V goriški občini starši otrok iz vrtcev zahtevajo nižjo šolnino /^12 Zaradi gradbišča obvoz za Gorico speljali čez mejo Klop in Goran Vojnovič: od čefurjev do Pirana / 18 Primorski Povsod je lepo, najlepši je status quo Aljoša Fonda »Do nadaljnjega bo staro pristanišče samo edinstven primer nedotaknjene arhitekture in industrijske arheologije, zaprašen geto zraven centra mesta, kjer kraljujejo podgane. Pa res v Trstu ni mogoče iz začaranega kroga?« Tako se je 17. decembra 2004, takoj po propadu tržaške kandidature za organizacijo expoja, v Primorskem dnevniku spraševal naš zdaj že upokojeni kolega. Letos je, skoraj nenadejano, zasijal nov, konkretnejši žarek upanja. Optimizem navadno pri nas ni doma, podelitev 70-let-ne koncesije za upravljanje starega pristanišča in načrt za njegovo prenovo s 500 privezi, poslovnimi središči, uradi, gostinskimi lokali in hoteli pa sta naletela na živo navdušenje voditeljev vseh vpletenih krajevnih uprav (Občine in Pokrajine Trst, Dežele FJK in seveda Pristaniške oblasti), ki so govorili o zgodovinskem premiku po dolgoletnem odlašanju in oviranju razvoja. Odziv civilne družbe je bil resnici na ljubo mlačen, morda so Trža-čani tako navajeni na spodletele ambiciozne načrte (glej nazadnje morski park), da se previdno držijo načela »dokler ne vidim, ne verjamem«. Po svoje upravičeno, saj se zgodba še ni povsem končala. Dokončno zeleno luč mora prižgati spomeniško varstvo, v ozadju pa se prav zdaj odigrava pomembna politična igra, v kateri različne opcije ciljajo na stol predsednika Pristaniške oblasti. To pa je tesno povezano tudi z volitvami za tržaškega župana. Da se bitka šele začenja, so pokazali včerajšnji dogodki. Medtem ko se je na mednarodnem posvetu v muzeju Revoltella razpravljalo o načrtih za ovrednotenje starega pristanišča po hamburškem, liz-bonskem ali še katerem modelu, so špediterji protestirali proti selitvi trajektov v novo pristanišče. Podjetniki imajo bržkone res težave in skrbi, hu-dujejo se nad tem, da jih Pristaniška oblast zanemarja. Desnosredinska politična »favna«, ki je spremljala protest, pa jasno dokazuje, da se je dvojna volilna kampanja (za pristanišče in občino) začela. Boniciollijeve glave ne zahtevajo samo špediterji, ampak užaljen tržaški politični in gospodarski krog, ki od zdavnaj živi in cveti na ohranjanju večnega statusa quo. dnevnik PETEK, 22. OKTOBRA 2010_ Št. 250 (19.957) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Danes izredna seja ministrskega sveta Prava gverila v Neaplju sredi kupov odpadkov Politika pa se še naprej ukvarja s problemi pravosodja in informacije manjšina - Deželna vlada odobrila prvi seznam Koliko javnih komisij in odborov čaka na predstavnike Slovencev? TRST - Deželna vlada je sestavila prvi seznam komisij in odborov v sklopu uprave Furlanije-Julijske krajine, kjer je obvezna navzočnost vsaj enega predstavnika slovenske manjšine. Gre za ukrep v sklopu iz- vajanja deželnega zakona za Slovence, seznam, ki ga je predlagal predsednik Renzo Tondo je na julijski seji predhodno odobrila deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino. Po nekaterih izračunih je v Fur-laniji-Julijski krajini več kot sto komisij, odborov in posvetovalnih teles raznoraznih javnih ustanov, ki čaka na predstavnike slovenske manjšine. Na 3. strani NEAPELJ, RIM - Nekaj tisoč ljudi je preteklo noč skušalo preprečiti dovoz odpadkov na odlagališče v kraju Ter-zigno. V spopadih s policijo je bilo več tovornjakov zažganih. Župan Terzigna je napovedal odstop iz protesta zoper nameravano odprtje drugega odlagališča. Danes bo o dogajanju v Kampanji na izredni seji razpravljal ministrski svet. Medtem pa so v središču politične pozornosti še vedno problemi pravosodja in informacije. V vrtincu polemik je zlasti snujoči se Alfanov ustavni zakon za zagotovitev imunitete predsedniku republike in premierju. Na 4. strani RAI: poklon Mirjam Koren Na 3. strani 40-letnica spomenika NOB v Nabrežini Na 6. strani Trst: na zavodu Zois brez risalnice Na 6. strani V goriških trgovinah popusti za študente Na 12. strani Zgodba o bratih Rusjan tudi v Šanghaju Na 13. strani V najvišji odbojkarski ligi tudi dva zamejca Na 16. strani francija Sporna pokojninska reforma PARIZ - Da bi prišlo čimprej do sprejema sporne pokojninske reforme v senatu, je včeraj francoska vlada odločila, da bodo senatorji o dopolnilih glasovali po načelu enotnega glasu. To pomeni, da bodo senatorji, ki o reformi odločajo že skoraj mesec dni, glasovali o paketu dopolnil, na katera pristaja vlada, in ne o vsakem dopolnilu posebej kot doslej. Do glasovanja v senatu bo tako predvidoma prišlo danes. Medtem so sindikati napovedali nove proteste. Na 11. strani evroparlament Nagrada kubanskemu oporečniku STRASBOURG - Prejemnik letošnje nagrade Saharov za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, je kubanski oporečnik Guillermo Farinas, je včeraj v Strasbourgu sporočil predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Bu-zek. Slovesna podelitev nagrade bo 15. decembra v Strasbourgu. Guillermo Farinas je doktor psihologije, neodvisni novinar in oporečnik kubanskega režima. 48-letnik je bil za nagrado nominiran v imenu vseh, ki se na Kubi borijo za človekove pravice. Na 11. strani I JonnaOro 2 Petek, 22. oktobra 2010 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Multikulturnost pod vprašajem JULIJAN CAVDEK Nemška zvezna kancelkra Angela Merkel je izjavila na sobotnem kongresu mladih CSU-CDU v Potsdamu, da je nemški model multikulturnosti dokončno propadel in da je potrebno razmisliti o novem načinu integracije tistega dela nemškega prebivalstva, ki prihaja iz drugih držav ali celin. Vzrok za tako izjavo je ugotovitev, da se čedalje večje skupnosti t.i. »gastarbeiterjev« ne integrira v nemško družbo in tako živijo neko vzporedno družbeno življenje, ki predstavlja skoraj svet zase. Eden izmed najpomembnejših dokazov tega je podatek, da je v teh skupnosti zelo šibko znanje nemškega jezika. Zanimiva je bila tudi misel Merklove, kjer je postavila avtokritiko nad pojmovanje tujih delavcev, ki jih je nemška družba smatrala kot začasne goste na nemšklem ozemlju. Resnica je seveda popolnoma nasprotna, ker to niso več gostje temveč čedalje bolj številčnejša in vplivnejša skupnost. Ta skupnost je sicer za nemško družbo temeljnega pomena predvsem iz gospodarskega oz. delavskega vidika, pri tem pa se porajajo težave, ki so vezane na zgoraj omenjeno neintegriranost v nemško družbo. V svojem posegu je Merklova še dodala, da bo za priseljence znanje nemškega jezika in sprejetje nemških vrednot in kulture neobhodni korak. Zakaj je nemška kanclerka na tako odločen način posegla v zelo delikatno zadevo je seveda stvar različnih ugibanj. Morda zaradi izjave nemškega predsednika Chrstiana Wulffa, da je islam del Nemčje, kot sta krščanstvo in judovstvo. Ali pa zad- / nje raziskave, ki kažejo na vse večji porast odstotka Nemcev, za katere je število priseljencev šlo čez vsako mero. Lahko pa je razlog v pripravah na prihodnje volitve. Veliko razprave je tudi vzbudila knjiga »Deutschland schafft sich ab« bivšega socialdemokrata Thilla Sarrazina, kjer piše, da bodo priseljenci pokvarili Nemčjo. Poseg vladne predsednice glavnega evropskega gospodarstva je sprožil številne razprave in tolmačenja, ki se tičejo družbene multikulturnosti, za katero je sicer verjetno res, da je to pojem, ki ga pozna in se z njim bavi bolj zahodni svet. Kot je tudi res, da se je o multikulturnosti zelo lahko pogovarjati, ko zadeva številčno majhne skupnosti, drugače pa je, ko pridejo v po-štev številne skupnosti z močnimi etnično-kulturnimi koreninami oziroma identiteto. Problematika je toliko bolj občutena v obdobju gospodarske in socialne krize, kakršno danes doživljamo. Pojem multikulturnosti je vedno zelo v ospredju tudi pri nas. Bodisi zaradi zgoraj omenjenih razlogov, ki zadevajo priseljence, kot tudi zaradi našega prostora oz. ozemlja, na katerem zgodovinsko živita dva različna naroda, ki še vedno iščeta način so-bivanja. Gre za dva različna pojma multi-kulturnosti, ki potrebujeta različne pristope. V drugem slučaju gre za dva družbena subjekta oz. dve narodni skupnosti - Italijane in Slovence - , ki delita marsikatero skupno vrednoto, zgodovino in kulturno-versko dediščino. Zaradi tega ne gre za problem integriranosti, še posebno ne pri Slovencih, ki živimo v Italiji. Problem je pri ohranjanju stopnje multikulturnosti med dvema skupnostima, kjer je ravno manjšinski del ogrožen. Ta del pa ni samo nek sodoben družbeni pojav, marveč je pravni subjekt, ker je zakonsko priznan in ima svoj vpliv na akte, ki so temelj pomembnih ustanov, kakršna je npr. dežela FJK, ki svojo avtonomijo uživa prav na podlagi prisotnosti narodnih skupnosti oz. vnaprej obstoječe multikulturnosti. Če se povrnemo k izjavam nemške kanclerke je povsem naravno, da vzbuja tako razmišljanje marsikatero zaskrbljeno vprašanje glede na prihodnji razvoj družbene intergracije priseljencev. Še posebno bo to zaskrbljujoče, če se bo gospodarska kriza nadaljevala. Lahko pa se problem dvigne na raven prihodnosti evropske identitete, kar bo od glavnih akterjev evropske politike zahtevalo dobršno mero pazljivosti. Tudi naša skupnost ni in ne bo izvzeta iz tega. Seveda iz drugačnih razlogov, ampak tudi pri nas je prav, da se zamislimo nad integracijskimi proscesi, ki nas zadevajo. Smatram, da smo Slovenci v Italiji popolnoma integrirani oz. smo polnopravni člani italijanske družbe. Vprašanje pa se postavi, koliko koristi pri tem beležimo? Ali ima slovenščina tisto mesto, ki ji pripada? Smo sprejeti kot zgodovinski oz. avtohtoni del te družbe, oz. tega prostora? Ali je naš družbeni pristop do vključevanja in sodelovanja v politiki, gospodarstvu, šolstvu, kulturi, športu, ipd. še vedno aktualen in koristen za miren razvoj in obstoj naše narodne skupnosti? KULINARIČNI KOTIČEK »Pappa al pomodoro« Vračam se s krajšega izleta po Toskani, ki je po Siciliji najlepša in iz gastronomskega vidika najzanimivejša italijanska dežela. Čeprav sem Toskano prepotoval po dolgem in počez, nisem imel nikoli priložnosti, da poskusimo eno najzanimivejših toskanskih jedi, ki ji domačini pravijo »pappa al pomodoro«, mi pa bi jo lahko preimenovali v »gosto paradižnikovo juho«. Ta jed je zunaj toskanskih meja zaslovela, ko jo je Collodi zapisal v svojem Ostržku, še bolj pa morda po nekoliko neumni popevki »Viva la pappa al pomodoro«, ki jo je pred dolgimi leti pela Rita Pavone. Gre za tipično jed revnih ljudi, saj vanjo sodijo samo paradižniki, star kruh, česen, bazilika, oljčno olje, sol, sladkor in poper. Vse te sestavine so bile doma tudi v najbolj revnih družinah, pridne gospodinje pa so z njimi znale pripraviti okusno jed, ki je napolnila želodce vedno lačnih kmečkih otrok. Ta juha, ki je pravzaprav bolj krema kot juha, je zelo primerna za sedanje jesenske dneve, ko se temperatura bliža ledišču in krožnik tople juhe v jesenskih večerih pride še kako prav. Sestavine em že navedel, postopek pa je dostopen še tako neukemu kuharju. Dva dni star kruh narežemo na tenke rezine in jih pustimo nekaj minut v peči pri temperaturi 200 stopinj, da rahlo porumenijo. Nikakor se ne smejo zapeči. Ko so se obarvale, jih vzamemo iz peči, pustimo, da se nekoliko ohladijo in jih nato natremo s česnom. Kilogram svežih, zrelih paradižnikov olupimo in razkoščičimo in jih nato narežemo na majhne kocke. Rezine kruha zložimo v širšo, po možnosti lončeno posodo, nanje pa stresemo narezane paradižnike. Prilijemo tudi nekaj zelenjavne juhe, tudi iz kocke. Nikakor ne kaže pretiravati s tekočino, raje dodamo še nekaj zajemalk juhe kasneje, če vidimo, da postaja jed pregosta. Solimo, popramo in dodamo še žličko ali dve sladkorja. Na šibkem ognju kuhamo 45-50 minut in občasno mešamo, da se rezine kruha razpustijo. Pazimo, da se jed ne sprime. »Pap-pa« ne sme biti jušna. Ko je kuhana, dodamo oljčno olje in natrgane lističe bazilike. To je klasični recept za to jed, obstaja pa tisoč različic. Nekdo prisega, da sodijo v »pappo« tudi zelena, korenček in čebula ali por, drugi jo kuhajo v pečici, kar pa je za pravoverne privržence »pappe« pravo bogokletno dejanje. Drugi spet rabijo star suh kruh, saj se itak v paradižniku razmoči in torej ni velike razlike. Če nekaj, ta juha je zelo dobra vroča, je pa odlična tudi hladna, seveda, ko je nekoliko topleje. Dober tek. Ivan Fischer KOROŠKA - Na seji upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij ZSO predlaga nov Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) - »Napočil je čas sodelovanja« CELOVEC - Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij (ZSO) je na svoji seji v sredo v Celovcu razpravljal o aktualnih narodnopoliti-čnih temah. Pri tem so člani sprejeli tudi predlog za nov Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS), ki naj bi po besedah predsednika Marjana Sturma poleg obstoječih treh političnih organizacij manjšine (NSKS, ZSO in SKS) vključeval tudi še druge »relevantne politične faktorje« iz vrst Slovencev na Koroškem. Predlog za novi Koordinacijski odbor koroških Slovencev bo predsednik ZSO že v naslednjih dneh po- sredoval novemu predsedniku NSKS Valentinu Inzku. Ob tem je poudaril, da je ozračje med ZSO in NSKS sedaj tako dobro, da pravzaprav glede skupne mize ne more biti velikih ovir. Dobro vzdušje med organizacijami pa da je treba pozitivno izkoristiti in nadgraditi, je še menil Sturm in dodal, da je sedaj napočil »čas sodelovanja in usklajevanja.« Pri tem je opozoril, da je že v bližji prihodnosti treba rešiti več pomembnih vprašanj, med drugim vprašanje dvojezičnih tabel, razpis za dodelitev privatnih frekvenc za slovenski Radio 2 in multikulturni Radio Agora, itd. Slednjo vprašanje bo tudi na dnevnem re- Predsednik ZSO Marjan Sturm du naslednje seje narodnostnega sosveta za Slovence 5. novembra 2010, ki bo spet sklican na osnovi ministrskega odloka, kajti gremij de jure ne obstaja več že od leta 2008 dalje. Na seji je upravnega odbora ZSO so poleg tega ovrednotili tudi dogajanja okrog 90-letnice koroškega plebiscita, aktualnimi vprašanji, ter z na občnem zboru sklenjenim načrtom posodabljanja organizacijskih struktur znotraj ZSO oziroma narodne skupnosti. Pozitivno so člani gremija ocenili korak predsednika ZSO Marjana Sturma, ki je odstopil mesto govornika predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) na osrednji deželni prireditvi v dvorani grbov Valentinu Inzku. Govor Inzka da je bil zelo odmeven, kar še dodatno potrjuje pravilnost te odločitve, je še poudaril Sturm. (I.L.) JUTRI - Premiera Hrvaške in Slovenije se bosta sestala v Lovranu Srečanje med Kosorjevo in Pahorjem nadaljevanje prizadevanj za vse boljše odnose LJUBLJANA/ZAGREB - Iz kabineta premiera Boruta Pahorja so včraj potrdili, da se bo predsednik vlade jutri srečal s hrvaško kolegico Jadranko Kosor. Kot so sporočili, bo srečanje v Lovranu, ki je kakih pet kilometrov oddaljen od Opatije, njegov namen pa je nadaljevanje prizadevanj za izboljšanje odnosov med državama. Kosorjeva je pred tem na včerajšnji seji vlade v Zagrebu povedala, da se bosta s Pahorjem sešla na delovnem srečanju zaradi nadaljnje krepitve in utrditve gospodarskega sodelovanja. Po pogovoru, ki naj bi trajal slabo uro, bosta premiera dala izjavo za medije. Predsednica hrvaške vlade je včeraj v Zagrebu izrazila zadovoljstvo, ker sta Pahor in njegov madžarski kolega Viktor Orban na sredinem srečanju v Ljubljani dejala, da ni razloga, da bi Hrvaško pustili čakati na vstop v Evropsko unijo. Kosorjeva je ob tem napovedala, da bo na pristopni konferenci 5. novembra Zagreb z EU zaprl poglavje 34 o institucijah, ki med drugim določa, da bo imela Hrvaška 12 poslancev v Evropskem parlamentu in da bo hrvaški jezik tudi uradni jezik EU. Menila je, da bo to velik korak na poti k sklenitvi pogajanj z EU, ki jo pričakuje v prvi polovici prihodnjega leta v času madžarskega predsedovanja EU. Hrvaška pred novembrsko pristopno konferenco sicer čaka na potrditev še dveh poglavij - poglavja 4 o prostem pretoku kapitala in poglavja 14 o prometu, ki naj bi ju odbor stalnih predstavnikov (Core-per) predvidoma potrjeval za zaprtje 3. novembra. Potem ko je Hrvaška minuli teden dala uradno soglasje Banki za mednarodne poravnave v Baslu za nadaljevanje pogajanj o reševanja vprašanje dolga varčevalcem nekdanje LB v okviru nasledstva, je slovenska vlada sporočila, da bo podprla zaprtje 4 poglavja. Izrazila pa je pričakovanje, da Zagreb zdaj ne bo več oviral vstopa slovenskih finančnih institucij na Hrvaško. Tega hrvaška vlada še ni potrdila. Pahor včeraj po seji vlade na vprašanje, ali hrvaška privolitev na pogajanja v Baslu avtomatično pomeni sprostitev hrvaškega trga za slovenske banke, ni odgovoril neposredno. Namesto tega je zastavil vprašanje, »ali vstop Hrvaške v EU že pomeni, da so avtomatično vse banke vedno na trgih EU«. Kot je dodal, o tem odločajo guvernerji nacionalnih bank, ki lahko vedno najdejo majhen razlog, zakaj ta hip tega ne dopustijo, lahko pa najdejo tudi sto drugih razlogov, da ga dopustijo. Glede na to, da smo s Hrvaško v obdobju zaupanja in prijateljstva, je prepričan, da bo tudi slovensko bančništvo prišlo na hrvaški trg, ga pa pri tem bolj skrbi, »ali ima slovensko bančništvo sploh kapaciteto«, da pride na ta trg. (STA) DEŽELA Krčenja števila pokrajinskih svetnikov ne bo TRST - Pristojna komisija Deželnega sveta je včeraj dopoldne sklenila, da se glede začrtanja pokrajinskih okrožij ne bo preprosto podredila 20 odstotnemu črtanju števila pokrajinskih svetnikov, ki ga predvideva vsedržavni zakon Ministra Calderolija. Deželna uprava je namreč preko odborništva Se-gantijeve že bila pripravila osnutek novih pokrajinskih okrožij za Tržaško in Goriško, kar bi privedlo do občutenega zmanjšanja števila okrožij in seveda pokrajinskih svetnikov. »To nas je kot Slovence še najbolj zaskrbljalo zaradi nevarnosti, da bi povečanje volilnih okrožij ob istočasnem krčenju števila pokrajinskih svetnikov, prizadelo zastopanost slovenske narodne skupnosti. Problem je bil še najbolj aktualen na Goriškem, saj v tamkajšnjem pokrajinskem svetu sedi le en slovenki pokrajinski svetnik. Zato smo si v minulih mesecih prizadevali, da se pri začrtanju novih okrožij upoštevajo specifične potrebe naše skupnosti. Naša Dežela mora vedno uveljaviti status avtonomije, ki ji je bil priznan tudi in predvsem zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti«, je v tiskovnem sporočilu poudaril deželni svetnik Igor Gabrovec. »Možnost da z novim deželnim zakonom ohranimo nespremenjeno število volilnih okrožij pa bi predstavlalo najboljšo rešitev. Potrebo po krčenju stroškov lahko rešimo na številne druge načine. Vsekakor pa mora vsaka sprememba v ustroju pokrajin nujno sloneti na nekem širšem načrtu, ki naj točno določi potrebe, pristojnosti in vlogo vseh krajevnih uprav od rajonskih svetov do parlamenta. Reforme »po koščkih« ustvarjajo le zmedo in ne izboljšajo učinkovitosti javne uprave, ki je v očeh ljudi predraga, prepočasna in hkrati neučinkovita«, še ugotavlja svetnik Gabrovec / ALPE-JADRAN Petek, 22. oktobra 2010 3 MANJŠINA - Izvajanje deželnega zakona za Slovence DEŽELA Več kot sto komisij in odborov Novi čaka na slovenske predstavnike odnosi FJK-ZDA Deželna vlada odobrila seznam teles, v katerih je obvezna prisotnost Slovencev ^tfn TRST - Deželna vlada je sestavila prvi seznam komisij in odborov v sklopu uprave Furlanije-Julijske krajine, kjer je obvezna navzočnost vsaj enega predstavnika slovenske manjšine. Gre za izvajanje deželnega zakona za Slovence, seznam, ki ga je predlagal predsednik Renzo Tondo pa je na julijski seji predhodno odobrila deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino. Deželni odbor je sestavil naslednji seznam komisij, odborov in tehničnih teles, v katerih je treba zagotoviti navzočnost Slovencev: Služba za gorata območja: permanentna konferenca za gorata območja; Služba za športne in rekreacijske dejavnosti: deželna komisija za šport; Služba za produktivne dejavnosti: tehnični posvetovalni odbor za gospodarske politike, tehnični odbor za preverjanje projektov in prošenj na osnovi področnih deželnih zakonov; Služba za šolstvo, usposabljanje in kulturo: deželna konferenca za knjižnice in sistem knjižnic v FJK, deželna konferenca za film in avdiovizuelna sredstva, posvetovalna komisija za slovensko manjšino in deželna komisija za poklicno usposabljanje; Služba za prostorsko načrtovanje in lokalne avtonomije: paritetni odbor za vojaške služnosti; Služba za mednarodne odnose: deželni odbor za kooperacijo in mednarodno partnerstvo; Služba za kmetijstvo in prehrambeni sektor: tehnični odbor za parke in naravne rezervate. V nekaterih naštetih deželnih organih že sedijo zastopniki Slovencev, v drugih še ne in bo treba torej za to poskrbeti. Po splošni oceni naj bi bilo na deželni ravni več kot sto (če ne precej več) raznoraznih teles v sklopu Dežele, pokrajin Trst, Gorica in Videm, občin in drugih javnih ustanov, kjer je zakonsko določena navzočnost zastopnikov manjšine. Seznam teh organov menda ne obstaja in tudi ne takšen ali drugačen pregled dejanskega stanja »na terenu«. Kaj več o tem bo gotovo pokazala raziskava, ki jo je paritetni odbor za slovensko manjšino naročil Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu (Slori). Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino kroma TRST - Predsednik Furlani-je-Julijske krajine Renzo Tondo je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika v Italiji Davida Thorna. Na srečanju je tekla beseda predvsem o gospodarskih odnosih med našo deželo in ZDA v luči razvojnih možnosti našega širšega območja. Ameriškega diplomata so zanimale predvsem možnosti, ki jih za sodelovanje nudijo tržaške raziskovalne ustanove. Thorne jih je pobliže spoznal z obiskom območja Science Park na Padri-čah. Gost se je srečal tudi z nekaterimi podjetniki, ki že sodelujejo oziroma načrtujejo sodelovanje z ameriškimi gospodarskimi partnerji. Thorneja je na obisku spremljala generalna konzul-ka ZDA v Milanu Carol Perez. RAI - Žalna seja Mirjam Koren v hvaležen spomin Spomnili so se je kolegi slovenskih programov, Roberto Collini, Lida Turk, Paola Spinelli, Breda Pahor in Marko Sosič TRST - Ko se toliko ljudi zbere ob taki priložnosti,pomeni, da je oseba, ki se je spominjamo, pustila zaznavno sled v skupnosti, slednja pa ima globok občutek skupne pripadnosti. Tako je med drugim na včerajšnji žalni seji v spomin na Mirjam Koren ugotavljal Roberto Collini, direktor deželnega sedeža RAI FJK. V svojem spominskem nagovoru je želel izpostaviti še, da je Mirjam Koren, ki je do nedavnega vodila oddelek slovenskih programov, svoje delo opravljala z veliko zavzetostjo, »delala je v korist podjetja, delala pa je tudi v korist celotne slovenske manjšine«. Žalno slovesnost, ki so jo priredili v avditoriju deželnega sedeža RAI, je uvedel skupen pozdrav Mirjaminih kolegov. Vida Valenčič je prebrala (predvajali so posnetek) misli, ki so jih izoblikovali zaposleni v slovenskem programskem oddelku. V njih so obudili način dela in mišljenja Mirjam Koren, ki je - predvsem, ko je prevzela vodstvo oddelka - stalno spodbujala in bodrila kolege, v prvi vrsti mlade. Svojo moč je iskala in črpala iz dela, verjela je, da se da marsikaj narediti, spremeniti, so zapisali kolegi Mirjam Koren v slovo. O Katja Kralj se poslavlja od Mirjam Koren kroma svoji nekdanji »cimri«, kolegici, s katero je dolga leta delila sobo, je zbranim pripovedovala Lida Turk. Bila sta si zelo različni, med njima je bila precejšnja starostna razlika, imeli sta povsem dru- KOROŠKA - Deželna politika Zeleni za jasno ločitev ■ v« • • •• med večino in opozicijo CELOVEC - Zaradi vse večjih razhajanj v vladni koaliciji med svobodnjaki (FPK) in ljudsko stranko (OVP) na Koroškem stranka Zelenih zdaj zahteva čimprejšnjo ukinitev vlade, ki je sestavljena po proporcu oz. moči strank. Njihov deželni govornik Rolf Holub je na tiskovni konferenci na začetku tedna zahteval jasno delitev med vlado in opozicijo, kar z drugimi besedami pomeni, da naj bi v deželni vladi sedel le koalicijske stranke, ne pa tudi opozicijske. Opozicija pa naj bi v deželnem zboru dobila več pravic, še zlasti v kontrolnih organih. Trenutno so v deželni vladi poleg FPK (4 sedeži) in OVP (1) zastopani tudi opozicijski socialdemokrati z dvema sedežema. Holub je na tiskovni konferenci napovedal, da bodo Zeleni v koroškem deželnem zboru vložili predlog za volilno reformo in spremembo ustave, ki bi končno ukinila stanje, da so opozicijske stranke hkrati tudi zastopane v vladi. V večini avstrijskih zvezni dežel je »koroški sistem« že zdavnaj odpravljen oz. je jasno, kdo vlada in kdo je v opoziciji. Reformo deželne ustave in volilnega zakona naj bi deželni zbor s potrebno dvotretjinsko večino sprejel čim prej, vsekakor pa pred prihodnjimi deželnimi volitvami leta 2013, je še pristavil govornik koroških Zelenih. Ali bo do tega prišlo, pa je vprašljivo. Medtem ko je leta 2004 vse kazalo, da se bodo svobodnjaki (s Hai-derjem) in socialdemokrati (z Am-brozyjem) dogovorili za »veliki met«, obe stranki danes nimata jasnega stališča. Vsaka izpostavlja prednosti a tudi slabosti sedanje ureditve ter poudarja, da je treba zadevo temeljito premisliti. Tudi ljudska stranka se še ni dokončno opredelila. Kot smo poročali, je večkrat prišlo do ostrega besednega obračunu med obema vladnima strankama, ki se je nanašal predvsem na razha- janja glede vprašanja dvojezičnih tabel. Nazadnje se je to zgodilo ob 90. obletnici koroškega plebiscita. Ljudska stranka pa je v zadnjih dneh izrazila svoje nezadovoljstvo z vladnim partnerjem tudi na področju finančne politike dežele. Tako je njen predsednik Josef Martinz ostro kritiziral po njegovih besedah »nesmiselno razdeljevanje denarja« v sklopu akcij koalicijskega partnerja FPK za izravnavanje podražitev in tako imenovanega tisočaka za mladino. Svobodnjaki so nato v izjavi za javnost pozvali koalicijskega partnerja, naj »raje dela za Koroško, namesto da rožlja z orožjem.« Poslovodja koroških socialdemokratov (SPO) Hans-Peter Schlagholz pa je predsedniku ljudske stranke, deželnemu svetniku Josefu Martinzu, svetoval, naj zaključi »koalicijsko farso s stranko FPK« in omogoča predčasne deželne volitve. Ivan Lukan gačne življenjske izkušnje, vendar sta se zelo zbližali, postali sta prijateljici, taki ki si povsem zaupata. Paola Spinelli je v »šolsko klop« z Mirjam Koren sedla veliko kasneje, ko sta začeli nositi podobno delovno breme: odgovornost za programski oddelek, ena za italijanski, druga za slovenski. Kot delovna sopotnica in kolegica je bila nadvse dragocena, je povedala včeraj Paola Spinelli, saj sta znali najti skupni jezik. Po njenem pričevanju so se v dvorani, kjer je bila Mirjam Koren prisotna na velikih ekranih s posnetkom z izleta, zaslišale njene besede. Predvajali so odlomek italijanskega intervjuja, v katerem je hudomušno opisovala svoj prvi dan na univerzi v Trentu. Iz italijanščine je slovesnost spet prešla v slovenščino (jezika sta se spoštljivo prepletala): Breda Pahor se je svoje prijateljice Mirjam najprej spomnila kot osebe, ki jo je skozi življenje vodila nekakšna lahkotna nestrpnost, ker je želela videti, spoznati, doživeti ... Strpna, vendar odločna zagovornica lastnih pogledov, lucidna in mestoma neusmiljeno kritična v svojem kulturno-političnem razmišljanju, kateremu pa je znala pridati neprecenljivo dozo optimizma. Ob zaključku je prijateljici, ki je še, pa čeprav je ni več, pisal Marko Sosič. Nočem se te spominjati, hočem te živeti, je med drugim zapisal Sosič v spominskem zapisu, ki ga je včeraj prebral Danjel Malalan. Ob besedi, slovenski in italijanski, pa je bilo slišati tudi glasbo, ki jo je Mirjam Koren ljubila. Kolegici-prijateljici v slovo je na violino zaigrala Katja Kralj, ki se ji je v sklepni melodiji pridružila pianistka Petra Grassi. POKLON Slovenska TV: drevi film o Josipu Križaju TRST - Slovenski TV program RAI bo danes zvečer ob 20.50 oddajal dokumentarni film Josip Križaj - Pilot. Predvajanje dokumentarca želi izzveneti kot poklon v spomin na kolegico, urednico, režiserko in do nedavnega vodjo slovenskih programov RAI Mirjam Koren, ki je kot režiserka realizirala ta film leta 2000. Z novinarskim kolegom Wal-terjem Škerkom, ki je podpisal scenarij, sta v delo vložila ogromno energije in profesionalnosti, kar se, po mnenju gledalcev in kritike, zrcali v izjemnem končnem rezultatu. Film predstavlja pustolovsko življenje Josipa Križaja, primorskega pilota, rojenega leta 1911 v Koprivi na Krasu. V evropskih antifa-šističnih in emigrantskih krogih je zaslovel leta 1932, ko je komaj 20-le-ten z letalom prebežal iz Italije v Jugoslavijo, še bolj pa štiri leta pozneje, med špansko državljansko vojno, ko so posnetke njegove sestrelitve in ujetništva predvajali filmski žurnali v evropskih in ameriških kinodvo-ranah. Film predstavlja tudi Para-mountove posnetke Križajeve sestrelitve in ujetništva v Španiji. 4 Petek, 22. oktobra 2010 ITALIJA POLITIKA - AGCOM opomnil TG1, TG4 in Studio aperto - Berlusconi bo tožil oddajo Report V središču pozornosti informacija in pravosodje Alfanov ustavni zakon v vrtincu polemik - Pomisleki finijevcev glede pravovosodne reforme RIM - Jamstvena oblast za komunikacije (AGCOM) je formalno posvarila dnevnik prve televizijske mreže RAI TG1, češ da »hudo pristransko« poroča v korist vlade in njene večine. Podoben opomin je izrekla dnevnikoma TG4 in Studio aperto Berlusconijevih televizijskih mrež Rete 4 in Italia 1. Oblast je omenjene ukrepe sprejela na osnovi opazovanja televizijskih dnevnikov v juliju, avgustu in septembru 2010. »Če se bo pristransko poročanje nadaljevalo, bo oblast sprejela nadaljnje ukrepe,« je rečeno v njenem sporočilu za javnost. Predsednik vlade Silvio Berlusconi pa je včeraj javil, da se bo pritožil na sodišču proti odgovornim za oddajo Report, ki je v nedeljo, 17. t. m., zvečer govorila o premierje-vih nepremičninskih investicijah na Antigui, enem izmed Karibskih otokov, ki je splošno znan kot davčna oaza. Po Berlusconijevem mnenju ga je oddaja obrekovala. Nalogo za vložitev pritožbe je premier poveril odvetniku Fabiu Lepriju, ki bo zahteval tudi visoko odškodnino od Milene Gabanelli in drugih sodelavcev oddaje. »Če se premier čuti obrekovanega, ima vso pravico, da se obrne na sodno oblast. Mi se bomo branili,« se je na novico odzvala Ga-banellijeva. »Sicer pa smo v oddaji postavili eno samo vprašanje: Od koga je Berlusconi kupil tista zemljišča? Doslej nismo dobili nobenega odgovora,« je pristavila. Medtem se je včeraj v senatni komisiji za ustavna vprašanja nadaljevala obravnava spornega predloga ustavnega zakona pravosodnega ministra Angelina Alfana za zagotovitev predsedniku republike in pre-mierju imunitete pred sodnim pregonom. Potem ko je sprejela amandmaje, po katerih naj bi imuniteta veljala tudi za kazniva dejanja, storjena pred nastopom mandata, je vladna večina včeraj zavrnila popravek demokratov, po katerem naj bi isti osebek ne smel večkratno uživati takšno imuniteto. Na muhi je seveda Berlusconi, ki bi rad sklenil politično kariero kot državni poglavar. Demokratska stranka in Italija vrednot sta včeraj potrdili, da nameravata sprožiti referendum za ukinitev zakona, če bi ga parlament res odobril, poleg tega pa sta ponovno obtožili Finijeve privržence, češ da na celi črti popuščajo Berlusconiju, kot jim sicer očita tudi lastna baza. Finijevci so se na te kritike včeraj posredno odzvali: branili so Alfanov ustavni zakon, a iznesli so vrsto pomislekov na račun pravosodne reforme, ki bi jo Berlusconi rad v kratkem odobril. Ne strinjajo se s predlogi berlusconijevcev, ki zadevajo novo sestavo Višjega sodnega sveta, okrepitev pristojnosti pravosodnega ministra in neodvisnost sodne policije od sodnih oblasti. NEAPELJ - Proti novemu odlagališču Goreči protest Danes seja ministrskega sveta o dogajanju v Kampanji Poulični spopadi v občini Terzigno NEAPELJ - Silvio Berlusconi je za danes sklical izredno sejo ministrskega sveta, da bi odločil, kaj storiti z vse bolj dramatičnim stanjem v krajih Terzigno, Boscotrecase in Tre-case, kjer ljudje nadaljujejo s protesti proti odprtju novega odlagališča v kraju Cava Vittelli v osrčju nacionalnega parka Vezuva. Preteklo noč je kakih dva tisoč ljudi zasedlo cesto, ki pelje do odlagališča, da bi preprečilo prevoz odpadkov. Policija (200 agentov s pen-dreki in ščiti, 40 oklepnikov) jih je skušala prisilno odstraniti, ljudje, med katerimi je bilo tudi mnogo žensk z otroki, so odgovorili z metanjem kamnov, petard, raket in mo-lotovk. Tudi solzilci niso uspeli razpršiti množice, ki je prevrnila policijski avtomobil in poškodovala več tovornjakov za prevoz odpadkov, uporniki pa so tudi zažgali italijansko zastavo. Policisti so pridržali žensko in mladeniča, a so ju malo zatem iz- ansa pustili. V izgredih so bile tri osebe ranjene. Župan občine Terzigno Domenico Auricchio, ki je napovedal odstop, je zelo ostro napadel Silvia Berlusconija. Pred tremi tedni mu je zagotovil, da si bo ogledal občino in sporno odlagališče ter obljubil, da novega odlagališča ne bodo odprli. V resnici ga ni bilo na spregled, dežela - ki jo vodi predsednik Stefano Cal-doro (Ljudstvo svobode) - pa se je odločila, da odpre drugo odlagališče. Poveljnik policije Antonio Man-ganelli je včeraj poudaril, da policija ni nasprotnik tamkajšnjih ljudi, opravlja le svoje delo in mora zagotoviti delovanje odlagališča v kraju Terzi-gno. Za župana občine Boscoreale Gennara Langella ima odprtje novega odlagališča svojega botra: kamo-ro. Novo odlagališče ji bo namreč omogočilo bajne zaslužke s trgovanjem z odpadki. Pokol na Trgu della Loggia: tožilci zahtevali štiri smrtne obsodbe MILAN - Štiri obsodbe na dosmrtno ječo in eno oprostitev, to so zahteve javnih tožilcev na procesu o pokolu na Trgu della Loggia v Brescii. Tožilci so zahtevali dosmrtno ječo za Delfa Zorzija, Carla Mario Maggija, Fran-cesca Delfina in Maurizia Tramon-teja, medtem ko so predlagali oprostitev za nekdanjega voditelja italijanske desnice Pina Rautija. V pokolu na Trgu della Loggia v Brescii je 28. maja 1974 bilo ubitih osem oseb, več kot sto ljudi pa je bilo ranjenih. Vincenzo Marra zapustil sodstvo MILAN - Predsednik milanskega pri-zivnega sodišča Vincenzo Marra je včeraj izstopil iz sodstva. To je storil na dan, ko bi se moral zagovarjati pred Višjim sodnim svetom zaradi vpletenosti v afero t. i. tajne lože P3. Iz nekaterih prisluškovanj namreč izhaja, da so si pripadniki te združbe svojčas prizadevali, da bi postal predsednik milanskega prizivnega sodišča, kar se je potem tudi zgodilo. Marra je v svojem odstopnem pismu zatrdil, da je povsem nedolžen. Sabrina Misseri ostane v zaporu TARANTO - Sabrina Misseri bo do nadaljnjega ostala v zaporu. Tako je odredil sodnik za predhodne preiskave Martino Rosati iz Taranta, po katerem je dekle 26. avgusta v garaži družinske hiše v Avetrani sodelovalo pri umoru 15-letne sestrične Sarah Scazzi. Sestrično naj bi držala, ko jo je njen oče zadavil z vrvjo okoli vratu. Precej nejasni pa so po njegovem še razlogi, ki so privedli do umora. Poleg bojazni, da bi Sarah prijavila strica zaradi spolnega nadlegovanja, stopa vse bolj v ospredje ljubosumje, ki naj bi Sabrina gojila do Sarah, ker naj bi uspešno osvajala skupnega prijatelja Ivana Russa. ZAKONCA BERLUSCONI - Ločitev Veronica Lario zahteva 43 milijonov evrov letno MILAN - Boj premiera Silva Ber-lusconija in njegove bivše žene Veroni-ce Lario se nadaljuje. Po več mirnih mesecih, ko se je zdelo, da se je nekdanja prva dama zadovoljila z določeno višino preživnine, zdaj vnovič zahteva preživnino v višini 43 milijonov evrov letno. Veronica Lario je namreč na sodišče naslovila zahtevo za višjo preživnino. 54-letnica od 74-letnega bivšega moža po dvajsetih letih zakona zahteva 3,5 milijona evrov preživnine mesečno, poroča milanski časnik Corriere della Sera. To se ujema z njeno prvotno zahtevo za preživnino v višini 43 milijonov evrov letno. Sodna obravnava bo potekala v decembru. Maja se je Lariova sicer že sprijaznila s precej nižjo preživnino; prejemala naj bi 300.000 evrov na mesec, poleg tega pa je dobila dosmrtno pravico prebivanja v luksuzni vili v Milanu. Vendar preživnina za vzdrževanje vile in posesti v velikosti 120.000 kvadratnih metrov ter stroške varovanja naj ne bi za- ansa dostovala, sedaj pravi Lariova. Berlusconi je za te stroške ponudil vsoto v višini 1,8 milijona evrov mesečno, a je La-riova to zavrnila kot »nezadostno«. Mati treh od petih Berlusconijevih otrok je zahtevo za ločitev sicer vložila maja lani. Za to se je odločila, potem ko je Berlusconijeva stranka na kandidatno listo za junijske volitve v Evropski parlament uvrstila televizijske voditeljice, manekenke, igralke in druge lepotice. Jezna je bila tudi, ker se je Berlusconi udeležil rojstnodnevne zabave 18-let-ne Neapeljčanke Noemi Letizia. GOSPODARSTVO - Pozitiven odziv borze Fiat povečal dobiček in dvignil pričakovanja TURIN - Avtomobilski proizvajalec Fiat je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 190 milijonov evrov čistega dobička, kar je 165 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Povečanje čistega dobička je posledica dobre prodaje Fiatovih tovornjakov in traktorjev. Po podatkih Fiata, ki proizvaja avtomobile znamk Fiat, Alfa Romeo in Lancia, tovornjake znamke Iveco, traktorje znamke New Holland in druge kmetijske stroje, so se prihodki podjetja v tretjem četrtletju povečali za 12 odstotkov na 13,5 milijarde evrov. Največ prihodkov je bilo ustvarjenih iz poslovanja s tovornjaki Iveco (prihodki so bili višji za 15 odstotkov in so znašali dve milijardi evrov) ter kmetijskimi stroji CNH (prihodki so bili višji za 32 odstotkov in so znašali tri milijarde evrov). Prihodki od prodaje av- tomobilov so ostali praktično enaki pri 6,6 milijarde evrov, pri čemer se je dobiček znižal za 16 odstotkov na 130 milijonov evrov. V luči dobrih rezultatov so se podražile tudi delnice Fiata. Včeraj dopoldne je bilo treba za delnico na milanski borzi odšteti 12,17 evra, kar je 3,84 odstotka več kot ob koncu trgovanja v sredo. Fiat je zaradi dobrih rezultatov popravil napovedi za letos. Zdaj pričakuje, da bodo celoletni prihodki znašali 55 milijard evrov, kar je pet milijard evrov več od dosedanjih napovedi. Prav tako je družba povečala pričakovanja glede dobička iz poslovanja, in sicer z 1,2 milijarde evrov na vsaj dve milijardi evrov. Podjetje naj bi zmanjšalo tudi dolg. Konec leta naj bi znašal slabe štiri milijarde evrov, medtem ko naj bi po prejšnji napovedi presegel pet milijard evrov. EVRO 1,4016 $ +1,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. oktobra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 21.10. 