Uto LXXm., ŠL 198
petek JB. 4 v gustu 1940
Din 1.—
popošdD*
& Đtn 2, do 1O0 vat & Dtn 2.50, od 100 do 900 mt 4 Din 1. refrjl trsta Din 4.—. Popast po dogovor«, tnunrntnl davek posebej. — »Slovenski Narod« letka nMweč:j> t Jngosiavi^ Dto IX—> m
MRVO Dl LJUBLJANA,
§L i
I MARIBOR, Grajski trg flt. T — IfOVO MESTO, Ljubljanska cesta, St. 96 — CKJE, celjsko nrednifttvo: Strossmaverjeva ultca 1, telefon «_ 65; uprave: Koeenova «L 1, telefon St. 1«) — JESENTCB: Ob kolodvora 101. »OVKNJ ORADBC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v LJubljani St. IO 351.
Danes odločilni razgovori na Puna u
Včeraj sta se Ribbentrop in Ciano seznanila z madžarskimi in romunskimi
danes pa bo prva skupna seja vseh štirih zunanjih ministrov
DUNAJ, 30. avg. s. (Ass. Preso). Nem-š*M zunanji minister Ribbcn'Top in italijanski zun^ji minister grof Ci^no sta se včeraj ločeno posvetovala najprej dopoldne z madžarsko, popoldne pa z rumun-sko delegacijo. Obe k°nferenci sta trajan približno po dve uri. Kakor pojasnjujejo v uradnih krofih so bili včerajšnji razgovori informativnega značaja ter so dali predvsem Madžarom in Rumunom priliko, da so pojasnili svoji stališči.
Po konferencah sta rnadžarski in rumunski zunanji minister telefomčno poročala svojima vladama o vsebini razgovorov. Danes bo prva skupna seja nemškega, italijanskega, madžarskega in rumun-skega zunanjega ministra. Pričakujejo, da bo že danes sprejet definitivni sklrp konference. V nernških krogih zagotavljajo, da Nemčija in Italija nočeta nastopiti kot razsodnika v rumunskomadžarskem sporu, temveč bosta samo nudili Rumuniji in Madžarski svojo pomoč, da obe državi sami rešita svoj spor.
Dunaj, 30. avg. e. Pred hotelom Impe-rial«, kjer sta nastanjena zunanja ministra Ribbentrop in Ciano, se je včeraj ves tian zbrala množica ljudstva, ki je želela videti gosta. Madžarska delegacija je od 10.45 do 13. konferirala z zunanjima ministroma držav osi. rumunska delegacija pa je bila sprejeta ob 14.45 in je razgovor trajal do 19. Nato sta Ribbentrop in Ciano konferirala z nemškim in italijanskim posianikom v Buclimpešti   in Bukarešti.
Zunanja ministra Italije in Nemčije sta se v teh razgovorih v vseh podrobnostih seznanila z rum unski m in madžarskim stališčem.
Na vprašanje novinarjev, ali imata delegaciji iz Budimpešte m Bukarešte pooblastilo, da podpišeta morebitni sporazum, poudarjajo, da ni to vprašanje igralo nobene vloge, ker na Dunaju v tem pogledu sploh niso delali nobenih prognoz.
Včeraj se je od merodajnih nemških krogov zvedelo, kakšno stališče zavzema Nemčija napram državam jugovzhodne Evrope v soglasju z Italijo. Ob tej priliki je bilo rečeno, da je Nemčija o priliki razgovorov v M ona k ovu in Salzburgu v prisotnosti grofa Ciana izjavila, da je zainteresirana na tem, da se ohrani na jugovzhodu Evrope mir, red ter trajna stabilnost. To se je pokazalo v vseh službenih in posluzbenih komentarjih in pri vsakem stališču Nemčije, poudarjajo pa, da pričakuje Nemčija, da bodo tudi zainteresirani narodi dosegli rešitev spornih vprašanj s po-ostovo 1 jnuri sporazumom. Nemčija in Italija smatrata svojo zainteresiranost na jugovzhodu Evrope za potrebno, ker je ureditev jugovzhodne Evrope sestavni del vseh evropskih vprašanj, ki se pojavljajo v sedanji vojni. Vprašanja, Id so danes važna za narode na jugovzhodu Evrope, se [ne morejo razmotri vati 'izolirano od ostalih evropskih dogodkov.
Snoči so pričakovali, da bodo razgovori prešli danes v zaključni stadij, pristav-
ljajo pa, da se o pririki takih razgovorov nikdar ne more delati pognoze. Danes bo službeni sestanek predstavnikov Nemčije, Italije, Madžarske in Rumunije. Na vprašanje, ali bosta v primeru, če se najde skupna podlaga za pogajanja med rumun-sko in madžarsko delegacijo Rumunija in Madžarska nadaljevali pogajanja sami, je b'-lo rečeno, da se bo to šele videlo.
Snoči so v obveščenih krogih govorili, da želita Nemčija in Italija, naj bi ti razgovori razjasnili, v kakšni obliki naj bi se zadovoljili interesi držav osi na jugovzhodu Evrope, na drugi strani pa, da bi se tudi zadovoljilo željam Rumunije in Madžarske.
Zapletenost problema
Rim, 30. avg. br. (Štefani). V tukajšnjih političnih krogih se zelo zanimajo za današnjo konferenco državnikov osi ter Madžarske in Budimpešte, na kateri naj bi se meritorno obravnavala transilvanska vprašanja, da bi se pospešila njihova rešitev. Transilvanski problem, poudarjajo ti krogi, je v resnici zelo težaven, ker obsega komplicirane etnične, zgodovinske, gospodarske in poUtične elemente, tako da v resnici ni mogoče potegniti neke demarkacijske črte med Madžarsko in Rumunije Naj se nova meja med obema državama določi tako ali tako, vedno bodo na obeh straneh ostale večje ali manjše manjšine. Poleg tega se je izkazalo, da imajo
mesta v Transilvaniji v mnogih primerih prebivalstvo drugačne narodnosti kakor vsa njihova okolica.
Da bi se vprašanje rešilo z izmenjavo prebivalstva, je malo verjetno, ker je večina ljudi tesno vezana na zemljo, ki jo obdeluje, da pa bi se sklenile nove manjšinske konvencije, je nesmiselno spričo izkušenj, ki so se pridobila z njimi v zadnjih desetletjih, v interesu Madžarske in Rumunije kakor tudi splošnega reda v Evropi pa je, da se v Podunavju ohrani mir.
Prva faza reševanja transilvanskega problema je potekla v neposrednih pogajanjih med Madžarsko in Rumunijo. Sedaj v drugi fazi sta smatrali velesili osi za potrebno, da intervenirata. Obe sili osi imata važne poUtične in gospodarske interese v Podunavju, zato je njuna intervencija upravičena. Ni pa izključeno, da se bo ves komplicirani transilvanski problem reševal še po dunajski konferenci. Njena naloga je v prvi vrsti, da se reši mir v Podunavju in na Balkanu in da se reševanje vsega problema zopet usmeri v ekvir miroljubnih pogajanj.
Švicarske informacije
Curih, 30. avg. o. Kakor poroča budimpeštanski dopisnik :>Ziircher Zeitung«, bo dunajska konferenca, ki pomeni prav za prav nadaljevanje monakovskih in solno-grajskih razgovorov, imela po mnenju bu-
dimpeštanskih krogov pretežno konzulta-tivni značaj. Na njej bosta sili osi označili svoje stališče glede na madžarsko-ru-munski spor v obliki prijateljskih nasvetov. Kot samo po sebi razumljivo smatrajo, da bosta Madžarska in Rumunija dali tem nasvetom prostovoljno sami obvezen značaj. Ne pričakujejo, da bi se pojavila opozicija Madžarske in Rumunije proti izvršitvi nasvetov osovinskih sil. Zatrjujejo, da se bodo ti nasveti nanašali samo na vprašanja, za katere se je pokazala, da doslej noben sporazum ni bil mogoč, V prvi vrsti gre za določitev nove meje med obema državama. V poučenih krogih računajo, da bodo na Dunaju skupno le tri seje. Prevladuje prepričanje, da sta osovinski s^li že zaključili proučevanje madžarsko-rumunskega spora, V Budimpešti računajo, da bodo pogajanja na Dunaju trajala samo dva dni ter da bo madžarsko- rum unski sporazum podpisan najkasneje že jutri.
Optimizem v Bukarešti
Bukarešta, 30. avg. e. V tukajšnj h obveščenih krogih zatrjujejo, da incitent, pri katerem je bilo sestreljeno madžarsko vojno letalo, ni izzval posebnega nerazpo-loženja v Berlinu, Pričakovati je, da bo ta dogodek lik vid. ran brez posledic. V Bukarešti ugotavljajo z zadovoljstvom, da posvečata državi osi enako pažnjo Madžarski in Rumuniji in da jima dajeta na konferenci na Dunaju enake pravice, kar je vsekakor uspeh nove rumunske poruke. Zato z gotovostjo pričakujejo, da Rumunija ne bo postavljena pred izvršeno dejstvo. Dunajska konferenca bo služila kot izhodna točka za nadaljevanje rumunske-madžarskih pogajanj, katere bo skušala postaviti na realno podlago. Seveda so vprašanja, ki jih je treba rešiti preveč kočljiva in mnogostranska, da bi jih bilo mogoče urediti po kratkem postopku.
Pred izročitvijo Dobrudže
Bolgarska vojska bo zasedla Dobrudžo v
septembra
polovici
S°fija, 30. avg. e. Na najmerodajnejšem mestu se je zvedelo, da bo izročitev južn«* Dobrudže v smislu kompromisa, ki je bil v tem pogledu dosežen v C raj ovi, izvršena v roku 15 dni med 15. in 30. septembrom. Tako se bo 3. oktober obletnica prihoda kralja Borisa na prestol svečano proslavila tudi v Dofarudži.
Poročajo, da je rumunska odškodninska zahteva v znesku 20 milijard levov znižana na 4 odnosno na 2 milijardi levov, na kar je bolgarska delegacija pristala. Po poročilih, ki so prispela včeraj iz Crajove, se doznava, da predstavlja finančno vprašanje Še vedno zelo veliko oviro za končni sporazum. Finančna odbora delata neprestano, a doslej še niso mogli rešiti vseh vprašanj. Kaze, da je zopet prišlo do za-pletljajev v teh vprašanjih, ker je včerajšnja seja trajala samo 10 minut. Na tej seji je bolgarska delegacija predložila nov predlog v zvezi z odškodnino. Rum unski delegati so takoj zahtevali, naj se seja odgodi, da lahko prouče bolgarski predlog.
Vojaška eksperta general Popov in Po-poteano sta se sestala z drugimi vojaškimi predstavniki včeraj ob 11., po seji pa so izjavili na rumunski strani, da je bilo doseženo popolnoma soglasje o načinu izročitve južne Dobrudže. Doznava se. da bodo rumunske upravne oblasti zapustile Dobrudžo šele po prihodu predstavnikov bolgarske vojske.
Vodja rumunske delegacije Creteanu. ki je pred včerajšnjim z letalom odletel v Bukarešto, se včeraj popoldne še ni vrnil v Crajovo. Rumunski obveščeni krogi smatrajo, da se je Creteanu pridružil zunanjemu ministru Manoilescu, ki je odpotoval na Dunaj, da bi dobil nova navodila glede pogajanj v Crajovi. Prihod Cretea-na v Crajovo pričakujejo vsak čas, kakor tudi njegov sestanek s šefom bolgarske delegacije Pomenovim. Vsi rumunski krogi pripisujejo velik pomen temu sestanku in smatrajo, da se Creteanu vrača z novimi razširjenimi navodili, ki bodo dali možnost, da se doseže te dni dokončni sporazum.
ki protest v Bukarešti
zaradi ponovnih obmejnih incidentov
Moskva, 30. avg. s. (Ass. Press). Po uradnem sovjetskem poročilu je ruska vlada ponovno protestirala pri romunskem poslaniku Gafencu zaradi prekršitve ruske meje po rumunskem vojaštvu. Poslanik Gafencu je podal v razgovoru z namestnikom komisarja za zunanje zadeve Dekan azovom nekaj pojasnil, vendar je moral namestnik zunanjega komisarja ob tej priliki ponovno izročiti protest rumunski vladi, ker so kljub noti rumunske vlade od 26. avgusta rumunski vojaki zopet ponovno prekršili  rusko-rumunsko mejo.
Moskva, 30. avg. s. (Reuter). Uradni komunike, ki ga je objavila delegacija Tass, pravi, da je že dne 19. avgusta ru-
ska vlada vložila protest pri rumunski vladi, ker so rumunski vojaki streljali na ruske vojake ob meji.
Komunike navaja dalje, da je rumunska vlada nato v noti, ki jo je izročila v odgovor, trdila, da so ruski vojaki streljali na rumunske preko meje ter da so ruska letala preletela rum unsko ozemlje.
Včeraj je nato ruska vlada poslala rumunski vladi novo noto, v kateri ugotavlja nove kršitve ruskega ozemlja po ru-munskih vojakih ter navaja tudi, da so rumunska letala preletela rusko ozemlje. Nota pravi, da bi v primeru, če bi ponovni taki incidenti povzročili človeške žrtve, utegnilo imeti to resne posledice.
Laval v Parizu
New Vork, 30. avg. s. (Tass). Associated Press javlja iz Vichvja, da se mudi podpredsednik francoske vlade Laval že nekaj dni v Parizu. Laval se posvetuje s predstavniki nemške vlade o reorganizaciji francoske vlade ter okrepitve nemško francoskih odnošajev.
Po informacijah iz istih virov bo v pri-gov namerava Laval sprejeti v vlado bivšega min. predsednika Flandina ter Dor-riota, zato pa naj bi zapustila vlado ministra Baudoin in Lamerv, ki sta baje stalno v opoziciji proti Lavalovi politiki. Zlasti nasprotujeta prizadevanju Lavala in Maroueta, ki zahtevata, naj prične francoska vlada antisemitsko politiko ter izvrši popolno unifikacijo francoskega tiska.
oP informacijah iz istih virov bo v primeru, če nemška vlada odobri Lavalove načrte, prevzel namestu Baudoina portfelj zunanjega ministra v Petainovi vladi Flan-din.
Francoske kolonije na strani Anglije
London, 30. avg. s. (Reuter). Londonski listi toplo pozdravljajo prestop vseh sred-njeafriških rancoskih kolonij na stran generala de Gaullea. >Daily Mail« pravi, da bo ta korak imel velik moralen učinek, ne samo na ostale francoske kolonije, temveč tudi na Francijo samo.
London, 30. avg. s. (Reuter). Bivši guverner francoske Indokine general Catroux, ki ga je vlada v Vichvju odstavila, se je javil na razpolago generalu de Gaulleu.
Luksemburška vojvodinja v Londonu
London, 30. avg. s. (Reuter). Uradno javljajo, da je prispela iz Lizbone v Anglijo velika vojvodinja Luksemburška. Uradno poročilo pravi, da je njen obisk neuradnega značaja.
Letalski napadi brez prestanka
V pretekli noči so napadala London in druga angleška mesta le posamezna nemška letala
London, 30. avg. s. (Reuter). Preteklo noč v Londonu ni bilo letalskega alarma, kljub temu pa se je nad mestom ponovno Čulo brnenje letalskih motorjev in so se videli svetlobni snopi žarometov. Ne da bi bil prej odrejen alarm, sta bili zjutraj vrženi dve bombi na neki okraj v Londonu. Bombi sta povzročili nekaj človeških žrtev.
Tudi v drugih delih Anglije so se ponoči ponovili nemški letalski napadi, po večini so jih izvršila letala posamič. Tako je bilo napadenih več mest na severovzhodu Anglije. V nekem mestu je bilo vrženih 20 eksplozivnih in mnogo zazidalnih bomb na stanovanjski del mesta. Več hiš je bilo porušenih.
Neko mesto v južnovzhodni Angliji je bilo ponoči trikrat napadeno. Zažigalna bomba je povzročila tudi požar v nekem zabavišču tik ob morski obali, vendar pa so ga gasilci pogasili.
Pri napadu na neko mesto v severozapadni Angliji so bile tri osebe po dosedanjih podatkih ubite. Bombe so padle med drugim v bližino železniške postaje, kjer je bilo povzročene nekaj škode.
V splošnem se zdi, da so imeli napadi preteklo noč manjši obseg nego v noči od srede na četrtek.
Lond°n, 30. avg. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike:
Preteklo noč so vrgla nemška letala'nekaj bomb na predmestja Londona ter na sosedna ozemlja. Povzročene je bilo samo malo Škode.
Nemška letala so ponoči izvršila napade na razne dele Anglije. Vrženih je bilo mnogo bomb, zlasti zažigalnega tipa. Večina napadov ni povzročila nobene škode.
V severozapadni Angliji je bilo povzročene nekaj škode na h šah in trgovski lastnini, požari, ki so izbruhnili, pa so bili naglo omejeni.
V severovzhodni in srednji Angliji je bilo vrženih mnogo zažigalnih in nekaj eksplozivnih bomb, toda padQe so po večini na polja in so povzročile malo škode.
V Južnem Wallesu je bik> poškodovanih nekaj hiš.
Tkupmo število človeških žrtev, ki so jih zahtevali vsi napadi pretekle noči, je majhno.
Včerajšnji letalski spopadi
London, 30. avg. s, (Reuter). Po uradnih podatkih letalskega minisurstjva {je bilo včeraj sestreljenih nad Anglijo 9 nemških letal. Angleži so izgubili v včerajšnjih letalskih bitkah tri lovske aparate.
Nemški napadi so bih včeraj izvršeni po večini 'popoldne. Dve veliki formaciji nemških bombnikov in le altih letal sta se skušali približati angleški obali, toda obakrat so jih angleški lovci pravočasno pregnali oziroma razpršili. Samo manjše število nemških letal obeh formacij je prodrlo nad Anglijo, pa še ta niso mogla izvršiti nameravanih bombnih napadov. Največji je bil poskušeni napad ob vzhodni angleški obali Druga nemška skupina je preletela obalo pri Hastingsu. Nemška letala je napaldo 12 angleških Hurricanov,
ki se jim je posrečilo sestreliti tri nemške aparate.
Zopet so včeraj nemška letala napadla tudi otočja Scilly. Vrženih je bilo več bomb in so letala streljala tudi s strojnicami. Nastalo je več požarov in je bilo nekaj ljudi ranjenih.
