba dale-kosežnilh ukrepov, pri tem pa bo treba gledati pred vsem. da ostane veljava dinarja nedotaknjena. Izčrpno je g. poslanec poročal o zunanje političnih vprašanjih m o političnem delu države. Posebej se je dotaknil žalostne vloge punfctacij ter velike narodne manifestacije v Nišu. Povedal je tndi, da bo ljubljanska okolica v prihodmjo-stš volila po dva poslanca. Pregrupacija občin se bo izvršila na ta način, da bo vsaka občina štela vsaj po 3000 prebivalcev. Pri vprašanju agrarne reforme je navedel, da bo ta reforma zadela tudi cerkvena posestva. Na koncu je razpravljal še o novih zakonih, ki se pripravljajo, tako o zakonu o telesni vzgoji m o zakonu o gasilcih. Poročilo poslanca Komama je skupščina z odobravanjem sprejela na znanje. Po kratkih govorih zastopnika banovta-skega tajnika Parcerja in bano vinskega svetnika Babnika, ki je izčrpno poročal o vprašanjih kmetijske politike ki o banovinskem proračunu, se je razvila živahna debata, v katero so posegili delegatje skoraj vseh organizacij v srezu. Delegat Cero te Zgornje Šiške k govoril o nradetištivu, Ce-pekiik iz Iške vasi je izpregovorU glede podpor, Kos iz Ljubljane o potrebi, da se nekaj akrene proti inozemcem, ki imajo tovarne v naši državi; župan Šeme iz Most o previsokih tarifah, ki jih občane plačujejo za cepljenje koz; Kovač z Rudnika o novi stranki, ki se snnje. Na to zadnje vprašanje je pojasni poslanec Koma®, da je nova stranka izšla iz kluba, ki je prvotno štel do 30 poslancev, izmed katerih pa se je že polovica vrnila v JRKD. O vprašanju, kako naj bd se shodi JRKD pripravljali v bodoče čkn bolj smotreno, so govorili delegatje Tomaž is Zgornje Šiške, Grad iz Beričevega, Ramovš iz Borovnice ta šn-šteršftč iz Št Vida, pojasaifia pa sta dala poslanec Koman ta tairak Borštnik. Živahna debata se je razvila o vprašanj« članarine. Tajnik Borštnik je poročal o predlogu banovinskega tajništva, naj bi stranka poiskala med svojimi člani Ijndi, ki bi prispevali večiie zneske v s reško blagajno. V ta namen naj bi vsaka organizacija sestavila imenik premožnejših članov, ki bi prispevali v to srTbo. V diskusijo je delegat Kovač pdedirai, da bi se .Slamstrvo ne delilo med premožne in manj premožne, pač pa nad bi na lastno pobudo po svoji moči prispeval vsak, kolikor more več. Imovina organizacij naj bi se skušala povečati zlasti z dobro pripravljenimi prireditvami. Po kratkih govorih delegatov Ramovša, Dovča iz Most Kališa iz šmart-nega pod šmarno goro in Flajsa iz Zelimeij je bil soglasno sprejet predlog podpredsednika Meseca, da so višina članarine prepusti krajevnim organizacijam, minimum pa naj bo 3 Din letno. Nato je prešel v razpravo načrt, kje naj se v najbližji bodočnosti priredijo večji shodi. Tajnik Borštnik je poročal, da so predvideni shodi na Viču, v Preserjn, na Beričevem in št. Vidu in na Igu. Vsi delegati e so izrazili željo, naj bi se shodi čim bolj pogosto prirejali, obveljalo pa je, naj se posamezne organizacije posebej zanimajo za njihovo prireditev. Pri točki o samostojnih predlogih je delegat Jamnik z Viča sproM vprašanje o skorajšnji ustanovitvi gospodarskega sveta, ki bi se bil moral osnovati že v juniju lanu V smislu spomenice, ka jo je v imenu viške organizacije prečrtal, ter po kratki debati, v katero so posegli poslanec Koman, delegat Kovač in podpredsednik Mesec, je bil soglasno sprejet sklep, naj se centrali JRKD. vladi in poslancem sporoči želja, da se gospodarski svet v najkrajšem času organizira Za tem so ddegatje sprožit še celo vrsto aktualnih gospodarskih in socialn-h Ivan Albreht: Slovenski večer Pomladi ondan še ni bžlo, vendar so se čez dan s toploto vred dramile pomladne skitaje, ki sta jšh mrak ki hlad spet zamorila. To so večeri, ko se nebo zamreži z oblaki in jokavi pesniki brez uspeha : 'čejo zvezd. Tema je včasih tako trda, da se človek boj i vsakega koraka. Ta-keie večere rad za vi jem v oddaljeno predsnestoo zaikottje med lopove, potepuhe, siromake m trpine, med vse tisto, čermur podnevi pravimo — nižina. V zakajeni beznici se ne bojim ničesar in nikogar. Zaspana natakarica prinese vina, ponudi ničvrednih rib aH česarkoli, druščina pa se zbere sama. Niibče ne pove imena in svojega ni treba nikomur razodevati Sploh ni nihče radoveden nanj. Človek lahko govori, kar mu je pri srcu, se lahko brez zasmeha za karkoli navdušuje, sme lagati in se šaliti, da le ne drega v tuja gnezda, pa je dobro. Za vsako misel in besedo najde enako mislečega. Vsem tem neznancem je na mah tako popolnoma bife« kakor oni njemu, a vendar ostane razdalja še vedno tolikšna, da se posameznika ne sujejo po nepotrebnem s komolci. Pade, na priliko, v besedo — domovina. Jasno: vsak živ krst ima nekje domovino! In rad jo ima, a tndi domovina ima rada tiste, ki jih ima! To je namreč: Tisite, ki jih ima! Ali na to jasno? V zakajeni predmestni beznici so take resnice nujno jasne in ga ni, ki bi jim oporekal Po4Jej kapital! Hejclun, to je pa treba znaiti. Ta in ta je bil pred leti revež, slabši siromak mimo nas vseh, danes pa presipije mtfijone! Seve, ker je znal. Saj btt jih ti in ti in ti in mi vsi tndi lahko, ko bi znali. Pa ne znamo in konec! Kdosr ne zna, ne zna. Amen! Prosim vas, kdo bi si tipaJ ugovarjati takemu jasnemu sklepanju? še o politiki! E, ra^ši pamet, IfckBe, pws>dmo to, ko nimamo hrbtov ustrojenih. Oni je s politiko obogatel, oni je čičnfl v blato. Bolj pametno je tako: Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro pita znamo! Natakarico mine dremavost. Cisto pomiaiena pride k mizi: — Še pol litrSka? — Liter! — Kaj. vraga: Štefan, da ne boš zmeraj beziljala! Dražba se izpreminja, včasih se skrči, včasih narasite, a je vzlic temu zme- raj prijazna. Kdor se kaj zrnati, ga krepke roke postavijo na ulico, pa je zopet lepo. Kdaj pa kdaj naleti govorica na učenost. Da bi jo zlodej!'999Jcrat naj jo, to prekleto učenost! Samo zavoljo nje je vse narobe! Gospod sem in gospodična tja, pa doktor, profesor in sam ne vem kaj, zraven pa pajčevma v črevih in kača v žepu. In umetnost: malo kdo padka, malo kdo čečka. Le kaj je tega treba?! Prav nič, še toliko, kar je za nohtom črnega, ne, nak, čisto nič! Se tudi noben pameten človek ne zmeni za tiste šleve. Res jih je ko smeti, ali ko bi jih človek zfoobnal na kup, bi dostikrat vsi s packarijo in čečkarijo vred ne zmogli za en sam liter vina. Kaj bi potlej z njimi! Še bolha ne zazetia za-stran tega, ali ne? — No, no, bolj nalahko. Tale tam za-dai tudi piše. — Beži, beži, ali res? Slišiš ti, veter-njak, kaj si res tako brez glave? Nak — No. Mini, še Štefan! Saj boš pil, ali ne? — Kaj vprašuješ, natoči mu! — Nak, da se danes še komu ljubi! — Pusti ga no, če ima veselje! In je spet vse lepo. Dalmatinec po 8 dinarjev se umakne onemu po 10 dinarjev. Natakarica se smehlja, poboža tega, zagodrnja nad onim, ponuja ribe vprašanj, tako zlasti o zavarovanja poljedelskih delavcev ta o zavarovanj« pred nezgodo, ki je potrebna tndi za kme^se gospodarje. Delegat Medved se }e zavzemal za borbo profc šušmarstvn v obrtništva, delegat Ogrta z Laverce pa proti nadJogi, ki jo za deželane pomenijo brezštevilni potujoči brezposelni. Živahna debata se je razvila o vprašanj«, kako naj bi oblastva >mej9a m za bi a izvenzakonito prodajanje vina na deželi. Delegat Ramovš je povabil državne nameščence v stranko. Navedel je tndi, da se na deželi pogosto pojavljajo idud:je, k- na sumljiv način za malenkostne obresti ponujajo posojilo. Veliko pozornost ie skupščina posvetita tndi gšbanjn, ki ga izkazujejo nekatera razpnščena prosvetna društva. Ko so posamezni delegafle raapravflafi §e o raenih aktualnih vprašanjih lokalnega značaja in so nekateri izmed fjh izrekli svojemu poslancu ta vladi zahvalo, je poslanec Koman r kratkem resorne*« pojasnil še nekatera, v debati načeta vprašanja. Zlasti se je župan Šeme iz Most zahvaljeval poslane« in stranki, da so se razne mijne intervencije izvršile na tako hiter način. Ob 14. popoldne je predsednik Pipan zaključi .1 nspeli občni zbor. Ko bova se vzela, takrat bo lepo, ker ohcet vesela pri Slamiča bo! Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o p resna vi jan ju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Večje stanovanje ▼ prvem nadstropju na Miklošičevi cesti se odda s 1. avgustom. Poizvedbe v Delniški tiskarni. 