¡nI.
V Ljubljani, dne 7. februarja 1935.
Štev. 27.
Letnik LXXV. (fc>L leto 1934./35.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko poli tišin o glasilo J. C/. V. — sekcije sza dir av ste o banovino v LJubljani m Mesečna priloga »Prosveia« m
¿UVAJMO JUGOSLAVIJO!
Uredniitvo in mprava : Ljubljena, FraniUkenske nlica 6/1. Rokopisov ne vražamo. Nefrankiranih pieem no sprejemamo. Ixheje mak četrtek. Naročnino letna 60 Din trn inozemstvo 80 Dim. Člani lekcije J. V. V. pletejo Ust e članarino. Oglasi po oonikm in dogovoru, davek potoke. Peti. ček. rai. 7 1.153. Telefon 3112
Zborovanje sreskih društev JUU
Nujna potreba reorganizacije
Naša društvena zborovanja v sedanji obliki so se preživela in so zastarela. Dobra so bila v tistih časih, ko jim je bil glavni namen krepitev stanovske in nacionalne zavesti. Današnji čas zahteva poleg tega poglobitev v posamezna vprašanja, zato specializiranje in večjo aktivnost vsakega poedinca.
Napaka naših zborovanj je v tem, da večina članstva le pasivno sprejema kar mu prednaša majhen krog aktivno delujočih tovarišev in tovarišic. Kakor smo v delovni šoli proti temu; da bi otroci samo pasivno sprejemali to, kar jim učitelj prednaša in zahtevamo, da vsak otrok aktivno sodeluje, pomaga razvijati pojme in zavzemati stališča ter se poglablja v pobleme, tako moramo izpreme-niti tudi naša zborovanja na tak način, da vsakega člana pritegnemo k aktivnemu sodelovanju. Pritegniti ga je treba v krog dela, ki mu je najbližji in za katerega se najbolj zanima, da bo aktivno sodeloval tudi pri zborovanjih ter doprinesel svoj delež k izgraditvi organizacije in k reševanju njenih problemov. Če bo organizaciji dal nekaj aktivnega in za njo nekaj storil, jo bo smatral tudi v večji meri za svojo in jo bo z večjo vnemo branil, jo bolj cenil in za njo več žrtvoval.
Napačno je, da le malo članov aktivno sodeluje pri društvu. Zato je treba zaposliti čim širši krog članstva pri stanovskih in orga-nizačnih problemih. Današnji čas tudi sam zahteva, da se delo porazdeli. Eni naj se aktivno bavijo z enimi, drugi z drugimi problemi ter se temeljito poglabljajo vanje.
Kako preurediti zborovanja sreskih društev, da bodo vsi člani aktivno sodelovali, zavzemali stališča do poedinih aktualnih vprašanj in se poglablja v aktualne probleme?
Člane ie treba porazdeliti po odsekih ter jih dodeliti v odseke, ki obsegajo področje, za katero se najbolj zanimajo, v krog dcl;a, ki jim je najbližji po njihovem zanimanju in delovanju. Kakor na banovinski skupščini, tako je treba tudi vsako zborovanje sreskih društev porazdeliti po odseikih ter odrediti odsekom delo in vprašanja, ki jih imajo rešiti. Paziti, je na to, da bo sleherni član aktivno sodeloval v kakem odseku.
Delo in vprašanja, ki jih imajo rešiti in obravnavati posamezni odseki, mora že prej pripraviti upravni odbor sreskega društva na svoji seji. ko določa čas, kraj in dtnevni red za zborovanje. Upravni odbor odda posameznim odisekom v obravnavo in izdelavo predloge, ki jih dobi v obliki dopisov in okrožnic od sekcije. Odsek pa ima pravico tudi sam sprožiti aktualna vprašanja, jih izdelati in plenumu predložiti referat in predloge.
V	kolikor upravni odbor sam ne pozna članov in ne ve, ali se zanimajo za vprašanja poedinih področij, je prav, da jih pismeno pozove, da se izjavijo v katerem odseku bi hoteli sodelovati in s svojim aktivnim delom koristiti organizaciji.
Kakšni odseki naj se formirajo?
Nekateri odseki so lahko stalni in sicer za probleme s katerimi se mora organizacija stalno baviti. Drugi odseki so pa lahko tudi začasni, dokler je aktualen problem, ki ga imajo rešiti.
Stalni odseki sreskih društev naj bi bili : odsek za nadaljevalno šolstvo (in to kmet-sko-gospodinjsko, obrtno in trgovsko), ki naj bi se bavil s pravilniki, učnimi načrti in poukom, z akcijami za povzdigo tega šolstva in usposobljanjem učiteljstva za to šolstvo v srezu; odsek za kulturno skrb in povzdigo vasi ter javno udejstvovanje učiteljstva; gospodarski odsek, ki bi skrbel za gospodarsko vzgojo članstva in za gospodarske akcije učiteljstva; šolsko-upravni in pedagoški odsek, ki se bo bavil s šolstvom in notranjimi vprašanji organizacije šole in pouka, učnih naçrtov, pouka na eno in dvorazrednicah in drugimi aktualnimi šolskimi vprašanji; sta-novsko-politični odsek, ki se bo bavil s stanovskimi vprašanji, vprašanji šolske zakonodaje, personalno-prosvetnimi vprašanji itd.
V	okviru teh odsekov naj bi rešavala društva poedina vprašanja in bi se vanje poglabljala. V kolikor bi lokalne ali druge potrebe zahtevale še posebne odseke, se ti lahko formirajo ako se pokaže potreba.
Praksa bo pokazala, kateri odseki naj bi se kaspeje predpisali s posebnim stalnim poslovnikom za zborovanja sreskih dlruštev.
Kako naj se po novem vrše zborovanja sreskih društev?
Po skupni otvoritvi zborovanja porazdeli predsedstvo referate, došle predloge, dopise in okrožnice odsekom, kakor odredi to na svoji seji upravni odbor sreskega društva ter prečita člane odsekov. Na to zborujejo od-
seki po eno ali dtve uri. Odseki razpravljajo o poedinih vprašanjih ter izdelajo utemeljitev in predlog. Po zborovanju odsekov je zopet plenarno zborovanje sreskega društva, na katerem se obravnava ena od odsekovih tem kot glavni referat zborovanja, o drugih vprašanjih iz odsekov pa referirajo odsekovi poročevalci na kratko ter se v plenumu sprejmejo, odklonijo ali izpremene odsekovi predlogi. Referenti in člaini odseka zagovarjajo v plenumu svoje predloge.
Sprejeti predlogi sreskih društev se skupno z utemeljitvijo odpošljejo sekciji, ki jih odda svojim odsekom, da vidijo mišljenje društev in članstva ter izdelajo na podlagi tega predloge na oblastva in izvršni odbor JUU. Centralni odseki sekcije pa lahko na podlagi sprejetega gradiva dajejo tudi inici-jativo, tolmačenja iira nasvete odsekom sreskih društev.
Upravni odbori sreskih društev lahko dajo odsekom v rešitev in razpravo vprašanja, tudi izven zborovanj sreskih društev, ako to razmere dopuščajo.
Praksa nam kaže lepe uspehe takih zborovanj.
Nekatera sreska društva JUU so že pri-ečla izvajati tako reformo društvenih zborovanj.
I.
Minister prosvete g. Štefan Čirič je sprejel 25. januarja t. 1. predstavnike učiteljskega udruženja tov. Ivana Dimnika in Todora Di-mitrijeviča. Ob tej priliki sta učiteljska zastopnika obrazložila upravičene želje učiteljstva in aktualna stanovska vpašanja. Gospodu ministru sta tudi pojasnila elaborat vseh vprašanj, ki so bila oddana g. finančnemu ministru dne 22. januarja t. 1. in, ki se v glavnem nanašajo:
1.	na uredbo o draginjskih dokladah;
2.	na čl. 30. finančnega zakona za 1933/34 (stanarina);
3.	na vprašanja šolskega nadzorstva in šolskih nadzornikov;
4.	na amandmane za finančni zakon za 1. 1935/36.