Zjutraj je neko nemško letalo s strojnicami obstreljevalo neko mesto v južnoza-padni Angliji.
Nove nemške zažigalne bombe
London, 30. avgusta s, (Reuter) Uradno objavljajo, da so pc ugotovitvah preiskave metala nemška letala zadnje dni na London zažigalne bombe novega, doslej neznanega tipa. Bombe so sestavljene iz dveh delov, iz posode, ki vsebuje tekoče gorivo, ter iz zažigalne priprave, ki po padcu bom-
be gorivo zažge V angleških strokovnih krogih izražajo mnenje, da se poslužujejo take sestave bomb Nemci najbrž zato, ker jim primanjkuje termita in magnezije, iz katerih so napravljene zažigalne bombe običajnega tipa. Novi tip bomb nikakor ni boljši od starega, pač pa je pri gašenju požarov, ki ga povzroča, treba uporabiti več peska.
New York, 30. avgusta s. (Tass) United Press m Assotiated Press javljata, da je bil nemški napad na London v noči na četrtek doslej največjega obsefa. Te noči so vrgla nemška -letala okoli 1000 zažigalnih bomb na AngLijo, po večini na London. Posamezna letala so bila opažena tudi nad središčem Londona. Se včeraj so se nad predeli, kjer so pod učinkom nemških zažigalnih bomb nastali veliki požari, valili gosti oblaki dima.
Bombardiranje Berlina
Nekaj podrobnosti o angleškem letalskem napadu
na Berlin v sredo ponoči
London, 30 avgusta s. (Reuter) O napadu angleških letal na Berlin v noči na četrtek poročajo nekaj nadaljnjih podrobnosti. Napadi so veljali, kakor pravi uradno angleško poročilo, vojaškim objektom in podjetjem, ki so važna za nemško vojno produkcijo. Napad je izvršilo več eskadril bombnikov. Angleški piloti so se javiili zr napad prostovoljno. Pniav ie bilo toliko da pravijo letalci, da bi niti za največje vsote denarja ne bita mogoče dob'ti sedeža v katerem izmed letal za polet nad Berlin
Angleški bombnik; so poleteli nad Berlin že kmalu po nastopu mraka v sredo zvečer. Vsako letalo je porabilo za polet do Berlina m nazaj okoli 7 ur Nekatera letala so bila nad mestom po pol ure, druga pa večinoma po 15 minut Med drugim je bila napadena neka električna centrala. Nekateri objekti so bili bombardirani ponovno. Eden izmed njih zaporedorna od 23.35 do 1. zjutraj. Istočasno je bilo nad Berlinom po več angleških letel. Po osem do deset raket na padalih je naenkrat razsvetljevalo cilje.
Več bombnikov je sistematsko in po načrtu napadlo tudi Juaikersove letalske tvornice v Dessauu Napad je trajal pol ure ter so angleška letala vrgla na tvom:ce okoli 15 ton bomb. eksplozivnih kakor rudi zažigalnih. Čeprav so bSa angleška letala izpostavljena močnemu ognju protiletalskega topništva, vendar ni bilo nobeno zadeto. Istočasno je druga skupina bombnikov napadla letalske tvornice pri Leipzigu, električni centrali pri Redchaboizv ki Dortmundu itd.
Angleški piloti pripovedujejo, da je nemško protiletalsko topništvo nad nekim nemškim letališčem po pomoti sestrelilo nemško letalo, ki ga je smatralo za angleškega.
London, 30. avg. br. (CBS). Po informacijah agencije »United Press« iz angleških letalskih krogov ima poveljniStvo angleškega letalstva pripravljene podrobne načrt za popolno uničenje vojaških in industrijskih objektov v okolici Berlina. Angleški letalski strokovnjaki trdijo, da bodo industrijo orožja v Berlinu prav tako razdejali kakor so doslej 175 industrijskih tovarn v zapadni Nemčiji.
Berlin, 30. avgusta a (DNB) Napad na Berlin v noči na četrtek so izvršila angleška letala v večjem številu na široko ozemlje. Letala so letela v vediki višini ter so metala bombe izključno na nevojaške objekte. Tuji novinarji, ki so si na povabilo informacijskega ministrstva vćcrai ogledali prizorišče napadov, so ugotovili, da so bile pri napadu poškodovane samo stanovanjske hiše in da je napad zahteval žrtve le med civilnim prebivalstvom Nad berlinskim letališčem Tempelhoff m bilo opaženo nobeno angleško letalo.
Pri napadu na tvornice v Leuni pri Leipzigu so vrgla angleška letala 15 velikih eksplozivnih bomb, ki pa so povzročile v tvorni ca h le malo škode. Dve osebi sta bili ranjeni.
Nemško opravičilo pri irski vladi
Dublin, 30. avg. s (Reuter). Nemška vlada se je s posebno noto opravičila pri irski vladi, ker je dne 4. avgusta nemški bombnik napadel irski parnik v bližini irske obale. Pri napadu je bilo vrženih več bomb, ki pa so povzročile le malo škode in nobenih žrtev.
utri otvoritev Ljubi lanskega velesejma -m
Napad na Sueški prekop
Italijanska letala so bombardirala luko v Port Saldu
kakor tudi Aleksandri jo
Rim, 30 avgusta hr (Štefani) O napadu na Suešk- prekop je bilo včeraj popoldne objavljeno podrobno poročillo. k'- pravi, da so bile formacije italijanskih »eta' na poti nad 24 ur. Sredi noči so bile že nad vzhodnim delom Sredozemskega morja in ob 4. zjutraj so se bombnik- poj.a\ili nad Port Saidom. Takoj so pri'eii bomba rti i rat i objekte v luki, nato pa so prodri- dalje do Ismalla m llanta^ia kit-'- so svoje delo do-vr-:ii ProtiicrnKkc topništvo ?-h ie sicer močno nadlegovalo, vendar jih n* moglo zadržati   da nt b' nevršil* svoje naloge.
Druga letala so bombardirala objekte v Aleksandriji Anglež* so svoje žaromete namerili navpično v zrak, da b" izsledili italijanske letalce, kar pa ;im n- pomagalo. V vseh omenjenih Lrajih ie izbruhn io nekaj požarov in so n-stale velike eksplozije.
Bombardiranje Malte
London. 30 avgusta s. (Reuter) Malta je imela včerai zjutraj ietalski a'a-m. ki je rraial eno uro Italijanski bombniki so napadli otok Na vojaških objektih ni bila povzročena ^krda in tudi 7rtc\ nI bi'o med vojaštvom pač pa s«; bombe poškodovale nekaj civilnega imetja Med orutj'm je bilo zadetih nekaj hiš. v katerih so nnstanjeni civilni begunci  Prebivalstvo je ostalo med
napadom popolnoma mirno Italijanski bombniki so prileteli nad otok v spremstvu lovskih letal, vendar so angleški lovci napad odbil'.
Rim, 30 avgusta s. (DNB) Včeraj dopoldne so italijanska letala izvršila bombni napad na Malto. Bombnike so opremljala tudi lovska letala. Čeprav so naletela na močan odpor protiletalskega topništva in angleških lovskih letal, so se vendar spretno umaknila protiletalski obrambi ter so vrtjla bombe na določeni cilj. Italijanska formacija se je po napadu vrnila v svoje oporišče.
Stališče Južne Afrike
Cap€town, 30. avgusta s. (Reuter) V južnoafriškem parlamentu je predložil včeraj
bivši min. predsednik general Hert?og predlog, ki obsoja sedanjo politiko jpžnoafri-ške vlade ter zahteva, naj sklene Južna Afrika mir z Nemčijo in Italijo.
V svojem odgovoru je min. predsednik Senerai Smuts zopet ponovi1 odločno voljo Južne Afrike, da nadaljuje vojno ob strani Anglije proti Nemčiji in Italiji do zmage. Italija predstavlja nevarnost :n grožnjo za Južno Afriko, Kenijo in drug" angleške kolonije v Afriki, ki tvorijo prve strateško mejo za Južno Afriko To mejo ie Južna Afrika odločena braniti.
Ameriška oporišča
ob Panamskem prekopu
Pogajanja s Costarico in Ekvadorjem za odstop otokov
na Pacifiku
New York, 30. avg. br. (Štefani). V vojaških :n mornariških krogih mnogo razpravljajo o oporiščih, ki naj bi si jih Zedinjene države pridobile od Velike Britanije v zakup ah kako drugače, da bi si na njih uredile svoje prve obrambne postojanke. V i>oštev prihajajo predvsem oporišča na K^rib^+^em mOrju m Atlantikom Oepinu. Ameriški ministrstvi za mornarico in vojsko se v prvi vrsti zanimata za
oporišča pred Panamskim prekopom, zunanje ministrstvo pa je mnenja, da bi s^, mogle Zedinjene države v takem primeru zameriti južnoameriškim državam in da bi se zaradi tega morale zavarovati raje v okviru vojaških pogodb.
^Chicago Herald American« napoveduje v zvecsi s tem, da bodo v kratkem ameriške čete zasedle tudi Halifax v Novi škotski.
\Ya>hingt>°n, 30. avg. j. (AR). Iz krogov blizu ameriškemu zunanjemu ministrstvu se je zvedelo, da nameravajo Zedinjene države pričet! poga^nja z republikama Ct»tilri'0 in K^va^rjem o °d*topit-vi neS^aterin njihovih obokov na Pacifiku, Ki b! jih Zedinjene državo potrebovale r& ureditev sv°jih pomorskih in letalskih oporišč,
Razširjenje splošne vojaške obveznosti
\Vashington, 30. avg. br. (CBC). Kakor znano, je Roosevelt podpisal zakon, s katerim je pooblaščen, da. lahko v miru mobilizira nacionalno gardo in jo v danem primeru pošlje kamorkoli na ameriškem kontinentu ln v ameriških posestvih na Daljnem vzhodu. Trdijo, da bodo prvi kontingenti nacionalno garde mobilizirani že v najkrajšem času.
Da bi se pravilno ocenil pomen teh ukrepov, je treba imeti pred očmi, da je bila naciolnalna garda doslej podrejena oblastem v posameznih državah a da se bo sedaj prvič po zadnji svetovni vojni zgodilo, da se bo podredila federalnim oblastem.
Konsrrosni vojaški odbor Je včeraj razpravljal o načrtu zakona o splošni vojaški obveznosti. Odbor se je zedinil, da se vojaška obveznost razširi na vse samce v starosti od 21. do 45. leta starosti. Kakor znano, je senat določil za gornjo starostno m^jo obveznikov 81 leti Predsednik odbora
je novinarjem izjavil, da bo kongres bržkone že prihodnji petek sprejel zakon o splošni vojaški obveznosti v Zedinjenih državah.
Uprava za evropske kolonije v Ameriki
VVashlngton, 30. avg. br. (CBC). Prezi-dent Roosevelt je imenoval državnega podtajnika zunanjega ministrstva Sumnerja Wellsa za zastopnika Zedinjenih držav v upravnem odboru kolonij evropskih velesil,
ki bi prevzel oblast v njih v primeru, Če bi jih ogražale kake druge tuje velesile. Kakor znano, je bilo na zadnji panameri-ški konferenci v Havani sklenjeno, da se tak odbor ustanovi in da bo pričel poslovati. Čim bosta dve tretjini ameriških republik imenovali svoje zastopnike vanj.
ZOO novih vojnih ladij
VVashlngt on, 30. avg. s. (Reuter). Ameriški senat je snoči odobril kredit 5 milijard dolarjev za zgraditev 200 novih vojnih ladij ter 14.000 letal za ameriško vojsko in mornarico.
Omejitev izvoza za Japonsko
New York, 30. avg. e. V Tekiju zatrjujejo, da so Zedinejne države sklenile poostriti embargo za izvoz blaga, namenjenega za Japonsko. Prav tako trdijo, da nameravajo Zedinjene države ustaviti letalski promet z Japonsko. Dodajajo, da ti novi ukrepi kanejo še bolj sovražno zadržanje Zedinjenih  držav proti Japonski.
Kanada se pripravlja za ofenzivo
Ottawa, 30. avg. br. (Reuter). Kanadski vojni minister polkovnik Rollston je izjavil, da bo v Angliji kmalu ustanovljen kanadski armijski zbor. Druga kanadska divizija že do vršu je svoje vežbe. Prva obrambna linija je na Kanalu in bo Kanada tja poslala vse svoje razpoložljivo vojaštvo, čeprav bi ga doma zmanjkalo.
Gotovo je, je menil Rollston, da bo Kanada prešla v ofenzivo. Nihče sicer ne ve, kdaj ln kje, toda Kanadčani se bodo morali teh velikih ofenzivnih vojaških operacij na vsak način udeležiti.
Za pomoč tekstilnemu delavstvu
Snoči je bila konferenca delavskih strokovnih organizacij zaradi ankete, ki bo 2« septembra odgovorila na vprašanje zaščite tekstilnega delavstva
Ljubljana, 30. avgusta Vprašanje zaščite našega tekstilnega in predilniškega delavstva je od dne do dne bolj pereče. Doslej je bilo neposredno prizadetih že 7000 delavcev, bodisi da so bili stalno odpuščeni ali da jim je bil zmanjšan zaslužek zaradi skrčenega obratovanja. Pri tem pa niso upoštevani še družinski člani tega delavstva, ki prav tako trpe. Četudi bodo tekstilne tovarne začele redno obratovati prihodnje dni, s tem vendar ne more biti popravljena škoda in preprečeno trpljenje doslej prizadetega delavstva. Mnogi delavci so se morali zadolžiti, ker z zmanjšanimi zaslužki niso mogli več. kriti življenjskih stroškov. Samo po sebi se razume, da so bili še tem bolj prizadeti odpuščeni delavci.
O tem so že razpravljali zastopniki delavskih strokovnih organizacij na konferencah 18. v Mariboru in 19. t. m. v Kranju. Tedaj so delavske organizacije zahtevale, naj "bi tekstilna podjetja izplačala enkratno podporo odpuščenim delavcem in primerno podporo tudi delavstvu, prizadetemu zaradi skrčenega obratovanja. Organizacije so se obrnile na bansko upravo s prošnjo, naj bi ban. uprava podpirala to delavsko zahtevo. Hkrati so je zaprosili, naj skliče anketo z nalogo  da bi ustanovili
posebni banovinski sklad za podpiranje z redukcijami prizadetega tekstilnega in predilniškega delavstva v Sloveniji. Ta sklad bi naj pozneje služil tudi za podpiranje vsega industrijskega delavstva v banovini. Nadalje so zahtevali, naj bi s pristojnega mesta poslali ministrstvu za socialno politiko točen pregled redukcij tekstilnega delavstva v letih 1939-40 z zahtevo, naj ministrstvo izda posebno uredbo z zakonsko močjo v zaščito delavstva v primerih omejevanja obratovanj v industrijskih podjetjih. Po sklepih strokovnih organizacij je tudi Delavska zbornica sklicala konferenco strokovnih organizacij tekstilnega delavstva, z nalogo, da sklepajo o zahtevi po sklenitvi nove kolektivne pogodbe in o ukrepih prilagoditev delavskih mezd naraščajoči draginji.
Snoči je bila v Ljubljani konferenca delavskih strokovnih organizacij tekstilnega delavstva. Organizirano tekstilno delavstvo v Sloveniji zastopajo naslednje strokovne organizacije:   Splošna  delavska strokovna ' zveza, Narodna strokovna zveza, Jugosl. strokovna zveza in Zveza združenih delav- j cev. Na snočnji konferenci so se zastopni- ; ki strokovnih organizacij zedinili o zahte- ■ vah, ki jih bodo predložili na anketi v to- 1 rek. Zahtevali bodo: Prizadetemu delav- j
stvu je treba takoj pomagati z izplačilom enkratne podpore; odpuščeni delavci bi naj dobili enkratno podporo v znesku Štiritedenske mezde, primerno podporo pa morajo dobiti tudi delavci, ki so bili prizadeti s skrčenim obratovanjem. Delavstvo je treba zaščititi pred nenadnimi odpusti in v primerih, ko podjetja omejujejo obratovanje; v ta namen naj ministrstvo izda posebno uredbo z zakonsko močjo. Ustanoviti je treba posebni banovinski sklad za podpiranje prizadetega tekstilnega delavstva, Sklad naj pozneje služi vsemu industrijskemu delavstvu v Sloveniji. Ponovno je treba sklicati pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe in določitev novih mezd.
Na anketi v torek bodo zastopane vse štiri delavske strokovne organizacije in Delavska zbornica kot delavski zastopnik, delodajalce pa bo zastopala Zveza delodajalcev tekstilne stroke in Zbornica za TOI.
DOLOČITEV MEZD V MIZARSKI STROKI
Med drugimi delavskimi akcijami je zadaj posebno aktualna ureditev razmer v mizarski stroki. Poročali smo, da bo banska uprava predpisala mezdno tarifo, ker ni prišlo do sklenitve kolektivne pogodbe v roku, do 20. t. m. V ta namen pa mora banska uprava zaslišati prej delavske in delodajalske zastopnike. Danes dopoldne so bili zaslišani na banski upravi delavski zastopniki. Zahtevali so uvedbo treh mezdnih razredov po krajih, tako da bi n. pr. padali pod I. mezdni razred delokrogi mizarskih združenj v Ljubljani, št Vidu in Mariboru.
PLAČANI DOPUSTI ZA RUDARJE
Delavske strokovne organizacije vodijo akcijo, da bi bih uvedeni plačani dopusti za vse rudarsko in topilniško delavstvo kakor so za rudar j" v državnih rudnikih. V ta namen je bila poslana na centralno tajništvo delavskih zbornic spomenica z zahtevo, naj tajništvo pozove vse delavske zbornice v državi, da <-o 10. septembra zbero in predlože vse potrebne podatke o rudarskih in topilniških podjetjih, o številu delavstva in o dopustih. Posebno je treba k tej akciji pritegniti zagrebško zbornico, da bodo vse zbornice v državi nastopile složno. Centralno tajništvo naj skliče anketo, ki bo obravnavala vprašanje plačanih dopustov. — Pri pogajanjih rudarskih zastopnikov s Trboveljsko premogo-kopno družbo 12. t. m. za zvišanje dra-ginjske doplade je izjavil generalni ravnatelj, da ne nasprotuje uvedbi plačanih dopustov. Pridružil se mu je tudi tajnik Zveze industrijcev.
