Državni zakonik za ^aljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXIII. — Izdan in razposlan dne 8. maja 1875. 69. Postava od 1. aprila 1875, o uredbi bors. 8 privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takč: §• 1. t K ustanovitvi kake borse je potrebno, da jo finančni minister in minister za S°vino, zaslišavši trgovsko in obrtniško zbornico, dovoli. v . Porse stojé pod samostalnim vodstvom (borsnim vodstvom) in pod državnim lld l v-0ln' odobrenih bors (zakotnih bors) ne sme biti. Kdor se take borse ezi, tega naj politično oblastvo na prvi stopinji pokori z globo do 1.000 gl. z zaporom od enega dne do štireh tednov. §. 2. (bo V8a,k° borso mora se na podlogi te postave sestaviti posebno ustanovilo statut), ki potrebuje odobrenja finančnega in trgovinskega ministra. ,^8 ^ že obstoječih bors podd to ustanovilo tisto borsno vodstvo, katero bode ta ’ ° pride le-ta postava v moč. kistanovilo mora sosebno določevati: 1 ista različna opravila, na katera se bode borsni prevod (promet) raztezal. • Uvete, pod katerimi sme kdo biti borsni ud in pa hoditi na borso. ~ Pravice in dolžnosti borsnih üdov in obiskovavcev. J* ^a&n, kakč se bodo nabavljala sredstva za vzdrževanje borse, in ta Va morajo biti najmanj za prvo leto zagotovljena. oh8ev ' Porsno vodstvo in njegove organe, način, kako se bodo postavljali, in pa * njihovih pravic in dolžnosti. ; Kaj bodo potrebno k temu, da bodo veljali kaki sklepi borsnega vodstva, ^'dllZC^a^ (odpravki) in razglasi, sosebno pa način, kaleč naj se oznanujejo (si„a (n°nno), ki se bodo izdajala po §. 3 te postave. 7. Način, kak<5 se bodo poravnavali in razsojali prepiri, ki se tičejo borsnü1 opravil ali poslov (§. 12). 8. Uporabo borsnega imenja v slučaji, ko bi se borsa razpustila. Kake premene ustanovil, odobrenih po tem času, kar je ta postava v moči, sklepa borsno vodstvo, a potrebno je, da jih odobrita finančni minister in minister za trgovino. §. 3. Borsno vodstvo izdaje pravila (norme) uravnujoča borsni preved znotn p°' stavnih mej, določa zlasti borsni čas, oskrbuje borsne ekonomične reči ter oprav' lja sploh vse |tisto, kar mu je ustanoviloma v prid borsnemu namenu izročeno. Borsno vodstvo je odgovorno za to, da se borsno ustanovilo izpolnjuje, a sosebu® za to, da se na borsi o borsnem času ohrani pokoj in red, ter ima pravico, * temu potrebnih policijskih naredeb poprijeti se. §• 4. Börse podstojé v /seh upravnih reččh na ravnost političnemu deželnem® oblastvu. Pri vsaki borsi je postavljen po en borsni komisar, ki ima višji nadz®r na borsi, čuje nad izpolnjevanjem vseh borsnih propisov, graja kake razvade ko bi se precej s poti ne spravile, obrača se na politično deželno oblastvo, da J1 ono odpravi. Komisar bodi zlasti pričujoč pri vsakem posvetovanji borsnega vodstva, *er naj take sklepe, za katere meni, da nasprotujejo veljavnim postavam ali borsnem® ustanovilu, ustavlja za dotle, dokler se ne dobi višja razsodba po političnem 4 , želnem oblastvu, na katero se je obrniti. Borsnega komisarja postavlja financ minister po dogovoru z ministrom za trgovino. §• 5- 1 Vsakakor na borso ne smejo: 1. Zenske. 2. Taki, ki v reččh imovinskega prava niso sami svoji. . 3. Prezadolženci, dokler trpi konkurs, in po dokončanem konkursu tedaj, so konkursa sami krivi ter zaradi tega v kako kazen obsojeni bili, še tri leta P prestani kazni. _ p 4. Taki ljudje, ki svojih iz borsnega opravila izvirajočih dolžnosti niso izP nili, dokler jih ne izpolnijo. . ; 5. Tisti, katerim se je pravica, hoditi na borso, odvzela zato, ker s0 borsni propis prestopili ali ker so neresnične govorice raznašali (§. 