Gospodu ministru prosvete je bil oddan tudi pismen elaborat vseh teh vprašanj z obrazložitvijo.
Tako n. pr. je JUU sresko društvo za srez Dravograd zborovalo na ta način dtie 15. dec. 1934. in se je ta način zborovanja prav dobro ob ne sel.
Sresko društvo je pozvalo člane, da se prijavijo vsak h kaki delovni zajednici. Odbor je dobil 22 prijavi in je na podlagi tega formiral na zborovanju sledeče odseke: Naša vas — eno in dvorazredničarji — pedagogika — narodno obrambni in manjšinski odsek — gospodarsko politični odsek — ženska vprašanja — nadaljevalno šolstvo — telesna vzgoja in glasba.
Na vsakem zborovanju je bilo določeno, da zaseda vsak odsek do dve uri.
Na prvem zborovanju razglabljajo odseki poj m odseka in njegovo delo ter program in smernice.
Če se je ta praksa obnesla dobro na banovinskih skupščinah in pri gornjem društvu, se bo gotovo tudi pri ostalih, in interes članstva za organizacijo in stanovske probleme se bo zelo dvignil.
Diferencijaciii ali delitvi dela sledi večja poglobitev v stanovske probleme in širša aktivnost članstva. Debo bo temeljitejše in uspehi čez čas sigurno večji.
Na delo torej — zopet korak naprej!
Gospod minister je bil zelo ljubezniv, poslušal je učiteljske predstavnike do konca in obljubil svojo podporo v vladi ob priliki reševanja teh učiteljskih vprašanj.
II.
Dne 26. januarja je sprejel pomočnik prosvetnega ministra g. Doko Kovačevič zastopnika JUU tov. Ivana Dimnika in Todora Di-mitrijeviča. Pojasnila sta mu elaborat učiteljskih želja in vprašanj, ki so bila oddana gg. ministru prosvete in ministru financ. Posebno se je g. pomočnik zanimal za vprašanje »Fonda Save Kosanoviča« in »Beograjskega učiteljskega pokojninskega fonda«, ki zadevata predvsem učiteljstvo drinske banovine.
Pomočnik g. Kovačevič je ljubeznivo sprejel učiteljske zastopnike in obljubil, da bo posvetil vso pažnjo učiteljskim vprašanjem.
Po novih namestitvah
Nekaj let je že minilo, odkar so se nove namestitve učiteljstva ustavile. Ne siceT povsem, toda od leta db leta je padalo število na novo nameščega učiteljstva, a na drugi strani je rastlo število brezposelnih učiteljskih abiturientov. Posledica tega so bili razredi in tudi šole brez učiteljstva in če bi trajalo to še dalje, bi utegnilo imeti naravnost usodne posledice za naše šolstvo.
Letošnje leto nam je prineslo razveseljivo spremembo, kajti v primeri z zadnjimi leti, je bilo letos nameščenih precejšnje število učnih oseb. Za dvestotridesetštiri učiteljev in učiteljic se je zvišal naš učiteljski kader v dravski banovini in za ravno toliko se je znižalo število brezposelnih abiturientov učiteljskih šol. Za naše šolstvo je to dejstvo razveseljivega pomena, kajti nihče ne more bolje preceniti škode, ki bi za narod nastala, ako ostanejo mnogi razredi in celo mnoge šole brez učnih oseb. Po zadnjih namestitvah pa se je stanje zboljšalo, kajti število aktivnega učiteljstva v dravski banovini se je dvignilo od 3836 na 4070.
Tudi zadnji dekreti so bili že razposlani novonam ešče n i m in ob tej priliki je potrebno, da spregovorimo nekaj besed s stališča stanovske organizacije.
Vsi, ki imamo dobo prvih službenih let že za seboj, vemo dobro, s kakim idealizmom, neizmerno voljo do dela in s kako zdravim optimizmom gre mladi učitelj na svoje prvo službeno mesto. Prvi korak na samostojno življenjsko pot, ki vodi do smotra, katerega si je določil človek v dobi svoje odvisnosti od roditeljev, ta korak je za mnoge velikega, včasih celo usodnega pomena. Od prvih uti-sov. od prvih uspehov ali neuspehov je največkrat odvisno vse njegovo nadaljnje delo. Toda kot člani stanovske organizacije moramo na vso stvar gledati predvsem z organizač-nega stališča in ravno tu naletimo pri mladini na zapreke, ki pa se dajo z dobro premišljenimi in blagohotnimi nasveti odstraniti brez velikih težav. Preden gremo na delo in preden se lotimo tega problema se moramo dobro zavedati, da se ravno mladina ne more v začetku, to je ob nastopu učiteljske službe povsem uživeti v bistvo stanovske organizacije. Mladina namreč ne more doumeti, da je učiteljskemu stanu tako nujno potrebna stanovska organizacija, zaradi tega tudi nima zanimanja za stanovske zadeve sploh.
Vsakdo pa dobro ve, kako nujno so nam potrebne pri vsem delu nove mlade moči in ravno zavest, da ima prav mladina neizmerno energije in volje, katerima je potreben razmah, naj nas dovede do trdnega sklepa, da moramo vse te nove učne moči z njihovo voljo in energijo pridobiti za mašo stanovsko organizacijo, pridbbiti vse mlade učitelje in učiteljice za aktivne sodelavce v našem udru-ženju.
V delu se preizkušajo energije, v njem se preizkuša volja. Mnogo truda in priprav zahteva šolsko delo od učitelja, predvsem od začetnika, ki še nima prakse. To dejstvo moramo upoštevati, vendar nas ne sme plašiti, da ne bi ravno iz tega razloga skušali pridobiti nove učne moči tudi za intenzivno delo in sodelovanje v učiteljski organizaciji. Naravnost usodno napako bi naredili, če bi skušali prevaliti vse delo na mladino, na naše mlade in nove učne moči. Pridobiti jih moramo, ne smemo pa jih preobremeniti.
Naši, kakor tudi vsaki drugi stanovski organizaciji, je potrebna borbenost. Boriti se moramo, če ^hočemo obdržati že dosežene, pravice, ki so ogrožene, boriti se moramo za nove pravice, ki nam po našem delu, prizadevanju in uspehih pripadajo. Ravno borbenost je tista, ki jo naše članstvo neštetokrat poudarja, večkrat opaža, da je borbenost potrebna, zahteva borbenost od drugih, a samo borbenosti nima. In ravno mladina naj prinese v naše vrste ono borbenost, ki nam je nujno potrebna, toda biti mora vedno pod blagohotnim nadzorstvom in vodstvom že preizkušenih borcev v naši stanovski organizaciji, Borbenost je potrebna in koristna, toda le tedaj, če je vodena od razsodnosti, kajti sicer utegne postati škodljiva.
Za delo pri sreskih društvih je predpogoj tovarištvo in stanovska zavest. Neštetokrat se poudarja na naših zborovanjih pomanjkanje stanovske zavesti, poudarja se tudi pomanjkanje tovarištva. Ako hočemo torej svoje nove stanovske kolege pridobiti za delo v organizaciji, tedaj jim moramo predvsem biti tovariši in prijateljski svetovalci, kajti le na ta način jih bomo pridobili za organizacijo in jih privedli do one zavesti, ki je vsakemu organiziranemu članu nujno potrebna. Stanovska zavest daje vsakemu članu našega udruženja ono, za člana nujno potrebno moč za sodelovanje posameznika pri kolektivnemu delu v korist učiteljskega stanu.