Šoferski tečaj za ženske
Ljubljana, 30. avgusta Drevi bo zakliučen teoretičen del prvega šoferskega tečaja za ženske v Liubliani. Opozorili smo v začetku tečaia, kako veliko zanimanje ie zbudil med Ljubljančankami. Tega zanimanja s; r>a ne smemo razlagati zgolj s tem, da ie meščanke v tečaj privabilo le veselje do avtomobilskih voženj. Pouk je zahteval n-recej truda in resnosti in mnogo dela bo še treba, da ss bodo tečajnice lahko usposobile tudi prakiič-no za vožnje z avtomobili.
Tečai se ie začel 23. juliia in izmed 134 prijaviienk se .ie pouka redno udeleževalo 90 tečajnic. Uspeh tečaja je zelo zadovoljiv. Pouk ie tajal do 4 ure na teden, in sicer v ponedeljek in petek, v paviljonu »K« na velesiemu. Ko so se pa zadnie dni začeli na velesejmišču pripravljati na vele-sejem, ie bil zadnji teden pouk v društvenih prostorih Slovenskega avtomobilskega kluba, ki ie tečaj priredil.
Teoretični del tečaja je traial 24 ur, a razen tega so si teč a i niče izven učnega sporeda še ogledale moderno ureieno mehanično delavnico družbe American mo-tors in ob tej priliki so dobro proučile avtomobilski motor, tako da ie bilo skupno 26 ur pouka. — Tečajnice so se vsekakor temeliito teoretično pripravile, da se bodo lahko začele z uspehom praktično vaditi. Ce bi tečai ne imel nobenega drugea pomena, bi bil zelo koristen že zato. ker se ie na njem 9C uporabnic cest dobro naučilo cestno policijske predpise. Tak sna šola bi bila pri nas potrebna za sološnost — predavania o cestno ooliciiskih predpisih.
Tečainice se bodo takoi začele oraktično vaditi voziti Člani AK bodo nudili svoie avtomobile za vožnie. a težave so zaradi bencina, ki ie še vedno napredai na nakaznice. Upanje je. da bodo oblasti podprle tudi praktično šofersko šolo za ženske ter da bo dovoli avtomobilov in bencina za vaje. Izučiti 90 tečajnic šofiran.ia. nedvomno ni malenkost. Po zaključku praktičnega dela tečaia bodo tečainice oolaeale šoferske izpite.
Banska uprava ie pokazala razumevanje za tečai. ki ie bil v resnici rx>t eben. saj so ženske delovne moči v izrednih razmerah neobhodno potrebne.
Zopetna otvoritev kina Matice
Ljubljana, 30. avgusta Ko so se kmalu po 1. juliju zatvorila vrata kina Matice, smo zvedeli, da so vzrok temu razna popravila dvorane in prenovitvena dela večjega obsega. Ta teden se vsa ta dela v kinu Matici polagoma nagibajo h koncu in Kino Matica prične že to soboto zopet redno obratovati. V kinu je nameščena povsem nova, tehnično dovršena zvočna aparatura, v dvorani, ki je popolnoma na novo preslikana, so nameščeni novi, izredno udobni stoli in tudi sicer se je marsikaj preuredilo s potrebnim okusom ter v polni meri poskrbelo za udobnost občinstva. Prepričani smo, da bo prenovljeno kinogledališče Matica napravilo na posetnlke najugodnejši vtis. Tudi zunanjost poslopja kaže sedaj mnogo lepše lice; hiša je zunaj prebeljena ln na pročelju je montiran nov svetlobni napis, ki bo kaj kmalu zažarel v svoji novi luči.
Glede filmov si je uprava kina nadela nalogo nuditi občinstvu le prvovrstna, izbrana filmska dela. Za otvoritev nove sezone se bo od sobote naprej predvajal monumentalni ruski film »Peter Veliki«. Ta grandiozni zgodovinski film o carju Petru Velikem, ustanovitelju Velike Rusije, so bas sedaj igrali tudi v Nemčiji z ogromnim uspehom med drugim tudi na razstaii v Lipskem. Cela tri leta so Rus! delali na
tem filmu ogromnih dimenzij. Nad 50.000 statistov je sodelovalo pri tem filmu, ki je
izdelan po romanu Alekseja Tolstega, vnuku slavnega ruskega pisatelja in filozofa Leva Nik. Tolstega. Ta roman je preveden v 49 svetovnih jezikov in samo v Rusiji je izšel v nakladi 12 milijonov Izvodov. Glavno vlogo velikega ruskega carja, legendarnega junaka in graditelja Petrograda, Igra v filmu ruski karakterni igralec N. Simonov, njegovega sina Alekseja pa N. Cerka-sov. Film je umetniško dovršen, napet in zanimiv od prvega prizora do konca, tako da smo prepričani, da bo že prvi otvoritveni film kina Matice »peter Veliki« občinstvu izredno ugajal.  (—)
— Sokolsko društvo Stopanja vas ima v nedeljo 1. septembra svoj javni telovadni nastop na letnem telovadišču v štepanji vasi. Kakor običajno tako se telovadnica tudi za ta nastop pridno pripravlja ter smolo pričakujemo, da bo zadovoljil vse posetnike. Pričetek javnega nastopa bo ob 15. uri (ob 3. url popoldne). Po telovadbi
bo istotam sokolska zabava, srečolov, ples. Vabimo članstvo ljubljanskih in sosednih društev, kakor tudi prijatelje društva, da pohitijo ta dan v štepanjo vas. 317-n
Iz policijske kronike
Ljubljana, 30. avgusta
V kopališču »Ilirije« so aretirali 31 letnega Ludvika Ambrožiča in sicer na pobudo garderoberke, ki ie spoznala v niem drz-nesa tatu. v kopališču ie bilo letos več tatvin in je bila kopalcem iz kabin pobrana obleka, v nekaterih primerih samo denar in dragocenosti. Vse tatvine naibrž ne gredo na račun aretiranega Ambrožiča. vendar se zdi. da iih ie večino zagrešil on. Tudi pred dnevi ie prišlo v kopališču do hudega razburjenja V kooališce sta prišla dva gospoda, ki sta takoi ootem. ko sta se slekla, oddala kliuč garderoberki Cim
sta odšla v bazen, na ie pristopil h garderoberki mlajši kopalec, ki ie zahteval ključ od kabine in mu ea ie garderoberka, v veri da ie tovariš obeh gospodov takoi izročila. Kmalu pa se ie spet poiavil na hodniku oblečen in dejal garderoberki da bo ključ oddal vratarju. Ko ie prišel čas in sta se hotela obleči Drava naiemnika kabine, ie prišla vsa stvar na dan Izkazalo se ie. da iima ie tat pobral iz kabine vso obleko v vrednosti okroe 1200 din in še neka i premetov.
Ludvik Ambrožič. doma iz okolice Ribnice, se ie tedni spet poiavil v kopališču
»Iliriie«. kier ie naibrž nr.meraval zopet krasti. K sreči x>a ea ie garderoberka takoi spoznala in v ugodnem trenutku po-kiiciia stražnika, ki ga ie aretiral. Na
Ambroži cevem stanovaniu nekie v mestu so našli tudi večji kovčeg, v katerem ie imel več kosov manufakturne ga blaga, ne-kai perila, ki izvira iz izložbe Žibertove trgovine v Selenburgovi ulici kier ie bilo nedavno vlomi i eno in oa še neka i dru sin predmetov, ki jih ie Ambrožič tudi ukradel. Ambrožiča. za katerega ie dokazano da se ie klatil tudi po drugih krajih v Sloveniji, še zaslišujeio.
★
Policiia že nekai dni pridno išče ropar-i'kega napadalca, ki ie oni dan napadal blizu glavnega veleseimskeea vhoda brivskega pomočnika Matiio Gorjanca Gor-ianc se ie ob 21 sam vračal s sprehoda v Tivoliju, ko ie izza kostania nenadoma priskočil neznanec, aa podrl in mu vzel iz žepa listnico s 400 din. Razen denarja ie imel Gorjanc v listnici tudi nekai fotografij in razne dokumente.
V Keršičevi kavarni se ie oredsnočnrm zabavala vesela družba, ki seveda ni posebno pazila na  obleko na obešalnikih
Kmalu ie pršla v kavarno tudi neka svetlolaska v svelomedri obleki v družbi dveh moških Sedli so k drugi mizi. kier ie tudi kmalu postalo precei živahno. Sledniič Da sta kavaliria omagala in zadremala. Svetlolaska ie hitro vstala, sne*a z obešalnika 1000 din vreden moder plašč last Anice H. in izginila pri drugem izhodu na cesto. Tatico zasledujejo.
Na policiii se ie zglasila Ana Srebrnič. stanuioča Pod trančo 2. ki ie oriiavila. da je bilo oni dan vlomlieno v nieno stano-vanie. Vlomilec ie odnesel zlato brošo z zelenim kamnom par zlatih uh-m^v in i i razbil tudi šipo v kredenci. Srebrničeva ie oškodovana za 2100 din.
Z Jesenic
— Bratstvo : Mars. v nedeljo 1. septembra se na igrišču Bratstva srečata kot prvi par Slovenske lige imenovana nasprotnika. V dosedanjih srečanjih so domačini vedno imeli ves izkupiček doma. Za nedeljsko tekmo pa tega ne moremo za gotovo trditi, ker je znano, da sta oba nasprotnika svoje vrste precej spremenila, tako, da upravičeno vlada za to tekmo na Jesenicah veliko zanimanje. Bratstvo je pridno na delu ter se moštvo pod vodstvom starega rutiniranega Jancžiča pripravlja za nedeljsko tekmo. Med publiko se pa pripravljajo posebni navijači, ki bodo s svojim podžiganjem pomagali svojim Izbrancem v prvi borbi. Upamo pa, da bo navijanje v duhu športnega razumevanja
in prave meje- Marsovci imajo v svojih vrstah same rutinirane igrače, ki znalo še
na tako vročih tleh pokazati svoje najboljše znanje. Saj so Doberlet, 2igon, Sočan, Pišek, Hassl in drugi sama proslavljena imena, ki bodo tudi na Jesenicah dobila svoja priznanja.
K O L E D A K
Danes: Petek, 30. avgusta: Roza Liman-ska
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: zaprto
Kino Sloga: zaprto
Kino Union: Pesem vetru
DE2URx\ E LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7.
Iz Celja
—c Slove»na otvoritev visokoalpsfce poti na Ojstrico bo v nedeljo 1. septembra. Slavnost se bo pričela ob pol 11. z mašo na vrhu Ojstrice, nakar bo blagoslovitev nove poti in slovesna otvoritev. Planinci se bodo nato zbrali v Kocbekovem domu na Korošici, ki je z vrha Ojstrice oddaljen dobre pol ure. K prireditvi bosta iz Celja vozila dva posebna avtobusa, v soboto ob 16. in ob 20.30 izpred kolodvora. Obvezne prijave sprejema pisarna SPD v Celju le še danes.
—c Tlakovanje M*rlborB*e ceste od rudarske šole do Ceste na pokopališče na Sp. Hudinji je gradbeno ministrstvo odobrilo. Cesto bodo tlakovali z granitnimi kockami inzalili spoje z asfaltom. Stroški bodo znašali okrog 1,800.000 din. Tvrdka Westen uo prispevala 500.COO din, ostanek pa državna uprava.
—c Upokojeno učiteljstvo iz    Celja in
okolice se sestane v sredo 4. septembra ob
11.25 v Slovenski Bistrici z upokojenimi tovariši iz Maribora in okolice. Odhod iz Celja z vlakom ob 10.06.
—c Umrl je v sredo v kapucinskem samostanu v Celju v starosti 63 let kapucinski brat Beno Požar. Pogreb bo danes ob 16. iz kapucinskega samostana na okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohranion blag spomin, sorodnikom naše iskreno so-žalje!
—C Noreča pri delu. Ko je 41 letni delavec Josip Bezgovšek s Teharja stru žil v sredo les, so odleteli koščki lesa v njega in mu močno poškodovali ustnici ln levo
roko.  Bezgovšek se zdravi v  celjski bolni-
ci.
—C Nepošten zastopnik. Celjska policija je v sredo popoldne aretirala 291etnega trgovskega zastopnika Hugona P iz Ljubljane, ki je obiskoval razne tvrdke v Ljubljani, škofji Loki, Kranju. Tržiču. Domžalah in Celju se izdajal za potnika neke ljubljanske tvrdke ter prodajal papriko in poper. Na njegovo zahtevo so mu trgovci plačali večje zneske na račun, blaga pa potem ni dobavil. Policija je ugotovila, da nima Hugon P. nikakih zvez s tvrdko, o kateri je trdil, da jo zastopa. Policija tudi aretirala nekega njegovega tovariša, ki se je vozil z njim z avtomobilom. Pred-stojništvo mestne policije poziva vse, ki jih je Hugon P. poškodoval, da ii to prijavijo takoj.
—c Ce4*1« bodo pregledovan. Načelnik gradbenega ministrstva v spremstvu načelnika tehničnega oddelka banske uprave vrši pregled cest v Sloveniji. Mi, ki živimo v nekdanji mariborski oblasti, želimo, da bi se naše glavne prometne ceste vsaj nekoliko izboljšale in da bi 89 'saj malo izbrisala prekričeča slika, da smo zelo zapostavljeni pred onim delom banovine, ki je bliže Ljubljani. Tudi pri nas plačujemo davke, razvija se po naših cestah ogromen promet, pa samo poglejte ceste med našimi glavnimi središči CVljem in Mariborom, pa imate potrdilo in upravičenost naših pritožb, ki jih zaman ponavljamo in naslavljamo na merodajne činitelje. Tudi mi čutimo zahteve tujskega prometa, ki kljub lepoti krajev in obstoju kopališč in zdravilišč ne pride do enega razmaha, kot bi bil zaželjen. Komisija, ki bo ceste pregledovala, bo morala v naših krajih ugotoviti obupno s1 a bo stanje.
-—c  Dve   hudi  nesreči.   V  Šmartnem v
Rožni dolini je padel 461etn! dimnikarski mojster Josip Kovačič lz Vojnika v torek pri delu s podstrešja 13 metrov globok~> ter si zlomil več reber in dobil tudi težke notranje poškodbe. Istega dne je padel 441etnd gostilničar in posestnik Martin Vrečko v Arclinu pri Vojniku s sušilnice 7 metrov globoko ter si zJcmil več reber in se tudi poškodoval po glavi. Oba ponesrečenca  so  oddali v celjsko bolnico.
— c Pri obrambi pred napadalci se je ponesrečil z dinamitno patrono. Ko je 27-letni Anton Janša, delovodja v Podsredi, spal ponoči v baraki, ki jo je čuval, so ga napadli neznanci ln oddali šest strelov. Janša je hotel napadalce pregnati z dinamitno patrono. Vzel je patrono in prižgal vrvico. Dinamitna patrona pa je prehitro eksplodirala ter je razmesarila Janši desno dlan in ga poškodovala po glavi. Janšo so oddali v celjo bolnico.
Občina LJubljana Mestni pogrebni zavod
+
Umrl je po kratki mučni bolezni naš ljubljeni soprog ln oče, gospod
Potoka? Alojzij
načelnik sekcije brzojava in telefona
dne 30. t. m.
Na zadnji poti ga spremimo v soboto 31. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne z Zal — kapele »v. Jakoba — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 30. avgusta 1940.
Žalujoča ANTONIJA — soproga; ALOJZ — sin; MIRA — hčerka, in ostalo sorodstvo.
i
GIUSEPPE LTJGO poje danes ZADNJIKRAT v filmu
m:;o unio.n —
PESEN   v EiHU
arije  PUCCINLJA. VERDIJA
Tek 22--.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
LEONCAVALI.A    BIXTA   in V/'^NTE
I
DNfVNE VESTI
— Besede kralja Aleksandra i. Da se
oddolže spominu svojega bivšega vrhovnega poveljnika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ob odkritju njegovega spomenika v Ljubljani, izdajo naši vojni dobrovoljci zbirko vseh kraljevih zgodovinskih govorov, manifestov, pisem jn izjav kot 3. zvezek svoje sDobrovoljske knjiž-nieec pod naslovom :>B esede kralja Aleksandra I.-t. Opozarjamo že sedaj občinstvo na to zbirko, ki je doslej Slovenci še nismo imeli. Knjižica izide prihodnji teden v omejeni nakladi in se bo prodajala na dan odkritja spomenika in pozneje po ljudski ceni 10 din. Naroča se pri Sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Frančiškanska ulica 10.
— Finančna podajanja z Nt niči jo uspešno zaključena. V Dubrovniku je bilo včeraj zaki\ičeno zasedanje nase in nemške gcspodaiske delegacije, ki sta se pogajali o ureditvi predvojnih dolgov naše države in krajev bivše avstro-ogrske monarhije. Obravnavali so se vsi finančni spori in neurejena vprašanja, obstoječa med našo ciržavo in Nemčijo. Zdaj ni nobenega spornega vprašanja več, ker je bil dosežen popoln in dokončen sporazum. Zaslugo za to je treba pripisati nemški delegaciji, ki je pokazala polno razumevanje za vse težave. Tako je bilo mogoče urediti nad 50 spornih vprašanj. Obe delegaciji sta z uspehom pogajanj zadovoljni. Včeraj je bil podpisan protokol o končni likvidaciji važnih finančnih problemov. V imenu naše vlade je podpisal protokol predsednik naše delegacije Dušan Gjorsrjcvič. v imenu nemške pa višji svetnik gospodarskega ministrstva dr. Martini. Sporna vprašanja so se vlekla nad 20 let. V sredo zvečer je priredila nemška delegacija našim delegatom banket.
u— Trgovski učni /avod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnost! se vrši dnevno. Podrobne informacije in prospekle aje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami. (—)
je   včeraj   umrl   upravitelj ekspoziture
O UZD v p. g. Josip Cvar, oče našega dopisnika. Pokojni je bil splošno znan in priljubljen. Pogreb bo jutri ob 17. iz hiše žalosti na Vidovdanski cesti. Pokojnikom blag spomin, žalujočim svojcem nase Iskreno sožalje!