17), za ta dokler jim je vzeta ta pravica. ^ 6. Tisti, kateri se in dokler so ne smejo voliti v občinski zastop, ker s° po kazenskem sodišči obsojeni. ^ 7. Tisti, kateri zaradi kontrabanta ali težkega prestopka zoper državo® hodke no smejo in dokler ne smejo trgovine ali obrta nadaljevati ali začenjatl' §.6. Ako je v ustanovilo postavljeno, da prepire iz borsnih opravil razsoja iz Sodišče, tedaj mora ustanovilo na tanko določati : br»®° 1. Način, kako se sestavlja to sodišče. 2. Njegovo področje in kakö se postopa pred njim. 3. Tanja uravuila o zvršllu razsodkov izbranega sodišča znotri veljavnih P°stav. V ustanovilo se lahko določi, da se prepiri iz kakega borstiega opravila tedaj jüorajo pred izbranim sodiščem dognati, kadar se stranke niso pismeno drugače Ogovorile. . Vzklici proti razsodkom izbranih sodišč, ki jih borsno ustanovilo postavlja, niso dopuščeni. Tožbo merečo na neveljavnost izreka izbranega sodišča je v nepodaljšljivem r°ku osmih dni po vročitvi razsodka izbranega sodišča pismeno vpoložiti pri rèd-aeQl sodniku prve stopinje, kateri bi bil sicer oblasten, izreči sodbo o glavni stvari. Aa tožba mora imeti na sebi podpis odvetnika (advokata). Tožba pognana zaradi Veljavnosti izreka izbranega sodišča ne ovira njegovega zvršlla (eksekucije). §• 7- Borsna opravila (borsne poslove) posredujejo trgovski ali kupčijski mešeni (sensali). , Zastran trgovskih meŠetarjev smejo ustanovila obsegati samo take določbe, atere se strinjajo z občnim trgovskim zakonikom in s to postavo. §. 8. , Udje borsnega vodstva naj pod nadzorom borsnega komisarja vsak borsni .an po končani borsi uradno uganejo kurse (cene) na borsi prevedenih predmetov lri to na podlogi opravil, ki so jih trgovski meŠetarji v borsnem času sklenili, in izdatkov, katere so meŠetarji, opravljaje svojo službo, zvedeli. Borsno vodstvo mora brez odloga razglasiti uradni kursni list (cenovnik). §. 9. b inančni minister določa, zaslišavši dotično borsno vodstvo, kateri vrednotni jjapi*ji se smejo na borsah po borsno prevajati in v uradnem kursnem listu noto-atl Rotirati). §. 10. L Borsno vodstvo določa likvidacijske rokove (brište) in uredbe za likvidacijo b0f8*ih poslov. §• H. Da borsno vodstvo zakrivi ter postave ali borsna ustanovila prelomi, ali f stanovitno svoje dolžnosti v nemar pušča, to ima finančni minister pravico, vdorno z ministrom za trgovino, borsno vodstvo odstaviti ter za nekaj časa Î ?!tev borse izročiti zaupnim možem (možem dovernikom), katere on imenuje. ja l8to ima tudi pravico, v dogovoru z ministrom za trgovino, zaslišavši trgovsko 0 Eniško zbornico, ukazati, da se borsa časno ali za vselej zaprè. §■ 12. Za borsna opravila je šteti tista opravila, katera se v javni borsni prostorij* o postavljenem borsnem času (§. 3) sklenejo o takih prevêdnih predmetih, kateri se na dotični borsi smejo prevajati in notovati. §. 13. Kadar ide za razsojo pravnih prepirov iz kakega borsnega opravila ali poS^a (§. 12), nima mesta vgovor, da se zahtevek opira na diferencijsko opravilo, katero je soditi kakor stavo ali igro. §• U. Borsna opravila naj se štejejo za trgovska (kupčijska) opravila. §. 