20.10. ameriški dolar japonski jen 1,4016 113,65 93212 1,3861 112,59 9,2202 kitajski juan ruski rubel innnckn niruia 43,0028 62 0840 42,6950 61 5010 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4584 0,89020 7,4581 0,88200 Lil 1 La1 OM 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpina 9,2675 8 1385 9,2871 81500 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 24,540 1 3493 24,520 1,3359 jviv.aijM iiaiiis. estonska krona i tArint 15,6466 274,50 15,6466 276,63 1 1 la ¡n vp¡sov„in je abon majev v M,i j¡-i m > SSCi lil-: BKZpbftl* JtpHllct: JUKI 1 ]-i KU <*JpítJ -iMavink 2 urnikom 10.00-]5.00 H7.00-2CMW osnovni pkoí;kam ítiri I1H piH:Jü le* ku S$t¡ in dvt gusJuj IIZI5ERMI SKlOPh ■ IHjníiík) romaneskni Rema gjasba ■ Uramsti lubeinW LíttailItfMiTKfiiij jdcsi Dfimtlti t ; i j- 9 h i L r ] 11 i ] jlijtü. (íl.rtid PdCTITE IN REZERVIRAJTE SVOJ £EEE2 Vpisovanje abonmajev do petka 22. oktobra 10 Petek, 22. oktobra 2010 KULTURA / TRST - Iz pogovora z igralko Marcelo Serli Me ne vado. Me voy. I'm leaving. Estou deixando. Odhajam. Osebne življenjske izkušnje kot povod za odrsko postavitev prodorne socialne drame Marcela je Tržačanka. Mh, Mi-lančanka. Ne, ne, Marcela je Argentinka. Natančneje, dekle je iz Tucumana, kjer so umorili prvega upornika proti argentinski diktaturi, kot jo s ponosom spominja mama. In vendar, četudi izžareva energijo, ki jo klišejsko pogosto pripisujemo Argentincem ali splošneje Južnoameričanom, ni niti (samo) to. V sebi ima nekaj libanonske krvi. Nekaj istrske. Slovansko istrske ali italijansko istrske? Tako kot vozla vseh njenih (in naših) drugih korenin, niti tega ni mogoče dokončno razvozlati. Marcela kot simbol prepletanja ras in kultur, s tolikimi koreninami, da ji najbolj orjaški baobab ne more biti kos, je nekega dne tudi sama nenadoma dejala: Odhajam! Zato pogumno stopa na oder, da bi socialno nelagodje slehernega, ki je kljub ljubezni do rodne zemlje prisiljen oditi v neznano, neusmiljeno, ironično in doživeto pahnila pred navzoče v dvorani. Brez scenografije, praktično brez kostumov, brez tonskih in odrskih tehnikov, z glasbeno spremljavo, ki jo sama ureja s prenosnim predvajalnikom zgoščenk. V lastni režiji. Klestenju sklada FUS navkljub. Z izredno profesionalno in dovršeno igralsko sposobnostjo, do nadrobnosti preštudiranimi kretnjami, plesnimi gibi, mimiko, petjem, nenadnimi spremembami glasu, ki nakazujejo prehajanje iz enega lika v dru- gega. Predvsem pa z dramskim besedilom, ki ga je sama napisala. Točneje, sama ga pripoveduje in sproti spreminja, prilagaja, dopolnjuje, razgrajuje, nadgrajuje. Neke vrste work-in-progress torej, sem namignila, pa me je popravila, ker dela v teku prej ali slej dosežejo dokončno obliko, njen projekt pa ne bo nikoli dokončen. Delo v nenehnem razvoju. Potovanje v Albanijo, »evropsko državo tretjega sveta«, jo je pred več kot desetimi leti tako presunilo, da je v njej zavrela potreba, ki ji od tedaj ni dala več miru. Ugotovila je, da so revščina, krutost življenja, obup, krivice, nasilje, vojne, poplave, potresi, zatiranje, mučenje, trpinčenje, kratenje svobode in temeljnih človekovih pravic transkulturni pojavi brez geografskih meja. Da je občutek razseljenosti in odtujenosti v fizičnem, kulturnem in duhovnem prostoru, v katerega emigrant pribeži, ker išče svoje mesto pod soncem, rdeča nit, ki povezuje še tako različne človeške usode. Marcela, ki pošteno in iskreno priznava določeno mero (zdravega) egocentrizma, torej ni zasnovala tega projekta zato, da bi s temi temami lahko izpovedala svojo življenjsko pot, temveč nasprotno: utrinke iz življenj štirih generacij svoje družine je izkoristila kot idealni okvir, ki zaokroža potovanje po namišljenem zemljevidu (ne le) geografskih klišejev, med ironijo in LJUBLJANA - SNG Opera in balet Pod zvezdami: baletni uvod sezone Baletni ansambel SNG Opere in baleta Ljubljana bo v novo sezono vstopil z baletnim večerom Pod zvezdami, ki bo združil koreografije Twyle Tharp in Dinka Bogdaniča. Umetniški vodja baleta Irek Mukhamedov je predstavo označil kot lahkotno, kot »nekaj, ob čemer bodo gledalci zagotovo uživali«. Premiera bo 28. oktobra v Cankarjevem domu. Kot je povedal na novinarski konferenci, se na predstavo Pod zvezdami v več pogledih veže beseda prvič - to je prva predstava, ki jo je postavil z ljubljanskim baletnim ansamblom, tokrat je prvič v Sloveniji plesalka in koreogra-finja Elaine Kudo, poleg tega bo Bogda-ničeva koreografija v Ljubljani doživela svetovno premiero. Prvi in drugi del, ki nosita naslov Nekaj več (Baker's Dozen) in Ples s Si-natro (Sinatra Suite), je na oder postavila Kudo. Koreografija Tharpove Nekaj več za 12 plesalcev na lahkotno klavirsko glasbo, ki jo je napisal harlemski džezovski velikan Willie »The Lion« Smith, je bila premierno izvedena februarja 1979 na Akademiji za glasbo v Brooklynu v New Yorku. Ples s Sintaro na glasbo Franka Si-natre je Tharpova ustvarila leta 1984 in je zgoščena različica njenega večjega projekta Devet Sinatrovih pesmi. Na prošnjo plesalca Mihaila Barišnikova je namreč Tharpova omenjeno predstavo adaptirala za Ameriško baletno gledališče in tako je nastala projekt na glasbo le štirih pesmi iz originalne verzije, ki jo je obogatila z zaključno solotočko za Barišnikova. Kostumograf prvega dela je Santo Loquasto, za Ples s Sinatro je kostume po originalnih skicah Oscarja de la Rente oblikovala Nadja Bedjanič. Prvi del je po besedah Kudo zasnovan kot ansambel-sko delo, v katerem nobeden od plesalcev ne izstopa. V drugem delu plešeta Tjaša Kmetec in Petar Dorčevski ter Olga Andreeva in Lukas Zuschlag. Tretji del nosi naslov Čudoviti svet ... je lahko. Koreografijo je na glasbo Louisa Armstronga zasnoval Dinko Bogda-nič. Armstrongova glasba je Bogdaniča navdihnila, da je na oder postavil intimno zgodbo treh ljudi. V predstavi se skozi plesno koreografijo ljubezen do glasbe materializira v ljubezen do drugega. Kot je povedal Bogdanič, je želel s svojo koreografijo predvsem pokazati, da pri ljubezni nista pomembna niti barva kože niti spol. V predstavi nastopa 28 plesalcev. Za kostume in sceno je poskrbela Bjanka Ursulov. (STA) besednimi igrami, ki tudi najbolj tragična odhajanja ovijejo v lahkotnost. Kot brzostrelka, ki te v živo zbada s strelivom socialne ozaveščenosti, medtem ko te stresa smeh pred živobarvno podobo hladilnika njene mame, Gladys Emilie Nader Harb Schamun Sharshura Abu alias Nené, Libanonke po očetu, v katerem se kopičijo jedi njenega arabsko obarvanega otroštva - couscous in tahine, jedi argentinskega otroštva njenih otrok - empanadas in jedi otroštva njenega italijansko-slovansko-istrsko-tržaškega moža - špageti in jota. V pesnitvi o kaosu nas Marcela popelje od skrajnega zahoda ameriških sanj in opustošene zemlje pod razstre-ljenima stolpoma dvojčkoma mimo kubanskih tegob, med otroke ulice, ki lakoto preganjajo z vdihavanjem lepil, vzdolž vseh protislovij latinsko-ameri-ške celine, skozi Afriko črnih sužnjev in infibuliranih žensk, ki hrepeni po vodi, do Srednjega vzhoda, kjer ob Zidu objokovanja vsak moli svojega boga, na Kitajsko, kjer ženskam ne prizanesejo, če si drznejo poviti več kot enega otroka, čez Irak, Afganistan, Iran, Čečenijo in Rusijo do Stare celine, antične, modre, uravnovešene, elegantne in dostojne, od koder že dolgo nihče ne odhaja in kamor se zateka vse več (pogosto visoko izobraženih) brezupnih smrdljivcev. »Reveži smrdijo z vedno enakim smradom«: vodo, ki bi ga lahko izprala, če bi napojila osušeno zemljo, iz katere so zbežali, v zahodnem svetu razlivamo, kot bi bila neizčrpen vir. Četudi nas podatek o 40 litrih vode, ki jih dnevno porabi povprečni Evropejec, prizadene, se bomo jutri zagotovo temeljito oprhali, saj nismo nič več kot občinstvo, ki pasivno spremlja dogajanje na odru, dogajanje v svetu. »Oni drugi« pa bodo še naprej odhajali. Dokler ne bomo »oni drugi« tudi mi (če nismo že). Tamara Lipovec Marcela, ki je z monologom Me ne vado (Odhajam) de-butirala avgusta 2009, zanj prejela več nagrad in ga v Trstu predstavila na uvodnem večeru 11. izvedbe projekta Spaesa-ti/Razseljeni, bo v naši deželi s tem delom naslednjič na odru gledališča San Giorgio v Vidmu 3. decembra. Kdo ve, kaj bo do tedaj dodala, spremenila, izvze-la, nadgradila ... VIOLINA - Koncert v tržaškem Verdiju Anna Tifu: zablestela je nova zvezda Nova zvezda je zablestela na fir-mamentu, kjer že nekaj let blestijo lepe, mlade in izredno nadarjene violinistke kot Julia Fischer, Janine Jansen, Nicola Benedetti, Patricia Kopatchin-skaja. Štiriindvajsetletna Anna Tifu se je rodila na Sardiniji, kjer je začela študirati pod mentorstvom svojega očeta, ko je bila stara komaj pet let; z odliko in pohvalo je diplomirala v rekordnem času - stara je bila le petnajst let, svoj prvi koncert z orkestrom pa je odigrala kot enajstletna deklica. Izpopolnjevala se je s priznanimi mojstri in doslej požela že vrsto nagrad-povsem zasluženih, kot smo lahko ugotovili na prvem tržaškem nastopu sijajne violinistke. Šesti koncert simfonične sezone opernega gledališča Verdi nam je ponudil žlahtne užitke ob muziciranju očarljivega dekleta, čigar glasbeni temperament se izraža v pretanjenem fra-ziranju ter samozavestni in briljantni virtuoznosti-skratka, mlada umetnica obvlada že vse skrivnosti vrhunske igre, kot je dokazala v brezhibni in plamte-či interpretaciji Sibeliusovega koncerta v d-molu op.47. Skrivnostno in tankočutno je uvedla svojo temo ob pritajenem mrmranju violin, nato pa se je razvnela v naraščajoči napetosti, ki ni pojenjala, temveč je vztrajno gradila sosledje strastnih in virtuoznih odstavkov. Tržaški orkester je vodil Julian Ko-vatchev, nekoliko netočen v spremljevalni vlogi, kajti skladnost s solistko se je kar nekajkrat nevarno zamajala, vendar ne do take mere, da bi omadeževala izvedbo. Anna Tifu je požela pravi val navdušenja, aplavzi in vzkliki so sledili nastopu, ki ga je umetnica podaljšala z dvema dodatkoma, stavkom iz Ysayeve Sonate ter Adagiom iz Bachove Sonate v g-molu. Jean Sibelius je sicer ot-voril koncert s simfonično pesnitvijo Finlandia op.26, toda izvedba ni pustila mar-kantnega vtisa, tako zaradi nekoliko puhle retorike partiture kot tudi zaradi rutinskega pristopa bolgarskega dirigenta. Kot smo že večkrat ugotovili, se Julian Kovatchev zelo lepo izkaže v skladbah, ki so mu bolj pri srcu: tokrat je vse svoje sile usmeril v simfonično pesnitev Richarda Straussa Eine Alpensymphonie (Alpska simfonija) op.64. Mogočno, zelo razčlenjeno in bogato partituro je obvladal na pamet in nam dokaj učinkovito naslikal skoraj filmski prikaz gorskega izleta: od odhoda ob prvem svitu, preko gozda, potoka , slapa, cvetočih poljan in pašnikov ( kjer je Strauss uporabil tudi kravje zvonce za čimvečjo slikovitost) vse do gorskih višin, kjer kraljujejo ledeniki in planincu grozijo brezna, nato ga presenetijo megla in nevihta, vzpon pa krona osvojitev vrha in glasba postopoma umolkne ob sončnem zatonu. Skladba nagovarja poslušalca bolj s kričečimi efekti kot z intimno sporočilnostjo, ne manjka pa bogate glasbene domišljije, ki jo je znal Strauss preliti na papir z bujno orkestracijo-seznam glasbil, ki jih je bavarski mojster vključil v partituro, običajno presega možnosti povprečnega orkestra in poleg kravjih zvoncev vključuje še druga neobičajna sredstva, od vetrnega stroja do raznoraznih tolkal. Nobenega dolgčasa torej ob muzici-ranju, ki je potrdilo zelo dober profesionalni nivo tržaškega orkestra: odlično so se izkazali posamezni solisti med godalci, pihalci in trobilci in zvočna slika je bila dokaj uravnovešena, kljub temu, da je bilo število godal nekoliko prenizko v sorazmerju z ostalimi oddelki . Dirigent in orkester sta si prislužila navdušene aplavze, naslednji koncert bo 22. in 23.oktobra posvečen Chopinu in Poulencu. Katja Kralj Tweak Bird Tweak Bird Stoner, psychedelic in progressive rock Souterrain Transmission, 2010 Kdor je v nedeljo v znanem tržaškem glasbenem klubu prisostvoval nastopu mladega ameriškega benda, je bil priča pravemu glasbenemu dogodku! Skupina Tweak Bird se je na- mreč v sklopu svoje evropske turneje ustavila tudi v naših krajih in z enournim nastopom očarala okrog sto poslušalcev, ki so se kljub slabemu vremenu odločili za rokerski večer. Zasedbo sestavljata mlada Američana, doma iz Illinoi-sa, brata Caleb in Ashton Bird. Prvi igra na kitaro, drugi sedi za bobni, oba pa sta tudi pevca in avtorja besedil. Z glasbo sta se začela ukvarjati že v otroških letih, pred nekaj leti pa sta se preselila v Los Angeles, kjer sta poleg študija nadaljevala z glasbenim udejstvovanjem. Brata Bird sta ljubezen do rocka in psihedeličnih ritmov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja pomešala z bolj aktualnimi glasbenimi zvrstmi, v prvi vrsti stoner in garage roc-kom. Rezultat je res izreden, k temu pa so pripomogli tudi poseben način petja obeh mladih glasbenikov in nekateri elektronski efekti, tipični za psihedelijo iz sedemdesetih. Leta 2006 se je bend odločil za ime Tweak Bird in dve leti kasneje izdal krajšo ploščo Reservations, ki je vsebovala sedem komadov. Letos sta brata podpisala pogodbo z manjšo glasbeno založbo Souterrain Transmission in nato končno posnela svojo prvo istoimensko ploščo. Album sestavlja deset pesmi, ne preseže pa tridesetih minut ... in to je verjetno tudi vse, kar mu lahko očitamo! Ze prvi komad The Future poslušalcu razkrije dejstvo, da ne bo imel med poslušanjem enega hipa miru. Takoj nato je na vrsti posrečen single Lights in Lines in enominutna, »nervozna« Round Trippin'. A Sun/Ahh Ahh je najdaljši komad plošče, na katerem se nenadoma »prikaže« saksofon Johna McCovena, ki mu daje res originalen pečat. McCoven je protagonist še v komadu Flyin' High, kjer igra flavto. Čas je še za rokerski Tunneling Through in Sky Ride ter za psihedelični intermezzo Hazement in The Basement, ki uvaja v šestminutni zaključni komad Distant Airways. Nekoliko kratka, a vendar perspektivna plošča! Rajko Dolhar / SVET Petek, 22. oktobra 2010 1 1 francija - Sporna pokojninska reforma Vlada je sprejela ukrep za pospešitev glasovanja v senatu Do njega naj bi prišlo predvidoma danes - Sindikati napovedali nove proteste PARIZ - Da bi prišlo čimprej do sprejema sporne pokojninske reforme v senatu je včeraj francoska vlada odločila, da bodo senatorji o dopolnilih glasovali po načelu enotnega glasu. To pomeni, da bodo senatorji, ki o reformi odločajo že skoraj mesec dni, glasovali o paketu dopolnil, na katera pristaja vlada, in ne o vsakem dopolnilu posebej kot doslej. Minister za delo Eric Woerth je senatorje seznanil z odločitvijo vlade, ki jo sicer omogoča ustava, in ki jo je vlada sprejela po vse množičnejših protestih proti reformi. Ob tem je poudaril, da so senatorji razpravi namenili že več kot 120 ur in da je nastopil čas odločitve. Od okoli tisoč dopolnil jih je za razpravo ostalo še okoli 260, po navedbah francoskega dnevnika Le Monde pa gre večinoma za dopolnila opozicijske levice. Odločitev je tako naletela na kritiko predvsem opozicijskih senatorjev, ki so pri tem poudarili, da je ukrep nekoristen, saj bi že brez njega obravnavo končali do konca tedna. Senatorji tako sedaj lahko o dopolnilih, ki so še ostali, razpravljajo, ne morejo pa o njih glasovati. Glasovanje senata po načelu enotnega glasu minister Woerth pričakuje danes zvečer, glasovanje obeh domov parlamenta o končnem besedilu pa prihodnji teden. Glasovanje po načelu enotnega glasu sicer omejuje svobodo odločanja tako koalicijskih kot opozicijskih poslancev. Koalicijski poslanci tako praviloma podprejo vladni predlog, čeprav menijo, da so določena dopolnila opozicije ustrezna. Francoski sindikati pa so včeraj pozvali k nadaljevanju protestov po državi proti reformi. Odločili so, da bo sedmi dan protestov potekal 28. oktobra, k novim protestom pa so pozvali tudi 6. novembra, je novinarjem v Parizu povedal Marcel Grignard, nacionalni tajnik sindikata CFTD. To je sporočil, medtem ko množični protesti po državi naprej povzročajo resne težave v prometu, pa tudi pri dobavi goriva. Protestniki so včeraj dopoldne kratko zaprli dostop do letališča v Mar-seillu, vozniki tovornjakov pa so z blokadami ovirali promet na več deset cestah. Minister za okolje Jean-Louis Borloo je popoldne povedal, da je 2790 bencinskih črpalk od skupno 12.300 po državi brez goriva, kar je sicer 400 manj kot v sredo. Blokiranih pa je bilo še 14 pomembnih skladišč goriva, od tega 12 v rafinerijah, kjer delavci stavkajo od 12. oktobra. Blokade sedmih skladišč so na silo odpravili, potem ko je predsednik Sarkozy v sredo ukazal policiji ukrepanje s ciljem zagotovitve goriva. (STA) V proteste so se vključili tudi študenti ansa evropski parlament - Priznanje borcu za človekove pravice Nagrada Saharov kubanskemu oporečniku Guillermu Farinasu STRASBOURG - Prejemnik letošnje nagrade Saharov za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, je kubanski oporečnik Guillermo Farinas, je včeraj v Strasbourgu sporočil predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek. Slovesna podelitev nagrade bo 15. decembra v Stras-bourgu, so še sporočili iz Evropskega parlamenta. "Guillermo Farinas je bil za dosego sprememb na Kubi pripravljen žrtvovati in tvegati svoje zdravje in življenje," je ob razglasitvi imena prejemnika nagrade, ki so ga izbrali vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu, povedal Buzek. Izrazil je upanje, da bo lahko nagrado Farinasu izročil osebno, saj bi bil to "izjemen trenutek za Evropski parlament in za vse kubanske zapornike vesti". Ni namreč jasno, ali bodo kubanske oblasti Farinasu dovolile opoto-vati na podelitev nagrade, dodaja nemška tiskovna agencija dpa. Kubanec Guillermo Farinas je doktor psihologije, neodvisni novinar in oporečnik kubanskega režima. 48-letnik je bil za nagrado nominiran v imenu vseh, ki se Guillermo Farinas ansa na Kubi borijo za človekove pravice. V zadnjih letih je na napake kubanskega režima opozoril tudi s 23 gladovnimi stavkami. Farinas je 135-dnevno gladovno stavko končal 8. julija, ko je kubanska vlada po me-diaciji Katoliške cerkve naznanila izpustitev 52 političnih zapornikov. Člani Evropskega parlamenta, ki so Farinasa nominirali za nagrado Saharov, so v nominaciji med drugim zapisali, da je "kot podpornik nenasilja in nekdo, ki si je drznil nasprotovati Castrovi vladi, simbol boja proti ujetništvu političnih nasprotnikov". Farinas je bil za 50.000 evrov vredno nagrado Saharov sicer izbran med tremi finalisti, poleg njega sta bili za nagrado no-minirani še izraelska nevladna organizacija Prekinimo molk in etiopska opozicijska voditeljica Birtukan Mideksa. Nagrado Saharov za prizadevanja za svobodo mišljenja in boj za človekove pravice Evropski parlament podeljuje od leta 1988 posameznikom ali združenjem, ki so pomembno prispevali k varovanju človekovih pravic v svoji državi ali po svetu. Lani so nagrado prejeli Ljudmila Aleksejeva, Oleg Orlov in Sergej Kovaljov v imenu nevladne organizacije Memorial in vseh drugih aktivistov za človekove pravice v Rusiji. Andrej Saharov (1921-1989), po katerem se imenuje nagrada, je bil eden vodilnih sovjetskih znanstvenikov pri projektu razvoja vodikove bombe in je kasneje postal glasen kritik tekmovanja v jedrskem oboroževanju med velesilama. Leta 1970je ustanovil odbor za človekove pravice in sovjetske oblasti so ga obsodile na zaporno kazen, leta 1975 pa je dobil Nobelovo nagrado za mir. (STA) Sergej Sobjanin župan Moskve MOSKVA - Moskovska duma je včeraj za novega župana ruske prestolnice izvolila dosedanjega namestnika ruskega premiera Sergeja Sobjanina. 