— Pogreb zakoncev VValdthausen ustavljen. Včeraj dopoldne bi morala biti na zagrebškem pokopališču pokopana dr. Wolfgang \Valdthauscn in njegova soproga Ingeborg VValdthausenova, žrtvi letalske nesreče na Velebitu. Za pogreb je bilo že vse pripravljeno, na mrtvaški oder je bil že položen krasen venec švicarskega konzulata In Aeroputa. Žalni sprevod je bil že pred mrtvašnico odnosno v bližini groba pa je prispel oče Vvaldthausenove soproge Klement Blanke, ki je prcsil naj pogreb prekinejo, da bosta obe žrtvi vpepeljeni v krematoriju v Gradcu. Njegovi prošnji so ugod'li.
— Predstave »Totega teatra« bodo vsak večer od 31. avgusta do 9. septembra na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »K* ob pol 9., ob nedeljah in praznikih pa tudi popoldne ob pol 6. Nabavite si vstopnice že v predprodaji. morete jih pa tudi tele-fonično ali pismeno rezervirati za poljuben dan.
— Izlet na Krvavec priredi Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani, v nedeljo 1. septembra. Dva posebna avtobusa bosta odpeljala iz Ljubljane v nedeljo zjutrai ob 6. v Cerklje. so na razpolago sedeži v avtobusih. Vozovnice je treba dvigniti v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1 najkasneje v so-l.oto popoldne.
— Motorno kolo bi vsakdo rad imel, prav tako radijski aparat, šivalni stroj, harmoniko, kolo. preprogo, zapestno uro. Vsak obiskovalec ljubljanskega /elesejma, ki kupi vstopnico, more dobiti tako darilo, če bo 1 jrpon njegove vstopnice izžreban. Pripravljene so pa še dru; ? stvari. Tako vrtna r;ainitura, brzoparllnik, otroški vo-
odnesel v gotovini in zlatnini nad 700.000 din. Deset dni je mož breskrbno živel ter
zapravljal denar. V sredo so ga pa detektivi na Vrhovcu prijeli in mu prestrigli peroti. Pri sebi je imel aktovko, polno tisočakov, samih novih. Bilo jih je 268. Pri njem so našli tudi še vse ukradene zlatnike. Z bankovci vred so našli pri njem nad 400.000 din.
— Nedolžnega človeka ubil. V vasi Svi-njici pri Sisku je Mijo Tominac ustrelil z lovsko puško Gjura Gregorana. Tominac je ljubosumen na svojo ženo in več noči zapored je pričakoval njenega ljubčka. Slučajno je pa prišel mimo njegove hiše Gre-goran in tako je padel kot nedolžna žrtev ljubosumnega moža.
— Velika tihotapska afera na Reki in na Sušaku. Na Reki so italijanske oblasti končale preiskavo v zadevi velike tihotapske afere. Že ob koncu lanskega leta so zvedele, da prinašajo tihotapci z Reke na Sušak zlato in briljante. Oblasti so tihotapce končno zasačile. Pretihotapili so za dobre tri milijone zlata in briljantov. Na Reki so aretirali devet tihotapcev.
Iz Ljubljane
—lj Znaki v spomin na odkritje spomenika   kralju   Aleksandru   I.   v Ljubljani.
Delovni odbor za odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteliti v Ljubljani je pripravil za veliko svečanost tudi posebne spominske znake, ki so že izdelani. Dobe se v vseh večjih trafikah v središču Ljubljane in v pisarni odbora v Kazini. II. nadstropje. Tam se dobi tudi Spominski zbornik. Oboje bo lep spomin na dan, ko se bomo Slovenci oddolžili spominu kralja MucVnika.
u— Ljubljana dobi nove avtomatične pisemske nabiralnike. Sedanji pisemski nabiralniki tipa >Paris« so postali že slabi; avtomatični mehani::.m je pogosto odpovedal ter so bile pritožbe na dne v.um redu. Poštna uprava je sedaj nabavila nove nabiralnike jugoslovenskega proizvoda ter bomo zato v teku me^ca septembra, 80 najstarejših nabiralnikov zamenjali z novimi. Da ne bo občinstvo preveč pogrešalo nabiralnikov, bomo zamenjavo vršili tako, da se bo na en dan demontiral vsak tretji nabiralnik v dotičnem okraju. Zato prosimo nekoliko potrpljenja, ker bo pač treba vlagati pisna v sosedne nabiralnike. Po de-montaži bomo sicer vzidali takoj novo pri-
bile po 16, skuše po 20 do 28, sardele po 20 in tun po 32 din kilogram. Med rečnimi ribami so prodajali donavsko srntudi in ščuke po 24 din, platnice pa po 12 do 14 din   kilogram.   Postrvi  danes  ni bilo
—I j Ukradena kolesa. Izpred Delavskega doma na Gosposvetski cesti je nekdo odpeljal 1000 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Miele« Ani Pečnikovi. — Josip Kogovšek je prijavil, da mu je tat odpeljal 1500 din vredno kolo znamke >Steyr« izpred neke hiše na Celovški cesti. — Na Vodnikovem trgu je tat ukradel 1000 din vredno, črno pleskano kolo znamke >Ex-celsior« Antonu Tomazinu. — Ipred Oblakove gostilne v Glinški ulici je bilo ukradeno svetlo pleskano kolo neznane znamke, vredno 1100 din Stanku Robidi. — Na Celovški cesti pa je tat odpeljal 900 din vredno kolo znamke »Admiral« Ivanu Oblaku.
—lj Vlom v pekarno. V noči na četrtek je nekdo vlomil v Bučarevo pekarno v Sta-retovl ulici 18. Vlomilec je odprl v pekarni vse predale in ukradel 728 din kovanega drobiža ter srebrno zapestno žensko uro, vredno 300 din.
—I j Kaj v«e kradejo. S hodnika ob palači Vzajemne zavarovalnice na Masarv-kovi cesti je nekdo ukradel železno stojalo za kolesa, vredno 150 din. — Na Vodovodni cesti je tat odnesel s kolesa Vladi-mirja Kavčiča veliko usnjato aktovko z dostavljalno knjigo Nabavljalne zadruge. — Iz veže hiše št. 20 na Miklošičevi cesti je nekdo ukradel Francu Jancu rjav dežni plašč, vreden 300 din. — Jakobu Hlebšu pa je tat odpeljal ponoči iz njegove gramozne jame blizu pokopališča Sv. Križa tri kubične metre presejanega peska, vrednega 105 din.
Iz škoSfe Loke
— Na državni meščanski šoli bodo popravni izpiti v soboto 31. t. m od 8. do 12. ure. vpisovanie pa bo 1.. 2. in 3. seotembra in sicer: v I. razred vse 3 dni od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. v ostale razrede pa 2. in 3. septembra samo od 9. do 12. ure. V I. ra*zred se soreimeio samo dečki, dekleta pa. ki so f.e obiskovale to šolo. se lahko vpišeio v II.. III. in IV. razred Pokoli za vt>ls in navodila za začetek šolskega iela po otvoritveni službi božii. ki bo 9. septembra, so razvidni iz oznanila na oglasni deski v šolski veži.
kM otvoritev
Preureditvena dela končana!
Kino opremljen z novo
najmodernejšo tehnično dovršeno zvočno aparaturo!
V SOBOTO PREMIERA in
ju&oslovansha hrstna predstava mcnumentalnega ruskega filma
Grandiozni ruski film iz najburnejše ruske zgodovine po romanu Alekseja Tolstoja. Glavno vlogo legendarnega ruskega carja igra N. Simonov.      Režija: Vlad. Petrov.
— 60 žitnih skladišč. Ravnateljstvo za prehrano je sklenilo zgraditi nad 66 žitnih .skladišč zlasti v pasivnih krajih. V skladiščih bo veuno v zalogi potrebna hrana, ki se bo izpopolnjevala med letom, tako da bi v bodoče noben kraj države ne ostal brez najnujnejše količine hrane. V skladiščih bo prostora za 25 do 100 vagonov. V zetski banovini bo zgrajenih 22, v banovini Hrvatski 20. v vrbaski banovini 9. v drinski 8, v dravski 4 in v vardarski 3 skladišča. Večina skladišč bo lahko sprejela po 50 vagonov hrane. Skladišči za 100 vagonov hrane bosta zgrajeni v Ivanjici in Banjaluki. Okrog 40 skladišč že grade, druga pa začno graditi v kratkem.
— Izvoz morskih rib na Slovaško. Slovaška pripravlja novo carinsko tarifo, ki bo objavljena v začetku septembra. V zvezi s tem se je zlasti mnogo govorilo o možnosti večjega uvoza morskih rib na Slovaško ki je zadnja leta precej nazadoval. Slovaške tovarne ribjih konzerv so prejšnji leta uvažale iz Jugoslavije mnogo morskih rib.
mamm   KINO MOSTE   || hfillillMlii HIIHU
Danes in jutri ob 20.30 uri monumentalno francosko delo
Kronski biseri
in
E. Ko!x>rson v senzacionalnem kriminalnem filmu
Poslednji gangster
Pozor! V torek otvorit^r medteden-
skega obratovanja »ŽENA ISTVAKJA ZGODOVINO«
- Sedem vagonov moke je skril. V Sarajevu so ljudje ovadili nekega trgovca, ki
je imel skrite 7 vagonov moke. Oblasti so mu moko zaplenile. Prebivalstvo zahteva za brezvestnega špekulanta najstrožjo kazen.
— Novi grobovi. Snoči je umrl v Ljubljani dvomi svetnik v pok. g. Franc An-dolšek. Pokojni je bil znan kot odličen jurist. Zapušča soprogo in dve hčerki. Pogreb bo v soboto ob 17. iz hiše žalosti, Nunska ulica 19. na pokopališče k Sv. Križu. Davi je preminul po kratki mučni bolezni načelnik sekcije brzojava in telefona
g. Alojzij Potokar. Pogreb bo jutri ob 16. z Žal  — kapele sv. Jakoba. — V Kranju
ziček, zaboji konjaka, pivc. izbranih vin, kisle vode, potem izbrane kravate v pol-tucatih, kozmetični predmeti, brezplačna letovišča, brezplačne vožnje po morja od Sušaka do Kotorja itd.
* Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda obvešča vse svoje podružnice, da bo v sporazumu z odborom za postavitev spomenika Viteškemu kraiju Aleksandru I. Ze-dinitelju v Ljubljani ie ono položilo venec za vse podružnice. Pač pa naj se vsi zastopniki podružnic zberejo na za Družbo določenem zbirališču, odkoder bo skupen odhod na slavnostni prostor. Podrobnosti bodo objavljene v časopisju. Vse člane prosi vodstvo družbe, da se odkritja udeleže polnoštevilno.
— K članku »Greh inteligence«, ki ga je pred dnevi priobčilo »Jutro« iz beograjskega lista >Napred«i, naj mi bo dovoljeno nekaj pripomb, dasiravno nisem politik niti se ne prištevam me J višjo inteligenco. Kadar bo dovoJjena kritika, kakor je omenil nedavno »Trg. list« in če bodo mero-dajni činitelji enkrat upoštevali želje m nasvete gospodarskih ljudi, kadar bomo imeli gospodarski svet in načrtno gospodarstvo, kar so nam obljubili že pred 10 lt ti,  se bo  dalo  tudi  kaj  ukreniti.  Če pa
se vse želje, vsi nasveti, vse nebiojne deputacije in resolucije ne   upoštevajo ali
odpravijo samo z obljubanai in se v resnici
nič ne spremeni, potem se pač nihče ne sme čuditi, če tudi najboljši rodoljub izgubi veto v to, da bi se razmere pri nas
kdaj zboljšale. Je toliko gradiva, da bi lahko napolnili nešteto listov. Tako ima inteligenca popolnoma prav, če se odteguje delu, kakor ga želi dotični dopisnik. Gotovo se bo na ta članek oglasil kdo, ki
ima več časa in to vprašanje temeljito pojasnil v kolikor je mogoče. — J. K.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, nagnjeno k rahlim padavinam. Včeraj je deževalo v Mariboru, ponoči pa v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 28, v Beogradu in Dubrovniku 27, v Sarajevu in Kumboru 25, na Rabu, v Zagrebu in Visu 23, v Ljubljani 22.4, v Mariboru 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.0, temperatura je znašala 14.0.
— Aretacija nevarnega vlomilca. Zagrebški policiji se je posrečil dober lov. Izsledila in aretirala je nevarnega vlomilca Dušana Skorića, ki je pred 10 dnevi vlomil v trgovino Bele Bueh\valda v Osijeku ter
Naš najdražji, nadvse skrbni soprog in oče, gospod
Andolšek
dvorni svetnik v pokoja
nas je danes v četrtek ob 18. uri, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil.
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto 31. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiSe žalosti, Nunska ul. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1940.
BERTA — soproga, MARTA in IRMA — hčerki.
Brez posebnega obvestila.
trdilno železje, toda nove nabiralnike bomo obesili šele tretji dan, ko bo vzidana podlaga dovolj trdna. Opiemo s tablicami s časovno označbo pobiranja pisem bodo novi nabiralniki dobili šele proti koncu septembra, pobiranje pisem pa se bo tudi medtem časom vršilo kakor doslej. Upravnik pošte Ljubljana 1.
—lj Kdo dela draginjo? Prejeli smo: Oni dan mi je tožila mlekaricat ki nam dovaža tudi živila, da so na mitnici zahtevali za 1 kg fižola v stročju 2.50 din. Na trgu pa mora fižol proiajati po 3 din. Ali naj torej kmet vozi fižol v Ljubljano, da bo zaslužil 50 par pri kg, in to je tudi za delo in trud ? Mestna uvoznina nosi prilično 25 milijonov. Za toliko se seveda po-dra že vsi predmeti in vse to plača mestno prebivalstvo. Za balo blaga plačam na pr. za vožnjo iz Maribora 35 din, mestna uvoznina pa stane 46 din. Ali vozi železnica prepoceni a   je pa Ljubljana predraga?
—lj Kraj. vna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani vabi sve svoje članstvo na članski sestanek, ki se vrši v soboto 31. t. m. ob 20. zvečer v salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti. Dnevni red tega sestanka je zelo važen, zato pričakujemo točne in polnoštevil-ne udeležbe.
—lj Ribji trg. Na ribjem trgu je bilo danes dovolj morskih rib v primeri s povpraševanjem. Zadnje čase je nenavadno slaba kupčija z ribami. To si je menda treba razlagati tudi s tem. da morajo gospodinje zelo varčevati in da v brezmesnih dneh ni denarja tudi za ribe. Sardelice so
Iz Kranja
— šolske ve«ti. Vpisi na drž. realni gimnaziji se bodo vršili za I. In II. razred v ponedeljek 2. septembra, za III. in IV. v torek 3. sept. in za V. do VTIL v sredo 4. septembra na drž. meščanski šoli bo vpisovanje za vse razrede 1., 2. in 3. sept. od 8. do 12. ure. Prva služba božja bo v ponedeljek 9. sept. V torek 10. sept. pa prične redni pouk.
Sokol, društvo v Stražišču
priredi
veliko tombolo
na Pantah v nedeljo 1. septembra ob 15. uri
Iz Trbovelj
— FstanOvltev jadralne sekcije v Zagorju. Aeroklub Trbovlje obvešča vso javnost, da bo v nedeljo 1. septembra v Zagorju ustanovitev jadralne sekcije Aerokluba, in sicer v prostorih gostilne Pole ob 9. dopoldne. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za letalstvo!
Sorzna poročila
Curih, 30. avgusta. Beograd 10, Pariz 10.05, London 17.64, New York 439, Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.40.
SOKOL
— Vadlteljskl zbor S°*ola I. LjnWJ*n»-Tabor obvešča starše moške in ženske de-ce, da se prične redna telovadba moške deoe v četrtek, dne 5. septembra t. 1., ženske dece pa v torek, dne 3. septembra L L Za moško deco se vrši redna telovadba vsak ponedeljek in četrtek od IS. do 19«. za žensko deco pa vsak torek in petek od 18. do 19. Starše dece prosimo, da pošiljajo deco v telovadnico redno. Vpisovanje novih telovadcev in telovadk k moškemu in ženskemu naraščaju se prične za moški naraščaj v torek dne 3. septembra t. 1., za ženski naraščaj pa v četrtek 5. septembra. — Za moški narašča,] se vrši redna telovadba vsak torek in petek od 19. do 20.15, za ženski naraščaj pa vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. Redna telovadba članov se vrši vsak torek in petek od 20.15 do 22. ure. za članice pa vsak ponedeljek in četrtek in sicer: I. oddelek od 19.30 do 20.30. II. Ol! lelek pa od 20.10 do 21.15. Vse telovadce in telovadke pozivamo, da prična zopet z redno telovadbo. Načelni-štvo.
— Sokolsko   društvo   Ljubljana - Sidka
obvešča članstvo, naraščaj in deco, da gremo v nedeljo 1. septembra v Kamnik, kjer se udeležimo telovadnega nastopa tamošnjega sokolskega društva. Gremo s članskim in naraščajsklm praporom ter v krojih! Zbirališče je točno ob 13.30 na kolodvoru Ljubljana-šiska. Gremo tudi s kolesi. Odhod kolesarjev in kolesark je točno ob 13. z našega telovadišču: Kolo naj bo opremljeno s svetilko.
SPORT
— Jugoslovenski Tcnring-klub, ,»odniž-nica v Ljubljani, priredi ob priliki narodnega festivala v Metliki S. septembra t. 1. avtomobilsko in motocikliško ocenjevalno voži.Jo v Metliko. Proga: Ljubljana— Trebnje— Novo mesto Metlika (97 km). Start ob 7. uri zjutraj pri dolenjski mitnici. Ocenjevalna vožnja je razpisana za vse kategorije avtomobilov, motociklov in motociklov s prikolicami. Prijave do 6. septembra v tajništvu J T K. Ljubljana. Tvr-ševa cesta 11. Najboljše ocenjeni vozači vsake kategorije prejmejo častno darilo, drugi in tretji plaketo. Pregled vozil bo na dan vožnje ob 6. uri na startu, mitnica na Dolenjski ees'.i. Razpisi so razposlani. Vse točnejše informacije se dobe v tajništvu Jugoslovenskega Touring-kluba, podružnica Ljubljana.
Iz Zagorja
— S°kolsko svečanosti se bodo končno le vršile in sicer v soboto 7. in nedeljo 8. septembra z odkritjem poprsja kralja Aleksandra pred Sokolskim domom in velikim javnim nastopom. Spored bomo objavah kasneje. Dovoljen je polovični popust na železnicah.