15. Pri takih opravilih, ko se vrednotni papirji v zastavo, prolongacijo ali u3 rejo (Kostgeschäft) dad<5, — če so borsna opravila, — bodo določila člena 31 občnega trgovskega zakonika veljala tudi tedaj, kadar opravilo ne izvira me trgovci iz terjatve po obojostranskih trgovskih opravilih, in če tudi ni pismene?3, dogovora, da si upnik (verovnik) sme brez sodnega postopka iz zastave plačl vzeti. §• 16. nib Boreno vodstvo določa, kakd je ravnati, kadar je pri izmotavanji hors opravil v zmislu člena 311 in členov 354 do 357 trg. zak. treba kaj po trgovski^ mešetarjik kupiti ali prodati zaradi neizpolnitve ali pa zato, ker je izkazano, je pogodnik plačati nezmožen, zlasti sme ono ukazati, da se mora vsaka ta kupnja ali prodaja samö na borsi zgoditi. §• 17- I Ako kateri obiskovavec borse prestopi določila dana v ohrambo re(^a,”u borsi, sme mu se brez ozira na to, čemur morebiti zapade po občnih kazen» postavah, prisoditi globa do 1000 gl., tudi mu se smo na neki čas borsa zapr ’ da ne sme na-njo hoditi. Tudi takemu, ki trosi lažnjive govorice, sme se bo zapreti. _ j Te kazni naklada borsno vodstvo; proti obsodbi v globo do 300 gh a^.P. e kazni, da kdo do treh mesecev ne sme na borso, ni moči nikamor dalje pritoz1 Proti obsodbam v težje kazni moči se jo v dveh tednih vzklicati na poil deželno oblastvo. To da, kadar se komu borsa zapre, njegov vzklie nima odložne moči- j Politično deželno oblastvo, ako najde, da obsodba v kazen ima svoj*1 r ^ stavo, ne more je znižati pri globi pod 100 gl. in pri kazni, da kdo no sme borso, pod tri mesece. ^cßV) / ustanovilom se lahko določi, da je imena tistih udov ali obiskoma ^ kateri dolžnosti, izvirajočih jim iz borsnega opravila, niso izpolnili po izteku za njegovo izpolnitev postavljene, razglaševati z nabojem na borsnem poslopJ1, §. 18. ^se globe (denarne kazni), ki se prisojajo po prejšnjem paragrafu, tek<5 v a °g ubozili tiste občine, v kateri je borsa, ter se na prošnjo borsnega vodstva P° političnem zvrŠllu potiijavajo. §• 19. Doslej na posameznih borsali podeljene oblasti borsnih agentov naj ostanejo ^oči, dokler ne ugasnejo. Nove takšne oblasti pa se več ne smejo podeljevati. §. 20. da postava pride v moč tist dan, ko se razglasi. Dozdanjim boi’sam je v ^frnierno premeno svojih uredeb ukazoma določiti priličen rok, po izteku kate-Qega izgubé svojo moč določila postav od 11. julija 1854 (Drž. zak. Št. 200) in tič debruvarja I860 (Drž. zak. št, 58) z dodatnimi določili vred, kolikor se ûeJ° rečl, katera uravnuje pričujoča postava. §• 21. Zvršiti to postavo naklada se ministrom za finance, trgovino in pravosodje. Na Dunaji, dne 1. aprila 1875. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Bauhaus s. r. Glaser s. r. Pretiš s. r. 68. Postava od 4. aprila 1875, , o trgovskih mešetarjih ali sensalih. k privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako : §• 1. ter J)o^Ua sedmega naslova prvih bukev trgovskega zakonika se izpreminjajo sl°vej0 takö le: Sedmi naslov. 0 trgovskih mešetarjih ali sensalih. Člen 66. Î rtv ''•atr n^°Vski kupčijski mešetarji (sensali) so uradno postavljeni posi’edniki ^vska opravila. dol) . no nastopijo svojo službo, prisegajo na to, da hočejo zvesto izpolnjevati °sfi, katere imajo. Finančno ministerstvo določa dogovorno z ministerstvom za trgovino, ße je trgovskim mešetarjem dajati kavcije in koliko je bodi. Popred je treba zaslišati, kadar se trgovski mešetar postavlja za borso, borsno vodstvo, sicer pa trgovsko in obrtniško zbornico. Člen 67. Trgovski mešetarji posredujejo za naročnike kupnje in prodaje blaga, ladij; menic, kovanih denarjev te ali dne vrste, državnih papirjev, delnic (akcij) in dru' gih trgovinskih papirjev, takisto tudi posredujejo pogodbe o zavarovanji, zastavljanji ladije (bodmeriji), otovarjanji in najemanji ladij, in takd tudi o prevažanj1 po suhem in po vodi in o drugih predmetih tikajočih se trgovine. Za td, da je trgovskemu mešetarju izročeno posredstvo v kakem opravilu? ni še šteti kakor da je pooblaščen, prejemati plačilo ali drugo kako dajatev, iz' govorjeno v pogodbi. Vendar pa ima tudi brez posebnega pooblastila pravico, vračilo za trgovinske ipredmete, o katerih se je njegovo posredovanje sukalo, tedaj prevzeti? kadar on te predmete iz rok dh. Člen 68. Postavljajo se trgovski mešetarji ali sploh za vse vrste mešetarskih oprav^ ali pa samo za nekatere vrste. Postavijo se lahko ne samo v takih krajih, kjer bivajo borse, ampak povsod tam, kjer potrebe trgovstva takd nanesd, da jih je želeti. Trgovski mešetarji, kateri imajo oblast, svojo službo na borsi opravljatl’ smejo jo zvrševati tudi zunaj borse v tistem borsnem kraji. Člen 69. Trgovski mešetarji so dolžni, opravila, ki se jim izročd, marljivo, previd»0 ali oprezno, na tanko, zvesto in pošteno oskrbovati in takd, da se ogibljejo vse^ kar bi utegnilo slabiti zaupanje (doverje) v njihovo nepristranost in v verovn listin izhajajočih od njih. Zlasti imajo oni te le dolžnosti : 1. Ne smejo za svoj račun baviti se z nikakim trgovskim opravilom, ni neP° srednje, ni posrednje, niti kakor komisijonarji ; ne smejo za izpolnitev opra ^ katera oni posredujejo, zavezati se niti porok biti, vse to brez škode za veljavD opravil. 2. No smejo biti proti nobenemu trgovcu v razmeru prokurista, trgovs pooblaščenca ali pomočnika, niti udje načelstva, upravnega ali nadzornega tovavstva kake delničarske družbe ali komanditske družbe na delnice. 3. Ne smejo se z drugimi trgovskimi mešetarji združiti, da bi vkup °Pra e^pa meŠetarske poslove ali nekaj teh poslov; smejo pa vkupno posredovati posai» opravila, ako v to privolijo naročniki. 4. Morajo sami (osebno) zvrševati meŠetarske opravke in no snioj0^. pomočniku sklepati opravil; ali dopuščeno jim je naročila o posredstvu Pr mati po pomočnikih, za ravnanje katerih so oni odgovorni. 5. Dolžnost imajo, molčati o naročilih, razpravah in sklenjenih opravilih ako stranke niso dovolile drugače ali svojstvo (narav) opravila ne zahteva na; sProtnega. 6. Od ljudi, kateri so kje zunaj kraja, za katerega so oni postavljeni, ne 8tfiejo vzemati ni pismenih ni telegrafskih naročil; ne smejo prejemati naročil ni Za take, ki jim niso osebno znani, ne prepričavši se popred o njihovi istosti, niti Zatake, ki je sploh znano, da ne morejo plačati, ali za katere vedö, da niso zmožni, 8 kako dolžnostjo zavezati se. , 7. Ne smejo posredovati nikakih opravil, pri katerih imajo razloga sumiti, jih stranka hoče samo na videz, ali pa komu drugemu na Škodo skleniti; ta-!*to tudi na borsi ne smejo posredovati opravil s takimi državnimi papirji, del-pami (akcijami) ali drugimi trgovinskimi papirji, kateri se ne notujejo v uradnem Ursnem listu tiste borse. 