6034 in vampe in sir pa čvrsito nosi na mizo. — Prinrf, bratec, pdmi, bratec, kupico; povezni jo, povezni jo na mizi-co-o-o-o. Oko postave. Dim se razredči, druščina se razgibije* natakarica šteje, odnaša prazne kozarce in se priklanja: — Lahko noč, gospodje! Na svidenje! Hvala lepa! Se klanjam! Se priporočam! Zunaj odmevajo po ulicah v mesto majavi koraki! Tu in tam se dva tovariša razstaneta. — Lahko noč, gospod kolesa! — Pozdravljeni, gospod pristav! Drugi bolj topJo: — Zdravo, doktore! — Ser\us! Krščenduš, Jutri mora biti bilanca končana, jaz pa glavo kakor mernik. Tako kapljajo bratje na vse strani. Mesto jih čisto predrugači. Morda tudi hlad bližajočega se jutra, kdo ve! Pomladi ondan Še ni bilo, a vendar se mi je zdelo, da bo solnce spet obudilo top-io-to in vzdramilo pomladne slutnje. Ko so te v objemu meglenega mraka spet un.irale. sem bil vesel, resnično vese'1. Sai sem vedel: zdajle .te tukaj slovenski večer. J. MAČEK LJaMjana, Aleksandrova e. 13 največja izbira površnikov _In oblek m gospode ter deco._ Ljubljana v zelenju NI veliko. Za prestolnico banovine kar premajhno. In vendar, težko da je še kje v svetu mesto, ki ima v sebi toliko prirod-ne lepote kakor naše. V kolikor mu ni do te lepote pripomogla božja roka, »o mu dali naši mojstri tisti čar, ki mora osvojiti vsakega tujca. In nemara je v slovenski biti, da nismo gradili ne pod tujcem, ne danes v svobodi kamenite puščave, ki je tako značilna za evropska mesta, zlasti danes, v času prepotentne civilizacije, ki grozi ubiti sleherni čut za prirodo. Skoro da ni ulice ne ceste, ki ju ne bi poživljalo drevje, ki ne bi dajalo od jutra do večera v zatohle sobe zaprtemu meščanu misel o lepoti loga in travnika. Ali kdo ve, kako bi bilo, če nas ne bi obdajali zeleni hribi, prostrana polja in travniki, če mesto ne bi stalo kakor bel otoček sredi zelenega morja, z zasneženimi planinami na severu, z valovitimi hribi na vzhodu in jugu, s Polhograjskimi dolomiti na zapadu. Človek, ki je tu doma, je dal mestu podobo svojega občutja do rodne zemlje, svojo dušo. Magnolije cveto. Kmalu ne bo vrta, Id ne bi oznanjal s temi eksotičnimi cveticami pomladi njene zmagovite poti in razkošja plodne zemlje, ki v svojem listju ne pozna meja. Čudovit je pogled na breg ob Samassovi vili, pod zvonarno. Človeku se zdi, kakor da se tisti majhen košček zemlje, na katerem cveto štirje krasni magnolij evi grmi, pripravlja na veliko svatbo, pričakuje ženina in neveste z vso lepoto skrivnostnega nastajanja m večnega pre--oavljanja. Potem pa se človeku, ki pride v starodavno Floeijonsko ulico pogled malo skali Tiho m pusto je tam. Tiste majhne, nir-ke hišice nekdanje Ljubljane ga spravijo v staT, ie kar pozabljen svet. Toda obraz se mu mora kmahi zjasniti. Sv. Florijan ima novo, povsem novo in tako imenitno posrečeno obleko, da mora zadovoljno poki-mati vsak razvajenec. Pa tudi našemu mojstru Plečniku mora prikimati. Tam niso samo stopnice, ni le čudovito Robbovo delo »v. Janez, ni aamo kamenje. Malo zelene ruše, ciprese in mladi kostanji lepoto svetega Florijana šele ustvarjajo, dopolnjujejo umetnikovo delo — kakor je ž« skoro dopolnjeno na Šentjakobskem trgu. Na zgornji strani je tako lepo na tihem zrasel majiven gaj, ki mu strnjene breze s svojimi tenkolasim vejevjem dajejo nadvse vabljivo prikupnost Zdolž cerkve in pred pročeljem pa vrsta zeleneči h topolov, od leta do leta lepših in višjih, ki dajejo tlom okrog svetišča svečano tišino. Se zelo tiho je tam. Le časih je čutiti težki poštni avto. Povsod je opazita enotno voljo, hotenje, dati vsakemu koščku prostora vso lepoto, ki jo more sprejeti. Tako je pred Glasbeno Matico, po vseh cestah okrog središča, po vseh obrežjih nekoč toliko opevane zelene Ljubljanice, pred cerkvijo Srca Jezusovega, kjer je v večernih urah toliko siadkega šepeta, v tistem majhnem gaju, d« bi si človek zaželel še slavčkove pesmi. Pa tudi Ambrožev park tam bRzo ro-krame ima svojo posebno privlačnost Drevesa stoje malo čudno samostojno, in nekaj divjega je tam, ne zapuščenega, le prav nič božajočega. Tudi tako je prav. Tam je cukrarna. Zakaj ne bi bil Ambrožev gaj malo trpek! Sentpetrčani imajo zdaj precej vsroka, da svoj ponos spet malo dvignejo in se Ljubljani približajo. Zdaj niso nič več »for-štat«. Mojster Plečnik se je ob srečni uri ustavil na Hrvatskem trga in s usmilil tistega parka, ki je bil tako nemaren, da je človek rajši napravil ovinek, kakor pa da bi šel skozi park, preko mznih globokih jezer, grap in mimo drevja, ki je neprenehoma protestiralo. Namesto vse te grdobije je zdaj tam krasna, od sredine parka proti obodu rahlo se dvigajoč- trdnjavsko obzidana rotun-da. V nekaj dneh mora ozeleneti, zažareti v rožah ki izvabiti otroku in počitka iščočemu nasmeh. Ljubljanski Tivoli i gozdom in Rožnikom pa utegne kmahi prekositi onega rimskih papežev. Kadar se park razraste, priredimo Ljubljančani v njem »vsenarodno« veselico, morda za Cankarjev spomenik. Za zdaj pa ta naš umotvor še vse premalo cenimo. Trenutno je nekaka socialna institucija, res »javna dobrina«. Zakaj lepote, res prave njegove lepote se zavedajo le brezposelni, ki jih časih tam po belih stezah kar mrgoli, m so klopi med mladim, sočnim zelenjem polne sključenih, vase zamaknjenih postav. Tako vlada v najlepšem, v najbolj poetičnem delu Ljubljane duh časa, se sredi kipeče prrrode in umetnikovega dela manifestira beda, da dela meščan kisel obraz, meščanka dolge korake, da je veselja deležen vsak pošten Ljubljančan. V velikem kulturnem svetu se pogosto pripeti, da v parku dama ali pa celo zaljubljen par spoštljivo napravita brezposelnem prostor, spregovorita ž njim in ga neprisiljeno obdarujeta kakor dobrega znanca. Eh, ti kisli obrazi in dolgi koraki pri nas, ki nikoli ne pozabimo poudariti ne slovenske ne naše od sile globoke srčne kulture ... Na Gradu se človeku duša malo sprosti. Srce zapoje s sinjimi hribi in planinami. Kri zapolje živo, prsi srkajo zrak, kakor da je planinec priplezal na težko pribo-jevani vrh. In ta vrh sredi mesta bo po dolgem času res težko pribojevan, vreden evropskega slovesa. Grajska planota kaže že novo lice. Puščave ni več, človek se več ne zgrozi; ko pride s klanca na vrh, se mu obraz ne zmrači. Tri dvigajoče se vrtne ploščadi, raz širjena pota, urejene grede obljubljajo poleg še nameravanih del najlepšo izprehod-no točko mesta, ki bo omračila slavo nebotičnika Se zmerom pa je razveseljiv pogled na Zvezdo, v ta gozd košatih kostanjev, v katerem se vesele svojega počitka upokojenci. Na vse zadnje je narava res edini pošteni nacionalni ekonom in socialni delavec. Pa gre zato mojstru Plečniku in mestni občini vsa čast namreč zaradi globokega razumevania glede potreb našega mesta in njegovega, ne vselej nasmejanega prebivalca. DOGODKI PO ŠIBKEM SVETU Vofake se grcjoi V osmih orali te Prage v Pariz OedklOGftomagfca zirakopfcwwa weot Praga-PairBz jet 1. maljem nanovo urediH«j potin štej promet mad CSR in F«««c$jo. Zidaj vorci letajo iz Ptaage ▼ Pariz 8 ur 15 mfaut, dočim traija vožnja fe Prage v London čez Amsterdam 10 ur 25 nrraut Koliko je Židov? V fesu, bo trebijo bit&enjevci na VJenv-Skeni Žatde. ne bo odveč, če pogledamo, koliko Židov je danes na svetu? Po poslednjih statistikah živi na zemlji okoki 15 milijonov Židov. V Zedlimjenh državah Amerike jih je 4 mrlijone, od tega jih živi t« čete t milijona sanno v New Vorflau. Na Angleškem in v angleških kaloaiitjah je kakšne tri milijone židovskega živila. Nobena država pa nima razmeroma toliko Židov kaikor Poltjska, kjer so jih našteli 2,830.000. V sovtjetski Rusiji maijo 2,627.000 Židov, v Nemčija jih je bfllo kanec 1932 leta 643 tSsoč, v zadnjih dveh mesecih se )Sh je sediilo katkšniih 30 d» 35.000. V Franci je razmeroma mailo židovskega žkv^ja; oemjo ga na 165.000 dfuš. Od tega jnlh živi okolu 80.000 v Pariziu. Palestina ima 150.000 Zidav, Tteditia 46.000, Oei&oslovaSka 354.000, Jugoslavija okolu 65 000. Najma«xj ždo«v ima Japonska. kjer jdh niso »ašteii več nego 450 do 480. , , Bof za turški jezik v Turčiji SodišSe v Oumumnu je obsodi?« zadnje dtaii več imarnov in dri>grlh uradnikov v Bnusi zaradi poskusov. da M nasilno preprečili oitange korana v tturflbem jeaiktt. Obsojenci so namreč zabit evel.i da se razlaga koran kaikor dbdlej, v arabščini. Manevri nemških mornarjev ▼ Klelu na dan 1. maja Četvorica na pozabljenem otoka V Panrcau se bo vršila v kratkem sodna razprava, ki spominja na faratesituicne zgodbe kakšnega pustolovskega romana. Štirje še prilično mladi možje, k- štejejo kotna j po 40 let, a spominjajo po svoiji zunanjosti na onemogle starce, nastopsjjo kot tcnžmikj proti neki francoski dmutžbi. Ta jih je najela pred štirimi leti kot adirave, krepke bretonske ribiče, da bi pomagali na otoku St. Paiulu v Indi jskem oceanu postaviti tovarno za komserve iz neštetih jastogov, ki obljudonjejo ohre/.ija tega otoka. S 26 drugimi enakimi možmi so se odpeljali na parniku »Austiail« proti t-;mu otoku, ki se dviga samoten, gol, s površino kakšnih 5 lev. km sredi Oceana. Ko bo prispeli tija in jiilh je parn:k ostaviil, zailožone z veliko množino živil, so začelii postavljati tovarno. Toda zasledovati jih je začela čudna usoda. Nekega dne se je nariši,rila vest, da je otok St Paaiil požrlo morje. Ali je ta vest nastala po kakšnem nesiporaziurmu afa po zAobi kaikšnega prijaznega človeka, bo ugotovila razprava, resnica je bila vsekakor ta, da je silen val preplavil otok, odnesel temelje tovarne. a tudi vse čolne in največji del živil, ki so jih bili ostaviili moštvu. Cele tedne so se morali preiž'v1tj ovekoveči v dvorni obleki. Fotografi delajo tedaij cele noči. In kakišen je smisel vseh teh ceremonij? — Prvega smo povedala takoj v začetku, dlrugi pa je ta, da eo gostu, ki ga je sprejel krafy, potem odprtta vrata v »družbo In samo v njenem azTačju morejo ž i vetji ne(ki ljudje. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gren-čice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nagrobnik ga je trbil V Neonikiirchmu blizu Sal-zbuirga je 18-lebni hlapec Sraudinger privezoval rože na neki nagrobni kamen. Nagrobnik se je pri tem omajail. prevrni in pokopal pod seboj hlapca, kateremu je zmečkal lofoango. Rop zakonske žene V Jihlavi na češkoslovaškem sta odvad. Ia 191etno še malo časa poročeno Ljudmilo Horinekovo dva moSka, trgovca z glasbili Gola in Opel. Pred ropom žene sta povabila njenega moža v hotel, med tem pa sta se polastila Hormeikove. Ugrabitelja sta iz Ptena. Kaj je vzrok njunega čL, na, rai znamo. S zimo počivali v shrambah, zdaj pa bodo zopet veselo drčali po vodni gladini Nesreča r tovarni za amoniak V tovarni za amoniak v Merseburgu. na Nemškem je počila neka cev, kar je povzročilo nenaden izbruh strupenega plina. Neki mojster in neki delavec, ki sta delala pri stroju za čiščenje plina, sta se tako težko zastrupila, da ju niso mogli več oživiti. Kristov kip na Montblancu Neki francoski duhovnik je zbral denar za 70 m visok Kristov kip, ki ga bo izklesal francoski kipar Serraz na Montblancu. S tem kipom bodo Francozi proslavili letošnjo 1900-letnico Kristovega rojstva Truplo v kovčeku Nefci 6prevodniik na brzovlafeu, loi vori iz Lvona v Pariiz, je odkril te dni v bdiižini Saidiit-Et enina v praznem kupeiiu kairton z razino damsko modno drobnarnijo. Pri na-tenomeijšrm og'edu je ugoitosnil na kartonu, na bHaz-inah, na tleh in celo na st ropu vagona krvave madeže. Na imenovani postaji je obvestil policijo, ker je bilo očitno, da gre za krvavo dejamie, n pofcija je poslala po progii naizaj dreziino s kniimiin.ailin.mi uradnifld, ki so odlkniili 7 km od posfaje Charnte velik kovčeg, v njem pj raizdcosa/jo žensko truplo. Morilec je b 1 radkosaJ svojo žrtev, da jo je lahko spravil v kovček, tega pa je vrgel skozd okno v vagon drvečega vlaka. Nedaleč od lootvoega so našli domsko torbico, k.i je morala pripadati žrtvi, v njej pa so po raizmiih listinah ugotovili, da gire za neko Pailusovo iz Pairiiza. Takoo'šnje telefonsko obvestilo v Pariz je dalo odgovor, da ie bogata za'sebn.ica Polusova pred nekaj dne-vii odpotovala v Lyon, od koder bi se bila morala vrniti z večjo vsoto denarja. Denarja ntiso našili več, torej gre oč»tno za roparski umor. Strahotmi ziločin je morail morilec iizivršiiti z vso miirnosbjo za zastr-tiimli vrati kupeja. Zločinec je gotovo neki potroik, loi so ga videli izstopiti v Charite-ju, a oblasti n imajo za nji m še nobenega sledu. Drama francoskega letala Francozi so že več dni pogrešali svoje letalo >F. Afcec, ki oetafouje promet na progi e Orientom. Ker ni bilo o aeropiami notoenih poročil, so se francoske oblasti obrnile v RJim s prošnjo, naj se poizve, če ni letalo mogoče ponesrečilo kje na italijanskem ozemtju v Kalabriji. šumska milica je nato začela raziskovati pogoesdova-ne kraje r Kalabriji m je odkrila v vejah nekega drevesa ostanke aeroplama. Prednji del letaia je bfl razbit, kabina pa je oetcL. Ia eeia. Iz katoine so se slišali klici na pomoč. Vojaštovo je splezalo na drevesa 4n odkrilo, da sta v kabfrni živa ena ženska in dva moška. Trojica je bila popolnoma izčrpana, ker je že nekaj dni dbradala. Štirje sopotniki trojice so se utofM ▼ tre-matfeu, ko je skušalo letalo zasitoo postati, k čemur ga je prisilil vihar. Letala angleške ekspedicije, ki je pod lordom Clydesdaleom dvakrat obletela vršace Himalaje in fotografirala Mount Everest prvič v zgodovini človeškega rodu Zatočišče milijonarjev Ce potegnemo skozi Evropo dive orti, morda od Loodorra v Budimpešto ter rz Stockh./ina v Rim, se bo n-jih dodirna bo&ca gotovo sekala v Gunihu. Zato je čisto pramkio naiziraiije, da je Cunih središče Evrope. Žiwl janrie v Curbu je danes teko mrm-mivo, kaikor v maSokaicrem drugem evropskem srediišoiK Statistično je dognano, da pricie na vsaikah 50 družin po en miftjonar. lmovitost tega mesta, je naraščala v mnogo hiitrejlšam tempu kakor njegovo prebi-vafetvo. Sarno v trezonj.ih Narodne banke leži kup zdaita, kaiterega vredkiost presega mli jaindo švicarskih frankov. .^nka in Ourih pa sta tudi od' ndfcdiag' točnišče poiliitdnčih emigrantov. Že Georg Bu-cihner je nflišel zavetišče v svobodni Svi-c:. Portem .pe prišel nekega dne tje Rihard ki je žnval v Wesen«ioodkov!r vili. Tudi Trooki m Ljenin sta bila tiu. V Sp«ie-gellgaisse je celo omame®t, ki spominja n« slednjega. Prva ruska revolliucija 1905. leta je vrgla v Švico ogromen val emigrantov. Svetovna vojna j*e njih število močno pomnožila. Natreska'lii so se ljudje od vseh strami — miirotvorci, utajievaloi, agenti, vohuni, Iju-dlje vseh mogočih poklicev. Od 1. 1920 do 1930 se je poiplah malce unesel. Le od časa do časa se je naselil nov tujec, ki je pri-bežad y Švico s svojdmi za/kladii. Ko pa je plamiila v Nemčiji hitlenjevska revoiliuicflija, se je Gurih zopet napolnil V velikih kavarnah v bliižimi Cusriiškega jezera srečaš dandanes marsikatero osebnost, ki je štela še nedavno med veličine... Tu so politiki, znanstveniki, trgovci, zdravniki, advokati, pisatelji, politični zekulliisniifci... Nekdo, ki ima. čas in veselje do tega, je naštel takšnih okolu 4000. Iuofočen? Braffms Srvetiovnocjnani všoišrisfci všrCiuo® Bront-f5ilav HitsbermasHi je imel napovedan koncert v Moraokovesm. MoraSi pa so ga odpovpdetS zaradi Goehbe9sove pnepovedfi, (ka so židovskim umetnikom zaforangene pmodtikešje v NeniSiji. H*ixeffimecHi je imel na programu tudi neteo Braiamsovo sera^so. Todl ta se ne iame iz^agati, ker je Goehbefe odnediA, da e>e imasjo vse proslave sftodetnioe Brahm-»ovega rojstva csapovedeti aesajdl tega, kem •* je biisl Brahansov «fed — ŽSd. Komisar za nemške strokovne organizacije Avgust Winnig btvSL soc. demokrat, zdaj narodni socialist Afera bivšega nemškega vohunskega častnika V londonski zbomilci lordov je zahteva:! lord Bertiis iiZigon nemškega majorja Riin-teiena. ki je bM v svetovni vojmi vodja vohunske službe. Po vojni se je Rimteleai nase® v ArugFiijti, ky'er živi že več let. Lord BentSs je izjavili, da potnjiuije vsebina knjige, ki jo je R in t eden nedavno objaiviil, sum, da nama čistih rok ,kar poponnoima zadostuje za iizgon iz angleške kraljevine. Rin-telenovo ime se je imenovalo tudii v procesu proti porooniilkiu Baiil!leu-Stewartu. Govori se namreč, da je biila njegova taijliin-strvena ljubica Riinteleoova hčli. Na Japonskem nosijo ljudje v prebodnl dobi maske proti bacilom m ustih in nosu in se g tem čuvajo hnžnfti bolezni Ugrabljen je hčere jeklenega mogotci V Ameriki zbuja največjo sezftoiijo ugrabljen^ desetletne hčerke ieldenega mogotca Neiilla M c Maitba. Deklico je itavabifl neznani glas po telefonu iz šole. Ko je zapustila poslopje, so jo prijeli triije moški ter jo od-vodS neraiano kam. Ttin.i «"it " " S ----» vi-carji e 4:1 (2:1). Krivda za ta visok poraz bo najbrže v postavi, ki so jo merodajnd krogi poslali na to težko tekmo. Kriitiike na«;h listov glede sestave naše reprezentance so bile očiviidno upravičene. Pariškemu sodniku Raguimu **ta se moštvi javili v naslednjih postajah: Švica: Sechaye—Miinelli, Stalder, Huf-schm i dt. Imbof, Tiraldomi—Kaller, Abbe-giem III." Passelo, Abbeglen II., Jacqu-es. Jugoslavija: Glasser—To§ič, Luikič—Ar-sen jevič, L&chner, Marušič—Tirnanič, Marjan ovič, Hitrec, Vugadliacmč, Sekuihč. Skoraj ves čas med tekmo je deževalo ter se na.ši igralci miso mogli takoj znajti na precej sipolzlkem igirišču. Prve poteze Jugoslavije so ostale brez uspeiha. V drugi mm. so Sviearji izrvedili zelo nevaren napad, kri pa je končal v aiurtru poleg našega gole. ▼ 4. man. so Švicarji zabili vodilna gol. 2ogo je dobili Passelo, jo oddal odličnemu desnemu krilu, ki je zabil žogo z ostrim strelom v levi kot. Glasenju ni uapelo, da bi ujel žogo. Naslednje napade Švicarjev je čistila dobra naša obramba. V 16. min. sledi opasen nevarni napad Jugoslavije. Hitre« prodre in odda žogo Sakullfiou, ki strelja ostro i z dalijerve 5 m, žogo isjame švicarski' golman že v mreži. Sodnik odižvi.aga gol, toda švicarski stranski sodnik intervenira. Sodn k vpošteva to intervencijo ter prekliče svojo prvotno odločitev. Jugoslaviji se posreči vendarle, da v 21. min. izenači. Salcuilič odda žogo Vujad.inoviou, ta Hitreou. ki iz daljnive 8 m postavi z lepim strelom v desni kot re;-Mltait 1:1. Jugoslavija igna sedeij zelo energično. V 43. mtin. izivedejto ŠTvicanji zelo nevaren napad, ki ga pa sodnik tisrtavi zaradi fouila Jugoslavije. Pri prostem strelu dosežejo Švioarji zopet vodstvo. Z 2:1 se konča prvi polčas. Tudi začetkom drugega polčasa je še vedno deževalo. V 16. min. pride do spopada med Marjanovi čem in švicarskim krilcem. Švicarji dalje napadajo in d cen a zvezo zabije iz daljave 3 m žogo z roko v mrežo. Sodnik tega ne vidi ter pr.iizma regula/rem gol. 3:1 za Švico. Od sedaij naprej se vidi še bolg očitno premoč §v car-jev. V 40. min. dobi žogo desno krilo Švicarjev, kn jo vodi proti golu. Lufcič ga Nogometno prvenstvo LNP končano Zaradi zmage mariborskih železničarjev zasede Ilirija zasfssje mesto in pade v n. razred — Končni vrstni red prvenstva: Maribor, Rapid, Železničar, Ilirija ... in se je naposled »godik) Se to, da je tttdi Železničar zmagaj nad Ilirijo ter je potisnil na zadnje mesto v tabeli. V spomladanskih tekmah je moštvo belo-zelenih rešilo eno samo točko na mariborskih tleh v tekmi z Mariborom, dočim je Rapidu in sedaj še železničarju na lastnih tleh pu-Ftilo vse štiri točke. Tako ni šlo letos samo prvo mesto v