— Zagorska dekanija, o katere ustanovitvi se je že delj časa govorilo, je slednjič dobila svoje potrdilo v imenovanju tukajšnjega župnika g. Franca Markeža za dekana. Ceremonial je izvršil v sredo stolni prost g. Ignacij Nadrah ob asistenci domače duhovščine in ob navzočnosti številnih stanovskih tovarišev širom po novi zagorski dekaniji, ki obsega deset župnij, in sicer: Radeče, Dobovec, Svibno, št. Jurij, Sv. Planino, Cenadenik. št. Gothard, Kolovrat, št. Lambcrt in Zagorje.
— Na letni odmor je do 3. septembra odšel banovinski zdravnik dr. Slavko Grura ter ga člane OUZD nadomestuje dr. Mirko Kajzel v ordinacijskih prostorih Bratovske Skladnice. V svojstvu zdravnika združenih zdravstvenih občin Zagorje pa ga zastopa litijski zdravnik dr. Polde Ukmar, ki prihaja k nam vsako sredo ob 9. uri dopoldne.
— Kolesarji smatrajo nafte ee-ste za dirkališče in zato ni čuda, da se je prejšnji teden primerilo pol ducata manjših prometnih nezgod. Deloma so se ponesrečili kole-larji sami in odnesli neprijetne spomine, nek tak dirkač pa je podrl tudi staro ženico in ji prizadejal boleče poškodbe. V njih lastnem interesu jim priporočamo, večjo zmernost v vožnji, ki jim lahko postane usodna, že previdnemu človeku, kot je na primer zagorski učitelj g. Ceno
Košmerl, se lahko pripeti, da kar na lepem sfrči s kolesa. Omenjeni si je nogo t^žko poškodoval v členku. Varnostnim organom bi priporočili, da bi posvetili dirkačem nekoliko svoje prijazne pozornosti.
ALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
fctKARMAH*
% LJUBLJANI
OBISKE SPBEJEMA OD 9-*2>* tKf
FfcV.PETEACLSTA
Poslužite se
malih oglasov
v
»Slov. Narodu«
bi 90
najcenejši!
TRAJNA ONDULACLJA v vseh modernih frizurah proti garanciji za ceno din 35 Vam napravi salon »PIRC«. Ljubljana, Flonanska 6. 2003
M17AB8KJE S IKOJE
vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, Festo« itd. kakor tudi kokovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste naročite najbolj ugodno na veleeejmu. Specialna, trgovina Dovžan Ivan,
Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tet 43-42. 88. I*
ČEVLJE
v modi, kvaliteti in najnižji ceni vam nudi trgovina
»EDO« čevlji
VoSnjakova 2 (Gosposvetska c.
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo In stare cunje. Klavžer, VoSnjakova 4. 1955
AVTO OPEL dvosedežno limuzino, tudi za lahek tovor, poceni prodam. —
Maribor, Krčevina, Tomšičev drevored 8. 2012
KAUC IZ MEHKEGA LESA
nov, politiran, poceni prodam. ZORMAN, Breg 14. 2017
DVE MOŠKI OBLEKI
dobro ohranjeni, za srednjo moško postavo prodam. — Ogleda se v nedeljo, dne 1. septembra od 9. do 10. ure dopoldne. Šiška, Vodnikova ul. 12,  pritličje. 2013
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
JTJVELIRJA
mlajšega potrebujemo za takoj. Mesto stalno. Burmazovič in Pavlovič, zlatarja, Beograd, Terazije 38. 2001
KUPIM
Beseda 50 par. Davek posebej.
Najmanjši znesek 8.— din
MALINOV SOK
večje količine kupujemo. Ponudbe z navedbo cene franko postaja Zagreb na: Nabavljač-ko proizvodjačka zadruga Sloga ugostitelja, Zagreb, fiubiče-va ul. 64, telefon 70-28. 2002
I
SREBRO. DRAGE KAMNE In vsakovrstno
ZlafO kupuje
po  najvišjih cenah
Jos. EBEBLE
LJUBLJANA  - Tvrseva 2 (palača hoteia »Slone)
POUK
Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od H 7.
do 8. in od }*8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvezbance.
Tečaji od i do 4 mesece. Pouk
tudi po diktatu. Xovi tečaji se prično  2.   septembra, feolnina
lajnižja. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pričetek pouka 2. septembra. Chrietofov učni zavod. Domobranska c. 15 tel. 48-43. 1931
Tako porjavite
*(NIVEA
■5\ CREME j
./m
99999999999999999999999999999999999999
Stran $
»SLOVENSKI NAROD«,   petek. 30. aergusta 19».
Naš veiesejem je življenjska potreba
Letos se je posebno dobro izkazalo, da je ljubljanski volcgcj instrument našega gospodarstva
nujno
I^epa dela likovne umetnosti bodo razstavljena na Ljubljanskem velesejmn
od 31. avgusta do 9. septembra
Ljubljana, 30. avgusta
Ali se vam ne zdi. da se civilizacija manifestira v izmenjavi blaga? Šele. ko so posamezna plemena v starih časih začela med seboj izmenjavati svoje izdelke in pridelke, se je začela razvijati civilizacija. Izmenjava dobrin je skozi dobe utirala pot splošnemu napredku, kakor je izmenjava misli in širjenje idej rodilo kulturo Nihče ne more trditi, da so bile razne manifestacije gospodarske ga življenja v prejšnjih ča-:h n. pr. način produkcije, prodaje, tr->kc pravice, sejmi, cehovstvo itd., nenaravne ter da se niso vedno razvile organično, neizumetničeno iz gospodarstva samega. Trav tako ne more nihče trditi, da so dandanes nepotrebni velesejmi, ki so prav tako manifestacija sodobnega gospodarskega življenja in ki tudi niso nastajali le po naključju, temveč iz žive potrebe. Kakor so bili v dobi preprostejšega, mani razvitega gospodarskega življenja nujno potrebni sejmi, tako so dandanes — če ne mnogo bolj — velesejmi. Izmenjava blaga zahteva dandanes razvoju tehnike, industrializacije in načinu sodobnega življenja ustrezajoče pomožne instrumente; veiesejem kot taksen instrument pa je mnogo več kak->r samo sejem: nc služi le interesom trgovine, industrije in obrti, ker je na njem naprodaj mnogo raznega b'aga. temveč je na j h d 1 j propagandni činitelj, da se ljudje na njem seznanijo z najnovejšimi pridobitvami tehnike in vseh strok delavnosti. Veiesejem je neke vrste ljudska visoka šola, revija sodobne produkcije, ?.c brez samih posebnih poučnih razstav, kakršnih je vselej na ljubljanskem velesejmn cela vrsta, imajo vcle-sejmske prireditve splošno kulturni pomen, ne le gospodarskega.
Tega bi se morda nekateri še vedno ne zavedali dovolj živo, če bi imeli tudi letos spomladi redno velescjmsko prireditev v Ljubljani. Dobro se je i/kazalo, da naše vel esej mske prireditve niso zgolj tradicionalne ter da jih ne prirejajo le iz navade. Prireditev, ki je tako tesno povezana z gospodarskim življenjem, saj je leto za letom privabljala številne producente iz številnih krajev ne le v Sloveniji, temveč tudi iz drugih banovin in inozemstva, prireditev, ki je našla vselej izredno močan odmev med (ljudmi, da so jo obiskovale množice ne le iz mesta, temveč tudi z dežele, je pač morala zapustiti sledove v gospodarskem življenju. Našemu trgovcu, industrijcu. obrtniku, pa tudi konzumentu ni moglo biti vseeno, ali so se odprla velesejmska vrata ali ne.
Kakor si ne moremo misliti prodajaln brez izložbenih oken, tako ne moremo iz sodobnega gospodarskega življenja izločiti brez škode razstavljanja blaga na vdesej-mih. Konzument se sicer ne more nikdar povsem odreči blagu, a v trgovini ima tudi psihologija velik pomen. Konzumentu je treba blago vedno ponujati, ne glede na to, ali ga potrebuje ali ne. Uspešna in učinkovita ponudba pomeni tudi uspešno trgovino. Konzument mora imeti priliko, da si lahko blago dobro ogleda, da spozna njegovo kakovost in ceno, pa rudi, da se seznani z novimi vrstami izdelkov in zve za podjetja, ki jih še ni poznail. Producent, zlasti obrtnik, ki sicer ne more opozarjati nase in svoje izdelke drugje kakor le v najbližji okolici svoje delavnice, stopi na vel esej mu pred svet in njegovo blago šele v tem trenutku dobi svojo pravo vrednost. Mnoga mala domača podjetja se ne morejo uveljaviti  in javnost  jih ne pozna, da
konzumenti pogosto kupujejo tuje, manj vredne  in dražje     izdelke, se predstavijo
učinkovito šele na velesejmn. Nešteto domačih podjetij si je pridobilo sloves, ker so se z njihovimi izdelki seznanili ne le po Sloveniji, temveč daleč po državi in tudi v inozemstvu.
Posebno zgovoren primer in dokaz, kako velik pomen ima ljubljanski veiesejem za pospeševanje domače delavnosti, je pohištvena razstava. Letos so imeli pohištveni mizarji znatno manj naročil, ker spomladi niso razstavljali svojih izdelkov. Velese j niski obiskovalci niso le ogledovali vzornih izdelkov pohištvenih mizarjev, temveč so jih tudi kupovali. Kupčija sicer vselej ni b^ia posebno dobra, a vsaj nekaj pohištva je bilo prodanega tudi v najhujših časih. Pohištvene razstave so pri nas potrebne zlasti zaradi tega, ker so prodajalne, kakršnih je mnogo v velikih mestih, zelo redke. Naši mizarji navadne ne morejo najemati lokalov v mestu, kjer bi bilo stalno razstavljeno pohištvo. Mailo je tudi mizarjev, ki bi imeli vedno v zalogi in na izbiro pohištva, da bi si ga kupec lahko kadar koli ogledal. 21 zaradi naših razmer so pohištvene razstave pri nas potrebne.
Toda razstave izdelku^* naših podjetij so potrebne zlasti zaradi tega, da vsaj sčasom lzkoreiinimo škodljivo mentaliteto med domačimi konzumenti, ki tako precenjujejo tuje izdelke, domače pa omalovažujejo. Vse, kaT ima tujo zvenečo znamko, je dobro in imenitno, nad domačim blagom pa vijiajo nosove. Prav ljubljanski veiesejem je mnogo pripomogel, da so ljudje začeli bolje ceniti domače izdelke, zlasti še, ko so sprevideli, da so pogosto tujci raje kupovali naše blago kakor domačini. Naše poli; št vo so kupovali najbolj razvajeni tujci, ki sc se vprav navduševali nad kakovostjo izdelkov in nizkimi cenami. To velja tudi za nekatere druge izdelke naših podjetij.
Če bi naš veiesejem imel tako velikega nomena za pospeševanje domače delavnosti, bi njegov7 obstoj lahko upravičevali že zaradi samih njegovih posebnih razstav, ki sicer niso bille vselej strogo gospodarskega značaja. Teh razstav je bilo doslej prirejenih izredno mnogo: če bi ne bilo vele-sejma. bi najbrž ne imeli nobene, saj bi jih v naših tesnih razmerah ne mogli prirediti in bi sicer ne imele dovolj obiskovalcev. Te razstave so bile izrednega ku'turnega pomena in z njimi smo se izkazali Slovenci kot kulturen narod pred svetom.
V nobenem drugem okviru bi tudi kmetijske razstave, ki jih ie bilo na našem velesejmu tudi že lepo število, ne mogle doseči lepšega uspeha kakor na velesejmu, saj bi ne imele toliko obiskovalcev Skupno s kmetijskimi razstavami prirejajo na našem velesejmu navauno tudi sadjarske in vrtnarske (zelenjadarske) razstave, vedno vzorno urejene, splošno poučne in koristne ne le za kmeta, temveč tudi za meščana. Spričo vsega tega smemo s ponosom reči, da naš veiesejem ni le sejem, temveč združitev cdle vrste razstav, ki kažejo delavnost, podjetnost, žilavost, razumnost in organ i zatome sposobnosti našega človeka; to je revija dela naših ljudi m živa slika potreb in stremljenj našega gospodarskega življenja.
Zato smo zelo veseli, da se bodo velesejmska vrata po letu dni zopet odprla in da bo tudi ob tej priliki prirejeno toliko krasnih razstav. Če je bil veiesejem potreben prejšnje čase, ko so bde meje mednarodni trgovini odprte, ko so tovarne lahko
delafle neovirano ter smo uvažali vse, kar smo potrebovali, je potreben še tem bolj zdaj, ko je potrebno preprečevati s čim intenzivnejšim pospeševanjem domače delavnosti vse škodljive posledice nerednosti v gospodarstvu. Upravičeno je upanje, da bo s to prireditvijo vsaj delno popravljena škoda, ki je nastala, ker n; bilo velesejma spomdadi.
Tujskoprometna razstava
Kljub teman, <±a je bil ljubljanski veiesejem spomladi preložen od ugodnega junijskega termina, ki je za tujskoprometno propagando zelo prikladen, se je Zveza za tujski promet skupno s svojo posestrimo v Mariboru odločila razstaviti tudi v sedanjem terminu v nadi, da bo s tem vsaj kolikor toliko lahko pripomogla k poživitvi jesenske sezone Radi tega je preuredila bivši »Češki paviiljon« za tujskoprometno — turistično razstavo- Nasproti glavnemu vhodu je razstavljena velika slika Jalovca na ploskvi 7.1 m2, torej na ploskvi, ki se do-sedaj še ni uporabila na kaki prejšnji turistični razstavi v Ljubljani. Na obeh straneh sta sliki Prekmurca in Belokranjca, Preostali prostor glavne stene je uporabljen za naši dve glavni zdravilišči Bled in Rogaško Slatino, ki vsaka zase predstavljata majhno lastno zaokroženo razstavo. Njima nasproti sta razstavljeni v slikah
Dobrna in Slatina Radenci. Ostale stene so uporabljene za kolektivne razstave tuj-skoprom e t n i h krajev Gorenjske, Dolenjske in Štajerske. Desno od glavnega vhoda so razstavljene slike nove ceste Pohorja, Primerno je, da na prvi razstavi po otvoritvi ceste posebno poudarimo dostopnost naših planinskih domov na Pohorjv z motornimi vozili Razstavljena je rud. majhna reliefna karta Pohorja. O stati i prostor je izpolnjen z 2 vitrinama slovenskega folklornega blaga. Prostor ob vhodu je uporabil Osrednji zavod za žensko domačo obrt za razstavo svojih, širom sveta poznanih ročnih izdelkov. Putnik pa za svojo informacijsko službo
Razen impozantne slike Jalovca v izmeri 300X270 cm so razstavljene še 4 slike — 100X130 cm 2 sliki 100X100 cm, 4 slike 100 X 70 cm. 14 slik 70X50 cm in 16 slik 40 X 40 cm ter 7 slik 30 X 40 cm.
Zveza za tujski promet pa je pripravila posetnikom velesejma in svoje razstave še
posebno prijetno presenečenje. V paviljonu, kjer je tujskoprometna razstava, bo namreč vsak dan prikazovala v prekrasnem barvnem filmu lepote Slovenije, posebno Gorenjske. FUm je delo znanega strokovnjaka na polju fotografije, stalno v Ameriki živečega g. Koštica, ki je izdelal mnogo večji film o lepotah naše države. Na velesejmu bomo videli same del tega filma, s katerim se Jugoslavija prav lahko postavi tudi tam. kjer so glede filmske umetnosti razvajeni Film, ki ga bo prikazovala Zveza za tujski promet, spada med .najboljše te vrste. O tem se bodo posetni-ki velesejma lahko sami prepričali.
Hallevev komet in Tolsto]
Starejši med nami se še dobro spominjajo razburjenja, ki je nastalo pred 30 leti zaradi slovečega Hallvjevega kometa, o katerem se je trčilo, da bo zadel ob zemljo. To strašno možnost je bilo treba vsaj dopustiti, čeprav je bila njena verjetnost teoretično zelo majhna. V skrajnem primeru bi bilo to pomenilo konec sveta. Na čuden način je razmišljal o katastrofi te vrste slavni Tolstoj v pismu svojemu tajniku G usjevu:
— Meni je zelo prijetna možnost, da bosta trčila skupaj zemlja in komet in da bo
zemlja tako propadla. Ljudje imajo o tem povsem napačne pojme. Posledice bi se daleč ne bile tako strasne, kakor ljudje mislijo. Konec sveta ni tako velikega pomena, kakor ga mu pripisujejo. Jasno je. da niso vse gmotne vidne, razumljive posledice nič. Duševno življenje s koncem sveta prav tako ne more biti uničeno, kakor ne more spraviti smrt muhe v nevarnost obstoja sveta. In še manj. Mi samo ne mislimo na to. ker pripisujemo gmotnemu življenju nenaraven pomen. Duševni princip traja naprej, on je izven časa in prostora. Caa in prostor sta samo iluzija živalskega življenja. Skupna prevara čutov nekako tako kakor se nam zeli, da luna plava, dočim plavajo v resnici oblaki okrog nje. Duh je isti pri vseh ljudeh in v vsem na svetu.
Omejen je samo v našem telesu, ki si ga
hoče v našo srečo rešiti. Umiranje ni nič drugega  nego  to.  kar  nazivamo življenje.
namreč postopno osvobojenje duševnega od telesnega. _
NJEGOVO SRCE
— Ah. gospodična, moie srce Drioada vam.
— To ste rekli oni dan tudi moji prijateljici.
— Da. toda ona ea ni hotela.
NA DRT2ABNEM VE0ERT7
— Zdaj pojdeva k gostom, da jim za-pojem.
— Kaj če bi še malo počakala, morda odidejo zlepa.
f
Naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi soprog In papa, gospod
Cvar Josip
upravitelj ekspoziture OUZD v p«
Pogreb rajnkega bo v soboto 31. t. danski cesti.