8. V takih krajih, kjer bivajo borse, morajo ob dnevih, ko po vpeljanem redu P^de na-nje vrsta, ves borsni čas na borsi pričujoči biti ali skrbeti za to, da bode j^ateri drugi trgovski mešetar na njih mestu ondi in da se ta namestnik borsnemu 0lQisarju naznani ; k temu, da bi kdo komu bil namestnik za več nego osem dni, Potreba je dovolitve borsnega komisarja. Člen 69 a). Trgovski mesetar ima, — brez škode za sklenjeno opravilo, — samo tedaj » iaVvlco> ne imenovati imena svojega naročnika, kadar je od tega prejel primerno 10zbo ali je sme za trdno in brez vsega straha pričakovati. .. Ako ni prejel primerne založbe, dober je tistemu, s katerim je sklenil opra-. > za škodo, ki jo ta ima odtod, da se opravilo po krivdi trgovskega mešetarja členilo z osebo, zmožno človeka popolnem upokojiti. Člen 70. j. Politično deželno oblastvo sme tam, kjer se pokaže potreba, trgovskim me-■âïjem podeliti oblast, da imevajo javne dražbe (licitacije) za blago in trgovinske Plrje, ki so predmet njihovega posredovanja. j j Trgovskim mešetarjem, ki se bavijo z ladij epi ovstvenim mešetarstvom, sme v .°pustiti, da pomagajo plovcem (ladijarjem) kot računarji v pobiranji ali na-eJ Plačevanji voznine in troskov ali kakö drugače, kakor je kje v navadi. Člen 71. v, trgovski mešetar mora razen priročnice (priročne knjige) držati še dnevnik, katerega je druga podpisala. Ako se katera stranka brani ter sklepovnice neče vzeti ali podpisati, mor9 trgovski mešetar to drugi stanki brez odloga poročiti. V slučaji, omenjenem v členu 69 a), naj trgovski mešetar sklepovnice, ki s° jih stranke podpisale, sam hrani in vsaki stranki, ki imena druge stranke zvedeti, vroči sklepovnice, katere jo samd on podpisal. Člen 74. Trgovski mešetar je, — ne krateč člena 69 oj, — dolžan strankam vsak časi kadar zahtevajo, dati iz dnevnika poverjene izpiske, ki morajo obsegati vse, kar je mešetar vpisal gledé opravila, katero se teh strank tiče. Člen 75. Kadar trgovski mešetar umrje, ali iz službe stopi, shraniti je njegov dnevn^! ako je bil mešetar postavljen na kaki borsi, pri borsnem komisarji, sicer pa PlJ obrtniškem oblastvu. Člen 76. Sklep pogodbe, posredovano po trgovskih mešetarjih, ne zavisi od vpisa v dnevnik ali od izročbe sklepovnic. Ti reči služita samo v dokaz sklenjene pogodbe. Ako katera stranka gledé opravila, posredovanega za-njo, želi pogledati v Sevnik, naj ji mešetar, razen slučaja v členu 69a) omenjenega, sicer dopusti; vendar se sme ta vpogled le takö zgoditi, da stranka ne more zvedeti za druge-§a nič nego samo za svoje opravilo. . Tretjim osebam se sme samo vsled uradnega naročila ali s privolitvijo dotič-. strank vpogled v dnevnik, kakor se je zgorej reklo, dopustiti ali izpisek iz nJega podeliti. Člen 77. ^ redu, kakor je treba, pisani dnevnik in pa sklepovnice trgovskega meseca praviloma daj<5 dokaz za sklenjeno opravilo in za njegovo vsebino. To da sodnik, preudarivši vse okolnosti, razsojuje po svojem sprevidu, če se vsebini dnevnika in sklepovnic ima pripisati manja veljava, če je treba od mešena iskati s prisego podkrepljene potrdbe ali drugih dokazov, sosebno pa, če je Za presojevanje stvari važno to, da se je stranka branila sklepovnice vzeti ali Popisati'. Člen 78. Dnevnik trgovskega mešetarja, ki se je nepravilno pisal, moči bode kakor 1°! v *1° samo toliko v pomislek jemati, kolikor se najde primerno gledé tega, aksne in kolike so te nepravilnosti, in kako stvar sploh stoji. člen 79. Dokler pravda teče, sme sodnik, ako tudi nobena stranka tega ne predlaga, Povedati, naj mu se prinese dnevnik, da ga pogleda in primeri s sklepovnico, lzpiski in drugimi dokazili. Kar člen 39 veleva, to veljd tudi za predlaganje dnevnika. Člen 80. ?a ^a<^ar koli trgovski mešetar posreduje prodajo kacega blaga zgolj po kosci °gled (po probi), mora, — če mu stranke tega niso odpustile niti ga navada tega kraja z ozirom na vrsto ali razpol blaga