Delovnih moči potrebujemo v naši stanovski organizaciji, potrebujemo zavednih učiteljev, ki bodo vedno in povsod pripravljeni braniti čast in interese celokupnega učiteljskega stanu. Vzgajajmo sami sebe v tem smislu in prenesimo zavest o vseh teh po-
Zastopniki stane pri ministru za
V ponedeljek 4. t. m. ob pol. 11. uri je sprejel minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič v prostorih kraljevske banske uprave obširno depu-tacijo zastopnikov banovinskih stanovskih organizacij. Deputacije so se udeležila sledeča udruženja: Zveza organizacij mestnih uslužbencev, Zveza občinskih uslužbencev za dravsko banovino, Jugoslovensko učiteljsko udruženje. Profesorsko udruženje, Udruženje nastavnikov meščanskih šol, Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodar-jev, Udruženje železniških uradnikov. Udruženje poštnih telegrafskih in telefonskih uslužbencev, Udruženje državnih računskih uradnikov, Društvo sodnih pisarniških in zemljeknjižnih uradnikov, Društvo sodnih poduradhikov, Društvo pravosodne straže in Združenje poštnohranilniških uradnikov. De-putaciji se je priključil tudi zastopnik ljubljanske, zagrebške, splitske, sarajevske, mariborske, kranjske in sušaške župe Sokola kraljevine Jugoslavije.
Deputacijo, ki je zastopala skupno 20.000 javnih nameščencev, je vodil predsednik sekcije JUU v Ljubljani tov. Ivan Dimnik.
Zastopniki organizacij so predočili gosp. ministru, da so bili prejemki državnih uradnikov in upokojencev tekom zadnjih let že ponovno tako reducirani, da so zlasti pri uradnikih nižjih položajnih skupin padli daleč pod eksistenčni minimum, radi česar je ogro žena materialna osnova uradniške rodbine. Zaradi tega težkega finančnega položaja so zadele izpremembe uredb o draginjskih dokladah državnih nameščencev in upokojencev in ostale uredbe in odločbe, ki zadevajo prejemke državnih, banovinskih in občinskih uradnikov in ostalih nameščencev, vse prizadete tem težje. Posledice teh uredb so tem usodnejše, ker zadevajo v prvi vrsti ekonomsko šibkejše uslužbence nižjih skupin in njihove svojce in to neglede na število družinskih članov. Tako zgubi državna uradnica v
ivskih organizacij socialno politiko
IV./l. skupini lahko največ Din 150.—, dočim se odtegne uradnici IX. skupine od njene minimalne plače celih 47%, radi česar padejo prejemki slednje daleč pod eksistenčni minimum. Druga usodna posledica uredb je, da zadevajo le diružino, ki je temeljna celica družbe in naroda ter ogrožajo njeno materialno in moralno osnovo. S tem, da se po uredbah znižujejo prejemki le poročenim ženskim uradnicam in onim samskim nameščencem, ki žive s starši v skupnem gospo dinjstvu in jih iz svojih skromnih sredstev podpirajo, se odpirajo vrata demoralizaoiji in propadanju družine. Ustvarja se priviligiran položaj izven zakonskih zvez. Uredbe tudi ne dbsezajo pričakovanega materialnega uspeha. Pogrešne pa bi bile same po sebi tudi tedaj, če bi bil finančni efekt dosežen, ker bi ta efekt ne mogel odtehtati kvarnih posledic za diružino in po njej za narod in državo. Odločbe in uredbe pa nasprotujejo tudi pravilu, da bodita mož in žena v sfoižbi enakopravna ne le v dolžnostih dela, marveč tudi v pravicah plačila. Zastopniki so predočili gospodu ministru nujno potrebo, da se uredbe in odločbe, ki tako globoko zadevajo rodbino v njenih materialnih in moralnih temeljih čim prej ukine j o, ker zahteva to interes rodbine in naroda. Istočasno so predali gospodu ministru posebno spomenico.
Gospod minister je odgovoril, da so mu trdote in napake uredbe o draginjskih dokladah in ostalih odločb, ki so znižale prejemke državnih, banovinskih in občinskih nameščencev, dolbro poznane. Kot ban dravske banovine je spoznal obilo primerov, ko so uredbe prizadele najtežje baš najslabše situirane nameščence. Ze tedaj se je zavzemal pri ministru financ in na drugih merodajnih mestih, da bi se uredbe omilile. Obljubil je, da bo tudi sedaj kot minister za socialno politiko posvetil temu vprašanju vso pozornost in se bo zavzemal za upravičene težnje državnih, banovinskih in občinskih nameščencev.
Za naše pravice
Predstavniki JUU pri ministru prosvete in pri njegovem pomočniku
trebah na mladino, da bomo na /ta način okrepili svoje lastne vrste. Mladina vedno poživi delo, poživi tudi družbo v kateri se pojavi in upajmo, da bo poživila tudi naše vrste. Skušajmo pridobiti vse nove učitelje in učiteljice za članie stanovske organizacije in pritegnimo jih k organizačnemu delu, uva-jajmo jih v to delo in nudimo jim čim več razmaha! Toda v delu in stanovski zavesti jim moramo biti vzorniki in ne samo besedniki.
Novim našim tovarišem in tovarišicam, ki so po dolgem čakanju vendarle uspeli in prišli do poklica, za katerega so se toliko časa pripravljali kličemo: Vstopite v naše, vrste, spoznavajte bistvo organizacije, spoznavajte potrebe stanovskega udruženja, da boste spoznali njegovo delo in prizadevanja. Ko boste spoznali pomen in tudi delo boste uvideli potrebo po sodelovanju v lastni stanovski organizaciji. Vsakdo lahko najde primerna torišča, kjer bo s pridom uporabljal svojo energijo in voljo, ki bo v korist skup-
Brez uvoda o tovarištvu, njegovih dolžnostih in pravicah. Kar primer sam.
Tam nekje je šola, kjer je deloval tovariš, znan po svojem šolskem in izvenšolskem delu. Vedno v organizaciji. Tudi odbornik in predsednik društva. Mož je doslužil in prosil za pokojnino. Na rešitev čaka nad leto dni. Dolgo zanj, a še del j za tovariša, ki je prišel na to šolo. Tudi ta je oženjen, z družino. Kraj, kamor se je preselil, nima stanovanjskih hiš; da pa ga zasilno spravi pod streho, mu je dal na razpolago neuporabljen razred in zasilen prostor, ki naj mu bo kuhinja. Ni prijetno, ali za silo bi človek potr-pel. Saj ve, da je samo začasno, dokler ne dajo predniku prilike, da se umakne. Ker ta bi se umaknil v pokoj, če bi mu le dali. Rajši danes, kakor jutri. Pa se ne more, dokler
Na jug
Tiste dni je završalo po hodnikih Višje pedagoške šole. Dekret o namestitvi absolventov je deloval kakor bomba. Prišli so ljudje, da se izpopolnjujejo v nauku, v trdni nadi, da jim po zaključku šole ne bo treba v »Sibirije in planjave«. Mislili so — saj me ne morejo premestiti drugam nego na meščansko šolo — a te so vse v mestih ali vsaj v trgih. Razumljivo je, da je marsikdo ob tej priliki mogel zavrženi vasi Bog ve kje v hribih za vedno reči: Z Bogom! Pa tudi, če propade vse, dobro je, je rekel tovariš Jovo: »Svršio ja, ne svršio, selo meni ne gine!« Živeli smo torej vsi v nadi, da se nam obetajo lepa mesta, vsaj taka, v katerih poznamo narod in marnta-liteto. Mesto tega — bomba, bomba, ki nas je raznesla po vsej državi od Maribora do Dev-delije pa od Miholjca do Tetova. In prav je tako, bomo vsaj spoznali šolske prilike. Bilo jih je, ki so razven psihologije in drugih predmetov študirali tudi zveze, ki so jim dale vsaj zaželjeno smer, če že ne zaželjeno mesto. Smo se pač ponovno prepričali, da so protek-ciji v prosvetni politiki vrata zaprta, da boljša kvalifikacija prinaša boljše mesto.