KRANJ, dne 30. avgusta 1940.
m. ob 17. uri iz hiše žalosti na Vidov-
Žalujoči ostali
'     •_*>J__k__ ■■
Prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, spremTjan* našega predobrega očeta in starega očeta na njegovi zadnji poti in mn pokrili grob s cvetjem, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v ponedeljek, dne 2. septembra ob 9. nri zjutraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in v farnih cerkvah: Rova, Paiovče, Homec, Radomlje, Mengeš, SmiheL
Rodbine: Ing. Vladi Stare, Sašo Stare, dr. M. Rus, ing. M. Lenarčič, Fr. Fabiančić
Oaniel
rinka
177
ljubezni
— Zakaj plakate, draga mati, saj sem dobro vedel, da pridete. Ob tej uri vas vidim namreč vsak dan. Danes pa to ni privid, danes stojite pred menoj vi, srečna bova. Saj niti ne veste, kako sladko je življenje v naročju narave, s temi dobrimi in vdanimi Indijanci. Ali pa niste privedli s seboj Micheline? Razen vas pogrešam edino še njo. Ko bo tu, ne bom ničesar več pričakoval od usode.
Gaetana ga je objela vsa srečna, da jo je spoznal, čeprav samo v podzavesti svojega blodnega duha.
— Nekaj teh čustev ostane v njem, ko se mu zjasni razum — je pojasnjeval menih. Življenje v naročju narave in med temi divjaki je tako prijetno, da človeka prevzame. Mnogi menihi, ki so spremljali vojaške pohode v osrednjo Afriko, so mi pripovedovali o tem pojavu. Evropski vojaki, ki so živeli nekaj časa med Indijanci, so obžalovali, da so jih poslali potem domov, češ, da so preživljali med divjaki najsrečnejše dneve svojega življenja.
Ta čas se je bilo zmračilo. Niti misliti ni bilo mogoče več na to, da bi se grofica in menih vrnila k čolnom, kjer sta imela odeje in jestvine. Sicer bi pa grofica raje vse pogrešala, nego bi zapustila svojega sina. In tudi ona je lahko okusila plemenitost, rahločutnost in veliko gostoljubnost teh ljudi brez kulture, med katere jo je bila privedla njena čudna pustolovščina. Taka čustva niso plod civilizacije. Nasprotno, ponos in blagostanje jih v civilizirani in kulturni družbi pogosto zadušita. Indijanci so se na vse načine prizadevali izpolniti vsako njuno željo in ustreči ji. Iz svežega listja so ji brž pripravili posteljo. Za večerjo so ji prinesli kokosovih orehov in raznih drugih sadežev. In najprej so sami vse poskusili, da bi se ne bilo treba bati, da sadeži niso užitni. Najbolj jo je pa ganila skrb, s katero so stregli njenemu sinu. Pri tem so jo gledali, kakor bi hoteli reči: Glej, kako drag nam je!
Vso nego in skrb je pa še vedno vodil oče Eudo-xios. Menih, ki je bil dejal o sebi, da se nekoliko spozna na zdravništvo, se je naravnost imenitno spoznal nanj. Kakor večina misijonarjev, je imel zdravniško diplomo. Bil je pa tudi tako spreten, da je uspešno delal nujnejše operacije. Izjavil je, da bo takoj naslednjega dne, ko odneso Herveja h čolnom, kjer ima spravljene instrumente in antiseptične obveze, potegnil ranjencu kroglo iz kolena. Gaetana je legla k počitku, pomirjena po tej tolažilni obljubi.
Menih je pa ostal pri njenem sinu.
Indijanci, ki se niso vrnili v svoje naselbine,
so polegli po tleh in zaspali. Pred počitkom so zakurili ogenj na robu močvirja, da bi pregnali komarje in strupene kače.
In toplota teme z neskončno tišino deviškega pragozda sta se spustih k nedolžnim srcem, ki sta jih bili napravili ljubezen in dobrota tako podobne pod belo kakor pod rdečo kožo.
XII. Poraz
Herveu de Ferneuse se je pod skrbno nego svoje matere in očeta Eudoxiosa hitro vračalo zdravje. Ko so mu nudili najnujnejšo pomoč v naselbini njegovih indijanskih prijateljev, so ga prenesli na bolj zdravo mesto, kjer ni manjkalo nobenih pogojev za njegovo okrevanje.
Po blagodejnem, skoraj čudežnem učinku navzočnosti njegove matere mladenič ni zapustil brez obžalovanja svojega skromnega zavetišča, kjer je bil preživel mnoge dneve v prijetnem brezdelju in sladki pozabi. Solznih oči je objemal Indijance in se poslavljal od njih.
Sedeč v čolnu je gledal kako izginja v zelenju skupina njegovih prijateljev, zbranih na bregu in lesene kolibe, pod katerimi je pluskala voda. Melanholija je prešinjala njegovo srce. Bil je še slaboten in zato mu je bilo slovo tem težje. Pozneje, ko so se mu bile moči že vrnile, ni mogel dobro razumeti tega stanja svoje duše. Živeti je pomenilo zanj zopet delo, misli, ljubezen, napredek.
Držeč sina za roko, mu je dejala grofica:
— Herve moj, ali se zopet vrneš k nam? Ali pa
je zapustil od našega tako različni svet v tvoji duši pregloboke sledove, da bi mogel pozabiti nanj? Herve se je nasmehnil, ne da bi odgovoril.
Toda nežna hvaležnost njegovega pogleda jo je pomirila. Toda mladi grof še ni bil povedal, kako ga je bila zanesla pot tako daleč v pragozd, in kako je bil ranjen. Med potjo proti najbližjemu bo-livijskemu mestu so se mu že toliko povrnile moči, da se je lahko spomnil vseh dogodkov po vrsti.
Dokaj dolga je bila ta pot v indijanskem čolnu in potem v večjem čolnu, slednjič pa na mezgovem hrbtu. Kajti pot jih je vodila okrog vse Valcorije. Slednjič je napočil dan, ko je jel Herve na balkonu hiše, zgrajene v španskem slogu na pobočju zelenega griča, pripovedovati materi in očetu Eu-doxiu svoje doživljaje. Njegova zgodba je bila enostavna in kratka. Po prihodu v to deželo, kjer je hotel prekrižati podle naklepe, s katerimi je bil poslal Renaud de Valcor sem Mathiasa Gaela je slednjič dohitel bretonskega sleparja. Ker mu je bila policijska ali vohunska vloga zoprna, je stopil pred tega moža brez ovinkov in odkrito mu je povedal, kaj ga je napotilo za njim.
— Vem, da ste prispeli sem s slabimi nameni — mu je dejal. Obljubili so vam mnogo denarja, če storite to, kar zahtevajo od vas. Ponujam vam dvakrat toliko, če se mi pridružite. To kar iščete vi, iščem tudi jaz. Ali hočete delati na moj račun in opustiti nizkotne naklepe tistega, ki vas pošilja sem? — Mathias Gael je srdito odklonil ta predlog. Ni tajil, kar se je trdilo, ker ni bil prebrisan, ni pa privolil v izdajstvo, ker ni bil podlež.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof /J Vsi v Ljubljani
Osem let rađvanjskega sokolske ga odra
Mnogo je že storil na prosvetnem polju in svoje delo marljivo nadaljuje
Radvanje. 29. avgusta Deset !et je že minilo, odkar se je tudi pri nas začela širiti sokolska misel in se je ustanovila sokolska četa ki dela in izpolnjuje vzvišeno nalogo: krepiti ljubezen do kralja in domovine in odgojiti mlad. zdrav rod, ki se bo uvrbčal v nezlomljiv branik domovine.
Osmo leto pa teče. odkar si je četa ustanovila svoj dramski odsek. Težko je hilc spočetka, a šlo je zato. ker Sokoli niso klonili pod prostovoljno, a težko jim na'oženo nalogo, da tudi s tem du^vno vzgajajo svoje vrste, a ljudstvu nudijo zabave, da se po tedenskem naporu nekoliko oddahnejo.
Zato naj posvetimo nekaj besed tudi tistim, ki so dali pobudo in položili temelj radvanjskemu sokolskomu odru. Dramsk: odsek se jc kot že omenjeno ustanovil pred osmimi leti na pobude tedanjega načelnika sokolske čete g. Firma Bena, ki je bil ob ustanovitvi obenem soglasno izvoljen za predsednika dramskegi odseka Z veseljem je sprejel to mesto in delo Tako si je čez nekaj časa mogel odsek po marljivem delu že nabaviti lasten zložljiv oder s kulisami Ln druge najpotrebnejše stvari. Pričelo sc je s prireditvami in naši vrh igralci so se kar najbolj potrudili ter želi vedno večje uspehe.  Velika hnala gre  tedanjima reži-
serjema g. Kuntnerju ra g učitelju Bajtu, ki sta prihajala iz mesta, da pomagata kot izborna igralca in pripomoreta i nasveti in sploh v vsem našemu odru de čim večjega razmaha. Uprizorjeni sta bili drami: »Pri Hrastovih« in »Zaklad« ki je izmed tedanjih iger že-.a naivečji rspeii — in to v režiji g. Firma Bena — kasneje pa šaljivke: »\"a ogledih«. »Hlače«, »Gospod in njegov sluaa«. »Navaden človek« in še mnogo drugih. Potem je odsek dalie Časa miroval. Tedanji igralci so «e polagoma raz>li, bodisi službeno, nekateri k vojakom, ostali so dokonča vali svoje študije. Vendar je v čast in pohvalo vsem tedaj delujočim članom dramskega odseka, kai*i tako s** novo ustanovljeno četo gmotno podprli, na znotraj poživili in postavili ten elj sedan'emu novemu mlajšemu dramskemu odseku, ki se trudi in prav marlj:vo udejstvuje na sokol-skem odru da tudi v b-xioče častno uživa dober glas pilotnega odseka.
Ob tej priliki naj se spomnimo pokojnega slikarja bi Justa R"diJ3. ki ie veliko žrtvoval za odrsko kulisn^ de'o ki je res vzorno in ga je opravljal za sokosko četo popolnoma brezplačno, želeč j: pr: svojem delu čim večjega uspeha. S tem je pač veliko prispeval k hramu te uroeti c&ti. Ostal nam bo v neminljivem, trajnem spominu.
Kmalu pa se je zbralo zopet nekaj mladih navdušenih pripadnikov ign  hi pričelo
se je obnavljati in nadaljevati prejšnje delo ravno tako z uspehom. Take je ta obnovljeni odsek odigral uspešno kot svojo prvo igro Golarjevo »Vdovo RošHnko«. kasneje pa »Dve nevesti« v režiji tedanjega predsednika dramskega odseka Firma Vlada. In odslej radvanjski oder neumorno deluje in uprizarja zabavne in poučne igre pod vodstvom podstaroste br. Ježa Matije, sedanjega predsednika dramskega odseka, ter stopa neumorno in neutrudljivo po poti dramske umetnosti, saj nam je v tem kratkem času priredil že mnogo dobrih iger, '.zmed katerih naj omenimo sam^ najvažnejše: »Razvalina življenja« veseloigro »Nebesa na zemlji«, komedijo »Lesena peč« spevoigro »Pesem s ceste« in pred kratkim odlično uspelo veselo-spevongro »Svojeglav-ček«. s katero je mlajši odsek d^egel lepo priznanje, ter je s tem dokazal, da 9e je kot podeželski oder s svojo vztrajnostjo in resnim delovanjem povzpel do najvišje stopnje. Sedaj pa se pripravlja veseloigra »Rodoljub iz Amerike«.
Želimo vztrajnemu sokolsktmu dramskemu odseku, da bi tudi v bodoče žel povsod uspehe, kakršne je do sedaj, da bo s tem izpolnjeval nalogo: širiti med preprostim ljudstvom gledajosko umetnost m krepiti povezanost in trden značaj drugače mehke slovenske duše. K lepemu jubileju mu iskreno čestitamo!
Otvoritev nove nogometne sezone
Disciplina igralcev in gledalcev pred vsem! — Surovo igro in nespertno obnašanje je treba preprečit; s strogimi kaznimi
Maribor, 29. avgusta Smo na pragu nove sezone v nogometnem sportu. V zadnjom času smo imeli priliko slišati mnoge c čitke na naslov nogometnega sporta, ki zgubi čestokrat po lastni krivdi veliko število svojih pristašev. To pa zaradi pojavov, ki odtujujejo gledalce od nogometnih igrišč, številni izpadi igralcev in gledalcev povzročajo incidente, ki z nogometnim sportom nimajo ničesar skupnega. Ako med športniki ni discipline, potem je sport kot tak izgubil svojo vre ;nost in pravi smoter.
Znano je, da so se v pretekli nogometni sezoni dogajali incidenti, ki so ostali po večini nekaznovani, vsaj ne v onem razmerju, kakršno je zaslužil sam delikt. Obziri napram klubom, igralcem in vsem onim, ki grešijo proti športni disciplini, morajo nehati! Z enakim merilom je treba oceniti vse incidente in prekrške ter izreči takšne kazni, ki bodo zares prisilile igralce in klube k razmišljanju, ali so incidenti potrebni. Ako bo igralec občutil, da gre daljša kazen na škodo lastnega kluba, potem bo njegovo obnašanje na igriSCu v bodoče povsem drugačno. Prenehalo bo me.isebojno obračunavanje pred očmi gledalcev, prenehalo bo tudi neupravičeno ugovarjanje sodnikov. Izostali pa bodo tudi vsi oni rožnati pojavi, ki profa-nirajo nogometni sport. Dolžnost sodnika je, da vse prekrške kaznuje na licu mesta s tem, da izključi igralca iz igre. ker bo tak igralec aVtomn tirno suspendiran do zaslišanja in izreka kazni. Vsekakor bo izključitev igralcev imela svojo dobro stran v toliko, ker bo vedno manj incidentov.
Pričakujemo tu -i od merodajnih športnih foiumov, da bodo v začetku nove no-
gometne sezone ukrenili vse, da se na naših igriščih varuje športna dis iplina, ter da zagotovi sodnikom vso avtoriteto, ter na ta način zagotovi nogometnemu sportu fair in gentlemensko boibe.
Predpogoj vsega tega pa je, da se tudi v športnih instancah napravi red. Dasi je Slovenska nogometna zveza ograjena na demokratskih načelih. \ "ada v Mariborskem nogometnem podsavezu skupina, ki pri volitvah ni dobila večine. Slične razmere so tudi v nekaterih drugih podsave-zih. Vsi protesti pri Slovenski nogometni zvezi v Ljubljani pa so doslej ostali brez uspeha.
Kaj je temu vzrok leži na dlani in bomo
o tem spregovorili ob drugi priliki. Športna javnost pričakuje, da bodo v novi nogometni sezoni nehale borbe za zeleno mizo in da bodo odločile primat v slovenskem nogometu le borbe na igriščih.
V nedeljo 1. septembra se pričnejo tekme za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Na sporedu so 4 tekme. V Mariboru besta merila svoje moči SK Kranj in SK železničar, v Ljubljani ISSPC Maribor in SK Ljubljana, v Celju SK Olimp in SK Amater, na Jesenicah pa SK Mars in SK Bratstvo.
že prvi termin prvenstvenega tekmovanja nam bo približno predočil s kakšnimi izgledi se bo borilo 8 najboljših klubov Slovenije. Gotovo pa je. da bosta zastopnika mariborskega nogometa ISSK Maribor in SK Železničar igrala v letošnjem prvenstvenem tekmovanju odločilno vlogo, želja naša je, da naj oba mariborska zastopnika zastopata obmejni nogomet častno, kakor to odgovarja tradiciji nogometa v Mariboru.
Mariborske in okoliške rsevfce
— Zakaj naročniki ne dobe velenjskega premoga? železniški uslužbenci in upokojenci so že pred poldrugim mesecem naročili velenjski premog in položili denar. Kakcr znano, so se nekateri odločili za
velenjski premog, radi tega, ker so prejeli dvakrat od železniške uprave vrnjene zneske, ki so jih plačah za režijski premog iz Trbovelj. Med tem so oni železničarji, ki so vztrajali in zahtevali trboveljski premog že prejeli naročen premog, uslužbencem in upokojencem, ki so naročili velenjski premog, na ga uprava še nI dobavila. Znano je, da je bilo šele pred kratkim v rudniku Velenje več rudarjev reduciranih, zato je temi »olj nerazumljivo, zakaj rudnik ne dobavlja premoga naročnikom, ki čakajo nanj že poldrugi mesec. Ali bi ne kazalo sprejeti nekaj rudarjev v službo, ko je vendar v velenjski okolici več sto delavoljnih rudarjev brez zaslužka, stranke pa morajo čakati na dobavo premoga? (Dei. pol.)
— Noćno lekarniško službu imata še danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 2S-12, ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi ceati 33, tel. 22-13.
— Deputacija mariborskega gledališča pri banu. Ista deputacija, ki je bila te dni pri g. županu dr. Juvanu zaradi povišanja državne subvencije, se pokloni ta četrtek tudi pri g. banu, ga i osebno opozarjajoč na veliko krizo, ki jo mora prenašati izmed vseh gledališč edino le mariborsko Narod-
no gledališče, želimo sicer veliko odnosno boljšega uspeha kot je bil oni pred kratkem v Beogradu, ampak pri obstoječih razmerah imamo baš glede Maribora in njegovoga Narodnega gledališča svoje posebne misli, ki smo jih deloma že iznesli, a z glavnini pa čakamo na končni uspeh tudi še te deputacije v Ljubljani.
— Priporočljiva prijateljica. Angela K. stanujoča v Limbušu in Skrget K. stanujoč v Studencih sta si bili dobri prijateljici, če sta le mogli, sta tičali skupaj. Nekega jutra v zadnjih dneh pa ko pride prijateljica iz Limbuša zopet na obisk k Skrge-tovi, je ne najde doma. Da ji ne bo dolgčas,
si izbere tri prijateljične obleke in hajd z njimi domov, odnosno jih je hotela prodati v mestu v kakšni starinarni. K sreči pa jo še pred tem zasači okradena prijateljica v eni njenih oblek. In dolgega prijateljstva je bil — kratek konec. Najprej z ovadbo pri orožništvu, kjer je gdč. Angela že znana »stranka« ozir. »pacijenti-njac Boleha namreč na posebnem veselju za potepanje in občevanje z moškimi, vsled česar so jo morali že ponovno privesti na dom nesrečnih staršev.
— Poroke, v zadniem času so se v Mariboru poročili: Josip Paulinc. mesarski mojster, in Mariia Male. gostilničarka iz Ruš: Ljubomir Braikovič. eodbenik. Tržaška cesta 53. in Katarina Selinšek. tkalka. Pobrežje: Karel Kouk. inštalaler. in Helena Pernat, sukarica. Pobrežje: Ivan Gju-rea. poljedelec, in Jožefa Zolgar. učiteljica.