52-letni Sobjanin, ki ga je predlagal predsednik Dmitrij Med-vedjev, je na položaju zamenjal dolgoletnega župana Jurija Lužkova, ki je bil konec septembra odstavljen. Sobjanin se je v govoru v moskovski dumi zavzel za izkoreninjenje korupcije v prestolnici. "Precej jasno je, da mesto potrebuje bolj odprto in učinkovito upravljanje," je dejal pred tajnim glasovanjem. Dodal je, da je bilo v preteklih letih zapravljenega veliko denarja. Nasprotniki novemu županu očitajo, da je v mestu šele pet let, kar po njihovem mnenju ni dovolj, da bi razumel težave prestolnice, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Policija je pred glasovanjem močno poostrila varnostne ukrepe v okolici mestne dume in aretirala več pro-testnikov, ki so novemu županu želeli izročiti seznam svojih predlogov. "Čas je, da se oblasti znova povežejo s prebivalci Moskve," je povedal organizator protesta Sergej Udalcov. Španski sindikati napovedali stavko ob papeževem obisku MADRID - Španski sindikati delavcev javnega prevoza so napovedali enodnevno stavko, ki bo potekala v času obiska papeža Benedikta XVI. v Španiji. Papež bo 7. novembra obiskal Barcelono in blagoslovil katedralo Sagrada Familia. Kot so v sredo sporočili sindikati, bodo stavkali v protest proti visokim stroškom obiska, ki jih bo krila španska vlada. Sindikati delavcev javnega prevoza namreč nasprotujejo zapravljanju javnega denarja za kritje stroškov obiska papeža. V izjavi so zapisali, naj vlada ta denar raje nameni za financiranje brezplačnega javnega prevoza za brezposelne v regiji. Enodnevna stavka na dan papeževega obiska, je odziv sindikatov na poročanje medijev, po katerem naj bi španska vlada za papežev obisk namenila 14,5 milijona evrov, katalonska vlada pa še dodatna dva milijona. Barcelonski kardinal Lluis Martinez Sistach je v začetku meseca sicer pojasnil, da bo papežev obisk Cerkev stal od 500.000 do 600.000 evrov; nekaj naj bi že zbrali z donacijami. Vendar ta ocena ne vključuje stroškov varovanja in medijske infrastrukture, ki jih bo krila španska vlada, je dodal Sistach. (STA) evropska unija - O njem bo konec meseca odločal vrh povezave Poročilo o krepitvi ekonomske discipline končano, toda Trichet se ne strinja z vsem BRUSELJ - Delovna skupina za krepitev gospodarskega upravljanja v EU je končala poročilo, o katerem bo konec meseca odločal vrh unije. Po pričakovanjih bo v ospredju vprašanje revizije Lizbonske pogodbe, kar bi lahko zahtevala nekatera priporočila skupine. Poročilo sicer vključuje tudi opombo, da se predsednik ECB ne strinja z vsemi priporočenimi elementi. Skupina v poročilu, ki je bilo včeraj objavljeno, poudarja, da so finančna kriza in pretresi na dolžniških trgih jasno izpostavili izzive, ki zahtevajo "temeljni premik" v gospodarskem upravljanju Evropske unije. Opredeljenih je pet takšnih premikov. Prvi je premik k strožji fiskalni disciplini z večjim poudarkom na javnem dolgu, vključno s strožjimi in obsežnejšimi sankcijami ter ukrepi. Finančne in politične sankcije naj bi se uvajale postopno v preventivni in ko-rektivni veji pakta za stabilnost in rast. Priporočeni politični ukrepi vključujejo okrepljeno poročanje, tudi Evropskemu svetu, in okrepljen nadzor. Finančne sankcije pa vključujejo depozite z obrestmi, nato depozite brez obresti in v skrajnem primeru globo. Skupina ob tem predlaga, naj se ti ukrepi čim prej, najpozneje pa v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira od 2014 - 2020, razširijo na vse države članice, in sicer tako, da bo vrsta evropskih sredstev pogojena s spoštovanjem pakta za stabilnost in rast. Skupina priporoča tudi spremenjen način odločanja pri sprejemanju ukrepov: načelo "obratne večine". To pomeni, da naj bi bilo priporočilo Evropske komisije sprejeto, razen če se kvalificirana večina držav članic v določenem roku izreče proti. Drugi premik je krepitev makroekonomskega nadzora, ki predvideva uvedbo novega nadzornega mehanizma. Evropska komisija bo redno spremljala konkurenčnost in v primeru vztrajnih kršitev sprožila "postopek zaradi prekomernih neravnovesij". V skrajnem primeru so za članice v območju evra predvidene sankcije. Tretji premik je krepitev sodelovanja, ki ga želi unija doseči z uvedbo evropskega semestra. Ta bo začel veljati z novim letom. Predvideva, da se vsako pomlad opravi ocena proračunskih in strukturnih ukrepov s ciljem krepitve rasti in zaposlovanja. S tem že- li unija zagotoviti, da bodo članice pri pripravi proračunov in strukturnih reform bolj upoštevale evropski vidik. Četrti premik, ki bo po pričakovanjih deležen največ pozornosti na zasedanju Evropskega sveta 28. in 29. oktobra v Bruslju, saj bi lahko zahteval spremembe Lizbonske pogodbe, pa predvideva vzpostavitev "robustnega okvira" za reševanje kriz. Sedaj sta vzpostavljena mehanizem za pomoč Grčiji in mehanizem za finančno stabilnost, a samo za tri leta. Skupina ob tem v poročilu sicer navaja, da bi lahko "Evropski svet preučil tudi druga odprta vprašanja, na primer zamrznitev glasovalnih pravic". K temu sta sicer pred dnevi v skupni izjavi pozvali Nemčija in Francija. Peti premik je krepitev institucij tako na ravni EU kot na nacionalnih ravneh za učinkovitejše gospodarsko upravljanje. Poročilo sicer vključuje opombo, da se predsednik Evropske centralne banke JeanClaude Trichet ne strinja z vsemi priporočenimi elementi. V ECB za zdaj niso želeli povedati, katerih delov Trichet ne podpira. (STA) nemčija - Seehoferjeva zvezda zahaja? Nenehni spori v vladni koaliciji BERLIN - Vsi dobri nameni se zdijo pozabljeni, koalicija v Berlinu se znova prepira, piše nemška tiskovna agencija dpa. V središču dogajanja je prvi mož CSU, bavarske "sestre" vladajoče CDU, Horst Seehofer. Potem ko je pred dnevi razburil z izjavami o muslimanskih priseljencih, je sedaj olja na ogenj prilila še njegova grožnja z blokado pokojninske reforme. Seehofer ne najde več izhoda iz viharja, v katerega je zašel, piše dpa in dodaja, da njegova zvezda očitno zahaja. Najprej je ogorčenje izzval s pozivom k ustavitvi priseljevanja tujih delavcev iz drugih - v prvi vrsti islamskih - kulturnih krogov. Čeprav je hkrati res, dodaja dpa, da je volilno telo CSU s tem svojim mnenjem navdušil. Sedaj pa se je ponesrečil še njegov poskus, da razpravo o muslimanskih priseljencih zasuče v drugo smer in pritisne na gospodarstvo. Seehofer je namreč v torek postavil pod vprašaj v koaliciji dogovorjeno zvišanje starostne meje za upokojitev na 67 let. S tem je razveselil sindikate in opozicijsko SPD, a obenem razjezil delodajalce in koalicijo. Kot je sicer jasno povedal, je njegova grožnja z blokado zvišanja upokojitvene starosti povezana z zahtevo, da mora podaljševanje delovne dobe nujno spremljati tudi izboljšanje zaposlitvenih možnosti za starejšo populacijo oz. da morajo nemška podjetja začeti zaposlovati več starejših delojemalcev. Zadevo je povezal še z vprašanjem imigracije. Kot je dejal, ni vzdržno, da se po eni strani izključuje starejše delavce, obenem pa privablja nova delovna sila iz tujine. Vodja poslanske skupine CSU v bun-destagu Hans-Peter Friedrich je v odzivu za radio Deutschlandfunk dejal, da ne ve, zakaj je Seehofer dejal to, kar je dejal, saj se o zvišanju upokojitvene starosti ni več mogoče pogajati. "To smo vendar storili zato, da zagotovimo pokojninski sistem za prihodnost," je še dodal. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je bila v sredo odločna, da od zvišanja upokojitvene starosti ni pripravljena in ne bo odstopila. A kkrati je, kot piše dpa, očitno skušala preprečiti zaostrovanje spora s Seehoferjem. (STA) 1 2 Petek, 22. oktobra 2010 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Po uvedbi novih jedilnikov v občinskih vrtcih Kruh je cenejši od piškotov, d v« ■ - • •v• v ■ • starši zahtevajo mzjo šolnino »Letno plačujemo do 572 evrov, kakovost hrane pa se je znatno poslabšala « Starši otrok iz goriških občinskih vrtcev odločno zahtevajo nižjo šolnino, potem ko je pred nekaj dnevi občina uvedla nove jedilnike. Še lani so otroci za malico jedli piškote, kruh z marmelado in kosmiče ter pili čaj, mleko in sok, zdaj pa ni več tako. Ob 9. uri jim v vrtcu ponudijo različne vrste kruha (z zelišči, oljkami, bučo ali suhim sadjem), sadni kompot, sadje ali jogurt. Starši nad novostjo seveda niso navdušeni, zato pa pozivajo občino, naj spremeni jedilnik, saj je treba v zimskih mesecih otrokom ponuditi topli napitek, ne pa mrzle vode iz pipe. »V imenu štandreškega združenja staršev sem prejšnji teden pisala pristojni občinski funkcionarki Manueli Salvadei, ki je nato pismo obrnila še dietistki zdravstvenega podjetja Manueli Bassi. Slednja mi je kmalu zatem odgovorila in poudarila, da je njen novi jedilnik kratkomalo perfekten. Njena navodila za pripravo obrokov naj bi slonela na državni študiji, ki naj bi jo podpirali tudi zdravniki iz tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofalo. Zato po besedah Bassijeve starši nimajo razlogov za negodovanje,« opozarja predstavnica štandreškega združenja staršev Sara Boškin in nadaljuje: »Po drugi strani se starši sprašujemo, koliko denarja je občinska uprava prihranila s spremembo jedilnika. Otroci za malico ne dobivajo več mleka, čaja in piškotov, v zameno pa jim ponudijo vodo in kruh, ki sta nedvomno cenejša. Zato starši zahtevamo, naj potemtakem občina zniža šolnine, saj za menzo, katere kakovost se je znatno poslabšala, plačujemo zelo visoko vsoto.« Starši otrok iz štandreškega vrtca letno plačujejo 572 evrov, znesek pa je nižji v primeru, da so otroci več dni odsotni zaradi bolezni. Nov sistem centralizirane priprave obrokov v skupni menzi so sicer uvedli v lanskem šolskem letu, pred tem pa je za nakup hrane poskrbelo združenje staršev, kosilo pa so pripravili v kuhinji vrtca. Za menzo in nakup hrane so po starem starši plačevali po 36 evrov na mesec, k tej vsoti pa so morali dodati še 100 evrov za plačilo občinske pristojbine. Šol-nilna se je s prehodom na centralizirani sistem priprave hrane znatno povišala, poleg tega pa od zneska, ki ga starši plačajo občini, ne ničesar ostane za druge potrebe vrtca. »V prejšnjih letih je vedno ostalo na razpolago nekaj denarja, ki smo ga porabili za nakup igrač ali šolskih potrebščin. Zdaj od občine ne dobimo niti evra, sploh pa ne vemo, ali občina porabi ves denar, ki ga od nas dobi,« razlaga Boškinova, ki je zato skupaj z ostalimi starši nezadovoljna s hrano iz menze štandreškega vrtca. Tudi jedilnik za kosila je po mnenju staršev pripravljen zelo slabo. Med tednom se tako najde kosilo, ko otrokom ponudijo testenine z ragujem, nato pa še zrezek, ob petkih pa imajo malčki na voljo testenine z maslom in kuhano ribo, potem ko so za malico dobili kruh in vodo. Med pogovorom s starši seveda pride na dan še cela vrsta zanimivih anekdot v zvezi z novim je- dilnikom, njihova stalnica pa je v glavnem ta, da so otroci ob prihodu domov izredno lačni. Pred nekaj dnevi se je tako zgodilo, da so otroci iz tretjega letnika štan-dreškega vrtca šli v bazen, ko so se vrnili domov, pa jim je tako krulilo v trebuhu, da so svoje mamice prosili, naj jim pripravijo testenine. Spričo številnih podobnih primerov starši zahtevajo spremembo jedilnika, ki po njihovem mnenju mora biti tudi prilagojen dejavnostim v vrtcu. Ko imajo otroci telovadbo, morajo za kosilo dobiti kaj konkretnega, ne pa jedi, ki jim niso všeč. »Učiteljice so nam Vrtec v Ulici Brolo v Gorici arhivski posnetek TRST - Ovadba zoper 51-letnega Goričana Po počitnicah z ženo in taščo »pozabil« na kovček in račun »Takoj se vrnem.« Vendar o moškem in njegovem spremstvu ni bilo več ne duha ne sluha. Pri tržaških karabinjerjih je bila pred kratkim vložena ovadba zaradi neplačila in goljufije, ki naj bi se zgodila konec septembra v luksuznem hotelu Maximilian v Miramaru pri Trstu. Domnevni goljuf, ki je po enajstih dnevih razvajanja in užitkov v hotelu in okolici odšel neznano kam, ne da bi plačal mastnega računa, naj bi bil 51-letni Goričan Sandro Rossi, zoper katerega je ovadbo vložil odvetnik omenjenega hotela, Gilberto Benvenuti. Rossi naj bi uporabljal sobo tržaškega hotela, ki slovi po kakovostni ponudbi, med 9. in 20. septembrom. Ob njem sta v ffloricei*tiia/ sez&ria/ 2orol2or/ Vokalna 1 kol lemi ja [jut »liana Martina Burger, sopran Kala Kapus in Urša Krlžlč, violončelo Tomaž Štular, kontrabas Mojca Prus, klavir Stolan Kuret, dirigent 3 istem hotelu prenočevali tudi žena, 46-let-na E.A., in tašča, 76-letna D.S. Goričana, ki je osebju puščal bogate napitnine, je zadnji videl uslužbenec pri recepciji, ki ga je 51-letnik pred odhodom prijazno pozdravil. Ker se naslednjega dne goriški gostje niso vrnili, je osebje hotela vstopilo v sobo, kjer so našli kovčke in nekaj osebnih predmetov. Zato se sprva niso posebej vznemirjali, po nekaj dneh pa so začeli sumiti, da je 51-letnik pobegnil in za sabo pustil neplačan račun v znesku 9.000 evrov. Vodstvo hotela je naposled ubralo sodno pot. Vest o goljufiji se je včeraj bliskovito razširila po Gorici, kjer je Rossi poznan. Mnogi nad novico niso bili posebej presenečeni, saj trdijo, da je že v preteklosti večkrat »izginil« in pustil za sabo neplačane račune, ki so jih morali drugi poravnati. Po poklicu naj bi bil konzulent, a nihče ne ve povedati kaj več razen tega, da je spreten govorec in da je živel nad svojimi zmogljivostmi. Pred nekaj leti se je pojavil v javnosti kot odgovoren za stike z javnostmi pri okoljski šoli Emas v Gorici, o njem in o šoli pa potem ni bilo več ne duha ne sluha. potrdile, da otroci s kruhom niso nikakor zadovoljni. Ob zaključku malice je večinoma miza polna drobtinic in semen, ki jih otroci odstranijo s hlebčkov, saj jim niso nikakor všeč,« še pravi Sara Boškin, ki skupaj z ostalimi starši upa, da se bodo na občini premislili in da bodo čim prej poskrbeli za spremembo jedilnikov. Podobne težave kot v Štandrežu imajo tudi v Pevmi, v ulicah Max Fabiani in Brolo ter v vrtcih z italijanskim učnim jezikom. Povsod se starši sprašujejo, ali so se vrtci spremenili v zapore, kjer kaznjencem ponudijo zgolj kruh in vodo. (dr) TRŽIČ - Goljufija Odvetnik v zaporu Aretirali so ga v Pescari Tudi 44-letni odvetnik po rodu iz Tržiča, Francesco Valentini, je vpleten v preiskavo »Flying money«, ki jo je pred dnevi uspešno zaključila finančna straža iz Pescare. Valentini je skupaj z drugimi osumljenci sodeloval pri goljufiji, v okviru katere so v Abrucih državni blagajni utajili 90 milijonov evrov, zaradi tega pa so odvetnika že aretirali. V okviru preiskave so finančni stražniki izdali jamstvena obvestila trinajstim osebam, od katerih so jih pet priprli. Med njimi je poleg Valentinija tudi podjetnik iz Pescare Giuseppe Spadaccini, ki je odgovoren za upravljanje letal Canadair CI-415, ki so v lasti državne civilne zaščite. Spadaccini je skupaj s svojimi pajdaši ustanovil več podjetij v Italiji in na portugalskem otoku Madeira, ki so med letoma 1999 in 2008 izdala za trideset milijonov evrov ponarejenih faktur. Na ta način so podjetja prikrila svoje dejanske dejavnosti in pristojnim državnim organom onemogočila vpogled v svoje delovanje. Zaradi goljufije so se v zaporu znašli še en Kanadčan in dva portugalska državljana. Hišni pripor so odredili za notarja iz Pescare Massima DAmbrosia, ki je sodeloval s Spadaccinijem pri izdaji lažnih faktur, med osumljenci pa sta še Leonardo Valentini, sicer nekdanji poverjeni upravitelji tovarne testenin Delverde iz Chietija in komercialist iz Chietija Giacomo Obletter, ki se je na zatožni klopi znašel tudi zaradi preiskave v zvezi s podkupninami na področju zdravstva v Abrucih. GORICA - Unicard Popusti za študente v trgovinah in lokalih Gorica se trudi, da bi postala študentom »prijaznejša«. Pomenljiv korak v tej smeri je ponoven zagon projekta Unicard Go, za katerega so se zavzeli goriška občinska uprava, konzorcij za razvoj univerzitetnega pola in zveza trgovcev Ascom. Z novo storitveno kartico, ki je brezplačna, bodo študenti imeli pravico do ugodnosti v 130 trgovinah, obrtniških delavnicah in lokalih v goriškem mestnem središču, kar bo mladim s finančnega vidika gotovo v pomoč. Kartico je konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola uvedel že pred štirimi leti, k pobudi pa je takrat pristopilo okrog šestdeset trgovcev. V času je uporaba kartice nekoliko zamrla, pokazala pa se je tudi potreba po obogatitvi njene ponudbe. »Sklenili smo, da damo projektu novega zagona. V goriškem mestnem središču se je število trgovcev, ki so pristopili k pobudi, skoraj podvojilo, v kratkem pa bomo k sodelovanju privabili tudi trgovine iz predmestja,« so povedali na občini. Med 130 ustanovami, javnimi lokali in ekonomskimi operaterji, ki nudijo popuste študentom, so tudi picerije, lekarne, avtokle-parji, trgovine z elektroniko, cvetličarne, frizerji, optiki in fotograf. Študenti bodo še naprej imeli pravico tudi do olajšav pri nakupu vstopnic za muzeje, kino in gledališče (ob Verdijevem gledališču sta v pobudo vključena tudi Kulturni dom in center Bratuž). Kartica je že veljavna: novi študentje jo bodo dobili ob vpisu, ostali pa bodo morali vložiti zanjo zaprositi na tajništvih univerz. Trenutno imajo pravico do kartice Unicard Go študenti, ki obiskujejo goriške sedeže Tržaške in Videmske univerze, k pobudi pa nameravata občina in konzorcij povabiti tudi novogoriško univerzo, ki ima sedež fakultete za znanosti o okolju v Križni ulici v Gorici. »Upam, da se bomo z vodstvom fakultete kmalu sestali,« je povedal goriški občinski svetnik Dario Obizzi, ki pobliže sledi univerzitetni tematiki. Svetnik je tudi napovedal, da bodo v prihodnjih mesecih začeli prirejati soočanja med trgovci in študenti, na katerih bodo slednji sami povedali, katera ponudba bi jim najbolj ustrezala. Župan Ettore Romoli je poudaril, da želijo s to in drugimi storitvami spodbujati navezanost študentov na mesto. »Poskrbeti moramo, da se bodo študenti in docenti v Gorici dobro imeli,« je povedal župan in dodal: »Če bodo študentje in profesorji na naši strani, bomo imeli tudi več možnosti za selitev celotne arhitekturne fakultete v Gorico.