»Slušatelji naj na poziv v dnevnih listih takoj nastopijo mesta«
je bilo napisano na oglasni deski. No — še predno so premestitve bile objavljene, sem prejel brzojavko: »Premeščeni ste v Kavaidar.« Kavadar — Bože, kje je to? Ime samo me je vleklo na jug. V bližini sem slutil Devdelijo — nisem se varal — a nisem niti verjel. Počakal sem večernih izdaj časopisov — tam sem se zopet našel. Torej tako! V Kavadar, v Vardarsko banovino, 'na jug, na klasični jug. O Makedoniji sem do takrat imel medle pojme. Gradivo zgodovine mi je sililo v ospredje, z njim pa so se mešali odlomki, ki sem jih tu pa tam čul od ljudi, ki so Mi doli — ali so jo sicer poznali — in največ sem čul od takih.
nosti, v korist našega stanu in tudi v korist naroda. Prvo je šola. Tej morate posvetiti prvenstveno svoje moči in sile, toda ostalo bo vedno še toliko časa, da se lahko posvetite tudi stanovskim vprašanjem, ki zanimajo in morajo zanimati vsakega učitelja in vsako učiteljico. Zavedajte se, da le sodelavci in aktivni člani učiteljskega udruženja morejo presoditi delo in zaradi tega smejo edino ti izrekati kritiko.
Za popolen uspeh je potrebno dvojno. Dobra praksa starejših tovarišev in tovarišic in pa dobra volja mlajših učnih moči. Ako se to dvoje strne v složno delo za šolo in stan, tedaj si lahko obetamo od novo nastavljenih mnogo koristi za lastno stanovsko organizacijo.
Poudarimo ob koncu 234 novo nastavljenih učiteljev in učiteljic naj ne pomeni le 234 člane učiteljske organizacije marveč, naj pomenja tudi ravno toliko vestnih in marljivih sodelavcev in borcev za skupne stanovske interese.
nima razrešilnice; ali naj se odseli ob svojem strošku?
Zavest tovarištva bi kaj takega uvidela in potrpelo bi se. Pa se ni. In to je tisto, na kar sem hotel pokazati. Sredi zime je izpo-sloval novodošii tovariš, da se tovariš, ki čaka na upokojitev, razreši upraviteljske dolžnosti ter se tako prisili, da preda upravitelj-sko stanovanje novodošlemu.
Spričo takega postopanja se lahko samo vprašamo: Ali smo ali nismo? Ali je vse tisto lepo, kar se govori o tovarištvu, samo prazna beseda, ali je izzorelo v nas v tovariško zavednost? V svojem idealizmu smo se celo zgražali nad tisto, da je »človek človeku volk« — ali naj postane tovariš tovarišu volk?
In društvo, ki mu je omenjeni tovariš leta bil predsednik? Ali je posredovalo? Zdi se mi, da molči.	P. Flere.
ki iso jo »samo« poznali, a videli je niso nikdar, nikdar niso v njej živeli. Ako jih ne bi poslušal, bi šel morda z lažjim srcem na pot. Pripovedovanja pa so me spravila v tako negotovost, da sem krenil na pot s trdno vero, da grem na odsluženje kazini. V tem me je potrdilo tudi vprašanje: »Pa komu si se tako zameril?«
Danes sem mnogo tega že pozabil. Vem pa, da so bile glavne strelice, ki so letele na mene: malarija, nezdrava voda, nečistoča, slaba hrana, čudni ljudje — no in pa hajduki. Z njimi bo najtežje. Mislil sem, da ne bom smel niti na izprehod. Lepega takrat nisem čul ničesar — moral sem na pot.
Predno sem šel na vlak, sem krenil v rektorat, da mi da nekaj v roko. Pokazali so mi dekret, na katerem smo bili vsi. Dekreta za osebno uporabo takrat tnisem dobil, niimam ga niti danes, ko je preteklo že leto — a vem, da ga bodo v prvi priliki zahtevali oid1 mene. Iz rektorata sem sem odnesel v glavi samo dve možnosti ali na mesto — ali ostavko. Kdo bi mislil na ostavko. Srečaval sem klaverne tovariše, ki jih je usoda enako, ali vsaj slično nagradila — srečaval tudi one, ki so imeli zveze — izpitov še ne — pa so zmagoslavno glledali na nas ubogo rajo. Najbolj zgovorni so bili naši nasledniki — oni, ki so dovršli eno leto. Takrat naj bi nas kdo čul, pedagoška šola bi se zaprla in nobena tajna sila je ne bi ponovno »otvorila«, vsaj ne tako organizirano, kot je danes.
Na pot.
Povil sem sedem češpljic — pa na vlak. Prijatelji z menoj. Kdaj boš doli? Črez dva dni. Dva dni >na brzem vlaku. 1200 km. »Pa piši. Pa opiši, kako je doli. Tebi je lahko, ti si prestal — a mi še eno leto tiranije — saj veš. Veš kaj. vsaj eno željo nam izpolni, ko prideš doli. Poišči kakega hajduka, pa nam ga pošlji, da vsaj »onemu« konstruira par tan-gent na njegov hiperboloid ali da mu inter-polira par zlatih zobov.« Vedel sem na koga
To bridko resnico si moramo povedati v obraz in vzgojiti svoje članstvo v tej smeri.
To smo dolžni storiti ne samo radi stanu, ampak tudi radi misije, ki jo ima naš stan med narodom. Moralno visoko stoječe član-
MANICI ŠEGULA!
Cvet pisan jedva šine v svet, z ledeno roko že ga boža smrt.
F. Gestrin.
Ne vem, kje si službovala, kod si hodila, kako ti je 'bilo, vem samo, da si bila dobra in ljubezniva. Spominjam se te še iz onih časov, ko si vstopila v ptujsko meščansko šolo — rdečelična, rjavooka. Spominjam se te, kako si pritekla s svojo mamico na vrt. Vrt je bil zate pravi kraj: tam sredi cvetja ti je bilo pravo mesto, mlada vrtnarica.
Ali sem vidtefa kdaj tvoje oči žalostne? Nikdar! Dasi mlada, si vendar skrbno zaklepala skrivnostno kamrico svojega srca. Tvoje oko je kazalo vedno cvetno in mladostno dušo.
Ko sem te obiskala zadnjič v bolnici, si se že poslavljala. Tvoje očj so žarele kot sonce, vsa si tako žarela. Kot bel brest na poljani si se mi zdela, ki se lomi. ko ga poldan življenja pozdravlja komaj s prvimi žarki. Prijela sem te za vroče roke. Potem si molčala. Kam si se zamislila? Spoštujem in občudujem tvoje izrazito hotenje. Nikdar zase, le za druge si živeta. Vsaka tvoja misel je bila nesebičnost. plemenitost, daritev. Jedva si zasanjala v milado živfjenje, že je kanila v tvojo dušo kaplja spoznanja, da nas ničesar ne utrjuje in ne krepi bolj kot odpoved in težko izpolnjena dolžnost.
Sredi nemira življenja je hrepenela tvoja duša po miru. Manica, zgodaj si si zaslužila mir. O. tvoje življenje ni bilo sen. Le odpoved in daritev ustvarjata mir. Kvišku si hrepenela in tvoje hrepenenje se je razrastlo v brezmejne obzore, dokler se ni zgrnil nad tabo pokoj.
Kmalu si ležala tam vsa bela. bela. Nič ni bilo groze. Tvoja belina je vplivala kakor bel nagel j ček, ki je, dišal ob 'tvojem vznožju.
Manica! Bodi ti počitek sladak!
I. S.
—	Kraljevska banska uprava obvešča, da je gospod minister prosvete pod P. br. 2443 z dne 24. januarja t. 1. (odlok ministrstva prosvete O. N. br. 4733 z dne 25. januarja 1935.) odobril dopust vsem onim učiteljem narodnih šol ter 'telovadnim učiteljem srednjih in meščanskih šol, ki bodo sprejeti v tritedenski smučarski tečaj ministrstva za telesno vzgojo naroda. Dopust za učitelje telovadbe srednjih in meščanskih šol velja od 13. februarja do 9. marca (z vožnjo vred), a za učitelje narodnih šol od 3. do 27. februarja t. 1. Ti dopusti se ne računajo v redni letni dopust. — Kraljevska banska uprava dravske banovine — prosvetni oddelek v Ljubljani.