Naš najdražji, nadvse skrbni soprog in oče, gospod
ndolšek
dvorni svetnik v pokoju
nas je danes v četrtek ob 18. uri, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil.
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto 31. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Nunska ul. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1940.
BERTA — soproga, MARTA in IRMA — hčerki.
Brez posebnega obvestila.
Melinci; Rudolf Lakovšek, mizarski pomočnik. Spodnja Dobrava, in JusUna Breznik, predica. Tržaška cesta 36: Ivan Kovač, slaščičarski pomočnik. Jerovškova ulica 42, in Marija Valenta. kroiačica. Jerovškova ulica 48; Vinko Lašič, radie/tehnik. Tržaška cesta 88. in Tožefa Kusi. posestniška hči, Frankopanova ulica 14: Jernej Baigot. tapetniški pomočnik, in Marija Skerget. navi jalka, Radvanje: Friderik Roth. diplom, gradbeni tehnik, in Mariia Kikel-Stupca, hišna posestnica. Mlinska ulica 18; Stanislav Krali, brivski mojster, in Erna Kocbek, zasebna uradnica. Meliska cesta 33; Anton Zmazek, narednik strojnega oddelka mornarice, in Mariia Cizl. posestniška hči od Sv. Juriia ob Sčavnici: Franc Vido-vič. krojaški pomočnik, in Edita Gril. Obilo sreče'
— V Zgor. Polskavi dve deklici povoženi.
Od žegnanja pri Sv. Trojici se je med drugo družbo vračala tudi Marija Petrovič, posest, iz Zgor. Polskave. Pri njej sta bili tudi njena 4-letna hčerka Nada in 8-letna Regina Brižnik. ki sta se ustavili v obcestni utici narejeni za procesijo. Ko pa deklici izstopata ven, pripelje po cesti z dvokole-som Vaso Rudolf, železničar na Prager-skem. Zadel je tako nesrečno, da so vsi trije padli, a najbolj poškodovana je bila Brižnikova. Sam poškodovani kolesar trdi, da ni kriv, odnosno da je bilo nesrečno naključje, da sta deklici nenadoma stopili na cesto drugi pa menijo, da bi se to ne bilo zgodilo, če bi bil pravočasno dal znamenje z zvoncem.
— Sudetski Nemce in ljubljanski Slovenec sta trčila — seveda na ulici s svojima voziloma. Janisek Ferd, tovarnar na Pobrežju se je s svojim osebnim avtom peljal po ulici Kneza Koclja. Hoteč prehiteti nekega voznika, mu pride nasproti iz Vcšnjakove ulice z dvokoiesom Pire Miloš, dijak III. real. gim. v Ljubljani. Najbrže ni slišal signalov po drugi ulici vozečega avtomobila, pa je vanj zadel s tako silo. da ga je vrglo nazaj. Pri tem pa je imel srečo, da ni bilo hujšega kot lažje poškodbe na kolenih, dočim je bilo hujše poškodovano njegovo kolo. Policijsko prometno se ta slučaj obravnava kot — nesrečno naključje.
— Kar barako namesto drv. Marinšek
J. in Tirr.ošek M. oba gozdna delavca v Belgotu ob šmartnem na Pohorju bi bila imela dovolj prilike za preskrbo drv Iz gozda velepos. Atemsa iz Slov. Bistrice. Pa sta mislila, da prideta še lažjim potom do kurjave, če se lotita barake, ki služi za shrambo gozdnega orodja. Prežagala sta dva stebra, na kar se je streha sama podrla. In tako sta prišla do boljših drv za svojo kurjavo, s čimer pa posestnik barake, Atems ni posebno zadovoljen.
GIUSEPFE LUGO poje danes ZADNJIKRAT v filmu
PESEM   v £ i H U      MNO UN1°N " TeL
aH je PUCCTNIJA. VERDIJA.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri. LEONCAVALLA   BIXIA  ln VALENTE.
— Mati, ki daje potuho otrokom. 6-letna Marjeta Dveršak, preužitkarlca v Sp. Dup-leku je kopala krompir na Knehtlnovl njivi. Pa se priklatijo tja poredni otroci Roze Peklarjeve in se lotijo koruze. Komaj pa jih je zenica nagnala, že prihiti do nje omenjena mati, ji iztrga motlko Iz rok in hajd po stari ženici, ki je zbežala domov, a tam so jo sprejeli Dvorsakovt otroci s kamenjem, metajoč ga nad njeno streho. Ker se tudi drugi sosedi zelo pritožujejo da imenovana mati slabo vzgaja svoje otroke, bo dobila priliko za poboljšanje.
— Nedovoljena obrt na pokopališčih. V Mariboru samem, Se bolj pa v okolici se je zadnja leta pojavila neke vrste nova kamnoseška obrt. Ce pri katerem mojstru Izučenl pomočnik ne dobi več dela odnosno če noče v rednem razmerju odvisnosti več delati, pa se enostavno — osvoji. Začenja z malimi popravki na pokopališčih, računa malo ali sploh ne, zadovoljujoč se z vsako nagrado. Na ta način se »vpelje«, na kar dobiva čim dalje več naroČil, pri katerih ima priliko za boljši zaslužek kot če bi bil pravi mojster. V likvidaciji se nahajajoče staro pokopališče v Mariboru nudi že dalje časa ugodno priliko tudi za take »mojstre«. Enega njih je kamnoseški mojster Rozman s Pobrežja zalotil na pokopališču Vurberg. Pečal se je z novimi napisi na starih spomenikih, pri čemer je računal za vsak napis po 200 din. Zaloteni Ivan P. je bil svoj-čas njegov pomočnik in se zagovarja, da je primoran si na ta način služiti kruh zase In za družino.
— Maribor : Zagreb v rokoborbi. Na verandi Sokolskega doma bo jutri, v soboto ob 20. uri zanimiva športna prireditev. V medmestnem dvoboju bodo merili svoje moči rokoborci Maribora in Zagreba, ki so z uspehom že večkrat zastopali našo državo v meddržavnih tekmah. Barve mesta Maribora bode zastopali najboljši rokoborci Pekovskega športnega kluba in SK Maratona, barve mesta Zagreba pa atleti SK Croatije, Herkulesa in Makabija.
— Na cesti se Je zgrudila zaradi starostne slabosti 77 let stara Elizabeta Lorber iz Hutterjeve kolonije na Pobrežju. Rešilni oddelek jo je zapeljal v bolnico.
— Kruh se je spet podražil. Mariborski pekovski mojstri so z današnjim dnem spet povišali cene kruhu. Do nadalinega stane beli kruh v Mariboru 6.50. polebeli 5.50, črni kruh pa 5 din za kilogram. Ker pa ie v Mariboru v veljavi takozvani komadni sistem tehta od danes naprei štruca ali hleb belega kruha po 4 din 62 dks. pol-belega kruha 73 dkg črnega kruha pa 80 dkg. Štruca ali hleb oo 2 din pa bo tehtal polovico težine od onega za 4 din. Cent; pecivu so zaenkrat ostale nespremeniene. Pač pa so se podražile drobtine in stane sedai liter 12 din. Tudi pristojbine za pečenje domačega kruha strankam se ie zvišalo in stane sedai 3 do 4 din do velikosti.
— Samo do jutri, v soboto 31. avgusta so stari lOdinarski kovanci veliavno plačilno sredstvo. Po tem datumu jih bo za-menjavalala še 6 mesecev samo še Narodna banka, sprejemale pa jih bodo v tem roku tudi državne finančne ustanove.
— Iz železniške službe. Iz Pramerskega sta premeščena železniški uradnik Josip Pristovnik v Maribor gl. kol.. Emerik Pavlin pa v Dravograd. Na Prasersko je bil premeščen Stane Bratuš iz Sofie Loke. V Ribnico na Pohorju pa ie bil premeščen služiteli  Ivan Podgoršek iz Pragerskega.
— Sokol Maribor I priredi v nedelio 1. septembra lahkoatletske tekme in veliko naredno prireditev brez vstopnine. Začetek ob 15. uri. igra godba »Drave«.
— Krožek mariborskega upokojenega učiteljeva bo imel prihodnji sestanek skupno s celjskim krožkom v sredo dne 4. septembra v hotelu »Beograd* v Slovenski Bistrici. Odhod iz Maribora. Glavni trg, z avtobusom Mestnih Dodjetii ob 12.45, povratek z vlakom ob 16.11.
— Slušatelji ljubljanske eradbene fakultete v Mariboru. V Maribor se ie včeraj pripelialo 30 slušateliev gradbenega oddelka višjih letnikov liublianske univerze pod vodstvom dr. inž M. Kasala, inž. T. Grudinskega in inž. J. Crniača. Gradbeniki so si ogledali razne tvornice. Mariborski ctok. ter falsko elektrarno. Iz Maribora se peljejo akademiki s Čolni v Ptui. od koder se bodo vrnili nazai v Liubliano.
— V tujino___Včeraj popoldne je prispel v Maribor posebni vlak s sezonskimi delavci iz Bačke. Banata in drugih krajev naše države. Med njimi ie bilo mnogo žen, deklet in otrok. Bilo jih ie nad 700. Vsi so namenjeni na sezonsko delo v Nemčijo.
— Mestna poglavarstvo je zaključilo prijave za čc.rtinsko vožnio v Liubliano ob priliki svečanega odkritja spomenika bla-gopokoi a emu viteškemu krali u Aleksandru I. Zediniteliu dne 6. septembra t L Odslei nai se interesenti orilavliaio do sobote pri ^Putniku«, kier dobijo potrebne izkaznice.
— Tretja Ciril-Metodova Šola na Koban-skem dograjena! Gradbena dela na novi Ciril-Metodovi šoli Dri Sv. Treh kraljih so končana in bo ponosna šolska stavba dne 22. septembra slovesno blagoslovljena in otvori ena. Za ta dan vabi Kobansko na svoje vrhove dobre Slovence in Jugoslovane, ki nosijo v srcu ime svojega rodu in ljubezen do domaČe grude.
— AprovizacUski odbor ustanovljen! Pri mestni občini mariborski se ie včeraj sestavil na Dodlagi določil uredbe o preskrbi z živili aprovizacijski cdbor za me.-to Maribor, v katerem so naslednii člani: mestni svetnik Josip Petejan. ravnateii Kme'iiske nabavi jalne zadruge g. Snoj ter občinski uradnik ravnateii Lekan. Habin- in inž. Več^rjevič. Mariborski aprovizacijski odbor ie imel včerai že svoio orvo seio. na kateri ie razpravljal o preskrbi Maribora z živili.
— Svakinjo je o^radel. Mariborsko okrožno sodišče ie obsodilo 21 letnega Aloiziia Omika iz Spodnjega Dupleka na 4 mesece zapora, pogojno na 4 leta. ker ie lani v decembru svoji svakinji Ani Omikovi ukradel 2120 din. ki jih ie imela skrite pod vzglavnikom. Soobtožen ie bil tudi 421etni mali posestni Franc Drozg, ki da ie v smislu obtožnice nagovarjal Ornika k tatvini. Drozg ie bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic na dobo 3 let.
— Pobalinstvo. Na Komenskega trcu v de'ivski koloniji v magdaH-nskem okraju že delj časa r?zsaia in razgraja skunina fan^čev v starosti 14 do 16 let. ki krava-lizira pozno v noč. Pobalini lomiio drevesa in ob-netavaio hiše s kamenjem. Kratko-časiio se pa tudi s tem. da močeio na električni daljnovod železne žice. tako da nastane krate kstik in je ves okra i brez elektrilce. To se ie že večkrat pripetilo, ne da bi merodajni čini tel i i odločno nastopili. Apeliramo na predstoiništvo mestne policije, da posveča tem nepridipravom, ki kalijo noč za nočjo mir in povzročaio občutno škodo, nekoliko več pozornosti in da napravi red.
— Najbolj zanemarjena ulica v Mariboru je Žitna ulica. V deževnem vremenu je soloh neorehodna. pa tudi sicer ie hoja do tei ulici, kier vlada ponoči egiptovska tema. nevarna. Ker ie omeniena ulica močno frekventirana, bi bilo prav, da posveča mestna občina tei ulici malo več pozornosti.
— Huda amaconka. Ko ie šla 5Tletna posestnica Marija Polenakova iz Poličan na delo v vinograd. 1o je napadla neka znanka, ki io ie s kolom parkrat udarila po glavi, da se je Polenavka zgrudila na tla in obležala nezavestna. Polenavko eo od-premili v mariborsko splošno bolnico. V ozadju napada ie ljubosumnost.
— Podivjan bik je pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah navalil na 38letnega vini-čaria Franca Vidoviča ter ga nabodel na rogove. Vidovič je obležal z ziomljenimi rebri ter težkimi notranjimi poškodbami. Vidvičevo zdravstveno stanje je zelo resno.
— Iz meščanskosoiske službe. Premeščeni so naslednji meščanskošolski učitelji: Mariia Djurkin iz Slovenske Bistrice V Škofi o Loko. Rozina Leben iz Slovenske Bistrice v Maribor na II. dekliško meščansko šolo. Mariia Zacherl iz Maribora v Ljutomer. Franc Zomer iz Maribora v Ljubljano. Vekoslav Strmšek od Sv. Lena tra v Slovenskih goricah v Maribor ne I. deško meščansko šolo. Mariia Straus iz Maribora v Ljubljano na III. mešano meščansko šolo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej  Preklici, izjave Deseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8. — din
F.T.KARMAH
v LJUBLJANI
OBISKE s;-aEJ£*IA OD 9-'? 3-7 *JR£
v HOTELU .SOČA* SV. PETRA CESTA
■ j s e • ■
o « ■ •_■
Posložite se
malih oglasov
»Slov Narodu«
Id so naicenejšil
TRAJNA ONDULAaJA
v vseh modernih frizurah proti garanciji za ceno din S5 Vam napravi salon *PIRCk, Ljubljana, Florjanska 6. 2003
MIZAKSKJS SUSOJE
vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, Fes to« itd. kakcr tudi kokovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste naročite najbolj ugodno na veleeejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42. 38. L.
ČEVLJE
v modi, kvaliteti ln najnižji ceni vam nudi trgovina »EDO < čevlji
Vošnjakova 2 (Gosposvetska c.
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, Vošnjakova 4. 1955
AVTO OPEL
dvosedežno limuzino, tudi za
lahek tovor, poceni prodan. — Maribor, Krčevina, Tomšičev drevored 8. 2012
KAIČ IZ MEHKEGA LESA
nov. politlran, poceni prodam. ZORMAN, Breg 14. 2017
DVE MOŠKI OBLEKI
dobro ohranjeni, za srednjo moško postavo prodam. — Ogleda se v nedeljo, dne 1. septembra od 9. do 10. ure dopoldne. Šiška, Vodnikova ul. 12, pritličje. 2013
SREBRO. DRAGE KAMNE ln vsakovrstno
ZlatO      Kupuj e
po najvišjih cenah
J os. EBERLE
LJUBLJANA — TvrŠeva 2 (palača hotela »Slon«)
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjbl znesek 8.— din
55 VEL NUJA mlajšega potre   nemo za takoj. Mesto stalno. Burmazović ln Pavlovič. zlatarja, Beograd, Terazije 38. 2001
KUPIM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
MALINOV SOK
večje količine kupujemo. Ponudbe z navedbo cene franko postaja Zagreb na: Nabavljač-ko prolzvodjačka zadruga Sloga ugostitelja, Zagreb, šubiće-va ul. 64, telefon 70-28. 2002
KJUK
Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjal znesek 15.— dm
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. ln od %8. do 9. ure zvečer za začetnike ln izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. septembra, domina lajnižja. Največja strojepisnlca 8 50 pisalnimi stroji razni n sistemov. Vpisovanje in pričetek pouka 2. septembra, Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 1931
Tako poti a vite hitro in lepo!
Stres 4
»SLOVENSKI NAROD«,   petek, 30. svgrsta 1MO.
108
Naš vetesejem je življenjska potreba
Letos se je posebno dobro Izkazalo, da je ljubljanski velesejem nujno potreben instrument naSega gospodarstva
Lepa dela likovne umetnosti bodo razstavljena na Ljubljanskem velesejmu
od 31. avgusta do 9. septembra
Ljubljana, 30. avgusta Ali se vam ne zdi. da se civilizacija manifestira v izmenjavi blaqa? Šele. ko so posamezna plemena v starih časih začela med seboj izmenjavati sveje izdelke in pridelke, se je začela razvijati civilizacija. Izmenjava dobrin je skozi dobe utirala pot splošnemu napredku, kakor jc izmenjava misli in širjenje idej rodilo kulturo Nihče ne more trditi, da so bile razne manifestacije gospodarske-tja življenja v prejšnjih časih. n. pr. način produkcije, prodaje, trške pravice, sejmi, cehovstvo itd., nenaravne ter da se niso vedno razvile organrčno, ncizumetniecno iz gospodarstva samega. Trav tako ne more nihče trditi, da so dandanes nepotrebni ve'cscjmi, ki so prav tako manifestacija sodobnega gospodarskega življenja in ki tudi niso nastanili le po naključju, temveč iz žive potrebe. Kakor so bili v dobi preproste i šeiia, manj razvitega gospodarskctia življenja nujno potrebni sejmi, tako so dandanes — če ne mnogo bolj — velesejmi. Izmenjava blaga zahteva dandanes razvoiu tehnike, industrializacije in načinu sodobnega živ'jcnia ustrezajoče pomožne instrumente: velesejem kot taksen instrument pa je mnogo več kakor samo sejem: ne služi le interesom trgovine, industrije in obrti, ker jc na njem naprodaj mnogo raznega blaga, temveč je najbolj propagandni činitelj, da se ljudje na njem seznanijo z najnovejšimi pridobitvami tehnike in vseh strok delavnosti. Vc'csejem je neke vrste ljudska visok-a «ola, revija sodobne produkcije, ./te brez samih posebnih poučnih razstav, kakršnih je vselej na ljubljanskem velesejmu cela vrsta, imajo vele-sejmske prireditve splošno kulturni pomen, ne le gospodarskega.