« Zadovoljstvo so izrazili predsednik univerzitetnega konzorcija Rodolfo Ziberna, ki je napovedal tudi nova sodelovanja s študenti, ter dekan in pod-dekan skupne konference študentov Vi-demske in Tržaške univerze v Gorici Roberto Silva in Valerio Sorbello, ki sta se zahvalila upravi za pozornost. (Ale) ZIMA TRKA NA VRATA Na avtomobilih led, v vrtovih prva slana Živosrebrni stolpec se je ponekod že spustil pod ničlo Z ohladitvijo zadnjih dni se je na Goriškem prikazala prva slana, ki naznanja, da se bliža zima. Slana je običajen pojav tudi v jesenskem času, zlasti v zatišnih krajih, kjer se zadržuje vlaga in ki so izpostavljeni nižjim temperaturam. Led na avtomobilih in slano na travnikih, njivah in vrtovih so včeraj navsezgodaj opazili pri Rupi, v Ga-brjah in Dolu, kjer živosrebrni stolpec nameri najnižje temperature. Iz Gabrij so nam na primer sporočili, da so včeraj zjutraj namerili minus eno stopinjo. Pričakovati je, da se bo slana odslej redno pojavljala in stopnjevala prelivanje jesenskega časa v zimo. Danes, 22. oktobra 2010, ob 20.30 Gorica, Stolna cerkev 0 / GORIŠKI PROSTOR Petek, 22. oktobra 2010 13 ŠTANDREŽ-VRTOJBA - Gradnja nove avtoceste Zaradi gradbišča obvoz speljali čez mejo Voznike usmerjajo v Gorico po slovenski strani - Brandolin: Naj bo zgled za goriško občino PODGORA Zaradi gradbišča nove avtoceste Gorica-Vileš so obvoz speljali tudi čez območje nekdanjega mejnega prehoda Štan-drež-Vrtojba. Pred nekaj dnevi so namreč zaprli izhod, ki vodi na štandreško kro-žišče, zato pa so uredili dva obvoza. Prvi je speljan ob tovornem postajališču, po Ulici Fermi do križišča pod viaduktom pri glavnem pokopališču in nato do štandre-škega krožišča, drugi obvoz pa so uredili po slovenski strani nekdanjega mejnega prehoda. Avtomobilisti, ki zaradi zaprtega izhoda pri Štandrežu, morajo nadaljevati svojo vožnjo proti Sloveniji, lahko takoj po nekdanjem mejnem prehodu zavijejo na desno in zavozijo na cesto, ki vodi tik ob bencinski črpalki proti cesti Šem-peter-Vrtojba. Na križišču zavijejo na levo, potem ko so zapeljali pod dvema nadvozoma, pa ponovno zavijejo na levo in se po območju nekdanjega mejnega prehoda vrnejo proti Italiji, kjer po avtocestnem izhodu zapeljejo na štandreško krožišče in nato proti Gorici. Opis obvoza je sicer te-žavnejši od dejanske vožnje po njem, med vozniki pa je sprožil kar nekaj začudenja. Na socialnih omrežjih se številni avtomo-bilisti sprašujejo, ali je obvoz po dveh državah sploh zakonit. Na vprašanje na daljavo odgovarja podjetje Autovie Venete, ki pojasnjuje, da so obvoz uredili v skladu z mednarodnimi pravili in v sodelovanju s slovensko družbo za avtoceste DARS. Odnosi med podjetjema so po besedah predstavnikov družbe Autovie Venete zelo dobri, zato pa so skupaj z DARS-om pripravili še celo vrsto ukrepov, ki bodo zaradi premikanja gradbišča prišli v poštev naknadno. Včeraj so tako vsa vozila, ki vozijo iz Slovenije proti Vilešu, preusmerili po izhodu po mejnem prehodu na štandreško krožišče, od tod pa ponovno na hitro cesto. Poleg tega je od četrtka, 27. oktobra, do sobote, 29. oktobra, predvidena nočna zapora celotne hitre ceste Gorica-Vileš, ki bo veljala od 21. do 6. ure. Obvoz bo urejen bo deželnih cestah 351 in 117. Kako naj vozijo po obvozu po slovenski strani meje, se medtem sprašujejo avtomobilisti, ki so svoja vozniška dovoljenja komaj obnovili. V tem primeru namreč ne smejo prečkati državnih mej, saj lahko vozijo le po Italiji. Kakorkoli že, grad- nja avtoceste prinaša celo vrsto težav, zaradi katerih morajo biti vozniki še posebno pazljivi. Da je obvoz po slovenski strani meje zgleden plod čezmejnega sodelovanja, opozarja deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin. Po njegovih besedah bi se morala po dobrih čezmejnih praksah zgledovati tudi goriška občina, ki bi od sodelovanja s sosedi lahko imela le koristi. »Goriška občina bi morala čim prej odstraniti policijsko kabino v Škabrijelo-vi ulici in korita za cvetje s Trga Transalpina, tako pa bi dokazala, da si tudi dejansko prizadeva za okrepitev čezmejne-ga sodelovanja,« poudarja Brandolin. (dr) Bager znotraj štandreškega krožišča (zgoraj); podjetje Autovie Venete je na slovenski strani nekdanjega mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba namestilo table za obvoz, ki so edino v italijanščini; za namestitev slovenskega smerokaza je poskrbela družba DARS, škoda pa, da je Gorica ostala le »Gorizia« (desno) bumbaca PEČ - Vipava Prisiljeni so tekati gor in dol »Trenutno potekajo treningi na Peči, v Renčah in v sovodenjski telovadnici. Starši so prisiljeni, da tekajo gor in dol, da pripeljejo svoje otroke na treninge. Mnogi so tega naveličani in se jezijo, kar je povsem razumljivo, saj je situacija vse prej kot enostavna, žal pa trenutno nimamo druge izbire.« Tako je povedal Marko Kovic, predsednik kotalkarskega društva Vipava s Peči, ki se je zaradi pomanjkanja prostorov za treninge znašlo v velikih težavah. Predstavniki društva so se pred nedavnim sestali s sovodenjsko županjo Alenko Florenin, s katero so se pogovorili o možnosti, da bi poiskali še dodatne prostore za treniranje v zimskih mesecih (npr. v Vilešu) in o načrtu za pokritje kotalkališča, ki bi kotalkaricam društva - le-teh je nekaj manj kot 40 - končno omogočilo redno treniranje na lastnem sedežu. Za pokritje plošče bo sovodenjska občina najela 20-letno posojilo, s katerim bo imela na razpolago 217.500 evrov. Vsako leto bo občina plačevala obresti, dežela pa bo zagotovila potrebni kapital. 40.000 evrov bo prispevala tudi goriška pokrajina. »Menim, da nam ne bo uspelo začeti s posegom pred pomladjo prihodnjega leta. Cilj je vsekakor, da projekt izpeljemo do začetka prihodnje sezone,« je povedala Floreninova in nadaljevala: »Še pred tem se pa moramo sestati s tehnikom in razumeti, kakšno vrsto posega lahko z dodeljenim denarjem sploh izvedemo. Upoštevati bo na primer treba, da smo bili vključeni med cone višje potresne nevarnosti,« je zaključila Floreninova. (Ale) Za ureditev potoka Štoprca 90.000 evrov Gozdna straža je v svoj načrt posegov za leto 2012 vključila tudi regulacijska dela na potoku Štoprca nad Podgoro. »Poseg, ki so mu namenili 90.000 evrov, predvideva tudi sanacijo nekaterih manjših usadov ob bregovih potoka, še vedno pa ostaja odprto vprašanje večjega plazu, s katerega odteka zemlja na cesto pred podgorsko cerkvijo,« pojasnjuje podgorski predsednik Walter Bandelj in opozarja, da je poleg že predvidenega zneska potreben še dodaten prispevek za sanacijo ostalih plazov. Zaradi tega je Bandelj za 26. oktober sklical tehnično omizje, na katerem se bodo pogovarjali ravno o o potoku Štoprca in o plazovih na Kal-variji. Na srečanju bodo poleg Bandelja prisotni predstavniki deželnega odborništva za kmetijstvo in gozdove, civilne zaščite, gozdne straže in občinskega tehničnega urada; goriško občino bo predstavljal odbornik Francesco Del Sordi, pokrajino pa odbor-nica Mara Černic. »Na srečanju se bomo dogovorili, kdo bi lahko sodeloval pri posegu in kje bi lahko našli dodatna finančna sredstva,« pravi Bandelj, ki si prizadeva, da bi poseg gozdne straže na potoku Štoprca izvedli že prihodnje leto, ne pa leta 2012. V Podgori se poleg plazov ukvarjajo tudi s težavami reke Soče. Tik pod podgorsko »pašerelo« rečni tok ovira ostanek nekdanjega jezu, ki ga je leta 1992 narasla reka delno odplaknila, zdaj pa je po mnenju tamkajšnjega rajonskega sveta napočil čas za njegovo odstranitev oz. prenovo. »Za sredo, 27. oktobra, sem sklical skupno zasedanje rajonskih svetov iz Podgore in Stražc, na katerem se bomo pogovorili o nekdanjem jezu. Po našem mnenju bi bilo treba ostaline jezu odstraniti, še bolje pa bi bilo, če bi nekdanjo rečno pregrado obnovili, saj tako Soča ne bi več izpodjedala rečnega bregu pod vasjo,« pravi Bandelj, ki je na srečanje povabil tudi predsednika konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine Enza Lorenzona. Slednji si namreč že dalj časa prizadeva, da bi na Soči zgradili še en jez, za katerim bi ustvarili akumulacijski bazen z dvema milijonoma kubičnih metrov vode. Bandelj bo med drugim Lorenzona vprašal, kje načrtuje svoj jez, če vemo, da je bilo v akumulacijskem bazenu za nekdanjim jezom pod »pašerelo« v Podgori 260.000 kubičnih metrov vode. (dr) Občina do včeraj še ni poskrbela za odpravo napačne verzije obvestila, zato so si krajani sami pomagali foto vip S flomastrom popravili obvestilo Pred več kot tednom dni smo opozorili na »nerodnost« občinskih služb pri razobešanju javnih obvestil na pokopališčih. Izrazili smo ogorčenje nad obvestili, ki so bila napisana v »polovični« slovenščini. Nastal je manjši »halo« in občinski odbornik Sergio Cosma, ki je zadolžen za pokopališča, se je opravičil, da je do pomanjkljive slovenščine prišlo po pomoti in da bo zadeva urejena v nekaj urah. Odbornik in tudi župan sta zatem to potrdila tudi predsednikom vseh rajonskih svetov. Minilo je že skoraj deset dni, zgodilo pa se ni nič. Obvestila na vratih pokopališč v slovenskih vaseh so še vedno ista. Občinski odbornik se je pred tednom dni izgovarjal, da je do napake prišlo na relaciji med uradoma za prevajanje in tiskanje. V redu, bomo rekli. Napake se pač dogajajo. Čudno pa se nam zdi, da v desetih dnevih, in to v času, ko v trenutku dobimo zvezo z Ameriko ali Afganistanom, niso na občini uspeli odpraviti napak in na novo natisniti nekaj obvestil v kolikor toliko sprejemljivi slovenščini. Prisiljeni smo torej misliti, da je do zavlačevanja prišlo iz drugih razlogov, ki s tehnologijo in potovanji iz urada v urad nimajo nobenega opravka. Včeraj smo na vratih pokopališča v Pevmi opazili, da so se na »pozabljivost« občinskih služb odzvali kar domačini sami, ki so s flomastrom popravili sporno obvestilo. Kakšni bodo sedaj izgovori? (vip) NOVA GORICA - Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča Brata Rusjan v Šanghaju Z zgodbo pionirjev letalstva so se zaključili slovenski dogodki na Expoju - Igro so uprizorili tudi v Kairu H7 m t** y Zgodbo bratov Rusjan so v Šanghaju opremili z nadnapisi v kitajščini foto vip Iz Šanghaja, kitajskega velemesta, se je pred nekaj dnevi vrnila ekipa Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, kjer je prve dni oktobra gostovala s predstavo Eda - Zgodba bratov Rusjan. Igra, ki smo si jo lani lahko ogledali tudi v goriškem Kulturnem domu, je nastala po zamislih Nede Rusjan Bric iz Nove Gorice, ki je tudi režirala odrsko postavitev. Gledališka predstava je bila vključena v niz prireditev letošnje svetovne razstave Expo 2010 v Shanghai dramatic art centru. Slovenija se je na svetovni razstavi predstavila v Slovenskem paviljonu, kjer so slovenska podjetja prikazala razne gospodarske in trgovske panoge. V šestih mesecih se je zvrstilo tudi precej slovenskih umetnikov, ve- činoma glasbenikov, pa tudi pisateljev, plesalcev in likovnikov. Niz kulturnih dogodkov je zaključila ravno gledališka predstava o bratih Rusjan, goriških pionirjih letalstva, ki govori tudi o večnih vprašanjih, ki si jih od nekdaj zastavlja človek: kako izpolniti svoje sanje, prestopiti bregove svojih prepričanj in poleteti preko meja znanega. Kot nam je po povratku s Kitajske povedala režiserka Neda Rusjan Bric, se je slovenske predstave ogledalo veliko ljudi. Poleg kitajskih ljubiteljev gledališča, so si igro ogledali tudi v Šanghaju živeči Slovenci, povabljenci predstavništev drugih držav in predstavniki Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, ki je gostovanje tudi so- organizirala. Gledalci so bili nad predstavo navdušeni, zanimivo zgodbo o Rusjanih so lepo sprejeli tudi podjetniki, saj se je njena sporočilnost dotaknila tudi njih samih. V zgodbi so namreč zaobjeti tveganje, strah in pogum, vprašanja in strah, s katerimi se morajo bržčas tudi sami nenehno soočati, prav tako pa tudi nositi posledice svojih odločitev. Bo besedah režiserke se je kitajsko občinstvo najbolj navduševalo nad projekcijami, prepletanjem filma in gledališča in vizualno-senzornim učinkom predstave nasploh. Slovensko mladinsko gledališče je v torek in sredo s predstavo o Rusjanih gostovalo tudi na festivalu CIFET v Kairu. (vip) 1 4 Petek, 22. oktobra 2010_GORIŠKI PROSTOR_ NOVA GORICA - V nedeljo drugi krog volitev Županska kandidata v odločilnem dvoboju Podporo Mateju Arčonu (LDS, v prvem krogu je dobil 18,61 odstotkov glasov) so javno napovedali Lista Gregorja Veličkova in Lista Roberta Goloba ter stranke Zares, SDS in NSi, Darinko Kozinc (SD, v prvem krogu25,40 odstotkov glasov) pa podpira DeSUS Matej Arčon bumbaca Matej Arčon: »Premagovati je treba predsodke, ki jih je nakopičil čas, tudi med Slovenci na obeh straneh državne meje« Po čem se, po vaši presoji, razlikujete od protikandidatke? Matej Arčon: Moja protikandidatka ponuja nadaljevanje dosedanje politike, jaz stavim na spremembe. Mestna občina Nova Gorica potrebuje nov zagon. Če ga želimo ujeti, se mora politika spremeniti, temeljiti mora na vključevanju. Ker želim k upravljanju privabiti čim več ljudi, ne bom oblikoval klasične politične koalicije. Želim ostati odprt za vse predloge, svoje poglede želim soočati s pogledi drugih, tako političnih strank in list kot tudi posameznikov. Če boste izvoljeni za župana, kaj boste najprej storili, ko boste kot župan prvič stopili v županovo pisarno? Matej Arčon: Skoraj prepričan sem, da me bo tam pričakal dosedanji župan Mirko Brulc, zato mu bom ponudil roko in se mu zahvalil za opravljeno delo. Zadnji dve leti sta bili zanj zelo naporni, zelo težko je združevati delo poslanca in župana mestne občine, ki terja celega človeka. Bi izvedli kakšne kadrovske spremembe v občinski upravi? Matej Arčon: Spremembe v občinski upravi so nujne, občinska uprava mo- ra postati bolj učinkovita in prijazna. Kadrovske zamenjave tega ne zagotavljajo same po sebi. Še bolj pomembna je dobra organizacija, projektno vodenje in pozitivno delovno vzdušje. Če to ne da pričakovanih rezultatov, potem se moramo vprašati ali imamo prave ljudi na pravih mestih. Bi delovali kot poklicni ali nepoklicni župan? Matej Arčon: Mestna občina si ne more privoščiti, da bi jo vodil nepoklicni župan. Je kot veliko podjetje, ki potrebuje skrbno vodenje. Verjamem, da se mora župan zbuditi z mislijo na svojo občino, da mora v iskanju najboljših rešitev preživeti vsak trenutek dneva in z mislijo na svojo občino zaspati. Tega preprosto ni mogoče početi »honorarno«. Kako bi začeli, zastavili nadaljnje delo z goriško občinsko upravo? Matej Arčon: »Dve Gorici - eno mesto« je nekoč zapisal tedanji župan Sergej Peljhan. Da bi to zmogli, je treba najprej oblikovati skupno ekipo, ki bo znala dojeti prednosti medsebojnega sodelovanja. Postati moramo sodelavci, zlasti v odnosu do institucij EU. Da bi lažje sodelovali, se moramo bolje spoznati, preseči medsebojno nezaupanje, ki hromi razvoj. V zadnjih dneh je bilo ob neki priložnosti v javnosti moč slišati, da sta nakupovalna centra v Novi Gorici naredila več za povezovanje Goričanov in Novogoričanov kot obe občinski upravi. Kako to komentirate? Kaj bi vi naredili na tem področju? Matej Arčon: Bolje, da se ljudje srečujejo v nakupovalnih centrih, kot da se sploh ne srečujejo. A želel bi si, da bi se srečevali tudi ob drugih priložnostih. V obeh mestih in tudi okoliških krajih imamo številne prireditve, kjer se lahko družimo, spoznavamo drug drugega, premagujemo predsodke, ki jih je nakopičil čas. In to velja tudi za odnose med Slovenci na obeh straneh, ne le na odnose med nami in Italijani. Prvi krog volitev je zaznamovala nizka volilna udeležba. Kako obrniti ta trend politične ravnodušnosti med ljudmi? Matej Arčon: Ljudje so se nekako navadili na to, da njihovega glasu nihče ne posluša. Zato bom občino vodil drugače, zato se ne bom zaprl v varno zavetje koalicije, ostal bom odprt za vse predloge in tudi kritične besede. Predvsem pa vabim volivke in volivce, da ne ostajajo ravnodušni, da se udeležijo volitev in izberejo svojega župana. (km) Darinka Kozinc foton.n. Darinka Kozinc: »Prebivalcev obeh Goric ne moremo zbližati na silo« Po čem se, po vaši presoji, razlikujete od protikandidata? Darinka Kozinc: Vsak človek ima svoje značilnosti in osebnost. Sama sem prepričana, da bom na podlagi dosedanjih izkušenj in znanja, predvsem pa s poštenostjo, odločnostjo ter občutkom za posameznika uspešno vodila občino. Če boste izvoljeni za županjo, kaj boste najprej storili, ko boste kot županja prvič stopili v županovo pisarno? Darinka Kozinc: Najprej se bom zahvalila vsem občankam in občanom za zaupanje ter takoj pričela z delom; najprej na zaključku sprejetja občinskega prostorskega načrta. Ker bom izvedbo nalog organizirala na način projektnega vodenja, bom najprej določila odgovorne za vsak projekt, ki bodo imeli točno določene termine, do kdaj mora biti projekt uresničen. Tu ne bo odstopanj in izgovorov. Bi izvedli kakšne kadrovske spremembe v občinski upravi? Darinka Kozinc: Novi projekti in nove ideje zahtevajo ob nadaljevanju že vpeljanih projektov tudi nova znanja in sposobnosti. Reorganizacija občinske uprave z namenom učinkovitejšega izvajanja novih projektov je vsekakor v načrtu. Bi delovali kot poklicna ali nepoklicna županja? Darinka Kozinc: Vodenje mestne občine Nova Gorica zahteva celovitega človeka 24 ur na dan zato bom poklicna županja. Skupaj z sedanjim županom in poslancem v državnem zboru bova lahko izpeljala še nove projekte za katere dobi občina denar od države in Evrope-ta sredstva so sredstva, ki so omogočila in bodo omogočila še hitrejši razvoj naše občine. Kako bi začeli, zastavili nadaljnje delo z goriško občinsko upravo? Darinka Kozinc: Sedaj je prišel trenutek za nadgradnjo obstoječega sodelovanja s konkretnimi infrastrukturno razvojnimi projekti. Preko novega evropskega združenja med Novo Gorico, Gorico in Šempetrom-Vrtojbo, to je tako imenovanega EZTS-ja, ki ga je slovenska vlada že potrdila, bomo lahko črpali evropska sredstva neposredno iz Bruslja, in sicer za skupno zahodno obvoznico z ureditvijo prehoda preko železniške proge na Erjavčevi cesti, Center mladih in železniško povezovanje obeh mest in tudi druge razvojne projekte. Vzadnjih dneh je bilo ob neki priložnosti v javnosti moč slišati, da sta nakupovalna centra v Novi Gorici naredila več za povezovanje Goričanov in No-vogoričanov kot obe občinski upravi. Kako to komentirate? Kaj bi vi naredili na tem področju? Darinka Kozinc: Novo Gorico smo uspeli v zadnjih letih umestiti na evropski zemljevid in je postala prepoznavno evropsko mesto. Prebivalcev ne moremo zbližati na silo, zbližali jih bomo z zgoraj omenjenimi razvojnimi projekti, kot tudi z drugimi, vsebinskimi, ki se porajajo skozi skupno delo. Projekti, kot so povezovanje obeh glasbenih šol, vrtci za otroke naših zamejcev, skupni dogodki obeh mest so le nekateri od teh. Prvi krog volitev je zaznamovala nizka volilna udeležba. Kako obrniti ta trend politične ravnodušnosti med ljudmi? Darinka Kozinc: Nizka volilna udeležba je po mojem mnenju lahko tudi odraz zadovoljstva volivcev z dosedanjim delom in stanjem v občini, ki si ne želijo bistvenejših sprememb. Kljub temu pa so volitve edini način, da ljudje soodločajo o tem, kdo bo vodil občino naslednja štiri leta. Z uresničitvijo našega programa bomo naredili še en velik korak naprej v smeri razvoja Nove Gorice in občankam in občanom potrdili njihova pričakovanja. (km) -/ Volilni prireditvi v Novi Gorici Kandidatka Socialnih demokratov za županjo novogoriške mestne občine, Darinka Kozinc, bo danes ob 16. uri na Bevkovem trgu v Novi Gorici gostila strankarskega kolego Boruta Pahorja, predsednika slovenske vlade, in Mirka Brulca, novogoriškega župana in poslanca. Ob kostanju in mladem vinu bosta občinstvo zabavala Sašo Hribar in Pero Lovšin z glasbeno skupino. Matej Arčon, županski kandidat Liberalne demokracije Slovenije, pa prireja drevi ob 20. uri v diskoteki Marco Polo (bivši Odeon), koncert za nov zagon. Nastopil bo Omar Naber in skupina Tabu, ter DJ Cvere. (km) Posvet o pristaniščih V občinskem gledališču v Tržiču se bo jutri ob 9. uri začel posvet o pristaniščih v severnem Jadranu. Po pozdravu župana Pizzolitta bodo spregovorili predstavniki pristaniških oblasti iz Benetk, Trsta in Kopra Paolo Costa, Claudio Bo-niccioli in Gregor Veselko. SSG v Kulturnem domu Danes ob 11. uri bo Slovensko stalno gledališče v v goriškem Kulturnem domu predstavilo ponudbo za Goriško. Kulturni utrip v Gorici V hotelu Palace na Korzu Italia v Gorici bo danes ob 18.30 javno srečanje o težavah in perspektivah kulturnih združenj; prireja ga Demokratska stranka, vodil ga bo Carlo Piemonti. Lorenzutu posvetili tablo V vrtcu v Ločniku so včeraj odkrili tablo v spomin na Iva Lorenzuta, občinskega funkcionarja, ki je prerano umrl lani. Lo-renzut je bil dolga leta zaposlen v uradu za vzgojne dejavnosti. V Verdiju moda in obrt Na pobudo zveze Confartigianato bo dre- vi ob 20.45 v gledališču Verdi v Gorici večer mode in obrti »Oltre i confini della moda«. Predstavili se bodo krojači, šivilje, zlatarji in frizerke. Fojeva igra v Šempetru V Šempetru pri Gorici bo jutri ob 20. uri v okviru ciklusa Veselo na kubik ponovno nastopila igralska skupina iz Drež-nice, ki jo vodi Rina Berginc. Predstavila se bo z delom Daria Foja »Še tat ne more pošteno krasti«. (km) Jazz matineja v Novi Gorici Jutri ob 11. uri bosta v novogoriškem Kulturnem domu nastopila trobentač Dennis González iz Teksasa in pianist Joao Paulo iz Portugalske. S to koncertno matinejo jazz glasbe začenjajo letošnji Jesenski glasbeni tris. Koncert sodi v festival Jazz & Wine of Peace, ki ga pripravlja društvo Controtempo iz Krmina. (km) NOVA GORICA - V mestnem svetu Nastal Klub samostojnih in neodvisnih svetnikov Posamezniki iz list in strank hočejo v občinsko koalicijo »Na podlagi rezultatov volitev, smo se nekateri svetniki odločili, da se povežemo v Klub samostojnih, neodvisnih svetnikov mestne občine Nova Gorica, saj menimo, da bo to pripomoglo k boljšemu delu v mestnem svetu in podpori novim projektom, ki bodo nastajali v novem mandatu. Naša skupina bo dajala prednost projektom in razvoju gospodarstva v občini. Če bi namreč delovali vsak zase, ne bi dosegli veliko, zato smo se povezali,« je včeraj povedal Miran Mullner, aktualni vodja novonastalega svetniškega kluba, ki združuje osem svetnikov sedmih strank in list, ki so dobile sedež v novem mandatu mestnega sveta: poleg Mullnerja (SNS) so v klubu še Črtomir Špacapan (Zares), Anton Per-šič (Lista za razvoj podeželja), Miro Ker-ševan (Zveza za Primorsko), Marko Tri-bušon (Lista obrti in podjetništva), Tomaž Torkar (Lista za kakovost bivanja) in Tomaž Belingar ter Aleksander Gaber-ščik (Lista Gregorja Veličkova). Vse naštete stranke in liste, razen zadnje, ki ima dva, imajo v mestnem svetu po en sedež. Skupaj predstavljajo 26 odstotkov glasov volivcev. V klub so bili povabljeni tudi predstavniki Liste za Trnovsko in Banj-ško planoto, vendar nameravajo imeti v mestnem svetu svojo svetniško skupino, tudi DeSUS se ni odločil za pristop, zaenkrat se za članstvo ni odločil tudi NSi. Osmerica želi bodočemu županu ali županji sporočiti, da nameravajo sodelovati v občinski koaliciji. Pri tem v oči nekako zbode dejstvo, da sta Lista Gregorja Veličkova in Zares pred dnevi javno podprli županskega kandidata Mateja Arčona (LDS). Na vprašanje, kako bodo enotni vstopili v koalicijo v primeru, če bo za županjo izvoljena Darinka Kozinc (SD), Črtomir Špacapan odgovarja: »Pripravljeni smo iti k tistemu, ki bo izvoljen, zato da se nekaj naredi. V tem ne vidim problema.