Maribor, Mariborčani So stvar temeljito opravili! Po nedeljski Rapidovi zmagi je bilo tudi drugo mesto na varnem, šlo je le še za to, kdo bo tretji in kdo zadnji. To vprašanje pa so rešili Železničarja v svoj prid: malo 6 pridnostjo, malo s srečo, pa je šlo. S to poslednjo tekmo letošnjega podsaveznega prvenstva je postala prvenstvena tablica cokončana in je taka: Maribor 7 4 1 2 24:15 9 Rapid 7 4 0 3 IS: 20 8 železničar 7 2 1 4 13:22 5 Ilirija 7 1 2 4 13:16 4 V tej tablici niso všteti jesenski rezultati bivše Svobode, fcl je po fuziji s Primor-jem prenehala obsto;'ati in 30 se ?ijeni rezultati avtomatično uničili. Pač pa so še upoštevani rezultati Primorja, in od tod prihaja, da beleži vsak klub po sedem tekem in da ni razmerje prejetih ia danih golov v ravnotežij. Zakaj se v taMici upoštevajo še rezultati Primorja, ni jasno, v Zagrebu n- pr. so črtali vse rezultate klubov, ki so prešli v nacionalno ligo. Železničar : Ilirija 1:0 (1:0) Po predtekmi v kateri je ilirijanska rezerva visoko zmagala nad Korotanom (7:1), sta nastopili h glavni tekmi moštvi t teh postavah: železničar: Jandl _ Frangeš m, Wag-ner — Eferl, Frangeš I, Skof — Viko, Pavlin. Pezdiček II, Pezdiček 1, Konrad IL Ilirija: Feko — Pavle, Berglez _ Unter-reiter, Varčič, Dohtar — Ilovar, Lašič, Ze-lenodolskv, Luce, Pfeifer. Začetkoma je kazalo. Ia bo igra ▼ primeri z nedeljsko, RapiJovo, veselo presenetila. Obe moštvi sta v lepem start« in s primernim tempom proizvajali r polju še dokaj dobro kombinatsko igro Toda <"'m bolj se je prvi polčas nagiba' h koncu, tem enostavnejša in nezanimiv?;ša je postajala igra. Ko so se pa že ezničarji 7 drugem polčasu omejili samo na onrambo in so beio-zeleni pri tem še tiktično odpovedali, je bilo konec tudi nogometa s skromnimi pretenzijami. Kakor Je navsezadnje rezul-rat prvega polčasa še precej realen, bi bili v erugem polčasu beio-zeleni ias'uži'i ue samo izenačenje, temveč tndi tesno zrnar go, ako bi le bili imeli malo manj smole, zato pa malo več prisabnosti in spreuio-st', slasti v napadalni vrsti. Tako pa je Mariborčanom uspelo držati skozi 45 minut tc^oa rezultat in bi se tudi kak drug klub oa njih s prjdom naučil — koristne taktike in nogometne stri egiie. J. že v prvi minuti doseže kot, potem j« igra pa1- minut oi^rta. Železničarji po-k£?ejo tehniko in preciznejšo kombinacija po tleh. V 3. in 4. mi.iuti tr"e kori za I. in šele t 6. minu i konča napal 2. v kotu. Potem je igra veiinoma v poiju in poteka v lahli premoči 1. V 23 minuti .'e; in nevaren prodor Ž. zaustavi Berglez s foulom, nakar da sodnik llmetrovko, ki jo Fakc- drži! (strelec Pavlin V 26. in 27. roin. dosežeta 2. ;n I. po en kot. ki zopet ostaneta neizkoriščena. Obrambi sta zelo nesigurni, posebno .naribor-st£ toda tudi oba napada, sta prel golom prav malo nevarna. V 2S. m:a. konča gue-f. i pred golom s kotom, ki ga ievo krilo ?=t:iTelja. Pioti konou je I. večkrat v napadu, a v 41. min. irpa Kombinacija ?. po praznem ilirijanskem polju: Pezdiček I p rent? e Pavlinu, ki .cpo vrne prostema Konradu ir. ta plasira t mrežo odlo i!>n sol! Pred koncem še en kot za •!., potem pa ?olčas Po reprizi ima 2. in I. po eno šanso, kiiain pa železničarji zap/e.o igro in jih je večinoma vseh enajst v obrambi. Spora-dično se osvobodijo pritiska in uprizarjajo pobege v nasprotno po'GV;co vedno se pa vrača žoga v njihovo polovico, kjer bi jejo junaško obrambno bit-to. Napal I. izsili tri kote, ki jih obramba ž. zaduši, sredi polčasa pa se posreči Ž. petminutna ofenziva, ki jo zaključi z dvema kotoma. Poslej je že stalno v defenzivi in I. ima nekajkrat priliko za izenačenje in še več. Toda ilirijanski napad ima očividao smolo, žoga se odbija od nog, od prečke, v zadnjem hipu se najde še vedno kdo, ki prepreči žogi pot celo v prazno mrežo. Trije koti so izkupiček nadaljnjega napadanja, gola pa le ne mara biti! Železničarji So zmagali taktično in srečno. Najboljši so bili v napadu, kjer sta ugajali obe krili, Pavlin je mnogo pokvaril. V halfih se je najboljše bil Frangeš, tudi Eferl je bil kos svoji nalogi. Obramba je bila šibka, še najboljši mali vratarček. Moštvo igra dokaj dobro z glavo. Pri »Iliriji so se novinci manj dobro obnesli. Še najbolj Pavle, ki je imel zamenjati Janeza. V srednji vrsti je bil naj- zruši r kazenskem prostora, toda sodblc da samo prosti strel s kaizenis&ce JSrte. Gla-s« sicer udarne žog«, ki mra pa zdrS r mrežo. S tem je postavljen koofind rezultat 4:1 za Švico. Italija : Češkoslovaška 2:0 (2:0) Firence, T. maja. Da našmja medmarodma tekma med Ptakjo in Češkoslovaško je zaradi slabega vremena zelo tirpda. Pred tekmo se je utrgal oblak ,tako da je igrišče sKčilo jezeru. Z veliko težavo so morali odstraniti vodo. Italijani so bili zelo hitri ter so brUJUrali s svojo čudovito tehniko. V prvem polčasu so bili popolnoma v premoči, t drugem polčasu pa je bila igra odprta. Italijani so imeli železno obrambo. Njihova postava se je neikcKJto spremenila, ker je mesto Meaz-ze igral Ferantoni. Čehi niso bili v najboljši formd. Vodilo! go! le dosege! t 39. min. Ferrar? in tšk pred koncem prvega polčasa Je Schiavo poet a vil končni rezultat 2:0 za Italijo. Sodil je belgijsikl »odtoSk Baert. m arij i veja; Varčič, toda same dtfenii7Bo dober. Unterreiter dober v startu, sicer Šibak. V napadu je bil edino Lašič pozitivna moč, zelo slab je bil Ilovar. Sodil je g. Dolinar razmeroma pra*r dobro, le par pogrešk v ofsidu je napravil. Rok v kaz. prostoru ni maral videti. Concordia : Maribor 5:2 (2:0) Maribor, 7. maja. Današnja nedelja je bila v znamenju prijateljske tekme med državnim prvakom Concordio in prvakom LNP Mariborom, ki se je odigrala na igrišču v Ljudskem vrtu. Nasprotnika sta na-stoptfa v nasledmnoh postavah: Concordia: Demrič-Pave&č, Beioše-vič-Ralič, Ag*č, Low-Martinovič, Jazbec, Valjarevič, Lolič, Babič Mika. Maribor: Gutmeier-Savo, Bertoocelj L-Kukanja, Hreščak, Gomod-Zemijič, Bertoncelj IJ., Priveršek, Dušan, Miro. Moštvo Comeordie nd povsem opravičilo svojega slovesa. Moštvo ie sicej iagilajema enajstorica s krepknoni individualnostmi, vendar pa je igralo zelo ležerno. Concordia je prekašala domačine v rutini in v tehniki ter je tudi difkrtiraJa tempo in sAog igre, tipične igre kratikih pasov po tleh, s katero so v polju briljirali. Po vsem tem se pa ne more reči, da je bila Concordia domačemu moštvu docela nadmo-čna. Glavna ia odločujoča prednost moštva je bila v harmonični povezanosti posameznikov v diobro celoto, v kateri se je sred:na močnejše izražala. Napad je bii (kobro igrana celota, ki dela pod vodstvom Valjareviča in ob krepki podpori od zadaj. V notranjem tri« ima moštvo močnejše orožje nego v krilih, ki se nista posebno trveHavila. Obramba je dela-la sol.dno, branika sta bika bolj uspešna toot opazljiva. Maribor je v spflošmem predvede! boij skromen nogomet Moštvu manjka požrtvovalnosti. k>L je biia- lani njegova odlika. Tudi še ni izgubilo svoje stare hibe, to je defenzivne igre srednje vrste, ki nima smisla in sredstev za konstruktivno deJo. V celoti je bilo precej raznolikosti. V napadu sta bili slabi obe kridi in tudi v triu še noče funkcionirati, kakor bi bilo treba. Toda kljub temu si je napad ustvaril nekaj lepih situacij, ki bi bile lahko vpMvaie na rezultat. Edina formacija, ki je bila na mestu, je brla ožda obramba, ki je bila izvrstna. Goli so padli v prvem polčasu v 15. min. >iz toorneja po Martinovi6u, v 27. min. iz prostega strela z daljave 18 m po Loliču, v dinugem polčasu v 1. min. zopet po Loli6u, v 5. minuti je Dušan zabil prvi gol za Maribor, v 13. min. je Vaijarevič postava na 4:1, v 14. min. Martinovič na 5:1, v 23. flfe. p* H IfcatJudl b n-OKfevricc po- stavfi končni rezultat 5:2. Soda dr. PhofciSek. V predtekmi je nfaHna Maribora porazila mlaxttno Svobode 6 A Dopoldne je v prvi veriHudMoi tekmi porazila Svoboda SK P (2:0). Zagreb: Proslava Slavije. Hašk : Viktorija 2:0, Sparta : Slavija 5:1, Hajduk : Policijski 3:0, Grafičar : Tipografija 3:0, Haj-duk : Grafika 1:1, Viktorija : Slavija 7:3, Sparta : Hašk rez. 3:0. Praga: Italia B : Češkoslovaška B 2:1 (0:0), Praga : Brno 7:2 (3:1), DFC : SK žatec 2:1. Dtmaj: Prvenstvene tekme. V soboto FAC : WAC 4:0 (1:0). V nedeljo: Vienna : Wa-cker 3:2 (3:1), Rapid : Libertas 5:1 (3:1). Hakoah : Sportklub 3:1 (0:1, WAC : Au-stria 3:1 (2:0). Monakovo: Monakovski team : Admira (Dunaj) 4:1. Budimpešta: Hungaria : Nemzeti 4:1, Fe-renevaros : Bocskay 1:0, Kispest : Sorok-sar 2:2, Ujpest : Somogy 4:0, Budai : At-tila 3:1. Tenis Borbe za Davisov pokal Včeraj so se v Firenci končale tridnevne teniške borbe med Italijo ln Jugoslavijo. V našem moštvu so bili Kukuljevid, Prinčec in Palada. Italija : Jugoslavija 4:1 £e prvi dan so Italijani vodili z 2:0, ker je de Morpurgo porazil Prinčeca 9:7, 3:6, 6:4, de Štefani pa Kukuljeviča 6:4 6:2, DrugI dan pa je Jugoslavija dosegla v double igri lep uspeh. Dvojica Punčec-Ku-kuljevič je po ostri borbi, ki je trajala tri ure, v sijajnem finishu porazila italijanski par Morpurgo-Rado v5setih: 12:14,6:3,1:6, 6:4, 6:3, Italija je drugi dan vodila torej z 2:1. Tretji dan pa si je Italija priborila v single igrah še dve zmagi ter postavila končni rezultat 4:1. De Morpurgo je porazil Kukuljeviča 7:2, 6:3, 6:4, de Štefani pa Pa-lado 6:1, 6:1, 6:2. Jugoslavija izpade za letos iz nadaljnjega tekmovanja za Davisov pokal. Včeraj so se vršile še naslednje borbe: Bruselj: Avstrija : Belgija 2:0. Double in dva singla še nista odigrana. Nemčija : Egipt 5:0, Japonska : Madžarska 5:0. Motociklistika Motoctkfistične dirke v Zagreba Zagreb, 7. maja. Na dirkališču Miramare se je d»nes otvorila letošnja sezona z zanimivimi mo-tociklističnimi dirkami, čijih rezultati so bili: Novinci (pet krogov, motorji do 350 ccm); 1. Likar (Zagreb) 3:15, 2. Golak (Zagreb) 3:31. Seniorji (10 krogov): l. Hdhnel (Avstrija) 6:39. 