odvezuje, — kosec za ogled kaké ^namovati, da se bode poznal, ter hraniti dotle, dokler se blago brez vgovora P°r njegovo svojstvo ne vzame ali opravilo kako drugači ne reši. člen 81. tir' Ma krivda trgovskega mešetarja daje stranki z njo poškodovani pravico, Jati povračilo škode od njega. člen 82. vj| Kgovski mešetar ima pravico tirjati mešetnino (sensarijo), brž ko se oprana v s^Kne in, — če je opravilo uvetno (pogojno), brž ko postane brezuvetno ter ka^a' zadovolji svoji dolžnosti,' ki jo ima gledé vročitve sklepovnic, ne krateč ^ ^rugega določila, katero bi postavljali ukazi tistega kraja, navada ondu-Ja ali gledé opravil sklepanih na borsi borsna ustanovila. "“’•“•«-o Ta pristojbina (meŠetnina) mu gre tudi tedaj, kadar mu je posredovanje opravila dospelo dotle, da je stranko stranki naznanil, ter sta stranki potem še tist dan posel sami neposrednje sklenili. A če se opravilo ni sklenilo, ali če ni postalo brezuvetno, tedaj se za p°ga' janje ne more zahtevati nič mešetnine. Koliko da bodi mešetnine, to določuje politično deželno oblastvo, katero naj popred gledč mešetarskih opravil na borsah zasliši borsnega komisarja in borsno vodstvo, zastran drugih mešetarskih opravil pa trgovsko in obstniško zbornico, in v obeh slučajih še tudi gremij trgovskih mešetarjev, ako je. Člen 83. Ako med strankami ni nič izgovorjeno o tem, kdo naj plača mešetnino, te^aJ bode vsaka stranka plačala polovico, če ni v tistem kraji drugače ukazano ah 'r navado prišlo, ali če borsno ustanovilo kaj posebnega ne določa. Člen 84. Zastran postavljanja trgovskih mešetarjev veljajo naslednja določila : I. "V dosego mešetarskega mesta sc zahteva, da je prošnjik 1. avstrijski državljan, 24 let star in neomadežanega življenja, in da s sv0 jim imenjem svobodno gospodari (upravlja) ; 2. da je prcskuŠnjo za trgovskega meŠetarja z dobrim uspehom opravil- II. Mešetarsko preskuŠnjo je opraviti, če ide za sposobnost, doseči me®6 tarsko mesto na kaki dozdanjih bors, pred dotičnim borsnim vodstom, a v dose£° sposobnosti za druge mešetarske službe pred trgovsko in obrtniško zbornico. De . se preskušnja pri borsnih vodstvih pod prvosedstvom borsnega komisarja, a trgovskih in obrtniških zbornicah pod prvosedstvom enega svetovavcev trgovskeD sodišča bivajočega v mestu tiste zbornice, oziroma sodnega dvora prve stopi*1-) ali pa okrajnega sodišča, ako bi sodnega dvora ondukaj ne bilo. III. Trgovske mešetarje, ki dobč oblast svoj urad tudi na borsi opravlj8’*1! imenuje po potrebi borsno vodstvo, druge mešetarje za neki določni kraj ali ok ( pa trgovska zbornica tistega okraja. ., Mesto naj se razpiše in razpisih) (konkurs) po uradnem deželskem casm razglasi. ^ Kadar se ima oddati mešetarsko mesto na kateri borsi, naj se razpisi!0 tu na borsi nabije. * Borsno vodstvo, oziroma trgovska in obrtniška zbornica, ki ima 00 mešetarja imenovati, izdaje in razglašujc razpisilo. IV. Po tem, ko se imenovanje potrdi, naj imenovani trgovski mešetar °IU‘ ^ pri političnem deželnem oblastvu uradno ali službeno prisego, ter prejïnel1 od političnega deželnega oblastva postavilni'dekret, v katerem jo povedati ali okraj, za katerega je postavljen, in znotri katerega mora prebivati, in P‘a sežek opravil, za katere mu veljâ postavilo (člen 68). V. Dnevnik mu podeli borsni komisar, oziroma obrtniško oblastvo, namreč ni postavljen za borsc. VI. Da je kateri trgovski mešetar imenovan in zaprisežen, razglaša se po Sadnem deželskem časniku ter se priobčuje trgovski