« Osme-rica je sprejela dogovor, da o projektih, ki bodo po njihovem mnenju v prid občinskemu razvoju, glasujejo enotno, sicer pa vsak po svoji vesti. (km) Kočija za župana bumbaca GORICA Kočija na županstvu S krajšo slovesnostjo so včeraj pod večer v veži goriškega županstva odkrili kočijo št. 1, s katero se je začela zgodovina javnih prevozov v Gorici. Občina jo je odkupila od lastnika Bruna Cotica, zanjo pa je izvedela šele konec junija letos. V nekaj mesecih je uprava sprejela sklep za njen odkup, ker gre za »pričevanje goriške zgodovine«. Kočija iz 19. stoletja bo na ogled v preddverju občinske hiše, župan pa že išče javno ustanovo, ki bo finančno omogočila, da jo restavrirajo. Strankin vrh na sprejemu pri goriškem nadškofu SSK PRI NADŠKOFU Slovenci so ga očarali Delegacija goriške Slovenske skupnosti je včeraj obiskala nadškofa Dina De Antonija. Predsednik Silvan Primosig, podpredsednica in občinska svetnica Marilka Koršič, pokrajinska odbornica Mara Černic in strankarski tajnik Julijan Čavdek so mu voščili ob 50-letnici mašniškega posvečenja. Čavdek se je nadškofu zahvalil za pozornost tudi do Slovencev; v dar mu je poklonil knjigo Erike Jaz-bar o 35 letih SSk na Goriškem in Balantičeve poezije v prevodu Mirka Špacapana. Msgr. De Antoni je povedal, da ga je slovenski svet očaral, da pa se žal ni utegnil dovolj dobro naučiti slovenskega jezika. Poudaril je pomembno nalogo politikov, ki iskreno delajo v dobro skupnosti. Černi-čeva se je nadškofu in sploh goriški duhovščini zahvalila za občutljivost do problematik slovenske narodnostne skupnosti in obžalovala dejstvo, da je občinska uprava še vedno zakoreninjena v starih logikah, saj ne priznava goriškim Slovencem družbene, ekonomske in kulturne teže, ki pa jo imajo kot polnopravni občani, saj »Gorica ni samo italijanska«. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 21. oktobra 2010 479 / LOČNIK Prva knjiga o Goriškem - • v v mostišču Kulturno združenje Isonzo je poskrbelo za izid knjige, ki govori o t.i. Goriškem mostišču - obrambnem sistemu, ki je med prvo svetovno vojno branil Gorico pred napadi italijanske vojske. Več kot enoletno obrambo mesta je vodil general Erwin Zeidler, sicer poveljnik 58. av-stroogrske divizije. Knjiga je v celoti trojezična (italijanska, slovenska in nemška), pripravila pa sta jo raziskovalca vojnega dogajanja Sergio Cher-sovani in Mitja Juren. Knjiga je bogata s fotografijami, ki v večini primerov še niso bile objavljene, prihajajo pa iz vojaškega fotografskega albuma Fran-cesca Moiseja, avstrijskega oficirja. Bil je oče ravno tako Francesca Moiseja, nekdanjega občinskega odbornika v Gorici, ki je umrl pred nedavnim. Fotografije so bile posnete v letih 191516 v Gorici, na Sabotinu, v Štmavru, na Oslavju, v Pevmi in na Kalvariji. Predstavitev knjige bo danes ob 20.30 uri v dvorani Luigi Faidutti v Ulici Visini 2 v Ločniku. Jutri ob 17. uri pa bo društvo Isonzo v občinskem središču na ločniškem trgu odprlo še fotografsko in dokumentarno razstavo na temo, ki jo knjiga obravnava. (vip) Mario Ascari in Igor Komel ob odprtju razstave v galeriji Kulturnega doma foto k.d. V GORICI RAZSTAVA UTE Likovni »prepis« teritorija Še samo danes je v galeriji Kulturnega doma na ogled razstava del iz likovnega laboratorija Univerze za tretje starostno obdobje (UTE) iz Gorice z naslovom »Spoznavajmo naš teritorij: skozi umetnost, književnost, glasbo in zgodovino dežele Furlanije-Julijske krajine«. Na njej sodeluje trideset ustvarjalcev iz goriške pokrajine. To so Maria Dolores Simone, Bruno Civran, Michela Caiffa, Grazia Russo, Lucia Cicuta, Luisa Ma-ligoj, Silva Stantič, Marisa Rivetti, Ca- terina Tocco, Marilena Dornik, Graziella Vesnaver, Juan Arias Gonano, Adriana Zucco, Rosalia Coccolo, Giovanna Sko-rianc, Rino Rizzato, Lucia Baggio, Claudia Scaramuzza, Vera Elvira Mauri, Giuseppe Scek, Dorina Braini, Anna Scan-droglio, Patrizia Botaz in Emilia Mask. Skupinsko razstavo prireja UTE v sodelovanju s Kulturnim domom. Na utečeno sodelovanje med ustanovama sta ob odprtju opozorila Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma, in predsednik UTE Mario Ascari, ki je poudaril, da je naš teritorij očarljiv in vabljiv, zato pa nagovarja tudi likovne umetnike. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wall Street: Il denaro non dorme mai«. Dvorana 2: 16.45 »Cattivissimo me«; 20.00 »Olos - L'anima della Terra«. Dvorana 3: 18.00 »Benvenuti al sud«; 20.00 - 22.00 »Fair Game - Caccia alla spia«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Triki«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wall Street: Il denaro non dorme mai«. Dvorana 2: 18.00 - 20.20 - 22.10 »Cat- tivissimo me« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.15 »Ben- venuti al sud«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Fair Game - Caccia alla spia«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »Adele e l'enig-ma del faraone«; 22.00 »Step up 3«. Koncerti V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 22. oktobra, ob 21. uri družabni večer (kalčeto, dobra glasba in glasbeni dokumentarci); vstop prost. V soboto, 23. oktobra, ob 21.30 koncert Kenny Knots in Riddim Tuffa Sound. V GORIŠKI STOLNICI bo za koncertno sezono KC Lojze Bratuž in ZCPZ 2010-11 danes, 22. oktobra, ob 20.30 koncert Vokalne Akademije Ljubljana; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: danes, 22. oktobra, ob 20.45 koncert romunske filharmonije Jora iz Bacaua; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« v soboto, 23. oktobra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista in skladatelja Alessia De Franzonija; vstop prost. Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 23. oktobra, ob 20.30 »An-fitrion« v izvedbi gledališke skupine Otroteatro iz Madrida in »Fais du the«, nastopa Cirkus Mlejn iz Prage; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). KOROŠKI DNEVI NA PRIMORSKEM v soboto, 23. oktobra: ob 10. uri mladinska gledališka predstava »Koroško kolo« v avditoriju Slovenskega višješolskega središča v Gorici, Ulica Puccini, nastopa skupina Sanjelovci PD Danica iz Št. Primoža; ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu gledališka predstava »Policija«, nastopa KPD Planina - Sele. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). KD DANICA organizira Pohod 7 vrhov-skih čudes v nedeljo, 24. oktobra. Zbirališče za vpise bo v KŠC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Pohod je planinskega značaja, proga je dolga 12 km, hodilo se bo približno 4 ure; ob koncu bo za vse kosilo. DRUŽBA ROGOS prireja vodene na-ravoslovno-zgodovinske izlete na goriškem Krasu, ki bodo trajali eno uro in pol se bodo zaključili s prigrizkom, ki ga bodo ponudile različne kmetije ali kleti: v nedeljo, 24. oktobra, zbirališče ob 10. uri v naselju Boneti, sledila bo krožna pot skozi Novo Vas in Opatje Selo v spremstvu vodiča; z osebnimi avtomobili se bodo udeleženci peljali do sprejemnega centra Gradina v Doberdobu, kjer bo vodeni ogled rezervata, ob zaključku bo prigrizek ob vinu iz kleti Castelvecchio; informacije in rezervacije po tel. 0481784111, 333-4056800 in inforo-gos@gmail.com. 6. POHOD »PO BOJIŠČIH SOŠKE FRONTE« bo v soboto, 30. oktobra, s startom ob 9. uri iz Solkana, Trg Jožeta Srebrniča. Na programu hoja za približno 4 ure preko Sv. Katarine na Preški vrh nato ob kavernah na Sveto goro in Vodice. Ob slabem vremenu pohod odpade. □ Obvestila KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica organizira vsako sredo od 19. do 20. ure v Kulturnem domu v Gorici vadbo telesne vzgoje namenjeno svojim članom; informacije po tel. 3387995474 (Aldo Bauzon). KD OTON ŽUPANČIČ IN DRUŠTVO SARASVATI prirejata predstavitveni večer »Balkansko kolo« danes, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. V poskočnih balkanskih ritmih bodo odkrivali bogato kulturo srbskega kola. Izobraževalna srečanja so namenjena vsem mladim po srcu; informacije po tel. 333-8139217 (Sara Hoban) vsak dan od 15. do 19. ure. DRUŽABNOST OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 24. oktobra, na Štekarjevi domačiji na Vale-rišču v Števerjanu od 12. ure do mraka. V okviru prireditve bosta tudi pohod in vožnja z gorskimi kolesi. Zbirališče udeležencev pohoda in vožnje (za katero je obvezna čelada) bo ob 9.45 pri športni hali v Podgori, start ob 10. uri. Organizatorji opozarjajo, da povratni prevoz od Štekarjeve domačije v Podgoro ni organiziran. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v nedeljo, 24. oktobra, celodnevnega srečanja Starosta mali princ, ki bo letos v Kopru. Program vključuje sprejem v Kopru, proslavo v Marezigah, ogled razstave in pevski koncert ob 17. uri. Odhod udeležencev izleta bo ob 7.15 iz Štandreža pred cerkvijo. Prijave sprejemata Marija Č. (tel. 0481-390697) in Rozina F. (tel. 347-1042156). SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v soboto, 30. oktobra, ob 16. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Poskrbljeno bo tudi za glasbo in ples; vpisovanje do nedelje, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vižintin). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. oktobra, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 ob drugem sklicanju v Sedejevem domu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje na spominsko slovesnost, ki bo na goriškem pokopališču v četrtek, 28. oktobra, ob 17. uri z namenom, da se poklonimo glasbeniku Emilu Komelu ob 50-letnici smrti in njegovi hčeri Pavlini, prvi pevovodkinji društvenega zbora. Zbrali se bomo ob glavnem vhodu pred pokopališčem. ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI sklicuje občni zbor v petek, 29. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijskem domu F.B. Sedej v Števerjanu. NA MOCVERJU V ŠTEVERJANU bo v soboto, 30. oktobra, ob 15. uri odkritje obeležja briškim ženam. AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec, motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE sporoča, da bodo predstavniki delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba položili vence na grobove in spomenike padlim borcem v nedeljo, 31. oktobra, ob 10. uri pred spomenikom v Pevmi, ob 10.30 pred spomenikom neznanemu partizanu v Koprivnem, ob 10.45 pred spomenikom v Štandrežu, ob 11. uri pred spomenikom v Sovodnjah, ob 12.15 na pokopališču v Ronkah, ob 13. uri na pokopališču v Tržiču, ob 13.30 v ladjedelnici v Tržiču. V ponedeljek, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu, ob 10. uri pred spomenikom v Podgori, ob 10.30 pred spomenikom v Števerjanu, ob 12. uri pred spomenikom na Palkišču, ob 12.20 pred spomenikom v Doberdobu, ob 13. uri pred spomenikom padlim na pokopališču v Gorici, ob 13.15 pred grobnico na pokopališču v Gorici. OK VAL obvešča, da potekata v telovadnici v Štandrežu vsak torek in petek med 16. uro in 18.30 otroška telovadba in miniodbojka; informacije in vpisovanje med treningi ali v večernih urah po tel. 393-2350925 (Sandro), 3459527263 (Jurij), 328-4133974 (Tjaša). OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ organizira glasbeno srečanje za otroke od 4. leta starosti vsako sredo od 17. do 18. ure v kulturnem domu A. Budal v Štandrežu; informacije po tel. 328-0309219 (Tanja). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). V ŠTANDREŽU bo svečanost ob 1. novembru v organizaciji VZPI v Kulturnem domu Andreja Budala ob 10.45 in pri spomeniku ob 11. uri. Na programu nastop vokalne skupine Sraka in branje odlomka spominov iz taborišča. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev ob prazniku 1. novembra potekalo ob 10.30 pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. DRUŠTVO TRŽIČ prireja telovadbo za dobro počutje od 3. novembra dalje ob 18. uri v telovadnici Duca dAosta v Tržiču; informacije po tel. 0481474191. ZDRUŽENJE LA SALUTE prireja tečaj prve pomoči v dvorani Faidutti Zadružne banke v Ul. Visini 2 v Ločniku. Prva od desetih lekcij bo začela 3. novembra; informacije in vpisovanje od ponedeljka do petka po tel. 0481-391700 ali na sedežu združenja v Ul. Bersaglieri 5 v Ločniki med 15.30 in 17.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku). Odhod avtobusa bo iz Doberdoba ob 16. uri, nato z običajnimi postanki; vpisovanje po tel. 0481-390697 (Marija Č.) ali 3471042156 (Rozina F.). H Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 22. oktobra, ob 18. uri folk umetnik Luca Bassanese predstavil svojo knjigo »Racconti di un visio- nario« in svoj nov CD »Il Futuro del Mondo«. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita danes, 22. oktobra, ob 20. uri v novi avditorij v Ronkah (poleg vile Vicentini Miniussi) na predstavitev knjig »Beneška Slovenija in njeni Čedermaci« in »Primorske pesmi rodoljubja«. Prisotna bo avtorica Mira Cencič. KD SABOTIN iz Štmavra prireja na društvenem sedežu v Štmavru danes, 22. oktobra, ob 20.30 nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave Marka Vo-griča »Solkansko polje«, ki bo na ogled tudi v soboto, 23., in v nedeljo, 24. oktobra, ter nastop MePZ Pod-gora. V Nedeljo, 24. oktobra, bo »Jesenski pohod na Sabotin« z zbirališčem ob 8.30 na mostu Sabotinske ceste in s startom ob 9. uri; ob 10.30 bo maša v cerkvi Sv. Valentina in ob 12.30 družabnost s kosilom in kostanjem na sedežu društva. Ob slabem vremenu bo maša ob 11. v cerkvi v Štmavru, nato družabnost po programu. KNJIGA OB 18.03 - AVTOBUSNI IZLET: v soboto, 23. oktobra, bo Alberto Custerlina predstavil svojo knjigo »Mano nera«; z avtorjem se bo pogovarjal Nicola Skert. Avtobusni izlet v Štanjel bo startal ob 11.03 s trga pred železniško postajo; rezervacije in informacije po tel. 335-1765415. V KNJIŽNICI V RONKAH prirejajo srečanja s pravljicami v italijanščini in slovenščini za otroke med 3. in 7. letom starosti: v sredo, 27. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o kraljevih sinovih«; v četrtek, 28. oktobra, ob 16.30 »Storie di cani e gatti«; informacije po tel. 0481-477205. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 27. oktobra, ob 18. uri predstavitev slovarja »Slovensko-italijan-ski in italijansko slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij - Dizionario sloveno-ita-liano e italiano-sloveno di elettroni-ca, elettrotecnica e telecomunicazio-ni« Carla Muccija in Marjete Humar. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v četrtek, 28. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige »Un anno di vita da cani. Riflessioni ed esperien-ze per sopravvivere alla deriva italia-na« Davideja Cervellina. Z avtorjem se bo pogovarjal Georg Meyr. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 29. oktobra, ob 17.45 predstavitev fotografske in literarne publikacije »Times of Peaches and Pomegranates - Tempi di Pesche e Melograni« ameriškega fotografa Jeffreyja Sil-verthorneja in uspešnega avtorja Emanuela Tonona. Na predstavitvi v organizaciji goriškega kulturnega društva GoBiennale bosta prisotna oba umetnika. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein v sodelovanju z Odborom staršev Gorica in Mladinskim domom prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom pripovedovala pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, sodelavke ŠC Melanie Klein pa bodo po pravljici poskrbele za jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo potekala v soboto, 30. oktobra, ter 13. novembra od 9.45 do 11.45 v prostorih Mladinskega doma v ul. Don Bosco 60; informacije in prijave na solcmartina@gmail.com in po tel. 334-1243766. Mali oglasi PEČ NA DRVA nordica, mod. svezia, 9 kw, malo rabljeno, prodam; tel. 3287771669. H1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU PRI CIRILI smo odprti v petek, soboto in nedeljo; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Mirjam Koren vd. Babic (od 8.30 do 9.15 v Ul. Costalunga v Trstu) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Maria Geromet vd. Petruz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 16 4 Sobota, 23. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ODBOJKA - Konec tedna začetek moške A1-lige Favorita ista, prvenstvo močnejše Pet Slovencev, v najboljši ekipi je Mania - Jerončičeve štiri jakostne skupine Konec tedna se začenja najvišja italijanska odbojkarska liga, v kateri bo letos nastopilo tudi pet Slovencev, od teh dva iz zamejstva. Mateja Černica, ki je odšel na Poljsko, bo »zamenjal« Damir Kosmina v vlogi rezervnega korektorja za reprezentanta Michala Laska v Vero-ni, Loris Mania pa bo standardni libero Modene, enega od favoritov v boju za naslov. Slovensko predstavništvo dopolnjujejo center Verone Alen Pajenk, center Citta di Castello Gregor Jerončič in tolkač Forlija Jasmin Čuturič. Njihove ekipe ne sodijo v vrh predvidevanj o moči ekip. »Moštva uvrščam v štiri jakostne razrede,« nam je povedal strokovnjak Zoran Jerončič, ki smo ga vprašali za mnenje o letošnjem prvenstvu. »V prvem razredu sta Cuneo in Trentino, mislim, da ju bo težko kdo spo-drinili z vrha. V drugo jakostno skupino uvrščam Macerato z odličnim trenerjem Berrutom, Sisley in Maniajevo Modeno, ki je z novim Rusom Berežkovom še boljša kot lani. Tik za temi ekipami, nekje vmes, bi postavil Piacenzo in Monzo, v 3. skupini pa so Verona, Viterbo, Roma Volley in Latina. Na najnižji stopnički pa so Citta di Castello, Forli in Castellana Grotte,« je povedal Jerončič in še dodal: »Pravo sliko bomo sicer dobili šele ob koncu zelo zanimivega prvega dela, v katerem se bodo ekipe potegovale za prvih osem mest, ki vodijo v državni pokal, kar je cilj mnogih. Prvi mesec pričakujem čudne rezultate. Največ presenečenj lahko pripravijo moštva, ki v svojih vrstah nimajo udeležencev nedavnega svetovnega prvenstva in so zato boljše pripravljena na prvenstveni start.