—	Učiteljski koledar 1935. dobijo zaradi velikega obsega (približno 600 strani) le naročniki (oni, ki so poslali naročnino do 1. II. t. 1.) za Din 10.—. Za vse ostale člane JUU znaša naročnina Din 12.—, a za nečlane in ustanove pa Din 15.—. Zaradi precejšnje teže koledarja bi posamezne pošiljke preveč obremenile udruženje z visoko poštnino in bi se tudi platnice pokvarilte. Zato pošilja izvršni odibor JUU koledarje v večjih zavojih na predsednike sreskih društev, ki jih najlažje razdele naročnikom.
cikajo. »Zbogom — pa piši —. O Božiču se vidimo«.
Zaril sem se v vlak, zamižal in mislil, mislil--V Beogradu, na tem velikem ovinku svoje poti sem se utrujen spomnil Prešerna:
»Še naprej se pot mu kaže ---«
Pa »kufre dol« in »kufre gor«, pa hajd na jug. Brzec poln. Turisti, sdjaki. Vse veselo
—	jaz sem otožen, zdvojen. Zraven mene je sedel zastaven železničar. Vpraša me: Kam? Povem mu — pa se je razveselil. On ga pozna
—	pa mi opiše — saj je vsako sredo doli. Hvala Bogu — vsaj ena dobra vest — a nisem mu verjel — prepolna je bila ¿lava opazk od onih gori. Mislil sem si — ima pač dobro srce
—	pa vidi kako sem tužen — pa me hoče razvedriti. Hvala mu, kolikokrat sem se ga spomnil — videl ga nisem. Kramljala sva. Z navdušenjem mi je razkazoval in tolmačil pokrajino, vpletal v opis dogodke iz svetovne vojne in starejše zgodovine. Napiši knjigo, sem si mislil, za naše šole — morda bo boljša od onih, ki se pišejo za denar. Iz nje bo vela silna ljubezen do rodne grude — stiskala bo mladini pest, v pesti orožje, da bi z njim za-mogla očuvati in ohraniti, kar je bilo s krvjo pridobljeno. Poznali je vsako cesto, vsako višino, vedel je za dneve, generale, število topov
—	kot da je on vodil bitko — in vodil jo je
—	vodil v prvih vrstah. Ako ne bi bilo njega, bi polja letela mimo mene brezpomembno — brezpomembno kot so mi tolikokrat prej. V razgovoru mi je ponudil vina »kranjskega iz Samobora«. Po govoru je spoznal, da sem od gori. Tudi to pozna. Našteva mi imena, ljudi, ki je bil z (njimi v službi ali v vojski — simpatični so mu, pošteni. Nazadlnje kriza — ta nesrečna kriza. »I to če biti bolje verujte mi — eno več ide sve na bolje.«
Prijetna je bila vožnja do Skoplja. Tu je moj spremljevalec izstopil — izstopili so tudi ostali potniki — jaz še ne. Brzi se tu prelevi v osebnega. Nov narod, novi potniki — vse
stvo bo vzgajalo moralno visoke stoječe državljane, ti pa bodo znali pridobiti celotnemu jugoslovanskemu -narodu in državi velik ugled.
K. L.
—	Poverjnikom Kmetijske matice. Uprava Kmetijske matice Vljudno prosi p. n. učitelje, da nemudoma vrnejo nabiralne pole, ki so jim bile dostavljene za nabiranje naročnikov.
—	Opozorilo. Pod rubriko »Stanovska organizacija JUU« priobčujemo tudi obvestila izvršnega odbora JUU, ki jih pošilja učiteljski presbiro in pa obvestila sekcije. Na to rubriko opozarjamo odbore sreskih društev, kakor tudi članstvo JUU.
Osebne zadere
i— Napredovali so učitelji(ce) v V. skupino z ukazom z dne 11. 8. 1934.: Mazi Olga iz Ljubljane, Zemljan Jerica iz Ljubljane, Ur-bančič Zofija i,z Doba (Kam.), Kalan Rudolf iz Trbovelj (Laš.), Konečnik Frančiška iz Selnice (Mar. 1. br.), Kramer Janko iz Celja, Vol-majer Karel iz Vuzenice (Drav.), Jamšek Fra-njo iz Brega (Pt.), Cenčič Josip iz Rogatca (Šm.), Potočnik Anton iz Podsrede (Šm.). V VI. skupino: Fabič Janko iz Čresnjic (Konj.), Smolnikar Jadviga iz Slovenj gradca.
V	VII. skupino: Požar Pavla iz Bohinj. Bistrice (Rad.), Pajtler Pavla iz Litije, Meliva Ana iz Unca (Log), Piskernik Helena iz Jezerskega (Kranj), Čampa Angela iz Podzemlja (Met.), Ritonja Hedvika iz Podove (Mar. d. br.), Šušteršič Franja iz Radmožancev (Dol. Len.), Čermelj Viktor iz Prevorja (Šm.), Čar-ga Antonija iz Trbovelj-Vode (Laško), Strah Gabrijela iz Mirne (N. m.). Kovač Marija iz Tržišča (Krško), Svete Stanislav iz Golega, Podbevšek Štefanija iz Sostra (Lj. o.), Pucelj Ivana iz Dobrepolja (Koč.).
V	VIII. skupino: Prelog Mihael iz Celja, Prislan Jože iz Črne (Drav.), Smodič Anton iz Hajdine (Pt.), Cimerman Vilma iz Radmožancev (D. L.), Pergar Viktor iz Toplic pri Zagorju (Lit.), Švigelj Viktor iz Št. Jerneja (Krško), Grum Ivan iz Gabrka (Šk. L.).
Učiteljski pravnik
—§ Na vprašanje v pismu iz Maribora le odgovor: V takih primerih je predviden disciplinski postopek, kateremu sledi premestitev na drugo službeno mesto. — V bodoče prosim pravilen podpis.
Naša gospodarska organizacija
—g Članom Učit. samopomoči. Pri zadnjem razpošiljanju položnic se je zamešalo nekaj položnic od zakonskih parov med samske in obratno. Uprava bo vse uredila. Kdor je nakazal preveč, se mu bo vpisalo v dobro, onim pa, ki nakažejo premalo, se bo primanjkljaj prištel za prihodnji mesec. Pojasnilo za tromesečno nakazilo imate v »Učit. tovarišu« od 31. januarja 1935. Zadružna uprava.
polno — pa hajd naprej. Teh, ki so tu vstopili nisem razumel. Izginila je prejšnja zgovornost v vlaku. Le po dva trije so se pomenkovali. — Jaz sam — dvakrat sam.
Njive in plodni vrtovi izginjajo — še malo, potem pa vse golo. Leno se vije umazani Vardar. Le ob njegovih bregih je zeleno — drugod vse pusto. In vendar vidim njive — obrane -— puste, ožgane. Po cestah osli. Tam v rokavu Vardarja stoji v senci dneves čreda ovac do trebuha v vodi — mirno kakor slika. Vročina. Izza ovinka: kupi zemlje prekriti s slamo. Selo. Je mogoče? Da — saj vidim ljudi — vidim živino ...
Veles — lepo mesto. Slikovito. Menda ga ni pri nas, pa tuidS ne drugje, ki bi mu bilo slično. Z obeh strani Vardarja so na žive skale amfiteatralno razvrščene hišice. Na prvi pogled vse enake, orientalske. Tu je gimnazija in vojska. Dolgo mi je oko ležalo na tej pestri razvrstitvi. V sosednjem kupeju čujem radostne glasove — pogledam. Skupina nemških turistov potuje v Palestino. Pa so namerili objektive na Veles. Škoda, da nas ni nihče nrei opozoril na to znamenitost. Prisedem. Zadovoljni so, veseli. Pokrajina jim je nad vse všeč. Morda bi bila tudi meni, da potujem za zabavo. Tožili so inad nevljudnostjo kondukterja. Pritožili se bodo, so rekli.
Za Velesom je svet še bolj pust. Na nekaterih mestih gol kamen. Bog ve, kako je dalje, proč od proge. Morda je potnik varan. Njemu je dano, da iz vlaka vidi le bližnjo pokrajino — po njej sodi vse. No — sem si mislil — jaz bom imel priliko pogledati tudi v notranjost — in ni mi žal.