2. Zorčič (Zagreb) 6:01. 3. Šiška (Ljubljana) 6:06.8. Dirka na 5 krogov za motorje do 1200 ccm: 1. Kopič (Zagreb) 3:04. 2- Likar (Zagreb) 3:15. Glavna dirka (10 krogov, motorji do 500 ccm): 1. Crhounek (Belovar) 5:35. 2. Hdhnel (Avstrija) 5:48. 3. Babič (Zagreb) 6:18. Babič je šele r finisu prehitel Ljubljančana Šiško. MIC IRrQa vabi celokupno članstvo na khrbstoi večer danes ob 20. v restavraciji Fritz, Tavčarjeva ulica 4. Razgovor o rezultatih včerajšnje dirke I. Hrv. Motokluba Zagreb. Obenem sestanek z dirkači iz Celovca, ki so se udeležili včerajšnjih dirk v Zagrebu. ASK Primorje. Sanacijski odbor. Danes ponedeljek 8. t. m. ob 18.30 t posebni sobi restavracije Slamič seja sanacijskega odbora. Vabljeni gg. dr. Birsa, dr. Dougan, Jugovec, nač. Sancin, ravn. Setina, ing. šramel Vladimir. (Nogometna sekcija.) Dre vi ob 20. seja sekcijskega odbora v gostilni činkole. (Lahkoatletska sekcija.) Redni trening na našem igrišču vsak dan od 15.30 dalje. Vsak atlet mora tedensko vsaj trikrat priti na trening. Seja lahko-atletske sekcije danes ob 20.30 v spodnjih prostorih hotela Miklič. Priti morajo dr. Prodan, Raič i. in II., Sosič, Cerar S., prof. Petkovšek. Kermavner, geom. černe, Hanzi, Armin Gvardijančič in Perin. Tudi drogi atleti naj prisostvujejo seji. Orientacija v gorah V sedemdnevnem smučarskem tečaju v Triglavskem pogorju, ki se bo vršil od 2. do 9. m-jrca, se bo poleg praktičnega smučanja v alpskem terenu poučevala uporaba vseh pripomočkov za orijentacijo v alpskem terenu, kakor čitanje karte, uporaba kompasa in višinomera ter naprava turnih skic. Ako zasledujemo kroniko nesreč v Alpah lahko ugotovimo, da je bila marsikatera nezgoda s tragičnim koncem posledica pomanjkanja orijentacije in to posebno v noči, megli in snežnem metetu. Vsakdo bi mis.ui, da bodo vsaj taki turisti, ki so se v porab že nahajali v nevarnosti, radi ne-zadustne orijentacije upoštevali važnost poznanja uporabe vseh pripomočkov za orijentacijo Toda običajno ni to take, ker taki turisti, ki so doživeli in prestali nezgode, ki so bile posledica megle, snežnega rneteža in teme, mislijo, da se jim sedaj ne more ničesar več zgoditi, ker imajo i* dosti izkušnje ter da zadostuje, če na prihodnjo turo vzamejo seboj karto, kompas in eventuelno tudi navodilo za uporabo. Kakor je za uspešno smučanje ali uporabo vrvi pri plezanju v gorah pogoj tehnično obvladanje orodja, moramo predpostavljati tudi za orijentacijo znanje uporabe vseh pripomočkov. Pripraviti se moramo pred nastopom ture, ker poskus pravilne uporabe kompasa in karte v trenutku potrebe je napačno početje ter vodi le redko do uspeha. In končno zakaj ne bi tudi orijentacijski tehniki posvečali nekoliko več pažnje? Orijentacija v gorah s samo karto je pod neugodnimi pogoji, kakor megli, snežnem metežu ln noči nezanesljiva, skoro bi rekel neizvedljiva Tudi ob lepem vremenu, ko lahko pregledamo teren, kojega geografske posebnosti uplivajo na prikazanje v karti, nas vodi do tega, da moramo iz karte umeti čitati takorekoč med vrsticami, t. j. da ni čitanje karte le čitanje konvencijo-nalnih znakov, ampak da si ustvarimo jasno sliko le, če upoštevamo vse merodajne činitelje, in to u terenu kakor v karti, če se pa združijo čitanje otežkujoči vplivi, kakor potrebna stisnjenost znakov v karti, čitanje pravilno orijentirane karte in so vsled tega napisi obrnjeni postrani ali celo narobe in zaradi tega težko čitljivi, če moramo v naglici zaradi pomanjkanja časa, v megli, dežju, snežnem metežu, vetru in temi primerjati teren s karto, tedaj razumemo, kako je težko tudi izkušenemu turistu ori-jentirati se. Iz gornjega je razvidno, da je orijenti-ranje s samo karto v takih primerih težko, toda ker služi karta kot podlaga dela s kompasom, je uporaba karte neobhodno potrebna Poudariti moram, da nam šele popolno obvladanje čitanja karte, tudi pod otežkujočimi okolnostmi omogočuje pravilno uporabo kompasa. Turist, ki poseča gore v zimi in spomladi je izpostavljen posebno, če ga zaloti na turi vihar, megla ali samo noč, nevarnosti, da zaradi nepreglednosti terena izgubi orijentacijo, naj pozna po dnevi teren še tako dobro. Zaradi tega je vodstvo tečaja sklenilo posvetiti tudi pouku uporabe pripomočkov za orijentacijo enako važnost, kakor smuški tehniki. O. D. Iz zgodovine športa Da so naši predniki že stoletja in stoleft-ja pred nami gojili nekakšne sportme panoge, je razumljivo že zaradi tega ker so morajo biti za lov in vojno, brez katerih se takrat ni dalo živeti, kar najbolj1 spretni in pripravljeni Tekanje, metanje, streljanje in plavanje so bi.li vsakdanji kruh oziroma so bili pogoji, brez katerih ni bilo vsakdanjega kruha in ga tudi ni bilo mogoče uživati t miru. Bolj presenetljivo pa je, da so nekatere spcirtne panoge, ki Jih smatramo za modernejše in novejše, poznali že v davni preteklosti, skoraj v časih, do katerih segajo komaj naši zgodovinski podatki. Tako so n. pr. ugotovidi, da so nogomet, ki »e je prav za prav splošno razširili šele po vojni, poznali Kitajci že pred 4000 leti Jasno je, da te igre taknat niso gojilf z žogo — kakor jo poznamo danes — ki bi morala biti napihnjena z zrakom in popolnoma okrogla brez šivov. Zato pa je vladal okoli 1. 2000 pr. Kir. neki cesar, ki je bil tako navdušen nad nogometno igro, da je sestavilj-al iz svojih dvorjanov in visokih dostojanstvenikov moštva, ki so morala po cele ure igrati pred njim. Da so se igralci res trudili ia črm večji uspeh, je dial moštvu, ki je igro izigubilo. odšteti toliko uda/rcev po obrnjeni strani. Danes bi to včasi tudi ne bHo napačno! Pozneje so birokrati in duhovniki, kot sovražniki vsakega pokreta in veselja zatrli to igranje z žogo. Toda nekako 1500 let pozneje se je spet poživila in od tedaj jo poznajo in gojijo na Daljnem vzhodu v raznih oblikah skoraj nepretrgoma. V Evropo so nogomet najbrže prinesli Rim- ljani, gotovo Je, da so Jo r Angliji, ki »e zdaj po pravici imenuje zibelka nogometa, udomačili rimski legionarji. Zanimivo je, da »o imeli t Rimu ratzem usnjene žoge, ki je bila natlačena i perjem, in žoge iz blaga tiKli že žoge, ki so bile napihnjene z zrakom. Malokomu Je najbrie znano, da so našli sledove h o c k e j u podobne igre med starimi ameriškimi Indijanci. S slik t* vidi, kako so se gruče teh ljudi z zakrivljenimi palicami podili za majhno žogo. Prav tako staro zgodovino ima tudi teniški šport. V zgodovini mehikanskih Aztekov, ki Jim Je Cortez t zgodnjem srednjem veku prinesel blagoslove krščanske kulture, po katerLh si niso n»o©Ii ve« opolnoči, so našli ostanke, po katerih so bili ti prvotni prebivalci Mehike visoko kulturni in so z vnemo gojili neko igro z žogami rz kavčuka in tolkači, kakor Jih imamo še danes za tenis. Športno orodje so spravljali celo v templje, da bi ga čuvali bogovi Pol o, ki ga smatrajo nekateri wt najmodernejšo panogo, je igral že pri pred-kiasičnih Perzijcih veliko vlogo. Prav posebno pa so bili povsod razvite tekme v panogah, ki so sorodne lovu in v zvezi z uporabo orožja. Tako imamo v zgodovini skoraj' nepretrgano zvezo med ostanki o tekih z ali brez zaprek, Jahanju, plavanju, mečevanju in streljanju. 2e stari Feniftani in Egipčani prirejah veslaške tekme in igra na vodi, ki so pozneje med RimJjani zaslovele kot prireditve vsega naroda Tudi na orodja so že v starem veku telovadili smotreno; pri vojakih pa so morali mladi ljudje vež-bati še v telovadbi na konju. Za jagoslovensko-bolgarsko zbližanje Sofija, 4. maja. Od 28. aprila pa do včeraj, 3. maja, 6o se vršila v Sofiji posvetovanja predstavnikov srbske in bolgarske pravoslavne cerkve, kako naj bi se našla pot k prijateljskemu zbliževanju med obema narodoma. Konferenca se je vršila na pobudo svetovne zveze za mednarodno prijateljstvo, ki ima svoje predstavništvo tudi v Jugoslaviji in Bolgariji pod imenom jugoslovenskega in bolgarskega nacionalnega »vela. Srbsko pravoslavno cerkev eo zastopali bitoljsko - ohridski metropolit dr- Nikolaj Velimirovid, novosadski eplSKop dr. Irenej Gjorgjevič. dr. Vojislav Janjič in prota Mi-livoj Petrovič, boleareko pa metropolit Štefan z nekaterimi škofi in predstavniki verskega oddelka bolgarske prosvetnega ministrstva. Predstavniki bolgarske cerkve «o kar najljubezniveje sprejeli svoje verske brate iz Jjgoslavije in so jim ves cas njihovega prebivanja v Sofiji in v znamenitem R'lskem samostanu, kjer so se zaključila v Sofiji začeta posvetovanja, izkazovali res pravo bratsko gostoljubje. Ravno tako sta tudi minister notranjih stvari Girginov kot zastopnik odsotnega ministrskega predsednika Mušanova, in bivši minister Madžarov storila vse. da so imela posvetovanja