zbornici in trgovskim gre-dotičnega okraja, in če je v tistem okraji gremij trgovskih mešetarjev, 1 temu. Člen 84a). Trgovski mešetarji smejo imeti gremije, katerim politično deželno oblastvo 0vprašavsi trgovsko zbornico omejuje okraje. Taki gremiji oskrbujejo svoje reči po posebnih, odobrenja ministerstev za ftance in trgovino potrebujočih ustanovilih (statutih), v katerih se smejo posta-pravila o posilnem potirjevanji potrebnih prispevkov ali doneskov. člen 84b). Nad trgovskimi mešetarji, kateri na borsi svoj urad opravljajo, čuje borsni °misar, a nad ostalimi obrtniško oblastvo. Borsni komisar, oziroma obrtniško oblastvo ima pravico, zaradi prigleda P°gledati tudi v knjige trgovskih mešetarjev. dol člen 84cJ. Trgovskim mešetarjem, kateri prelomijo naložene jim uradne (službene) 'znosti, nakladajo se redovne ali pa disciplinarne kazni po tem, kakor se po-?Ze? ali da je ta prelom dolžnosti gola nerednost, ali z ozirom na vrsto in sto-^lnj° njegovo, na večkratno storitev in na povekšujoče (obtežne) okolnosti služben Pogrešek. 1- Kazni zaradi reda ali redovne so : P Posvarilo; 2- globe od 10 do 100 goldinarjev. Po moči nadzorne pravice ima oblast, prisojati redovne kazni, borsni ko-'Sar gledé mešetarjev postavljenih na borsi, a obrtniško oblastvo gledé drugih Vvskih mešetarjev. , ^oper prisodbo globe sme dotični mešetar v osmih dnevih položiti pritožbo " 1 Političnem okrajnem oblastvu. Dalje se ni moči nikamor pritožiti. IT Disciplinante kazni so: P Globe čez 100 do 1000 goldinarjev; 2. ustava službe (suspenzija) na neki določni čas; °- odstava od službe. Na neki čas sme se mešetarju ustaviti služba, ako se na borsi služeči mešetar ^ 8P°dobno vede ali Če pokoj moti tak<5, da mu je treba na neki čas hojo na °rs° prepovedati. Gdstava od službe naj se trgovskemu mešetarju prisoja: V Ako je bil zavoljo kakega hudodelstva ali zavoljo prestopkov tatvine, nezvestobe, deležnosti teh prestopkov ali pa prevare (goljufije) obsojen, ali če se je zaradi drugega kaznjivega djanja naložila najmanj šestmesečna kazen £ na prostosti ; ' ga je kako dohodarstveno sodišče zavoljo kontrabanta ali težkega prestopka zoper državno dohodke obsodilo; c) Č e je prišel na kant (v konkurs). Vrh tega sme se tudi prisoditi odstava od službe: d) ako trgovski mesetar v svojih opravilih vedoma neresnično (lažno) okolnost pové, potrdi ali v svoj dnevnik vpise ali ta dnevnik popači (prenaredi); e) ako kako trgovsko opravilo za svoj račun stori ali se kakorkoli udeleži koristi iz opravila, katero je on posredoval, ali če od takega naročnika, katerega ni imenoval, ni zadobil primerne založbe, ne mogoč popolnem brez straha pričakovati je od njega; f) ako oskrbuje opravila za take, katerih nezmožnost, plačati, ali pa nezmožnost) s kako dolžnostjo zavezati se, mu je znana, ali če posreduje prepovedana au takšna opravila, gledé katerih ima za kaj sumiti, da jih stranka samč °a videz ali pa komu tretjemu na škodo skleniti hoče; g) če večkrat naložene manjše kazni niso pomagale. Disciplinarna kazen se trgovskemu mešetarju sme samo po opravljeni discipo' narni preiskavi naložiti. Disciplinarno preiskavo opravlja proti mesetarjem na borsi služečim borsoo vodstvo, proti drugim trgovskim mesetarjem pa obrtniško oblastvo, ki dotiČniko^ zagovor zaslišita in na to svoje razsodilo izrečeta. Borsno vodstvo naj o začetku vsacega leta, za tisto leto stanovitno postavi komisijo iz sestojččo in ob enem tem udom nastopnike in pa vrsto, po