Sv. Gjorgje. Moja zadnja postaja. Od tu do Devdelije je blizu, ni da bi govoril. Pred postajnim poslopjem stoji avto. Sv. Gjorgje — Kavadar. Še malo, si mislim, pa bo konec trpljenja. Ali pa začetek? Vstopim in se stisnem v kot. Zaskrbelo me je, kako bo v šoli. Avto je krenil. V meni je rastlo pričakovanje. Cesta grozna — a z obeh strani že čakajo kupi kamenja. Tam dalje
Primer tovarištva, ki le treba nanj pokazati
Bilanca
Doba občnih zborov naših sreskih društev — temeljnih edinic celotne naše organizacije, je minula. Slišali in čitali smo tajniška poročila, bolj ali manj razveseljiva poročila blagajnikov, nadzornih odborov itd. Nisem pa zasledil v poročilih objavljenih v »Učiteljskem tovarišu« — poročil, kako so se posamezniki. ali edinice borili za temeljna organi-začna načela, bodisi da so bila kršena po osebi našega, ali drugega stanu.
Ni namreč dovolj, da se bori za stanovska načela samo vodstvo organizacije, ampak vsak organiziran in discipliniran član mora ob vsaki priliki in pred vsakomur — poudariti ta ¡načela in jih zastopati tudi tedaj, ako se samo nameravajo kršiti.
Teh poročil — samokritike — nisem opazil — bodisi, da niso bila objavljena — ali pa jih sploh bilo ni.
Samokritika bi bila v danih primerih operacijski nož, ki naj izreže in ozdravi na našem organizacijskem telesu vse, kar je bolnega.
Koliko je naših članov v občinskih odborih. v odborih razmlih kulturnih, obrambnih in političnih organizacij, kjer opravljajo zelo važne posle. V vseh teh organizacijah bi se lahko čul glas učitelja, ako se je na teritoriju imenovanih organizacij storilo nekaj, kar bije v obraz temeljnim načelom, stanu in organi-
zacije. Ne samo kot učitelji, ampak tudi kot državljani, bi morali poskrbeti, da se vsako nemoralno dejanje obsodi. Blagor državi, blagor vsaki organizirani družbi, ki ima v sebi toliko moralne sile, da odbije vse, kar zaznamujemo z besedo nemoralno.
Opazovanje tovarišev ali tovarišic in njihovega obnašanja v primeru, ko je moral kdo na brzo roko oditi, me privede do žalostnega zaključka, da je v večini našega članstva še premalo samozavesti, premalo čuta do skupnosti in premalo poguma, da bi obsodili, kar je obsojanja vredno. Nekateri so se pri takem dogodku plaho spogledovali in se skrili v najtemnejši kot filistrskega indiferent-nega življenja, drugi so pokorno hodili za namišljenimi veličinami, plaho loveč milostne poglede, tretji so se skrili za široki hrbet kake organizacije, odkoder so se glasno blag-rovali, da niso taki grešniki itd. Le redki pa so bili, ki so moško dvignili svoj glas ter dejali volu — vol — krivici pa krivica. Skratka, vodstvo se je borilo radi kršitve temeljnih načel v dobrobit stanu na razne načine, ko pa je pogledalo okoli sebe, je videlo mnogo indiferentnih, a mnogih sploh ni bilo videti. Le posamezniki so se borili in padali v neenakem boju.
Vsaka organizacija se uspešno bori le takrat, ako ima za seboj disciplinirano z visoko moralo prežeto armado.
Splošne vesti
—Za socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so darovala sreska društva: Logatec Din 450—, Stolac Din 500—, Daruvar Din 1000.—, Zenica Din 300—, Novi Marof Din 500.—, Slavonski Rrod Din 1360.—, šol. nadz. Kragujevac Din 171.50. Skupno Din 4281.50, prej objavljenih Din 23.624.—. Skupna vsota doslej zbranih prispevkov 27.905 50 dinarjev.
Mladinska
matica
—mm Tekmovanja za književne nagrade se je udeležilo 12 avtorjev, in sicer je prejela M. M. 2 slikanici, 1 spis z nacionalno tendenco in 9 rokopisov pravljic oz. povesti za najmlajše in starejše otroke. Poleg tega je prejelo tajništvo še 2 rokopisa realne vsebine.
Literarni odsek je pridno >na delu, da vsa ta dela preceni. Izid tekmovanja bo objavljen najbrže ob koncu tega meseca.
—mm Peta številka »Našega roda« izide okrog 15. t. m. z izredno bogato vsebino. Naslovno stran za to številko je izdelal mladi sikar Fr. Sedej. Tokrat bo tudi rubrika »Cicibanov rod« bolj obširna kot sicer. Ves list bo prav pester in bogato ilustriran.
—mm Novost prihodnje številke »N. R.«
bodo tudi bogate nagrade, ki jih razpisujejo najmlajši rejci malih živali, učenci narodne šole Šenkov turn pri Ljubljani. Ti razpisujejo za pravilne odgovore naslednje nagrade: 1 belega purana, 6 kuncev lepih pasem, 6 morskih prašičkov, 2 putki štajerske vrste, 2 putki bele pasme, 3 pritlikave kokoške, 3 pare grlic, 3 pare golobov, 2 mali papigi, 2 kanarčka in 5 parov belih miši. Pravico do nagrad bodo imeli samo naročniki »Našega roda«.
Šolski radio
—r XVIII. teden. V torek 12. februarja bo pokazal g. Viktor Pirnat, kakšno je: »Zabavno računstvo«.
Razpored:
1.	Koliko si star?
2.	Hitri računar.
3.	Pogoditev mišljenega števila.
4.	Umetnik v seštevanju.
5.	Svetovna zgodovina v 24. urah.
6.	Koliko ljudi ie na zemlji.
7.	Kako dolgo lahko pišemo s svinčnikom.
8.	Koliko tehta pičica na i.
V petek 15. februarja bo predaval g. Josip Žabkar »Izkoristimo odpadke, v njih je denar«.
Razpored:
1.	Tvarine, ki jih smatramo za odpadke.
2.	Kdaj je človek začel misliti na vrednost odlpadkov.
3.	Ugotovitev vrednosti.
4.	Izkoriščanje odpadkov: a) v industriji, b) odpadki gospodinjstva.
—r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 10. februarja predaval g. inž. Josip Zi-danšek: Smernice banovinskega načrta za pospeševanje kmetijstva.
—r V nacionalnih urah bodo zvečer ob 19.30 naslednje oddaje:
Nedelja 10. februarja: Branibor; dr. I. C. Oblak. (Prenos v Zagreb in Beograd.)
Ponedeljek 11. februarja: Združenje Cvi-jeta Zuzorič; iz Beograda.
Torek 12. februarja: dr. Matija Murko; dr. Rajko Nachtigal. (Prenos v Zagreb in Beograd.)
smo srečali parni valjar. Skozi Negotin na Vardarju smo po polurni vožnji prispeli v bližino Kavadarja. V daljavi vidim ogromne hiše — prave palače. Srce se mi je nasmehnilo. No vidiš, sem rekel sam v sebi; kako ¿iabo ga ljudje poznajo. Na vhodu v mesto lepa vila z ogromnim vrtom in vinogradom: banovinski zasadnik. Malo dalje ogromno štirinadstropno skladišče državnega monopola zraven njega dvonadstropna stanovanjska palača in »odmaralište« za delavce. Vse to v ogromnem vrtu. Še malo dalje: sresko načel-stvo s sodnijo, malo dalje žandarmerija. Vse to je zunaj mesta.
Kavadar.
Avto okrene na desno, na kaldrmo. Stresa, stresa in obstane pred malo kolibo. Na umazanem papirju prečitam: trošarinska Staniča.