značaj prisrčnosti in resničnega prijateljstva. Posebno naklonjenost srbsko - pravoslavna delegaciji je izkazal kralj Boris, ki jo je povabil v svoje planinsko letovišče Carsko Bistrico na Rilski planini, kjer jo je kraljeva dvojica z njunimi bolgarskimi tovariši pridržala tudi pri dvornem obedu. Metropolit dr. Veliniirovič je izročil kralju in kraljici posebna darila, ohridska ročna deLa. Priznati je treba, da je tudi bolgarski metropolit Štefan, ki ga po njegovih številnih izjavah iz nedavnih časov ni mogoče šteti ravno med naSe najiskrenejše prijatelje, znatno prispeval k prisrčnosti teh sestankov. Kar »e tiče bol iranske javnosti, jo je treba v pogledu na te konference deliti v tri <\t le: Jusroelaviji prijazna je pozdravila prizadevanja za zbližanje med obema narodoma z odkrito radostjo; službena javnost se je pokazala do skrajnosti korektna in je izražala željo, da bi konferenca obrodila kar najboljše sadove; tretja, ki je v zvezi z ma-kedonstvujuščimi. pa je izrabila tudi to priliko, da je prišla na dan z napadi na Jugoslavijo in ceio tudi na posam<^zne člane jugoslovenske delegacije, zlasti na njenega vodjo, metropol i ta dr. Velimiroviča, kateremu je celo očitala, da po krivem nosi škofovsko krono velikega ohridskega apostola sv. Klimenta, češ, da ta krona po vsej pravici pripada bivšemu bolgarskemu ohridskemu metropolitu Borisa, ki sedaj živi v Carigradu. Najhnjše je udarjala po zastopnikih srbske pravoslavne cerkve »Makedonija«, glasilo makedonstvujuščih, ki j« seveda zahtevala, da naj bi se te konference predvsem bavile z — »makedonskim vprašanjem« m vprašanjem »bolgarske manjšine« v Jugoslaviji, oeš, da more biti le po zadovoljivi rešitvi teh vprašanj govora o zbližanju in prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo, a drugovali eo ji tudi dragi listi, kakor »Mir«, >Zora«, »Zarja«-»Demokratačeski Sgovor« itd. Ta kampanja pa nikakor ni vplivala na mirni, dostojanstveni, pa vendar prisrčno prijateljski potek posvetovanj in vseh ostalih sestankov v ' raznih zavodih bolgarske cerkve, kjer je zlaefci metropolit dr. Veliniirovič izpnego-voril marsikatero k bratskemu sporazumevanju navajajočo besedo, ki ni ostala brez vtiska. Na zaključni konferenci v Rilskem samostanu je bila naposled sprejeta resolucija, ki pravi, da je konferenca spoznala, da je skrajni čas in posebna dolžnost cerkve obeh bratskih narodov, da storita vse, kar je v njunih močeh, da se ustvari nov duh v medsebojnih odnošajih obeh narodov. Boljša politika med Bolgarijo in Jugoslavijo se more uvesti na podlagi izpremenjenega duha, duha soglasja in sloge, mirj in bratske ljubezni. Obe cerkvi bosta, stopajoč v najožji medsebojni »tik, gotovo storili vse, kar je v prilog temu idealu, oba naroda pa bosta, spoštujoč se med seboj, vzajemno spoštovala cerkvene in in narodno - družabne ideale in pravioe ter pravice do razvoja obeh narodov. Konferenca priporoča v dosego tega smotra, da se odstrani vse, kar ustvarja nesporazum, nezadovoljnost, spore in borbe med obema narodoma da se deluje za medsebojno spoznavanje, zbližanje, sporazumevanje in podpiranje v vsem, zlasti pa, kar se tiče obeh cerkva. Oba nacionalna sveta svetovne zveze pa naj stopita v živahneše in aktivnejše medsebojne od-nošaje in m prizadevata, da ee kar najbolj razširijo te ideje. Tako je storjen začetek m ne brez uspeha dasi samo idejnega. Naj bi nadaljnje delo obrodilo čim prej še boljše stvarne! O rokoborbi in boksu čitamo že r Ilijadi in Odiseji podrobnosti po katerih si lahko ustvarimo sliko, kako razširjena in popularna je bila težka atletika že v takratni -dobi. V ostalem pa je klasična Grška priznana kot domovina lahke atletike; njen met diska je osvojil ves svet in se goji še danes natačno tako kot taknat. Od Grkov smo prevzeli tudi načela gimnastike; mimogrede bodi omenjeno, da so jih tndi Grki sprejeli od kulturnejših prebivalcev otoka Krete. Da so bili stari narodi mojstri r plesih in ritmičnih vajah, vidimo na neštetih slikah in plastisah iz časov, ki Jim komaj približno lahko določimo starost. Naši predniki, ki so se torej takio radi poevečadi spontu, pa so imeli tudi posebne učitelje zanj. Grki so uredili to tako. da Je bil športni učitelj sploh vzgojitelj mladine. V kraljevskih grobovih v Egiptu il 12. do 18. stoletja pr. Kr. so našli nekakšne kinema(tografične posnetke o rokoborbi; slika se vrsti za sliko, vsaka kaže naslednjo fazo, športna učna slika, kakršnih morda primanjkuje še danes. Po vsem tem se zdi, da res tudi v športu nimamo nič novega ampak Je vse že staro, mnogo bolj kot si mislimo. Vsak naročnik „ Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Dogodki za mejo Artilerijska manevri okrog Rovinja V Rovmju se je za mesec dni ustavila potujoča šoio aa artiijerijake častnike. Gojenci 3ole so pričeli pod vodstvom častnikov izvajati strelske vaje po vsej rcvinjskl okolici ter ob obali. Vaje bodo trajale do 20. maja. Kmetom v bližnji okolici so ti topoščarji napravili v poaledmjSh dmeh mnogo Škode, tako na polju kakor v vinogradih. Ljudje so se prve dni pritoževali pri rovinjBkih oblasteh ki pa so jšh po vrsti zaivTačale. Spričo tega kmečko ljudstvo v oteolioi že komaj pričakuje, da se iznebi nadSežnih artiljeristcv. Letalska nesreča aa Vipavskem V bftžini Ajdovščine sta se preteklo ne_ delijo ponesrečili a vojaška letalca Marij Bu-faruo in Ati'15j Baldoni. Zaradi defekta v motorju je njuno letalo strmoglavilo in se na Skalovju docela razbito. Oba sta bila na mestu mirtva. Prepeljali so ju v mrtvašnico vojaSke bolnice v Gorici. V torek so trupli obeh letalcev s častnim spremstvom odpeljali v njune domače kraje, kjer sta bili pokopani. Posledsifi raa^adi na slovesiska bogoslužje šele pred tremi dnevi smo poročali o no-Vih nasiljih fašističnih političnih i/n cerkve, nih oblasti proti slovenskemu in hrvatskemu bogoslužju v tržaških in istrskih župni. jah in že moramo beležiti nov napad na slovensko besedo v cerkvi. Kampanjo proti naSerrru ljudstvu in njegovi duhovščini je sedaj sprožilo glasilo tržaških fašistov. V rubriki za dopise svojih Citateljev je objavil ta list kratko informacijo, v kateri se »vneti čfitateirj« zgraža: Ob nedeljah in praznikih se v barkovljanski župni cerkvi 8e vedno pojejo slovenske maše in propo-vedlijejo slovenske pridige. Celo šmarnice se opravljajo v siovendčini. Najhujše pa je to, da p mM ga po slovensko italijanski žup_ nik (ena izmed re<8k1h i^jem, op. ur.) Lojze Salvadon iz Čase rte. Proti takemu zlu kliče čitatelj na pomoč vse fašistovske oblasti, Matu samemu pa se ne zdi niti več potrebno navajati vse njegove proteste in komentarje, češda Je že dejstvo samo zadostna priča nedopustnih razmer. Nič čudno se naim ne zdi, če fašistovski tisk in na njegovo prizadevanje fašistične obiasti z očitno nesramnostjo kršijo določbe lateranskega pakta glede slovenskega bogoslužja za ljudi, ki ne obvladajo italijanščine, pa čeprav praznuje Mussolmijeva ItaHJa z vsem svojim fašističnim pompom sleherno obletnico nesrečnega 11. februarja, ko je bil sklenjen ta sporaizum med obema Rimoma. Toliko bolj čudno pa se nam zdi, da se tudli Vatikan nič ne zmeni za take izpade fašističnega tiska in krajevnih fašističnih oblasti (puiljsiki prefefct) in da niti najmanj ne brani svojih pogodb, sklenjenih s fašističnim režimom. Nova bremena slovenskih občin V zadnjem času imajo pokrajinski upravni odbori v Gorici, na Reki in v Trstu zelo pogostoma svoje seje, na katerih razprav. Ijajo o sklepih posameznih občin glede novih izdatkov novih davkov in drugih občinskih vprašanjih. Sodeč po poslednji seriji teh sklepov, so se v zadnjem času posamezne občine zelo obremenile z vzd;rževa_ njem vojaških cest Občinska uprava v Za-gradu je prevzela vzdrževanje ceste k Sv. Martinu na Krasu ter dveh poti, ki se za civilni promet sploh ne rabita. Občinska uprava v Cerknem je sklenila preurediti in vzdržati več vojaških cest, za kar bo uvedla celo poseben kuluk. Vzdrževanje vojaških cest so prevzele tudi občanske uprave v čepovanu Bovcu, Staranzanu in Hreno-vici. Bovška in vremska občinska uprava sta poleg tega odstopili večja zemljišča vo_ jaškim oblastem. INI FILMA Mady Christians 1 Prepovedovala je o filmskem in te-atrškem fjvtjemjti v N-e wyo rku. Razumni v o-, da Am-e-nflco l3-re Green«, »Jaz in carica* ter »Manolescu«. Sea-eda je med tem tu<5 nastopala na tea-trs&e>m odru (»Pravnica o volku« — nern-Su ustne ta i§kfi teater). Po končanem deki si je prav za prav name-ravaila nekoliko od-počiiti. Veselita se je že siporta v St Mo-riteu. Toda računala je brez krčma rja, prišel je nenadno pozrv, pa se je morala vkrcati. Vožnja ie M a naporna. Na morju je divjal vihar. Tod-a Mady ga je vajena — im podvržena morski bolezni — in 24-urna zamuda je biia edina nepriiika, ki jo je na tej poti doživela. Kadar je v Newyoriro, preibrva stalno ▼ znamenitem hotelu »St -Morita*, s krast*) lego na Centralni park. Tu je'zbirališče ameriške nemške družbe. — Konaj so zaznali za njen prihod, že so kapljaj a povabila gostoljubnih Newyorčanov od vseh •strani. Ostala sem le štiri tedne tam, pravi ona. In vendar sem posebrla v tem času g'e-dališče osemnajsUkrat in prisostvovala 21 fi.tansk'ed levi kot svojimi tovariši, ne da bi imel kaj