« Jerončič je prepričan, da je italijanska A1-liga še vedno zelo močna, letos pa močnejša kot lani. »Ze vrnitev nekaterih Rusov kaže, da je Italija še vedno vabljiva, kljub temu, da je zdaj denarja manj. Nobeno drugo prvenstvo na svetu se ne more ponašati s 14 enakovrednimi moštvi. Je pa res, da večina igralcev, ki zdaj igra v začetnih postavah, bi v prejšnjem desetletju v Italiji sedela na klopi za rezerve,« pravi naš goriški strokovnjak. Raisport bo vsak teden predvajal dve tekmi: eno v soboto, eno v nedeljo. (ak) Laska finalista Cuneo in Trento, prvak je bil Cuneo (3:1), sta tudi letos edina prava favorita za naslov prvaka legavolley DAMIR KOSMINA - V Veroni Na blok namesto Laska • I V« I« I • • v v« Pajenka uči italijanščino Damir Kosmina iz Sesljana bo letos prvič nosil dres ekipe iz A1-lige. Igral bo v Veroni, ki jo vodi Bruno Bagnoli: »Tu je zelo dobro. Na začetku pripravljalnega obdobja sem imel nekaj bolečin v hrbtu, zdaj pa je že vse mimo.« Ste se na začetek prvenstva dobro pripravili? Smo se. Igrali smo osem prijateljskih tekem, na katerih sem stalno igral, ker reprezentanta Laska še ni bilo, saj je igral na svetovnem prvenstvu. Igrali smo proti Sisleyu, ruskemu Dinamu Ka-zanu in štiri tekme proti A2-ligašem. Vedno smo bili boljši, razen proti Si-sleyu. Oni so sicer igrali v popolni postavi. Kako pa bo zdaj, ko se je Lasko vrnil: oba igrata v vlogi korektorja. Seveda bo on igral v prvi postavi. Ta teden, ko smo igrali pripravljalno tekmo, pa me je trener vključil v vsakem setu, da bi blokiral. Torej boš vstopil na igrišče predvsem za blok? Upam, da ja. Kateri pa je cilj ekipe? Ponoviti lansko sezono, torej vstop v play-off in še kaj več. Kdo so favoriti? Trento in Cuneo. Kako pa je s soigralci? Zelo dobro. Pajenka učim italijanščino. LORIS MANIA' Bolečin v kolenu ni več V Mode-ni bo drugo sezono zapored igral števerjan-ski libero Loris Mania, ki smo ga včeraj poklicali pred popoldanskim treningom. »Tu je dobro. Komaj čakam, da se prvenstvo začne. Pogrešam igranje.« Za Lorisa bo to šesta sezona v A1-ligi, četrta kot standardi libero. Od kdaj se pripravljate na prvenstvo? Ze sedem tednov treniramo. Igrali smo tudi nekaj pripravljalnih tekem s Sisleyem, Forlijem in Monzo. Vseh smo premagali, čeprav so bile vse ekipe kakovostne. Nazadnje pa smo igrali proti Trentu, ki ima tudi letos zelo dobro ekipo, a smo izgubili. Kako pa je s poškodbo kolena, ki je bila »povod«, da so te zključili iz reprezentance ... Dobro. Bolečin ni več, zato treniram neprenehoma. Kateri je letošnji cilj? Zelimo doseči kaj več kot lani, ko smo bili četrti. Ciljamo tudi na kak pokal (igrali bodo tudi v evropskem pokalu CEV, op. a.). Važen bo vsekakor dober začetek. Kakšno pa se ti zdi letošnje prvenstvo? Bo zelo izenačeno. Opažam, da se je veliko ekip okrepilo s tujci in pa mlajšimi igralci iz nižjih lig. Kdo pa so favoriti? Trento, Cuneo, upam mi, pa tudi na Monzo bo treba paziti. NOGOMET Zelo skromna bera za italijanske ekipe NEAPELJ - V tekmi evropske nogometne lige sta se Napoli in Liverpool razšla brez zadetkov, pred tekmo pa so bili štirje angleški navijači žrtve fizičnega npaada domačih skrajnežev. Sampdoria je na gostovanju v Ukrajini potegnila krajši konec proti Metalistu, natrpanim z Brazilci. Končni izid je bil 2:1. Za Sampdorio je pove-del Koman v 31. minuti, za gostitelje sta bila uspešna Ataison v 38. in (z igralcem manj) Cleyton Xavier v 73. min. Juventus je v Salzburgu v 3. minuti drugega polčasa s Krasičem izenačil uvodni gol, ki ga je za Avstrijce v 34. min. dosegel Svento. Palermo je doma kar s 3:0 izgubil pred moskovsko CSKA. Skratka, zelo skromna bera italijanskih moštev. Raul pred Inzaghijem GELSENKIRCHEN - Španski nogometaš Raul Gonzalez, junak sredine zmage nemškega Schalkeja v ligi prvakov, je zdaj tudi uradno najboljši strelec tekmovanj pod okriljem Evropske nogometne zveze (Uefa). Potem ko je bilo po njegovih sinočnjih dveh zadetkih še nekaj zmede glede skupnega števila golov, je Uefa potrdila, da jih je Španec doslej dosegel že 70. Doslej je bil rekorder Italijan Filippo Inzaghi z 68 goli. Na seznamu Uefe je na tretjem mestu Nemec Gerd Müller s 66 goli. Kitajci spet prvi ROTTERDAM - Olimpijski in svetovni prvaki Kitajci v ekipnem finalu na 42. gimnastičnem svetovnem prvenstvu v Rotterdamu niso dopustili presenečenja in so osvojili nov naslov (274,997 točke). Še najbolj so se jim - tako kot v kvalifikacijah - približali Japonci (273,769), tretji so bili Nemci (271,252). Pellizzotti ni kriv RIM - Potem ko je disciplinska komisije slovenske Nacionalne protidopinške komisije (NAK) v zadevi UCI proti kolesarju Tadeju Valjavcu že poleti odločila, da Valjavec ni kršil predpisov proti dopingu, je včeraj isto sklenil tudi italijanski olimpijski komite v primeru furlanskega kolesarja Franca Pellizottija. Protidopiška komisija CONI je ugotovila, da v primeru Pellizot-ti ni bilo dovolj dokazov, da si je kolesar res pomagal s prepovedanimi sredstvi. Evroliga Sinoči: CSKA Moskva - Armani 73:88, Siena - Cholet 76:44 EKIPE IN VERJETNE POSTAVE BCC-NEP Castellana Grotte: Falaschi (P), Milušev (K); Cozzi (C), Rak (C); Rodríguez (T), Dvoranen (T); Cicola (L) BRE Banca Lannutti Cuneo: Grbic (P), Nikolov (K), Mastrangelo (C), Volkov (C), Wijsmans (T), Parodi (T), Henno (L). Yoga Forli: Saitta (P), G.Falasca (K); Bovolenta (C), Matti Oivanen (C); T.KovačeviC (T), Djaškov (T); De Pandis (L) Andreoli Latina: Sottile (P), Starevic (K); Kohut (C), Gitto (C); VujeviC (T), N.KovačeviC (T); Pieri (L) Lube banca Marche Macerata: Vermiglio (P), Omrčen (K); StankoviC (C), Podraščanin (C); Martino (T), Savani (T); Paparoni (L) Casa Modena: Esko (P), Dennis (K); Kooistra (C), Piscopo (C); Berežko (T), Diaz (T); Mania (L) Acqua Paradiso Monza: Travica (P), Gavotto (K); Šumov (C), Buti (C); Rauwerdink (T), Rooney (T); Exiga (L) RPA-Luigibachi.it Perugia: P.Steuerwald (P), Fabricio Dias "Lorena" (K); Cester (C), Jerončič (C); Schwarz (T), NikiC (T); Giovi (L) Copratlantide Piacenza: Gonzalez (P), Nilsson (K); Holt (C), Tencati (C); Zlatanov (T), Popp (T); Marra (L) Roma Volley: Uriarte (P), Poey (O); Lebl (C), Josifov (C); Zajčev (T), Cisolla (T); Corsano (L) ITAS Diatec Trentino: Raphael (P), Stokr (K); Sala (C), Birarelli (C); Kazijski (T), Juantorena (T); Bari (L) Sisley Treviso: Pujol (P), Fei (K); Bontje (C), Bjelica (C); Horstink (T), Maruotti (T); Farina (L) Marmi Lanza Verona: Meoni (P), Lasko (K); Pajenk (C) - Brunner (C); Herpe (T), Cala (T); Smerilli (L) Tonno Callipo Vibo Valentia: M.Coscione (P), Simeonov (K); Barone (C), N.Nikolov (C); Anderson (T), Ananiev (T); Fanuli (L) ODBOJKA - Žreb za EP 2011 Za Slovenijo rahlo ugodnejše kot za Italijo PRAGA - Italija in Slovenija sta z včerajšnjim žrebom skupin evropskega odbojkarskega prvenstva, ki bo septembra naslednje leto na Češkem in v Avstriji, lahko zadovoljni. Sloveniji so bile kroglice dokaj naklonjene, saj se bodo merili z Avstrijo, Srbijo in Turčijo, Italijani pa so naleteli na le za spoznanje težjo skupino, v kateri so Francija, Finska in Belgija. Najtežja je skupina D s Poljsko, Bolgarijo, Slovaško in Nemčijo, v skupini B pa so Češka, Rusija, Portugalska in Estonija. V Sloveniji so posebno navdušeni nad dejstvom, da bodo v prvi fazi igrali na Dunaju, tako da bood lahko računali tudi na svoje navijače. »Vemo pa tudi, da je v glavnem mestu veliko Srbov in Turkov, tako da menim, da bomo imeli prav na vseh tekmah polne dvorane,« je dejal sekretar OZS Igor Dolinšek. »Menim, da se lahko z vsemi enakovredno kosamo, predvsem proti Turkom in Avstrijcem pa bomo iskali priložnost, da dosežemo drugo mesto v skupini in se neposredno uvrstimo v na- daljnje tekmovanje,« je dejal selektor reprezentance, Črnogorec Veselin Vuko-vic. Slovenci se bodo 10. septembra v derbiju reprezentanc, ki na evropskem prvenstvu še nimata zmage, najprej pomerili z gostitelji, ki so na EP nastopili že šestkrat, a v 22 tekmah osvojili le tri nize. Naslednji tekmec septembra bo 12. septembra Srbija, dan pozneje pa se bodo pomerili še s Turki. Prav ta tekma naj bi na papirju odločala, kdo se bo uvrstil naprej, to napoveduje kakovostna lestvica Mednarodne odbojkarske zveze (FIVB), ki Slovenijo uvršča na 41., Turčijo na 48., Avstrijo pa šele na 70. mesto. Italija bo igrala v Innsbrucku, najprej proti Belgiji, dan zatem proti Finski, nazadnje pa proti Franciji. Zmagovalci skupin se uvrstijo direktno v četrtino finala, drugi in tretji pa v dodatne tekme osmine finala. Značilno za prvenstvo je tudi to, da bo trajalo le en teden. Polfinalne in finalne tekme bodo na Dunaju. NOGOMET - Jutri v B-ligi V Vareseju mora Triestina reagirati Domače ekipe brez zvezd a z velikim navdušenjem Po pekočem porazu proti Reggini mora Triestina jutri v Vareseju (pričetek ob 15. uri) takoj reagirati. Proti nasprotniku, ki ima na lestvici le točko manj od Tržačanov, naj bi bil neodločen izid že skoraj napisan. Ekipa iz Lombardije je namreč v petih domačih nastopih enkrat zmagala in 4-krat igrala neodločeno Triestina pa je v gosteh 1-krat izgubila in 3-krat osvojila točko. Najbolj nepričakovan izid pa bi bila zmaga Triestine, ki v gosteh ni še nikoli okusila slasti treh točk, medtem ko je Varese na stadionu Osso-la še nepremagan. VARESE - Za Varese je bilo leto 2010 izrednega pomena. Društvo je praznovalo 100-letnico obstoja, tako častitljivo starost pa je Varese praznoval z napredovanjem v B-ligo, kar 25 let po zadnjem nastopu med drugoligaši. Moštvo trenerj Sannina je prvenstvo začelo dokaj pozitivno, čeprav Lombardijci nimajo na razpolago pose3bno kakovostnih igralcev. Veliko pa pripomore navdušenje številnih, ki prvič merijo moči na tako visoki ravni. Med temi je tudi Neto Perei- ra, ki je skoraj desetletje branil barve deželnega D-ligaša in nato tretjeligaša Itale San Marca iz Gradišča. Neto Pereira je tudi najboljši strelec Vareseja, saj se je doslej že 4-krat vpisal med strelce. Kljub rahli poškodbi njegov nastop na jutrišnji tekmi je skoraj zanesljiv. TRIESTINA - Trener Iaconi je v tem tednu analiziral razloge za res negativen nastop proti Reggini. Utrujenost je lahko le delno opravičilo za tako bled nastop, verjetno je kaj pripomogel tudi zgrešen psihološki pristop. Prava nogometna lekcija pa je morda koristila igralcem Trie-stine. Za jutrišnjo tekmo ima trener še nekaj dvomov, saj ga je marsikateri igralec proti Reggini krepko razočaral, ob tem da bodo odsotniLunardini, Malago' in Toledo. V obrambi je za levi pas v teku balo-taža med Sabatom in Longhijem, na sredini pa so izbire skoraj prisiljene. Verjetna postava Triestine: Colombo, D'Ambrosio, Brosco (D'Aiello), Scur-to, Sabato (Longhi), Antonelli, Filkor, Matute, Testini, Marchi, Godeas. Sodil bo Baratta iz Salerna. (I.F.) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 22. oktobra 2010 17 ODBOJKA - Po podpisu dogovora med italijansko in slovensko odbojkarsko zvezo Zaživel je čezmejni Jadranski pokal Za mlade odbojkarje do 16. leta - Nastopajo štiri ekipe FJK in štiri regijske reprezentance Slovenije Udeleženci 1. kroga v Pasian di Pratu Jadranski pokal za mlade odbojkarje do 16. leta starosti, ki so ga napovedovali po podpisu dogovora med italijansko odbojkarsko zvezo FIPAV in slovensko odbojkarsko zvezo, je prejšnji teden dočakal prvi krog. To kaže, da ni šlo le za »papirnati« dogovor, marveč za pravo razvojno strategijo in napredek. Na pokalu nastopajo štiri ekipe iz Furlanije Julijske krajine in štiri regijske izbrane vrste iz Slovenije. V skupini A merijo moči Trst, Pordenon, Primorska in Gorenjska, v skupini B pa Gorica, Videm, Ljubljana in Dolenjska. Med ekipami FJK nastopata s pokrajinsko selekcijo (kot je bilo sicer predvideno za vse pokrajine) samo Pordenon in Videm, Gorico predstavlja ekipa Olympie letnikov 1995 in 1996, Trst pa bodo sestavljali igralci Cosellija in Sloge. Zaradi nesporazumov so sicer v prvem krogu igrali izključno igralci Cosellija, v nadaljevanju pokala pa bo pristopilo izmenično tudi šest slogašev. Ekipe se bodo srečale štirikrat, vsakič v drugi telovadnici (v FJK in v Sloveniji), vsak krog pa bo ena izmed ekip v vsaki skupini prosta. Šlo bo torej za troboje na dva zmagana niza. Finalna faza bo v Novi Gorici 9. decembra, na njej se bodo pomerile vse ekipe za končno razvrstitev. V prvem krogu, v nedeljo, 17. oktobra, je skupina A nastopala v Kranju, skupina B pa v Pasian di Prato. Ekipe se bodo srečale 30. oktobra, 14. in 28. novembra. Izidi 1. kroga: Skupina A: Gorenjska - Trst 1:2 (25:20, 21:25:9:15); Trst - Primorska 0:2 (21:25, 13:25), Gorenjska - Primorska 0:2 (17:25, 15:25); skupina B: Videm - Gorica 2:0 (25.19, 25:23), Dolenjska - Gorica 2:0 (25:19, 25:16), Videm - Dolenjska 0:2 (23:25, 24:26). Naslednji krog - 31. oktober Skupina A, v Trstu: Trst - Primorska (16.00), Pordenon - Primorska (17.00), Trst - Pordenon (18.00); skupina B, v Ljubljani: Ljubljana - Dolenjska (16.00), Dolenjska - Gorica (17.00), Ljubljana - gorica (18.00). Postave - Gorica: Cobello, Corsi, A. in Š. Čaudek, Princi, Terpin, Berte, Brusa, Palazzo, Persolja, Vogrič, Winkler. Trst: tudi Antoni, Cettolo, Sosič, Krečič, Trento in Tomasini (Sloga). KOŠARKA - Danes 2. krog D-lige Kontovel prvič doma Neznanka je razsvetljava Tri od petih tekem 2. kroga košarkarske D-lige bodo že danes. Med njimi bo igral tudi Kontovel, ki se bo letos prvič predstavil pred domačimi gledalci (ob 20.45 v športnem centru Ervatti). V goste prihaja Pallacanestro Monfalcone, ki je v prvem krogu izgubil proti Goriziani za 4 točke, sestavlja pa ga mešanica starejših in mladih igralcev. Brumnovi fantje se bodo danes predstavili v enaki postavi kot prejšnji teden, ko so po podaljšku premagali Grado. »Seveda startamo na zmago. Zanimivo pa bo, saj smo si najbrž enakovredni,« je dejal Jan Godnič, pomočnik trenerja Brum-na, sicer pa igralec Kontovela, ki zaradi bolečin v hrbtu ne bo nastopil. »Velika neznanka bo jutri (danes op.a.) predvsem razsvetljava v telovadnici Er-vatti, saj so jo pravkar posodobili. Na treningu v sredo je zelo slepelo,« je še dodal Godnič. Sodila bosta Roberto Giuliano iz Vidma in Andrea Zannier iz Campoformida. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Falconstar - Jadran ZKB 109:77 (33:21, 38:59, 59:89) JADRAN: Batich 34, Daneu 10, Valič 6, Kraus 16, Valentinuz 2, Milič 0, Žerjal 0, Ridolfi 0, Zhok 2, Gregori 2, Majovski 5. Trener: Peter Brumen. PM: 13:20, Izgubljene žoge: 25, pridobljene zoge: 13, skoki: 22 (obramba 16, napad 6). Jadranovci so v sredo odigrali tekmo tretjega kroga in proti fizično močnejšemu nasprotniku izgubili. V vrstah tržiškega moštva sta vajeti igre držala predvsem državna reprezentanta Candus- Peter Lisjak kroma so in Turel, ki sta člana tudi članske ekipe v B-ligi in sta bila v vseh elementih igre razred zase. Falconstar je vodstvo prevzel že na začetku in ga obdržal vse do konca. Veliko odgovornost na igrišču si je tokrat prevzel jadranovec Matija Batich, ki je bil tudi v napadu zelo natančen. Dosegel je 34 točk. Spodbudno je, da so se jadranovci borili do konca kljub premoči nasprotnikov. □ Obvestila SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za Novoletne praznike od 26.decembra 2010 do 2.januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika) MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 24. oktobra 2010 avtobusni izlet za družine na Matajur. Zbirališče ob 8. uri na trgu Oberdan, oziroma s trga v Sesljanu ob 8.20. Informacije in prijave pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Vabljeni! AŠD BREG Košarkarska sekcija vljudno vabi na predstavitev ekip za sezono 2010/2011, ki se bo vršila v dolinskem športnem centru Silvano Klabjan v soboto, dne 23.oktobra 2010, ob 17:00 uri. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 3. do 14.novembra 2010 v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Zbiranje opreme 3. in 4.nov. od 10.30 do 19.ure, prodaja od sobote 6. do nedelje 14.novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.do 19.ure. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 3475292058. JK ČUPA v sodelovanju z Ribiškim muzejem tržaškega primorja iz Križa organizira za člane v nedeljo, 24. oktobra pobudo Po poteh ribičev. Zbirališče ob 10. uri pri Biti, sledita vodeni ogled muzeja in kosilo. Obvezna prijava. Vse informacije dobite v tajništvu. V Štandrežu so se pomerili začetniki (9:9) Juventine in Sovodenj Na štandreškem igrišču so krajši konec potegnili Sovodenjci. Končni izid, po novem pravilniku, je bil 2:1 za rde-če-bele, ki jih trenira Davide Marega. Zadovoljen pa je bil tudi sovodenjski trener Paolo Peric. POSTAVI - JUVENTINA: Barone, Markovič, Lutman, Marchesini, Komjanc, Tononi, Sorullo, Malič, Rogonat, Wacher. SOVODNJE: J. Petejan, Pavletič, Medeot, Redzič, Piva, Bernardis, D. Petejan, Trevisan, Vetorello, Tomšič, Čavdek, Bacicchi. ZSŠDI - Jutri V Poreču 9. srečanje manjšin Poreč bo jutri gostitelj 9. športnega srečanja manjšin, na katerem bodo v prijateljskem ozračju moči merile športne vrste Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Unije Italijanov iz Slovenije in s Hrvaške. Športni del programa je kar obsežen, saj vsebuje dvoboje v moški in ženski odbojki, v moški košarki, malem nogometu 5:5, ženskem in moškem namiznem tenisu, tenisu, šahu in balinanju. Nastopile bodo pretežno mladinci in mladinke z nekaj izjemami. ATLETIKA Prvenstvo za dijake v*i «v««! ■ v ■ naših višjih srednjih sol Višji srednji šoli Žiga Zois in Jožef Stefan bosta jutri na atletskem stadionu G. Draghicchio na Koloniji organiziratli atletsko prvenstvo slovenskih višjih šol na Tržaškem. Tekmovanje se bo odvijalo v dveh kategorijah - bienij in trienij, ločeno po spolu. Program predvideva tek na 100 m, suvanje krogle, skok v daljino, tek na 2400 m in štafetni tek šolskih reprezentanc. Začetek ob 9. uri. V primeru slabega vremena se tekmovanje preloži na prihodnji petek. KOLESARSTVO Leghissa trdno v vodstvu Gorski kolesar Christian Leghissa je v nedeljo v kraju Arqua Petrarca, rojstni kraj italijanskega pesnika in pisatelja Fran-cesca Petrarce, ubranil vodstvo v Jesenskem pokalu. Leghissa je zasedel drugo mesto v kategoriji master 1 in hkrati povišal prednost pred drugouvrščenim Fer-rom na skupni razpredelnici. Razlika zdaj znaša 25 točk. Ferro se je uvrstil na 6. mesto. V nedeljo bo Leghissa tekmoval v kraju San Stino di Livenza. Do konca Jesenskega pokala manjkajo še štiri dirke. Devinovci visoko na lestvicah mladih Na zadnji tekmi trofeje Junior Cross so se kolesarji SK Devin dobro odrezali, kot kaže tudi lestvica. Dirka je potekala v Ločniku v nedeljo v priredbi kluba Ca-privesi in na startu se je zbralo 90 kolesarjev. Na zaključnih tekmah je sodelovalo vedno večje število devinovcev, kar je tudi zelo razveseljivo glede na krizo, ki so jo pri društvu doživeli v prejšnjih letih. Vse to dobro kaže za naslednjo kolesarsko sezono. Izidi: G0: nastopili Petra Godnič, Maj Sedmak in Ferfoglia G1: 5. Luka Sedmak; 9. Mattia di Biagio; G2: 1. Tristan Taver-na; 6. Tarek Nelson; 7. Peter Chenda; 12. Ivan Devetak; 13. Ivan Ferfoglia; G3: 6. Jan Godnič; 12. Amina Hamoussi; G4: 13. Jan Sedmak; 17. Goran Hamoussi; 19. Max Zannier. G5: 11. Matteo Dutti. Naraščaj-niki: 3. Erik Mozan (Devin); 7. Peter Sos-si (Devin). Uspeh so Devinovi kolesarji doživeli tudi na končni lestvici trofeje «Junior Bike»: v kategoriji G2 se je Tristan Taverna uvrstil na 3. mesto; v kategoriji G3 je Jan Godnič 1. med nevčlanjenimi; v kategoriji naraščajnikov je Erik Mozan 2. Na lestvici trofeje «Junior Cross»: v kategoriji G1 je Luka Sedmak 1. med nevč-lanjenimi; v kategoriji G2 je Tristan Ta-verna 1.; v kategoriji G4 je Jan Sedmak 1. med nevčlanjenimi; v kategoriji naraščaj-niko je Erik Mozan drugi. NOGOMET Disciplinski ukrepi