kateri je komu nast0 piti, stanovitno določi. Borsni komisar je tej komisiji prvosednik. Proti disciplinarnemu razsodilu, izrečenemu zoper trgovskega mešetarja, sDie on v osmih dnevih vpoložiti pritožbo pri političnem deželnem oblastvu. Zoper razsodbo političnega deželnega oblastva dopuščeno je v enakšae roku gledč mešetarjev postavljenih na borsi, obrniti se s pritožbo na finao^n° ministerstvo, a gledč ostalih mešetarjev na trgovinsko ministerstvo. ITI. Proti trgovskim mešetarjem je izrekati ustavitev službe kot zača8®0 naredbo: v . k° 1. Kadar se zdi nevarno pustiti mešetarju nadaljšnjc uradovanje ta cas, teče disciplinarna preiskava ali kazenska pravda; 2. Kadar se v slučaji, če je za-nj dana kavcija, najde, da je ta kavcija zna menito umanjšana ali prikrajšana; za tega ucj štireh hdov 3. ako je časno nezmožen, gledč svojega intetka veljavno zavezati se. na Ustavo službe kakor začasno naredbo izrekujc proti mešetarjem drug101 služečim disciplinarna komisija, postavljena po II tega paragrafa, a proti v trgovskim mešetarjem obrtniško oblastvo. Zoper tako naredbo sme dotici11 ^ osmih dnevih vpoložiti pritožbo pri političnem deželnem oblastvu. Daljšnje pra pomoči ni. IV. Kadar se vidi, daje mešetarjev služben pregrešek ob enem djanjc P j občnem kazenskem zakonu kaznovano, ne sme se dotle, dokler teče preiskava ^ kazenskem sodišči, zaradi istega djanja začeti disciplinarna pravda, kar Pa brani začasno ustaviti mu službo. Kazenska sodišča imajo dolžnost, v vsoh tistih slučajih, kjer se ka0Oia ^ pravda proti trgovskemu mešetarju kakor obdolžencu začne, le to na znanj0 ^ če služi na borsi, borsnemu vodstvu, sicer pa obrtniškomu oblastvu ter P° končani pravdi tudi priobčiti, kako so je iztekla. Odvezua sodba kazenskih sodišč ne ovira disciplinarnega postopka. V. Globe zaradi reda ali kakor disciplinarne kazni trgovskim mešetarjem prisojene tek<3 v zalog ubogih tiste občine, v kateri se je kdo z nerednostjo ali službenim pregreškom zakrivil. §. 2. Moč te postave se začne prvi dan drugega meseca po pratiki, ki pride po aje razglasu, ter ob enem nehajo veljati določila dozdanjih postav, zlasti §§. 26 do 29 vpeljujoče postave k trgovskemu zakoniku od 17. decembra 1862 (Drž. zak. od 1. 1863 st. 1), kolikor se tičejo tistih reči, katere pričujoča postava uravnuje. Nje zvrsitev je naročena ministrom za pravosodje, trgovino in finance, kateri üaj izdadö k njej potrebne ukaze, vsak po svojem področji. V Gorici, dne 4. aprila meseca 1875. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Bauhaus s. r. Blaser s. r. Pretiš s. r. 69. Ukaz ministerstev za finance, trgovino in pravosodje od 19. aprila 1875, 8 katerim se določuje rok borsam na Dunaji, v Trstu in Pragi, do kdaj naj svoje uredbe po postavi od 1. aprila 1875 o uredbi bors predugačijo. Po §. 20 postave od 1. aprila 1875 (Drž. zak. št. 67) o uredbi bors, daje se dunajski denarni borsi, Dunajski borsi za blago, borsi za žito in moko na Dunaji, trgovski borsi v Trstu in borsi za blago in efekte (vrednotne papirje) v Pragi rok 't0 konec leta 1875, v katerem naj svoje uredbe in naprave po določilih omenjene Postave preuravnajo. Od 1. januvarja 1876 počenši izgubé svojo moč določila postave od O- julija 1854 (Drž. zak. st. 200) in od 26. februvarja 1860 (Drž. zak. Št. 58) '■ dodatnimi določili vred, kolikor se tičejo tistih reči, katere postava od 1. aprila l“75 o uredbi bors uravnuje. Blaser s. r. Cliluineeky s. r. Pretiš s. r. («L '•’'aia.il., 35