Legitimacije molim. Pametno! Občina pričaka potnika pri samem vhodu, da se mu pozneje ni treba javljati. Starec z dolgimi brki vzame mojo legitimacijo, pogleda in ' da policaju v uniformi. Ta gleda, čita, se muči, kako ne — latinica je — pa ni navajen. — »Kako se zoveš?« Povem mu. Še enkrat. Na koncu mu zlogu jem in siromak napiše Ka-uenste. Vzamem mu blok, napišem krepko na oba načina. »Otvori kufre!« Zakaj, saj nismo na meji. »Otvori!« Na vsako inovo stvar se namreč plača trošarina. Povem mu, da sem učitelj. Pa odkod nove stvari. Pa še po študijah. Nič ne pomaga. Odprem. Starec z umazanimi rokami koplje po mojem perilu in zmagoslavno izvleče nove čevlje. Med potoma sem jih kupil — še mislil nisem na nje. »Dve banke.« Kako? »Dve banke!« Toliko? Priložim še dve, pa pri Bati kupim nove! Nič ne pomaga. Odprem denarnico. V njej se zardeči ena sama. Objasnim mu, da nimam, da bom že dal — pa starec pomisli: bolje vrabac u ruci... pa sva napravila za enega kovača. Zaprem svoj kovčeg. Nekdo ga zgra-
Sreda 13. februarja: Rudžer Boskovič; ga dr. Ksenija Atanasijevič. (Prenos iz Beograda.)
Četrtek 14. februarja: Avgust Haramba-šič; dr. Livadi iz Zagreba.
Petek 15. februarja: Izvolitev vodje v Orašcu 1. 1804; Miloš Crnjenski. (Prenos iz Beograda.)
Sobota 16. februarja: Zagreb mesto godbe; dr. Širola iz Zagreba.
Nadaljevalno šolstvo
—n Predsedniki komisij za pomočniške izpite. Pri sekciji obstoja odsek za obrtno in trg. nadaljevalno šolstvo. Odseku so nujno potrebni podatki v koliko se izvaja čl. 283 zakona o obrtih. Ponovno prosimo vse tov. upravitelje obrtno in trg. nadaljevalnih šol, da javijo z dopisnico odseku za obrt. in trg. nadaljevalne šole pri sekciji JUU v Ljubljani, kdo je predsednik komisije za pomočniške izpite. Prosimo, da smatrate zadevo za nujno.
Stanovska organizacija JlfU Iz IzvrSnega odbora
—UPB Priporočilo listov JUU. Ministrstvo prosvete je pod O. N. br. 3398 z dne 25. januarja izdalo odlok, ki ga radi važnosti za učiteljsko udruženje priobčujemo v celoti.
Z ozirom na velik vpliv, ki ga imajo na učiteljstvo časopisi Jugoslovenskega učiteljskega udruženja in to v pogledu spopolnjeva-nja in napredka vzgoje in pouka v narodnih šolah priporoča ministrstvo prosvete vsem krajevnim 'šolskim odborom, da iz splošne postavke šolskih proračunov za nabavo knjig in časopisov, naročajo prvenstveno liste in časopise JUU. V krajih, kjer ta postavka ne obstoj a, naj se vnese v proračune postavka za liste: »Narodna prosveta«, »Učitelj«, in »Učiteljski koledar za leto 1935.«.
—UPB Nekateri učitelji (-ce) se obračajo pismenim potom neposredno na predsednika in člane odbora JUU v Beogradu. Intervencije na podlagi takih pisem so se izvršile, a to je trajalo le do seje glavnega odbora JUU, ki je bila od 28. do 30. decembra 1934. Na tej seji je bilo sprejeto stališče JUU v pogledu personalne politike in intervencij. Ta sklep glavnega odbora je bil objavljen v »Učiteljskem tovarišu« št. 23. z dne 10. januarja 1935.
Od takrat obstoja enoten red za postopek pri intervencijah JUU. Zato se naprošajo vsi člani JUU. da prečitajo te sklepe in v smislu teh naslavljajo svoje dopise redinim potom t. j. potom svojih sreskih društev, ker se bodo le na ta način poslane zadeve obravnavale.
Iz sekcije
—s Vsem odborom sreskih društev. Prosimo pošljite odgovor na okrožnico št. 840/ 34—35 od 8. XI. 34.
Nad polovico sreskih društev še ni dostavilo sekciji seznama novega upravnega inl nadzornega odbora.
Opozarjamo na .'notico v »Učiteljskem tovarišu« pod naslovom »Nadaljevalno šolstvo« in prosimo takojšnjega in točnega odgovora.
—s Učiteljice ženskih ročnih del in vero-učitelji narodnih šol. Vodstvo sekcije je ponovno podvzelo večjo akcijo, da se končno že določi zvanje in razporede po skupinah učiteljic ženskih ročnih del ter veroučiteljev narodnih šol.
bi. Stoj! »Pa ja sam Temo, služitelj ina gra-danski školi«. — A tako — no pa nesi.
Stanovanje so mi ponudili že pri prihodu.
V	isti hiši je stanoval drug Svetislav, ki ga je tudi »golfiva kača« vzdignila iz Timočke doline na visoke šole, da sreba slast, nato pa bomba. — Njemu je siromaku še teže. Ima ženo, otroke in posestvo — tu pa sam. Odličen dečko. Združila je naju ista usoda — pa sva od začetka bila eno. Od napornega potovanja truden sem legel, da se odpočijem do večera.
Prvi utisi.
Čudna je ta moja soba. Velika, vsa v rdečih preprogah doma napravljenih. Okna moderna — odpirajo se, kakor v najmodernejših palačah: gori, kakor v vlaku. Samo zidano je slabo. Čim čvršče stopim se vse strese. Kako ne, saj je zidamo iz surove gline — ali bolje iz blata. V lesen okvir je nabutano blato — posušeno in pobeljeno. Posteljnina ne baš čista. Po rokah srbeče natekline. Bo že bolje sem pomislil — bomo pač menjali. Hiša stoji, kakor vse druge v vrtu — »avliji«, ki je ves obzidan z dva metra visokim zidom.
V	»avlijo« zamoreš samo skozi »kapijo« ali pa skozi »kapidik«.
Ulice.
Ulice so vijugave, ozke, kakor so se same stvorile med številnim obzidjem. Vsaka hiša je trdnjava za sebe. Vse ulice od največje do najmanjše so tlakovane, kaldrmirane. Ta nesrečna kaldrma me je v začetku silno razočarala. Človek bi mislil, da bodo v mestu s 7000 prebivalci vsaj glavne ulice tlakovane kakor treba — pa ne. Vse so pokrite s kamenjem, velikim ko otroška glava. Zdi se mi, da so pri zlaganju pazili posebno na to, da bo kolikor mogoče neravno. Po tej kaldrmi hodi človek, dokler se ne nauči, kakor pijanec.
—s Proračuni kraj. šol. odborov. Naprosili smo z utemeljeno vlogo merodajne oblasti, naj se upošteva današnje težko stanje narodne šole, krajevne potrebe in utemeljitve v proračunih za narodne šole ter naj se v celoti obravnavajo predloženi proračuni krajevnih šolskih odborov. S tem bo omogočen napredek šoli in bo olajšano delo učiteljstvu, ki se mora boriti pri sestavi proračuna za vsako še tako majhno in utemeljeno postavko-
—s Uredba o znižanju draginjskih doklad. Sekcija je započela obsežno akcijo, da se uredbe o znižanju draginjskih doklad ukinejo. Sestavljena je bila obširna spomenica, podprta s konkretnimi primeri, ki je bila predložena vsem v poštev prihajajočim faktorjem. O deputaciji javnih nameščencev pri ministru dr. Marušiču, ki jo je vodil predsednik naše sekcije, prinašamo spredaj.