V zvezi z nedeljskimi tekmami v amaterskih nogometnih ligah je disciplinska komisija deželne nogometne zveze kaznovala trenerja Vesne Paola Cazzata s prepovedjo nastopanja do 29. oktobra (na Vesnini klopi bo odslej sedel Massai), Edvin Carli pa je bil po nedeljski izključitvi kaznovan s prepovedjo igranja za en krog. Za dva kroga bo moral počivati nogometaš Brega Stefano Bampi, odbornik Marko Bandi pa ne bo smel opravljati funkcije do 2. novembra. Petek, 22. oktobra 2010 Št. 28 (155) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Pogovor z pisateljem, režiserjem in kolumnistom Goranom Vojnovicem Od čefurjev do Pirana Goran Vojnovic se je rodil leta 1980 v Ljubljani kot sin priseljencev iz južnih balkanskih držav, kar je zaznamovalo njegov pogled na svet, ki ga je opisal z okoljem, v katerem je odraščal v romanu Čefurji raus! Knjiga je bila prava uspešnica, ki je lani dobila tudi nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta, pred tem pa je avtor prejel zanjo nagrado Prešernovega sklada. Vojnovic je diplomiral na ljubljanski AGRFT - smer filmska režija, pred celovečercem pa je posnel tri kratke filme. Njegovfilm Piran - Pirano (2010) v produkciji hiše Arsmedia je na festivalu slovenskega filma prejel tri nagrade - vesne. Z mladim režiserjem, pisateljem in ko-lumnistom se je Klop srečal v Ljubljani. Kakšen je bil občutek ob premieri filma, kaj človek doživi, ko prvič javno predvajajo tvoj film? Občutki so bili mešani. Premiera filma bi morala biti na Tartinijevem trgu v Piranu, vendar se je zaradi deževja dogodek preselil v avditorij v Portorož, tako da sem bil zaradi tega nekoliko razočaran, potolažil pa me je dober odziv občinstva. Ste doživeli, podobno kot gledališki igralci, določeno izpraznjenost po premieri? Ne tega nisem (še) doživel, ker se je zgodba v preteklih tednih nadaljevala z raznimi premierami, ki si še vedno sledi- Pritegnila me je zgodba, ki se je začela pred več kot petdesetimi leti, a še vedno traja in šele danes dobiva epiloge in ponekod celo nova poglavja. jo. V preteklih dneh smo se oddolžili Pirančanom s predvajanjem filma v Tarti-nijevem gledališču, širša publika pa začenja zahajati v kino in si ogledovati moj prvenec, v publiko prehaja šele neka zavest, da se film vrti. Kako se vam zdi, da je publika sprejela Vaš film? Odzivi so se mi zdeli zelo dobri, vtis imam, da je bilo več pohval kot kritik, kar me veseli še posebej zaradi tega, ker vem, da so imeli ljudje zelo različna pričakovanja. Pozitivne kritike sem doživel zlasti na Obali, kjer publika gleda na to tematiko na bolj občuten način. Prihajamo iz Trsta, kjer je tematika filma prav posebno občutena, zakaj ste izbral ravno to temo, da ste na njej zasnoval scenarij filma? Pritegnila me je zgodba, ki se je začela pred več kot petdesetimi leti, a še vedno traja in šele danes dobiva epiloge in ponekod celo nova poglavja. Na mojo odločitev, da se tej zgodbi resneje posvetim, pa je vplivala tudi zgodba moje družine: starši moje mame so prišli v petdesetih letih iz Bosne in živeli najprej v Bujah, nato pa so se preselili v Pulj. S tem filmom sem si zaželel tudi to, da bi tudi naša generacija (mlajša) preko platna spoznala ta zgodovinska dogajanja, o katerih se ne govori ravno veliko. Lani je veliko praha v naših krajih dvignil film Žige Virca Trst je naš! Poznate Virca? Mislite, da gre za določene podobnosti, poleg zgodovinske tematike, med Vašim filmom in njegovim? Da, Virca poznam. On je razvil tematiko na provokativen način, v smislu parodije. Italijanske oblasti so se na zunaj glasno postavile v bran »italijanskih interesov« oz. svojih širših narodnih interesov Goran Vojnovic v Ljubljani jure erzen/delo in skušale s tem pokazati svojim ljudem določeno mero zaščite. Nam pa so se po koncu vsega za vse skupaj opravičile daleč od oči svoje načrtno zavedne javnosti. Moj film ni zastavljen provokativno. Govori namreč o intimi, o zgodbah posameznikov. Način na katerega Piran - Pi-rano podaja svojo zgodbo vnaprej onemogoča določene agresivne odmeve. Poleg tega se mi zdi, da mlajši niso tako občutljivi na tematike, ki jih sam razvijam, nenazadnje govorimo o zgodovini, ki je vplivala na ljudi pred veliko leti. Ravno to je zanimivo, da se pogovarjamo o dogodkih izpred 60 let, medtem ko nam je gotovo bližje dogajanje na Balkanu pred 20 leti. Ali niste mnenja, da bi se bilo treba o tem pogovarjati? Ob gostovanjih dveh predstav iz Sarajeva na Primorskem poletnem festivalu smo dobili občutek, da obstaja v Bosni nek močan občutek jeze ... Verjetno obstaja občutek jeze, saj je na južnem Balkanu perspektiva mladih precej slaba, kar povzroča kopičenje določenih negativnih občutkov. Vse to, ko postanejo ti močni občutki nekaj razširjenega, lahko posameznika in družbo pripelje do še večjih težav. Dodati je treba, da polpreteklo zgodovino mora umetnost še jemati v poštev. Vračanje z mislimi na pretekle vojne dogodke je trenutno preveč prisotno na političnem področju, a umetnost ima za razliko od politike tisto moč povedati, da obstajajo žrtve na obeh straneh vojne in lahko pozitivno pripomore k soočenju ljudi s svojimi krivicami. Ni napačno označiti vašo poetiko za eksistencialistično? Imamo vtis, da Vas zanima, kako zgodovina vpliva na zgodbe posameznikov, kako zgodovina gleda na male ljudi? Točno. Moj namen ni odpirati novih tem ali vprašanj, skušam le razvijati osebne zgodbe posameznikov s sporočili in občutki, ki jih same posredujejo bralcu in gledalcu. Izredno zanimiv je ravno vpliv socialnih in zgodovinskih okoliščin na majhnega človeka in kako se iz tega ustvarjajo posamezne žrtve. V romanu Čefurji raus, pa gre, z razliko od filma Piran - Pirano, za določene družbene okoliščine, kjer so se ljudje kar naenkrat znašli v tuji državi, oddaljeni od domovine, ne da bi se zato sami odločili. Čez noč so se znašli čez mejo in so bili zaradi razmer v svoji domovini prisiljeni ostati v tem prostoru in se njemu prilagoditi. Če za trenutek ostanemo pri Vaši literarni uspešnici, in sicer pri romanu Čefurji raus: lani je bil odziv na gostovanje monokomedije, ki je nastala po literarni predlogi, na tržaškem odru uspešen. Porodil pa se nam je dvom, ali so Vas ljudje razumeli, ali so igro dojeli le v svoji ironični ali pa tudi tragični dimenziji? Roman omogoča vsakemu, da si iz- bere lastno vizijo dogodka. Kako pa bo prišla igra do gledalca, je odvisno od trenutnega razpoloženja in okoliščin. V pogovorih s protagonistom komedije Aleksandrom Rajakovicem, je izstopalo, da so bile reakcije med publiko zelo različne. Zdi se mi, da se zapirate vase, kot da bi se bali italijanske kulture. Vsak lahko najde v romanu/komediji nekaj svojega: včasih smeh zaradi »štosov«, vse do bolj tragičnega dojemanja vsebine. Mislim, da je tržaška publika sprejela sporočila in se z njimi poistovetila v manjšinskem pogledu, saj vi živite podobno kot junaki moje zgodbe v manjšinskem okviru. Če že smo pri Trstu: poznate slovensko skupnost v Italiji? Imate kakšno mnenje o njej? Vaše stvarnosti ne poznam tako dobro, da bi bil lahko kakšen resen komentator, še najbolj sem pazljivo sledil dogajanju v zvezi z vašim gledališčem. Zdi pa se mi, takole od daleč, da se podobno kot mnoge manjšine zapirate vase, kot da bi se bali večinske, v vašem primeru italijanske kulture. Prepričan sem, da se z odpiranjem vaša kultura ne bi izgubila ali razdrobila. Ne vidim nič groznega v tem, da bi se slovenska kultura v Trstu začela v določeni meri odpirati proti italijanski kulturi in vzpostavila boljši dialog z italijansko skupnostjo. Kulturna pa tudi nacionalna identiteta se ne zbriše kar čez noč in ta strah bi bilo potrebno nadomestiti s samozavestjo, ki bi slovensko kulturo odpeljala v svet. Zamejstvo bi moralo postati čezmejstvo. Kako gledate na mlajšo generacijo Slovencev? Vtis imamo, da so Slovenci nacionalisti, ko gledajo na jug, ev-ropeisti in odprti novim izzivom, ko pa gledajo na severovzhod ... (Smeh.) Verjetno obstaja občutek ogroženosti zaradi nekoč množičnega priseljevanja iz južnih držav. V času nekdanje skupne države je bilo pri nas veliko delavcev iz balkanskih držav, tako da se je ustvaril strah, ki ga mladi ljudje še danes občutijo. Obstaja hkrati veliko mladih, ki se ne znajde povsem v izredno hitrih ritmih sodobnega življenja, v urbanem in za mnoge dekadentnem utripu, polnem različnih subkultur. Zato se mnogi mladi, ki se v takšnem svetu ne znajdejo, vračajo k tradicionalnim vrednotam svojih staršev, torej v okolje, ki ga bolje poznajo, kjer se počutijo udobno in varno. Nekateri danes vse to zgrešeno poimenujejo domoljubje. S čim se ukvarjate trenutno? Trenutno je na dnevnem redu še vedno promocija filma. V kratkem bomo imeli premiero v Sarajevu. Sodelujem tudi pri nekaterih drugih projektih. Ukvarjam se z nekoliko zahtevno temo, in sicer s pisanjem brošure, ki naj bi ozaveščala ljudi glede problema pedofilije, a sem ne glede na zahtevnost vesel, če lahko kakorkoli pomagam pri tem. Kot ljubitelj košarke in bivši košarkar pa ob kandidaturi Slovenije za evropsko košarkarsko prvenstvo 2013 sodelujem s košarkarsko zvezo pri oblikovanju predstavitvenega gradiva kandidature. Kje živite trenutno? Kje pa bi Vam bilo všeč nekoč živeti? Živim v Ljubljani. Tu mi je posebno lepo, saj imam idealne pogoje za svoje delo. Pred časom sem se iz Fužin preseli v center, kar sem si dolgo želel. Mogoče bi rad preživel nekaj časa v kaki večji metropoli, npr. v Berlinu ali Londonu, kjer je širši pretok ljudi in idej s celega sveta in kjer je življenje bolj dinamično. Kljub temu ostajam na tem, da se imam v Ljubljani čisto v redu, saj je tu življenje po moji meri. Na stara leta pa bi se mogoče le preselil nekam na morje, recimo v Piran. Klop je po lanskem uspehu in novinarskem podvigu, ko je prvi na svetu intervjuval režiserja Žigo Virca, ki je s svojim prvencem Trst je naš! dvignil nemalo prahu, takoj zavohal, da bi lahko bil filmski prvenec Gorana Vojnoviča prav tako uspešnica. Z diplomatskimi spretnostmi si je priboril celo dve akreditaciji za svetovno premiero njegovega celo-večerca in hkrati filmskega prvenca Piran - Pirano, ki se je odvijala na otvoritvenem večeru Slovenskega filmskega festivala. Premiero naj bi film doživel na Tartinijevem trgu v Piranu, vendar pa so bili glede na razsajanje dežja organizatorji primorani preseliti premiero v portoroški avditorij. Klop se je tam mudil v prepričanju, da bo lahko ekskluzivno sledil premieri in si domišljal, da bo moral vabila pazljivo čuvati glede na senzacionalnost dogodka, ki bi naši skupini dovolila, da stopi v slovenski novinarski Olimp. Razočarano pa smo odkrili, da je bil na premiero vstop prost in da vabil ni pregledoval prav nihče, niti snažilke avditorija. To pa ni vse: za dva sedeža v zadnji vrsti, na katerih si je Klopov-ski odred ogledal film, se je moral boriti na mejah med civilnostjo in nasiljem. Ogled filma je bil pa vseeno prijeten, uvodno nas je presenetil tudi nagovor predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, po filmu pa je stopil na oder večidel igralcev. Film pripoveduje zgodbo dveh mladih, partizana in sina fašističnega učitelja, ki se ob prihodu partizanov v Piran zaljubita v isto dekle. Kulisa osebnim zgodbam treh junakov je zgodovina, ki v svojih prelomnih trenutkih vpliva na osebne zgodbe malih ljudi, ki postanejo marsikdaj njene žrtve. Klopovo pozornost so pritegnili zlasti igralci, predvsem Peter Mu-sevski v vlogi partizanskega komandanta in Boris Cavazza v vlogi glavnega junaka v starosti. Presenetila nas je tudi prisotnost številnih znancev: Janka Petrovca, Primoža Forte-ja, Mirande Caharija, Marka Sosiča in Gojmirja Lešnjaka-Gojca. Klop je želel po ogledu filma na slovesnem sprejemu, ki se po kvaliteti res ne da primerjati z zamejskimi prigrizki, pogovoriti z režiserjem. Žal so Gorana Vojnoviča vsi tako nadlegovali in ga lovili kot filmskega zvezdnika, da je Klopu ostalo bolj malo časa. Intervju pa je vseeno zaživel nekaj dni pozneje v slovenski prestolnici. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. oktobra 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 - OPZ F. Milčinski 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok. film: Josip Križaj - Pilot, scenarij Valter Skerk, režija Mirjam Koren, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: I soliti ignoti 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) 0.05 Aktualno: Tv 7 1.05 Aktualno: L'appuntamento - Scrit-tori in Tv Rai Due 6.00 18.45, 1.25 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - amici per sempre 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.15 Aktualno: Tgr - Montagne 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.50 Aktualno: 188° Annuale di Fonda-zione del Corpo Forestale dello Stato 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 20.30, 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Persone sconosciute 23.40 Aktualno: L'ultima parola (v. G. Pa-ragone) 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 19.00 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Articolotre 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni, deželni dnevnik in vremenska napoved 6.55 7.55 8.50 10.15 11.30 12.00 12.55 13.50 15.35 16.10 16.45 18.55 19.35 20.30 21.30 23.25 0.10 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 6 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nad.: Sentieri Film: La stangata (kom., ZDA, '73, i. P. Newman, R. Redford) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Aktualno: Quarto grado (v. S. Sot-tile) Film: Obsession (triler, ZDA, '98, r. J. Darby, i. J. Lange, G. Paltrow) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Canale 5 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.05 18.50 20.30 21.10 0.00 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 2.00 Variete: Striscia la notizia Talent: Io canto (v. G. Scotti) Variete: Chiambretti night - solo per numeri uno v Italia 1 6.05 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: Ale & Franz sketch show 22.00 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 22.15 Nan.: All Stars 23.15 Nan.: La strana coppia 0.15 Aktualno: Studio aperto Live ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Aktualno: Hard Trek 9.00 Aktualno: Miti e leggende di Trieste e dintorni 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.20 Talk show: Incontri al caffe de La Versiliana 12.45 Aktualno: Italia Economia 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Šport: Anteprima Triestina 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al Sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Glasb.: Musica, che passione! 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Il Rossetti 21.15 Film: A casa di nonna (kom.) 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Perche??? 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 9.55 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.50 20.30, 2.30 Aktualno: Otto e mezzo 11.25 Nan.: Hardcastle & McCormick 12.30 Aktualno: Life 13.55 Film: Gli ultimi giganti (western, ZDA, '75, i. C. Heston) 15.55 Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: The District 21.10 Aktualno: Le invasioni barbariche (v. D. Bignardi) 0.30 Aktualno: La 25a ora (T Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.25 Martina in ptičje strašilo 10.35 Kratki igr. film: Moj oče (pon.) 10.45 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.15 Izobr. serija: To bo moj poklic 12.10 Umetni raj (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca (pon.) 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenski utrinki - oddaja Madžarske Tv 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanka 16.00 Iz popotne torbe (pon.) 16.25 Nad.: Šola Einstein 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.20 Duhovni utrip 18.05 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo (pon.) 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Ekoutrinki 19.55 Druž. nan.: Moji, tvoji, najini 20.30 0.50 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub (T Slovenija 2 6.30 2.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.50 Nad.: Strasti, 10. del 9.20 Glasnik - oddaja Tv Maribor (pon.) 9.35 Evropski magazin - oddaja Tv Maribor (pon.) 10.15 Črno beli časi (pon.) 10.30 Zajuckaj in zapoj 2009 11.15 Igr. nan.: Sinje nebo (pon.) 12.00 Šport špas (pon.) 12.55 Dok. serija: Mao - kitajska pravljica, zadnji del (pon.) 13.55 Osmi dan (pon.) 14.25 Circom Regional - oddaja Tv Maribor 14.50 Minute za.. - oddaja Tv Koper-Ca- podistria 15.20 Na lepše (pon.) 15.55 Rotterdam: SP v gimnastiki, mnogoboj (m), prenos 18.30 Migaj raje z nami! 18.55 Planet šport (pon.) 19.25 Rotterdam: SP v gimnastiki, mnogoboj (ž), prenos 22.00 Nad.: Nujni primeri 22.45 Film: Divji Bill Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker Explorer 15.30 Film: Volkovi prihajajo (pon.) 17.00 Avtomobilizem 17.15 23.30 Športna oddaja 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Obisk v akvariju 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.30 Potopisi 21.00 Dokumentarec 22.20 Solarolo festival 2010 0.35 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Sodobna umetnost 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, pravljica, koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Veso Pirnat Brolski - To je moja stvar, 20. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalej -doskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 11.30 Akcija Slovenija moja dežela; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Rekel in ostal živ; 14.10 Soočenje kandidatov za župana občine Ajdovščina; 14.45 Soočenje kandidatov za župana občine Komen; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.3312.28, 20.00-22.00 Il vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etnobazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Po- pevka tedna; 10.00, 11.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje: 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 22. oktobra 2010 KULTURA / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika Oslabljena topla fronta bo deloma vplivala na vreme pri nas v petek popoldne. V nižjih plasteh ozračja bodo dotekali nekoliko vlažnejši jugozahodni tokovi. Tudi ob koncu tedna se bo v prizemnih plasteh nadaljeval dotok nekoliko vlažnejšega zraka. Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Od zahoda priteka k nam suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 10.37 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.26 in zatone ob 6.55 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi ugoden. Le pri najbolj občutljivih se bodo proti večeru začele pojavljati manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 17,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.15 najnižje -32 cm, ob 10.24 najvišje 53 cm, ob 16.50 najnižje -53 cm, ob 23.08 najvišje 29 cm. Jutri: ob 4.36 najnižje -28 cm, ob 10.44 najvišje 52 cm, ob 17.27 najnižje -53 cm, ob 23.39 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............9 2000 m . 1000 m............ 6 2500 m . 1500 m............2 2864 m . . . 1 . -1 .-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona M. SOBOTA O 0/11 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno vreme. Zgodaj zjutraj bo še hladno. Krajevno bo lahko tudi prevladovala le zmerna oblačnost. Pretežno jasno bo. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Marsikje bo možna slana.Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 3, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem okoli 16 stopinj C. J o GRADEC 1/13 TOLMEČ O 0/12 J .,