pojma o khudeh. Ko so se nekoč levi ob hudi suši preveč približali človeškim naseljem, so bUri obenem z »levjim človeikom« ujeti v nastavljene pasti. Cirkuški podjetnik iz Amerike kupi leve in dečka ter jih v skupni kletki odprem v San Franciseo. Med prevozom si hoče ladijski oficir pobliže ogledati čudovito bitje, ki mu ie na de' lastn;k ime Kaspa. A ko ofi- Lrejuje Davorin Kavijen. Lsdaja za cir odpre vrata kletke. Kaspa zbeži, se požene v morje in spiava na bližnje obrežje. Sprehajalci na obrežju se prestrašeni raz-bežijo, policija pa organizira pravcati lov za beguncem. Najdejo ga v stanovanju mr de učiteljice, kamor se je bil lačen zatekel in je bi.1 z mize pobral jestvine. Kmalu se opazi, da Kaspa sledi samo tej mladi dami. Lastnik cirkusa, ki smatra Kaspo za svojo last, ga razkazuje po vsej Ameriki kot največjo atrakcijo; samo Kaspa zna obvladati pravilno svoje leve. Mlada učiteljica, ki tu-dri spremlja cirkus, napravi iz Kaspe v teku časa civiliziranega mladega moža, s katerim se naposled fcudi poroči. Medtem se uresniči tudi Kaspova želja, da si s prište-dcnim denarjem kupi od cirkusa svoje prijatelje — leve. ki jih povedo v Afriko, v cbomovano in svobodo. Ta vele zanimiv i Paramountov filim se od-Hkmje ne samo po vrsti samih prvovrstnih igralcev, temveč nam nudi v okviru napetih dogodkov obilico nad vse posrečenih živalskih prizorov. — Premiero tega filmskega veledela bomo v Ljubljani videli v kratkem v Elitnem kinu Matici. „Pesem za tebe" S filmom »Pesem za Tebe« si je Jan Kie-pirra na mah osvojil simpatije sveta. Pri premieri je natrpana dvorana med navdušenim ploskanjem zahtevala, da se film ustavi in pravkar odpeta scena zopet ponovi. Fiikni s sodelovanjem opernih tenorjev so redki. Zahtevajo namreč izve strni operni ar««, ki jo tenorist zapoje, primerno skladno vsebino, tako da poslušalec nima vtisa, da so pevske točke le — priložnostni vložki. Odrski milje je zatorej tu pogoj. Sa.j je tenorist — kakor vsak pravi zvezdnik sploh — jatnak rampe in se pričenja zanj pravo življenje tako rekoč šele za kulisami. V »Pesna za Tebe« je dana gledalcem prilika prisostvovati o-perni skušnjjfi. Ozreti se v teatersko živčen je v dobi pred premiero, torej v čas in okoliščine ki so malokatere-mu obiskovalcu opere pobliže znana. Ta originalna zamisel je v filmu posrečeno realizirana. Kdepura nas ne navdušuje, kakor sicer operni tenorist, v redkih scenah, ko zapoje to ak ono pričakovano arijo, temveč tudi v govorečih scenah. Kajti Kiepu-ra ni danes le eden vodilnih svetovnih tenoristov temveč tudi izreden igralec. On doživlja svojo vlogo; on izoblikuje značaj, ki ga predstavna, do p««lednie potankosti. S svojo fiknsko <«ro neodoljivo osvaja. Kiepura ni pozer. Je člo-vek z bogatim srcem in baš to je skrivnost s katero osvaja. Tako pomeni film v vsebinskem, igralskem in pevskem pogledu res prav dragoceno stvaritev. Zgrajen je na efektnem motivu usockie zamenjave. Mlado dekle se po naključju znajde pri premieri »Akte«. V »sio-novem« prizoru je vsa očarana od cfrivtiega glasu tenorista. Nič ji ne pomaga dokazovanje, da sam ne spada k baletnemu zboru. Tenor se zaman trudi, da pridobi njeno naklonjenost Kajti njena ročica je že obljubljena postaranemu aristokratu, dočim jš src« gori »a mladega kapeinika. Ali.., ... ne smemo izdaijati preveč. Ko bodo fCm predrvadali v LjuMjani, boste vse podrobnosti itak videli in slišali! Iz akvaristove torbe Dasi se toplota v vodah le prav počasi dviga, so se jarki in obrežja rek, potokov ixi bajerjev vendar že okrasili z raznoterimi rastlinami. V vodah vidimo ribe v jatah in če vlovimo z mrežico katerokoli večjo ribo iz roda krapovcev, opazimo takoj, da smo v času drsti, kajti večina ikr-niic je v sredini telesa precej izbočena, kar povzročajo ikre, ki jih bodo kmalu predale vodi. V tem času prav lahko razlikujemo ikrnico od mleonika. Ob drsti so ribe tudi manj plašJjive in manj oprezne. 2aJ je večina naših domačih drstečih se rib prevelika za akvarije, ker doseže spolno zrelost v 2., 3. aLi pa šele v 4. letu. Domače ribice, ki jih lahko opazujemo ob drsti tudi v akvariju, so pezdirk, zelenika, koreselj, pi-sanec, pisanka. go!obček, pohra, blistavec in belica. Vse te ribice so razmeroma majhne in če jim stvorimo v akvariju ugodne prilike, se začno ženiti. V tem letu je kljub vladajoči pomladni suši dovolj vode in se "i bati za ikre in zarod. Po pripovedovanju ribičev bo letos mani ščuk, ker je mnogo njih podleglo notranjem zajedal'kam, trakuljam. Vsaka riba ima sicer notranje zajedalke, ki pa ne povzročajo umiranja »en masse«. Nekatera leta pa okiučvo vedo s svojim izmetom, v katerem so jajčka ali pa ličinke raznih za-jedalk. vodne ptice, zlasti ptice selivke. Taka jajčka in zajedalke pridejo posredno al: neposredno v želodec r:,b, od koder se vri-jejo v nežne organe, nekaterikrat v takem številu, Sa jim ribe pod.'ežejo. Taka katastrofalna obolenja in umiranja se periodično pojavljajo, razširjajo se pa po vsem vodnem omrežju proti in nizvod.no. Priroda pa skrbi z obilnimi ikrami. da izravna v teku nekaj let izgube. Zanimivo je zasledovati razvitek tak;h zaiedalk. Tako n. pr. požre ptica ribo z zajed.alkamir. katere v ptičjem želodcu spolno dozore. nakar odlagajo jajčka. Z izmetom prideio jajčka v vodo. odtod n. pr. v polža, kjer se razvijejo v ličinke. Če zapuste polža ali pa če ga požre riba, prihajajo ličinke v ribji želodec, se vriiejo n. or. v jetra, dorasteio. pridejo zopet v želodec vodnih pt-'c in tako se opisan' obtok vedno ponavlja. Če so pa n. pr. ptice selivke požrle v okuženih vodah mnogo rib, prineso na svojem potovanju jajčka v druge vode, kjer se kmalu na to pojavljajo katastrofalna umiranja. Take zajedalke menjajo često 3 do 4 gostitelje nakar šele dosežejo spolno zrelost Sedaj nekaj o enodnevnicah. Često vidimo, zlasti v maju, juliju in avgustu pri vodah majhne metuljčke s tremi nitkastimi repčki. To so enodnevnice roda »Ephemeri-dae«. Zanimiv je razvitek teh metuljčkov. Iz jajčik enodnevnic, ki jih polagajo v klopč-kih v vodo, Lzlezejo ličinke, ki ostanejo v vodi 3 leta, v teku njih pa menjajo okoli 20-k.rat svojo obiečico - kožico. Hranijo se z rastlinsko in živalsko hrano, čim dobe ličinke kratka krila, jih imenujemo bube in razvitek se bliža svojemu konou. Kmalu splezajo bube po vodnih rastlinah nad gladino, kijer se preleve. Sraičica jim naglo poči in takoj odlete z naporom na sosedne rastline in na vejice dreves, tako da bi površni opazovalec mislit da so take enodnevnice popolnoma razvite. Tam na vejici, često pa tudi med poletom, jim poči druga srajčica in šele sedaj so razvite. Enodnevnice ne jedo ničesar in se samo oplo-de. Često žive samo par ur in le redki so primeri, da so poedine živele nekaj dmi. — Če zajamemo z mrežo med vodne rastline, vlovimo tudi ličinke ali pa bube enodnevnic. Spoznamo jih na listnatih gibljivih podaljških na trebuhu in na treh nitkastfh repčkih. V akvariju z nad-vodnimi rastlinami jih prav lahko gojimo in opazujemo. Akvarij pokrijemo s tenko mrežo, ki jo namestimo v obliki strehe, da ne oviramo rasti nad vodnih rastlini. Ličimke in bube so zeio občutljive in temperamentne razlike jih ugo-nobe. Poleg tega zahtevajo mnogo kisika, torej večje posode in omejeno število ličinik in bub. Primerne nadvodne rastline so al: berula alti pa vodni trpotec, vendar so tudi podvodne rastline, kakor dristavec, valis-nerije, sagitarije neobhodne. V takem akvariju gojimo budi razne druge ličinke. Prav za prav bi se moral ljubitelj - akvarist ba-viti z vsemi vodnimi živalicami, k a i ti vodo-žitje ie znanje zase in nudi opazovalcu mnogo več zanimivega kakor katerokol" drugo liubitelijstvo. O-S. Iveri Poučna basen: Modrijan je gledal plavalno tekmo. In nagovoril je zmagovalca: »žal nu je za te; kaj plavanje, jmamoet je vse. Šport krade ljudem čas in življenje.« Komaj je spregovoril je zdrknil na spolzki tleh in padel v vodo. In je vzkliknil športnik: »Modruj še dalje, da ne utoneš!« Ko je modrijan zaklical na pomoč, je skočil športnik v vodo in ga zvlekel na suho. »Ža«l mi je zate! Plavanje ti je rešilo življenje, ki bi ga brila sficoraj uničila teža znanosti. Modrijan je umo'Jknil in se odstranil od vode. * Nobena čedno«* ni v športa bolj potrebna kot zatajevanje samega sebe; žf l. rma- jo športniki v njej res le maJo treninga. * Vsak mora v športu plača« učni no. čeprav jo je pred nJim plačalo že toliko drugih. * Ne, kačar ga hvalijo, temveč kadar ga grajajo mora športnik pokazati, da je skromen. * Kdor ne more dokazati, da Je ponosen tudi takrart, če je premagan, ne razume globoke modrosti, kako seje treba boriti in žfiveti po športnih zakonih. * Športnik mora imeti velike cilje in ve-Hke nasprotnike kp>r se steer ize-ubijo njegove sile kot privlačnost magneta, ki ni. ma privlačnih predmetov. * Življenje ne poteka v krogu, temveč v zavojici. Vse se vrača k svojemu izhodi, šču, toda de natančneje pogledaš, spoznaš, da je prišlo za malenkost dalje in višje Razno Vm*« NMh 1 Din. trn dajanje imlm a m fcfr* pa S Dia. (»7. Milostiva! VU knneot piaM t*t pa-l«tje najekrboej* kon*erW-ra rrrdki L. Rol. Meaiot trg 5, LjoMjaoa. Obeorso istega tekom pol »tja ta polovifaio e«*j>® popravi hi morionrrira. Pla&ljp*« tel* jeseni pn prfnetnu 12243-30 Avtotaksi št 64 Hjudrvo priporoma — t*hefo« 3890. 