Tega bi se morda nekateri še vedno ne zavedali dovolj živo, če bi imeli tudi letos spomladi redno velesejmsko prireditev v Ljubljani. Dobro se je izkazallo, da na^e velesejms-ke prireditve niso zgolj tradicionalne ter da jih ne prirejajo le iz navade. Prireditev, ki je tako tesno povezana z gospodarskim življenjem, saj je leto za letom privabljala številne producente iz številnih krajev ne le v Sloveniji, temveč tudi iz drugih banovin in inozemstva, prireditev, ki jc nala vselej izredno močan odmev med ljudmi, da so jo obiskovale množice ne le iz mesta, temveč tudi z dežele, je pač morala zapustiti sledove v gospodarskem življenju. Nagemu trgovcu, industri jcu, obrtniku, pa tudi konzumentu ni moglo biti vseeno, ali so se odprla velesejmska vrata ali ne.
Kakor si nc moremo misliti prodajaln brez izložbenih oken, tako nc moremo iz sodobnega gospodarskega življenja izločiti brez škode razstavljanja blaga na veilesej-mih. Konzument se sicer ne more nikdar povsem odreči blagu, a v trgovini ima tudi psihologija velik pomen. Konzumentu je treba blago vedno ponujati, ne glede na to, ali ga potrebuje ali ne. Uspešna in učinkovita ponudba pomeni tudi uspešno trgovino. Konzument mora imeti priliko, da si lahko blago dobro ogleda, da spozna njegovo kakovost in ceno, pa rudi, da se seznani z novimi vrstami izdelkov in zve za podjetja, ki jih še ni poznal. Producent, zlasti obrtnik, ki sicer ne more opozarjati nase in svoje izdelke drugje kakor le v najbližji okolici svoje delavnice, stopi na velesejmu pred svet in njegovo blago šele v tem trenutku dobi svojo pravo vrednost. Mnoga mala domača, podjetja se ne morejo uveljaviti m javnost jih ne pozna, da
konzumenti pogosto kupujejo tuje, manj vredne in dražje izdelke, se predstavijo učinkovito šele na velesejmu. Nešteto domačih podjetij si je pridobilo sloves, ker so se z njihovimi izdelki seznanili ne le po Sloveniji, temveč daleč po državi in tudi v inozemstvu.
Posebno zgovoren primer in dokaz, kako velik pomen ima ljubljanski velesejem za pospeševanje domače delavnosti, jc pohištvena razstava. Letos so imeli pohištveni mizarji znatno manj naročil, ker spomladi niso razstavljali svojih izdelkov. Velesejm-•^ki obiskovalci niso le ogledovali vzornih izdelkov pohištvenih mizarjev, temveč so jih tudi kupovali. Kupčija sicer vselej ni b^ia posebno dobra, a vsaj nekaj pohištva je bilo prodanega tudi v najhujših časih. Pohištvene razstave so pri nas potrebne zlasti zaradi tega. ker so prodajalne, kakršnih je mnogo v velikih mestih, zelo redke. Naši mizarji navadne ne morejo najemati lokalov v mestu, kjer bi bilo stalno razstavljeno pohištvo. Mallo je tudi mizarjev, ki bi imeli vedno v zalogi in na izbiro pohištva, da b; si ga kupce lahko kadar koli ogledal. Že zaradi naših razmer so pohištvene razstave pri nas potrebne.
Toda razstave izdelkov naših podjetij so potrebne ziasti zaradi tega, da vsaj sčasom izkoreninimo škodljivo mentaliteto med domačimi konzumenti, ki tako precenjujejo tuje izdelke, domače pa omalovažujejo. Vse. kar ima tujo zvenečo znamko, je dobro in imenitno, nad domačim blagom pa vihajo nosove. Prav ljubljanski velesejem je mnogo pripomogel, da so ljudje začeli bel je ceniti domače izdelke, zlasti še, ko so sprevideli, da so pogosto tujci raje kupovali naše blago kakor domačini. Naše pohištvo so kupovali najbolj razvajeni tujci, ki s<- se vprav navduševali nad kakovostjo izdtlkov in nizkimi cenami. To velja tudt za nekatere druge izdelke naših podjetij.
Če bi naš velesejem imel tako velikega oomena za pospeševanje domače delavnosti, bi njegov obstoj lahko upravičevali že zaradi samih njegovih posebnih razstav, ki sicer niso biile vselej strogo gospodarskega značaja. Teh razstav je bilo doslej prirejenih izredno mnogo; če bi ne bilo vele-sejma. bi najbrž ne imeli nobene, saj bi jih v naših tesnih razmerah ne mogli-prirediti in bi sicer ne imele dovolj obiskovalcev. Te razstave so bile izrednega kulturnega pomena in z njimi smo se izkazali Slovenci kot kulturen narod pred svetom.
V nobenem drugem okviru bi tudi kmetijske razstave, ki jih je bilo na našem velesejmu tudi že lepo število, ne mogle doseči "lepšega uspeha kakor na velesejmu, saj bi ne imele toliko obiskovalcev Skupno s kmetijskimi razstavami prirejajo na našem velesejmu navaono tudi sadjarske in vrtnarske (zelenjadarske) razstave, vedno vzorno urejene, splošno poučne in koristne ne le za kmeta, temveč tudi za meščana. Spričo vsega tega smemo s ponosom reči, da naš velesejem ni le sejem, temveč združitev cele vrste razstav, ki kažejo delavnost, podjetnost, žilavost, razumnost in organizatorne sposobnosti našega človeka; to je revija dela naših ljudi in živa slika potreb in stremljenj našega gospodarskega življenja.
Zato smo zelo veseli, da se bodo velesejmska vrata po letu dni zopet odprla m da bo tudi ob tej priliki prirejeno toliko krasnih razstav. Če je bil velesejem potreben prejšnje čase, ko so bde meje mednarodni trgovini odprte, ko so tovarne lahko
delađe neovirano ter smo uvažali vse, kar j smo potrebovali, je potreben še tem bolj zdaj, ko je potrebno preprečevati s čim intenzivnejšim pospeševanjem domače delavnosti vse škodljive posledice nerodnosti v gospodarstvu. Upravičeno je upanje, da bo s to prireditvijo vsaj delno popravljena škoda, ki je nastala, ker n; bilo velesejma spomJladi.
Tujskoprometna razstava
Kljub temu, da je bil ljubljanski velesejem spomladi preložen od ugodnega junijskega termina, ki je za tujskoprometno propagando zelo prikladen, se je Zveza za tujski promet skupno s svojo posestrimo v Mariboru odločila razstaviti tudi v sedanjem terminu v nadi. da bo s tem vsaj kolikor toliko lahko pripomogla k poživitvi jesenske sezone. Kadi tega je preuredila bivši »Češki paviljon« za tujskoprometno — turistično razstavo. Nasproti glavnemu vhodu je razstavljena velika slika Jalovca na ploskvi 7.1 m2, torej na ploskvi, ki se do-sedaj se ni uporabila na kaki prejšnji turistični razstavi v Ljubljani. Na obeh straneh sta sliki Prekmurca in Belokranjca. Preostali prostor glavne stene je uporabljen za naši dve glavni zdra\nhsči Bled in Rogaško Slatino, ki vsaka zase predstavljata majhno lastno zaokroženo razstavo. Njima nasproti sta razstavljeni v slikah Dobrna in Slatina Radenci. Ostale stene so uporabljene za kolektivne razstave tuj-skoprometnih krajev Gorenjske. Dolenjske in Štajerske. Desno od glavnega vhoda so razstavljene slike nove ceste Pohorja. Primerno je, da na prvi razstavi po otvoritvi ceste posebno poudarimo dostopnost naših planinskih domov na Pohorjv z motornimi vozili Razstavljena je tud- majhna reliefna karta Pohorja. Ostaili prostor je izpolnjen z 2 vitrinama slovenskega folklornega blaga. Prostor ob vhodu je uporabil Osrednji zavod za žensko domačo obrt za razstavo svojih, širom sveta poznanih ročnih izdelkov. Putnik pa za svojo informacijsko službo
Razen impozantne slike Jalovca v izmeri 300X270 cm so razstavljene še 4 slike — 100X130 cm 2 slliki 100X100 cm, 4 slike 100 X 70 cm, 14 slik 70X50 cm in 16 slik 40X40 cm ter 7 slik 30 X 40 cm.
Zveza za tujski promet pa je pripravila posetnikom velesejma in svoje razstave še
posebno prijetno presenečenje. V paviljonu, kjer je tujskoprometna razstava, bo namreč vsak dan prikazovala v prekrasnem barvnem filmu lepote Slovenije, posebno Gorenjske. Film je delo znanega strokovnjaka na polju fotografije, stalno v Ameriki živečega g Koštica, ki je izdelal mnogo večji film o lepotah naše države. Na velesejmu bomo vkleh samo del tega filma, s katerim se Jugoslavija prav lahko postavi tudi tam, kjer so glede filmske umetnosti razvajeni Film, ki ga bo prikazovala Zveza za tujski promet, spada med najboljše te vrste. O tem se bodo posetni-ki velesejma lahko sami prepričali.
Hallevev komet in Tolsto]
Starejši med nami se se dobro spominjajo razburjenja, ki je nastalo pred 30 leti zaradi slovečega Hallvjevega kometa, o katerem se je trdilo, da bo zadel ob zemljo. To strašno možnost je bilo treba vsaj dopustiti, čeprav je bila njena verjetnost teoretično zelo majhna. V skrajnem primeru
bi bilo to pomenilo konec sveta. Na čuden način je razmišljal o katastrofi te vrste slavni Tolstoj v pismu svojemu tajniku Gusjevu:
— Meni je zelo prijetna možnost, da bosta trčila skupaj zemlja in komet in da bo
zemlja tako propadla. Ljudje imajo o tem povsem napačne pojme. Posledice bi Še daleč ne bile tako strašne, kakor ljudje mislijo. Konec sveta ni tako velikega pomena, kakor ga mu pripisujejo. Jasno je. da niso vse gmotne vidne, razrumljive posledice nič. Duševno življenje s koncem sveta prav tako ne more biti uničeno, kakor ne more spraviti smrt muhe v nevarnost obstoja sveta. In se manj. Mi samo ne mislimo na to ker pripisujemo gmotnemu življenju nenaraven pomen. Duševni princip traja naprej, on je izven časa in prostora. Cas in prostor sta samo iluzija živalskega življenja. Skupna prevara čutov nekako tako kakor se nam zdi. da luna plava, dočim plavajo v resnici oblaki okrog: nje. Duh je isti pri vseh ljudeh in v vsem na svetu. Omejen je samo v našem telesu, ki si ga hoče v našo srečo rešiti. Umiranje ni nič drugega nego to, kar nazivamo življenje, namreč postopno osvobojenje duševnega od telesnega. _
NJEGOVO SRCE
— Ah, gospodična, moie srce pripada vam.
— To ste rekli oni dan tudi moji prijateljici.
— Da. toda ona ea ni hotela.
ma drižabnem ve<ertt
— Zdaj pojdeva k gostom, da jim za-pojem.
— Kaj če bi še malo počakala, morda odidejo zlepa.
f
Naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi soprog in papa, gospod
Cvar Josip
upravitelj ekspoziture OUZD v p«
Pogreb rajnkega bo v soboto 31. danski cesti.
KRANJ, dne 30. avgusta 1940.
t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti na Vidov-
žalujoči ostali
c/     %<%M
•r -> -j. ■
ZAHVALA
Prijateljem in znancem, Id so z nami sočustvovali, spremljan našega predobrega očeta in starega očeta na njegovi zadnji poti in mu pokrili grob s cvetjem, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v ponedeljek, dne 2. septembra ob 9. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in v farnih cerkvah: Rova, Palovče, Homec, Radomlje, Mengeš, Šmihel.
Kolovec—Ruperčvrh, dne 30. avgusta 1940.
Rodbine: Ing. Vladi Stare, Sašo Stare, dr. M. Rus, ing« M. Lenarčič, Fr. Fablančič
Danici Lceaear
iCrinica [
177
ljubezni
Bmmmm
— Zakaj plakate, draga mati, saj sem dobro vedel, da pridete. Ob tej uri vas vidim namreč vsak dan. Danes pa to ni privid, danes stojite pred menoj vi, srečna bova. Saj niti ne veste, kako sladko je življenje v naročju narave, s temi dobrimi in vdanimi Indijanci. Ali pa niste privedli s seboj Micheline? Razen vas pogrešam edino še njo. Ko bo tu, ne bom ničesar več pričakoval od usode.
Gaetana ga je objela vsa srečna, da jo je spoznal, čeprav samo v podzavesti svojega blodnega duha.
— Nekaj teh čustev ostane v njem, ko se mu zjasni razum — je pojasnjeval menih. Življenje v naročju narave in med temi divjaki je tako prijetno, da človeka prevzame. Mnogi menihi, ki so spremljali vojaške pohode v osrednjo Afriko, so mi pripovedovali o tem pojavu. Evropski vojaki, ki so živeli nekaj časa med Indijanci, so obžalovali, da so jih poslali potem domov, češ, da so preživljali med divjaki najsrečnejše dneve svojega življenja.
Ta čas se je bilo zmračilo. Niti misliti ni bilo mo- j goče več na to. da bi se grofica in menih vrnila k ! čolnom, kjer sta imela odeje in jestvine. Sicer bi pa grofica raje vse pogrešala, nego bi zapustila svojega sina In tudi ona je lahko okusila plemenitost, rahločutnost in veliko gostoljubnost teh ljudi brez kulture, med katere jo je bila privedla njena čudna pustolovščina. Taka čustva niso plod civilizacije. Nasprotno, ponos in blagostanje jih v civilizirani in kulturni družbi pogosto zadušita. Indijanci so se na vse načine prizadevali izpolniti vsako njuno željo in ustreči ji. Iz svežega listja so ji brž pripravili posteljo. Za večerjo so ji prinesli kokosovih orehov in raznih drugih sadežev In najprej so sami vse poskusili, da bi se ne bilo treba bati, da sadeži niso užitni. Najbolj jo je pa ganila skrb, s katero so stregli njenemu sinu Pri tem so jo gledali, kakor bi hoteli reči: Glej, kako drag nam je!
Vso nego in skrb je pa še vedno vodil oče Eudo-xios. Menih, ki je bil dejal o sebi, da se nekoliko spozna na zdravništvo, se je naravnost imenitno spoznal nanj Kakor večina misijonarjev, je imel zdravniško diplomo. Bil je pa tudi tako spreten, da je uspešno delal nujnejše operacije. Izjavil je, da bo takoj naslednjega dne. ko odneso Herveja h čolnom, kjer ima spravljene instrumente in antiseptične obveze, potegnil ranjencu kroglo iz kolena. Gaetana je legla k počitku, pomirjena po tej tolažilni obljubi.
Menih je pa ostal pri njenem sinu.
Indijanci, ki se niso vrnili v svoje naselbine.
so poierrli po tleh in zaspali Pred počitkom so zakurili ogenj   na robu močvirja,   da bi pregnali
komarje  n strupene kače
In toploia teme z neskončno tišino deviškega pra.^orda sta se spustili k nedolžnim srcem, ki sta jih bili napravili ljubezen in dobrota tako podobne pod belo kakor pod rdečo kožo.
XII. Poraz
Heivea de Ferneuse se je pod sk ono nego svoje matere in očeta Eudoxiosa hitro vračalo zdravje. Ko so mu nudili najnujnejšo pomoč v naselbini njegovih indijanskih prijateljev, so ga prenesli na bolj zdravo mesto, kjer ni manjkalo nobenih pogojev za njegovo okrevanje.
Po blagodejnem, skoraj čudežnem učinku navzočnosti njegove matere mladenič ni zapustil brez obžalovanja svojega skromnega zavetišča, kjer je bil preživel mnoge dneve v prijetnem brezdelju in sladki pozabi. Solznih oči je objemal Indijance in se poslavljal od njih.
Sedeč y čolnu je gledal kako izginja v zelenju skupina njegovih prijateljev, zbranih na bregu in lesene kolibe, pod katerimi je pluskala voda. Melanholija je prešinjala njegovo srce. Bil je še slaboten in zato mu je bilo slovo tem težje. Pozneje, ko so se mu bile moči že vrnile, ni mogel dobro razumeti tega stanja svoje duše. Živeti je pomenilo zanj zopet delo. misli, ljubezen, napredek.
Držeč sina za roko. mu je dejala grofica:
— Herve moj. ali se zopet vrneš k nam? Ali pa
je zapustil od našega tako različni svet v tvoji duši pregloboke sledove, da bi mogel pozabiti nanj?
Herve se je nasmehnil, ne da bi odgovoril.
Toda nežna hvaležnost njegovega pogleda jo je pomirila. Toda mladi grof še ni bil povedal, kako ga je bila zanesla pot tako daleč v pragozd, in kako je bil ranjen. Med potjo proti najbližjemu bo-livijskemu mestu so se mu že toliko povrnile moči, da se je lahko spomnil vseh dogodkov po vrsti.
Dokaj dolga je bila ta pot v indijanskem čolnu in potem v večjem čolnu, slednjič pa na mezgovem hrbtu. Kajti pot jih je vodila okrog vse Valcorije. Slednjič^ je napočil dan, ko je jel Herve na balkonu hiše, zgrajene v španskem slogu na pobočju zelenega griča, pripovedovati materi in očetu Eu-doxiu svoje doživljaje. Njegova zgodba je bila enostavna in kratka. Po prihodu v to deželo, kjer je hotel prekrižati podle naklepe, s katerimi je bil poslal Renaud de Valcor sem Mathiasa Gaela je slednjič dohitel bretonskega sleparja. Ker mu je bila policijska ali vohunska vloga zoprna, je stopil pred tega moža brez ovinkov in odkrito mu je povedal, kaj ga je napotilo za njim.
— Vem, da ste prispeli sem s slabimi nameni — mu je dejal. Obljubili so vam mnogo denarja, če storite to, kar zahtevajo od vas. Ponujam vam dvakrat toliko, če se mi pridružite. To kar iščete vi, iščem tudi jaz. Ali hočete delati na moj račun in opustiti nizkotne naklepe tistega, ki vas pošilja sem? — Mathias Gael je srdito odklonil ta predlog. Ni tajil, kar se je trdilo, ker ni bil prebrisan, ni pa privolil v izdajstvo, ker ni bil podlež.
Urejuje Josip Zupančič It Za Narodno tiskarno Fran Jeran //   Za upravo in moeratni del listtr Oton Christof // Vsi v Ljubljani