12636-30 158 Izposojamo g ra mofooe Pi'jšif iO »SLAGER« AleRoaodro-Ta ee?ta 4 pivbod Vik V»rij«i r« Ena garnitura novih Champion nadomešča svoje stroške s prihrankom bencina, daje večjo moč ir brzino. Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: Robert \Veinberger, Zagreb, Ga jeva ulica 10. Champion SVEČICE se dobivajo povsod 14 i n A i j i oc> Službo dobi VftaJca (mm«ovi>lj.Tieni delovanj« »talino uradniško met^to. Pit.m-n€ prijave na oglasi oddelek »Jutra« pod »Bodoči uradnik«. 14402 l Služkinjo do let etaro. ki dobro ku.ha. za vsa hišna dela k rodbini i dvema otrokoma. Samo re* pridne in poltene pridejo v po-Itev. Mesefcna pia<"a 350 Din. Naslov v ogabnem oddelku »Ju-tra«. 14:425 1 Brivskega pomočnika dobro mof za moško in žensko »troko, i.n vajenca sprejmfm. Doleia! Bernard. St. Vid n. Lj. 14386-3 Natakarico prijetne iuna.njo«1i. ml^iSo. veSčo, inteHgen.too, € kavcijo ?—3000 'Din v gotovina sprejmem za fino restavracijo 7,na menit ega zagorskega zdravilišča. .Visto^ 10.—15. V. Pomudbe nn oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 12«. 14361-1 Natakarico (Mimo^tojmo, a gilmo. t nekaj kavcije sprejmem takoj. Predstaviti »e je osebno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 14342-1 Pletiljo f&trfkpricol za ročrri »troj ffinh-i^at Ponip), vešoo v i«-del«,vi nogavic, puloverjev itd., iščem. Naot.oip č. 14395-1 Iščemo prodajalce t^ (»roriajainje k«v7,Toeti;č-ntga aparata, ia t»oseča-TVi-e privatnrib »trank. — P:smeme ponudb* pod fro »Marljiv« P-2940« na rinterreklam, Zagreb. Ma-wrykova 28. 14384-1 Kuharico ki bi opravljala vm posle, ".prejmem Sez poletje v pri-va.tno bi»o n« Bodti. Do-p;se « sprič<^vali na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlajša kuharica«. 14276-1 Službe išče Vsaka beseda 60 par: ta da jtm}e itanlova aH ta lifro pa S Din. (i) Absolventka trgovskega tečaja išče stož-be. Gre tudi za vigo.iiielji-c.o. Ponudbe na oglasni od delek »Jut.ra< pod »Sr^ča je v Tebi-«. 14470-2 Kot postrežnica gre® twd-i za co! dan. — Sem vešča dobre kuhe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »29«. 14432-2 Pozor! Kot samost. frizer za gosf»od« in dame grem na deJSeJo. Oeuj. ponudbe n« Jo«m> Gračak. Zagreb. P« romlinska e. 9. (Prednost štajersko in Korofko) 14423-2 Krojaški pomočnik spriieT?ali išče stalno slilitvo. — Naslon: Orovič, Oplotmea. poštno leteč«. 14410-2 Plačilna natakarica pridna, poltena. v v^h oz'rih dobro itre-8b«na. ieli premeni o. Na-stoip 15. maja ali 1. junija. Kavcije polofi 12.000 Difl. Reflektira n« boljša mettta. Ponudb poda tj n« oglasni >ddeMc »Jutra« t>,wl Sif^o »Prikupljive r.u nan;««tic. 14409-2 Gospodična pridna gospodinja. '*če Aluibo pri nemško govore čem srospodu. Ponudbe na podruinioo »Jutra« v Mariboru pod »Mala plača«. 14152-2 Solicitator t nad 20 le« sl-užbe. samo stoječ. ve*č nemSčine. do veflščine, stenografije. «Hro jer»is.ja in vseh pisarniških poslov. leH namestitv«. — Cenj. potmdbe na oglasno oddelek »Jutra« pod Šifro »Zmožem 66«. 14275-2 Knjigovodja- bilancist i dolgoletno prakso, ver ziran ▼ vseh pisarniških in adoiniMratVvtnb podlih, »lov., srbobrr. im oemški kores-poodent. iiče »luibo. Cenj. dop^so na oglasm >ddeiek »Jutra« pod šifro »Agilen«. 144S0-2 Kmečki fant vojaščine prost, išče kakršnokoli zaposJonje NasJ>v pove og ae. oddelek Jutra. 14172-2 Šiviljska pomočtr^ca raurjeiva v vseh ženskih de^ih. išče službe. Gre v mesto ali n« deželo. Ponudbe prosi na: Brakovič Marija, Bogojna 93. P-rk-mtirje. 14412 2 Tapet, pomočnik išče službe kot sluga ali sflično; opravlja druga dela. Ponudbe pod »S'uga« na oglasna oddelek »Jutra« 14331-2 Mesarski pomočnik vešč vseh mesarskih del. išče 9'užbo za takoj. Poseduj« letna spričevala. — Zna tudi dobro nemščino. Maks Polajnar. Mež'Oa pr» PrevaVah. 14302-2 Absolvent meščanske šole in knjigovodstvenega t«-i"aja išče primerne slur.be. lVta.TM>vi im vndi tambtira-šk.i zbor. Dopis« pod šifro »Kapelmik« na podružnico »Ju.tra« Maribor. 14370-2 Pekovski pomočnik zdrav, močan iin treaen. 19 let star išče službo v Ljwl»l;ani. Ponudbe na i»gl. oddelek »Ju-tra« pod šifro »Delaven«. 14341-2 Zaslužek Kdor 1 i e « usluika. plača ia vsako besedo 50 par; ta naslov ali Šifro t Din. — Kdor sadi taalužok, pa za mk« boaedo 1 Din, n dajanj« naslova ali ta iifro pa B Dia. (»1 En ti an je 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din plisiranje, montaža bndgestor, pranje ln likanje vezenin. ročno vezenje, monograml, strojno vezenje in pred- tlsk najmodernejših vzorcev. Dunajska cesta Ia/XV. 155-3 Galanterij, predmeti za domače potrebščine, praktične novosti. patenti. Inteligentna potnike proti fiitsumu in proviziji Iščemo »Oni-nia«, Tyrševa c. 36. 14G17-3 Leopoldina Sternad šivilja žabjak 7,1. se priporoča cenjenim damam. Obleke po 80 do 110 Din. plašče ln kostume po 100 dO 130 Din. 14655-3 Prodam Oifflaat trg. značaja po 1 Dia beaeda; ta d* jan j« aaalova ali ta tttr« ■ Din. — Ogla« »oeialnega enačaja vaa-ka beaoda fiO par: ca dajanja oaalvva mM sa fcif«> S Din. (6) Sobna kredenca in visoka omara dobno oferanjeod ueodoo na prodaj zaradi selitve. — Glince c. XIII.. št. 9. I4600a-6 Belo vrtno mizo novo, t klofurei, dva oleandra. več starfl »lik prodam. Naslov v ogiasmom oddelk« »Jurtra«. 144«7-6 Dve medeni pipi za p*vo. stojalo ta reza-nj« gnjati. vso malo rabljeno, naprodaj. Kowtny. Tjrrševa 71. 14461-6 Otroški vozički najmovejSi. šport beli igralno vozički in tricikM. Najnižje eene. M. Toinšrč. Sv. Petra 6. 56. 14462-6 Rujavo lončeno peč •^bljeno. poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelk-n »Ji>tra«. 14455 6 Razprodaja otoman. »(alnii) fote+j*^ ™min, muunio imn^r. — . žim.nic rtd. pri Dolničarjn stojni hiši na deželi od - — dam. Naslov: Zeilhofer. v 5u Vid-i nad LjoWj. na Več vrat vsakovrstnih, izložbeno okno io ta.pra.vlj.ive« poctoi naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. liKKi-6 Otroške vozičke in kolesa kupite dobro in pocenj pri S. Rebolj & drug. Vo£n.« ko^a 4. 171-6 trg. mačaia pa 1 Dia be«eijanske kredit«« banke. z vlogo 100.000 I>o proda D. Oder. Za-TTeb. Trenkova 9. 14281-16 Hranilno knjižico od Ljubljanske kreditne banke aii Praštedione do 25.000 Dim kiM>:m proti gotovini takoj. Ponudbe pod »Denar« na oglasni oddelek »Jutra«. 14331-16 Hranilno knjižico Mestne Hranilnice z vlogo 10.000 Din prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »ReseD kupe««. 14477-16 Vsaka beaeda 1 Din; aa dajaaj« naslova ali sa šifra pa 5 Din. (31) Pritlično stanovanje obstoječe ii dveb sob, ka-biiveta. brez kopalwice. id dain za avgustov term-n. Poizve »e na Rimski ces« št. 18/1 med 13. in 14. uro. 14334-21 Trisob. stanovanje » pritiklinami oddam za (500 Din v Mos-tah, Predt-vičeva 9/L 14636-21 Stanovanje prostorne, vrt, v »amo- Dvosob. stanovanje sončno, pritlič-no, s kuhinjo, kopalnico in k!«: jo, s 1. junijem .io^n Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14154-21 Trisob. stanovanje 6 kabinotom, pralnico ii-d. oddam s 1. av^uc-tom t. 1. na Kongresnem trgu. Več se izve 7 Vegovi ulici 2/1. desno. 14363-21 Enosoh. stanovanje s predsobo pritiklinami, pod enim kljtičem. oddam v Šiški, podaljšek Verov-škove — Zelezničarska kolonija 66. 14G0&-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam e L junijem v Rožni dolini, cesta II/17. 14611-31 i' ................... Vsatka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ta šifro 3 Din. (21-a) Dvosob. stanovanje iščem za jesen. Pismene ponudbe na dr. Ivan Tomšič. docent. Ljubljane, univerza. 14449-L*!a Enosob. stanovanje v Cdmatu ali Zeleni jumi iščem. Ponudbe na oglasni oddel«k »Jutra« pod šifro »Stranka brez otrok«. 14465-31« Držav, nameščenec ieče stanovanje 2 malih so-dvorska 35. (Sam*-, piem«-no.) 14143-i3a Stanovanje 2 ali 3 sobno išč.m ta takoj ali avjriir-t. — Ponudbo na oglasini >ddelek »Jutra« pod »Odrasli«. 144)27-21 a Dvosob. stanovanje išče stranka 2 os-eb 7.a av-mst. — Tckojirje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažna stranka«. 14428-21» Dvosob. stanovanje kopalnica, kuhinja ali brez, blizu centra, rabita dve osebi avgusta ali preje. Ponudbe sprejema pekarna Pauer. Sv. Petra e. 48, telefon 23S3. 14406-21» Vsaka bBse.la 1 Dan; ta daia-nj« naslova ali za šifro d» S r>;n. (T9) Scdavičarska stroja novejšega sistema, in zraven spadajoče poltmi]c-e. kakor tudi cca 100 kg eraa po nizki ceni prodam. Pismene vprašanja ua og-asni oddelek »Jutra« pod šifro »Sodovičar«. 14348-29 Dva čevljar, stroja kopita in pohištvo ceno prodam. Zemljič, Erjavčeva c. 4 a. 14446-29 !*>roti cerkve 14460-6 Poljčane. 14642-21 Vsaka beseda 1 Dn, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (30) Trajno kodranje izvršuje salon NAVLNŠEK od 80 Din dalje preparacjjia las z aparat* svetovnega slovesa. 13974-30 Striženje 5 Din britje 3 Din D»Isto( !o najvišjih cena a CERNE - juvelir Linbljana Wnlfov« alnc« 3. VlOZllO na 90.000 dinarjev Ljubljanske kreditne banke prodajam povoljno. Obrnite se na 6233 J. PINTO, SARAJEVO, post. pret. 4: aonzorcij »Jutra« Adolf Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja ^ranc Jezerfiek. Za inaentfnt del Ja odgovorni Atoj* Wo»ak. Vai * Ljubljani