—s Učiteljski koledar, V založbi JUU v Beogradu je izšel »Učiteljski koledar«. Na 600 straneh v ličnem formatu in trdi vezavi vsebuje: koledar, razne tarife, pravila JUU,. ad-resar članov glavnega iira nadzornega odbora, izvod iz poslovnika JUU, izvod iz pravil doma JUU v Beogradu. (Ta pravila so posebne važnosti za članstvo ter se mora po njih ravnati vsakdo, ki namerava prenočevati v domu sam ali pa z ekskurzijo. Administativ-na razdelitev kraljevine Jugoslavije, navodila za sprejem v državno službo, javljanje v službo, izpremembe v službenih odnošajih, prestanek službe, uslužbenski list, uradniški pripravnik ilr» njegovi prejemki, prevod iz pripravniške v uradniško skupino, službeni od-nošaji in prejemki učitelja, draginjske doklade aktivnih drž. uradnikov, davki, ki jih plačujejo drž. uradniki, napredovanja v skupinah in per. povišice, bolezenski dopusti, rodbinska pokojnina pokojnika, predčasna upokojitev, drag. doklade drž. upokojencem, povrnitev potnih in selitvenih stroškov, brezplačno zdravljenje, vojaška služba, zakonska pravica obrambe. Nadalje vsebuje seznam vsega učiteljstva Jugoslavije po banovinah, srezih in šolah ter alfabetni seznam banovin in šolskih srezov. Cena koledarja je skrajno nizka in stane 10 Din za prednaročnike, za ostale člane udruženja 12 Din in za nečlane 15 Din. Naprošamo predsednike sreskih društev, da
zberejo naročila in jih pošljejo skupno izvršnemu odboru v Beogradu — Kralja Milutina 66. Koledar toplo priporočamo z ozirom na važnost in izdelavo in v prepričanju, da je vsakemu učitelju nujno potreben.
—s Osnovna načela v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij. Sreskim društvom smo poslali brošure v gornji zadevi. Opozarjamo na njih važnost ter prosimo, da se članstvo točno ravna po njih. Ta načela so bila sprejeta na seji glavnega odbora JUU 28.—30. XII. 34 itn tudi objavljena v 23. štev. »Učiteljskega tovariša«. Predsednike sreskih društev naprošamo, da obravnavajo načela na prvem zborovanju sreskega društva.
Iz društev:
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI zboruje v soboto, 9. februarja 1935. ob
9.	uri pri »Mikliču«. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU zboruje v soboto, dne 9. februarja 1935. ob pol 10. uri v Šoštanju. — Razen običajnih točk dnevnega reda bo predaval tov. Mencej: Opazovanje učencev z ozirom na psihopatološke in duševnodefektne pojave v zvezi z eksperimentom. — Odbor.
=JUU — SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo zborovalo v soboto, 16. februarja 1935. na osn. šoli v Novem mestu. Začetek ob 9. uri. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KOZJE bo zborovalo 9. februarja 1935. v Kozjem ob
10.	uri s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o zborovanju društvenih predsednikov — tov. Kos. 4. Tov. Čok predava: O roditeljskih sestankih. 5. Slučajnosti. — Pozivamo članstvo, da se zborovanja zanesljivo udeleže in tudi vztrajajo do konca zborovanja. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo v soboto, 16. febr. v Radencih, z začetkom ob 10. uri. Tov. Mavric bo poročal o zboru predsednikov, sres. kmet. referent g. Znidarič pa o šolskem vrtu. o drevesnici in učnem travišču. — Pol ure pred zborovanjem bo seja upravnega odbora!
Inozemsko šolstvo in učiteljstvo
IZ ANGLEŠKEGA ŠOLSTVA.
Na Angleškem so bile plače učiteljstva zinižane že leta 1931. za 10%, a obljubljeno je bilo, da se z letošnjim letom ta uredba o štod-nji ukine. Toda namesto vseh 10%, je prejelo učiteljstvo letos samo 5%-ni povišek plače. Nezadovoljno učiteljstvo je zato napravilo velika protestna zborovanja v vseh mestih in poslalo vladi s številnimi podpisi podpisano resolucijo in zahtevalo izenačenje prejemkov s policijo, kateri prejemki sploh znižani niso bili. V počitnicah je bil sestanek učiteljskih zvez Anglije in Škotske. V svojih zahtevah poudarjajo tudi potrebo o podaljšanju šolske obveznosti do 15. leta, kar bi bilo tudi za državni proračun zelo ugodno. Ministrstvo del je izdalo statistiko po kateri obiskuje 37.000 otrok med 14. in 16. letom prostovoljno šolo, ker niso moiglli dobiti nameščelnje. Izmed 52.000 dečkov in deklic, ki so v 15. do 16. starostnem letu, je dobilo začasno nameščenje le 8000, 44.000 pa jih je ostalo brez zaposlitve.
Podobne razmere so tudi v drugih deželah britanskega kraljestva.
Ker je bila edina učiteljska šola v Avstraliji zaradi prevelikega števila učiteljstva 1. 1931. ukinjena, se tamkaj dandames že vidno opaža pomanjkanje učiteljstva. Zato nameščajo sedaj na narodne šole absolvente dru-
gih šoli in tudi absolvente univerze. Moške učne moči dobivajo nekaj manj kakor 70, ženske pa 60 liber letne plače (1 libra je okoli 150 Din), dočim imajo drugi privatni in državni nameščenci znatno višje prejemke (po 300 in še več liber več).
Glede učiteljske izobrazbe je izjavil prosvetni minister, da visokošolska izobrazba ni osnovnošolskemu učiteljstvu potrebna, ker se na univerzah učijo predavati, namesto da bi poučevali.
PREMIČNA ŠOLSKA KOPALIŠČA NA POLJSKEM.
Vprašanje šolskih kopališč je naletelo na Poljskem na razne težkoče. Glavna ovira je seveda ta, da tudi na Poljskem primanjkuje denarja in so ostala vsa zdravniška in učiteljska prizadevanja za ustanovitev šolskih kopališč brez uspeha. Tako je mnogo podeželskih narodnih šol brez te za tamkašnje šolske razmere prepotrebne higienske naprave.
Da bi omilil ta nedostatek, je dal neki okrajni zdravnik zgraditi premična kopališča. V ta namen so napravili 4 m dolg, 2,20 m širok in 2,20 visok voz, kjer so namestili pršne kopeli. Voz je znotraj belo emajlirain, stene so pa dvojne. Notranjščina voza ima četvero prostorov: slačilnico, prhe, oblačilnico in kotel. Vodo črpajo v kotel s posebno črpalko,
»Radnje«.
Skoro ves srednji del mesta zavzemajo »radnje«. Trgovine, obrtniki. Tu najdeš: ba-kalnice, kafane, kujne, podrume. To so obrtniki: kujundije, šeširdije, samardije, alvadije in Bog ve, kako jih še nazivajo. Vse starejše radnje so »čepenci« nizke hiše pri katerih se vsa predna stran odpira in zapira z deskami. Na čaršiji pa vidim par manjših hiš z vsaj na zunaj modernimi trgovinami, ki se zapirajo z roloi. Od obrtnikov naj omenim posebej one, ki so me najbolj zanimali. To so opan-čarji. Vsled krize ne izdelujejo več opank iz ustrojene niti iz posušene kože, temveč iz starih avtomobilskih pneumatik. Pneumatiko je treba najprej razparati, nato prirezati in z žico povezati v opanke, ki jih narod rad nosi. Omenim naj še šarlagandije — obrtnike, ki iz makovega semena delajo odlično olje (šar-lagan).
Ves posel v radnjah se opravlja tako, da ga iz ulice lahko vidiš. Največji promet pa je v njih v sredo in petek, ko narod iz devetdesetih okolnih vasi prinese naprodaj svoje pridelke in kupi najpotrebnejše.
Pekarne
je treba omeniti posebej. Skoro nihče ne peče kruha doma, predvsem radi pomanjkanja drv. Radi tega so pekarne silno goste. Ženske doma zamesijo in nesejo v pekarno, da se tam izpeče. Kruh je odličen. Snaga pa pod kritiko. Tu menda oblast ne stori ničesar. Kar iz umazane ulice se kruh polaga v primitivne peči. Ko je pečen se ga razloži po umazanih deskah. Najprej muham na ogled. Drobnega peciva v našem smislu ne poznajo. Edino drobno pecivo je devreh, okrogla klobasa, ki je posuta z nekim sladkim semenom (susam). Bilo bi priporočljivo, da pride majster, ki bi znal urediti pekarno. Zaslužek bi bil bajen. Naučil bi jih pameti, kakor je Bata naučil pameti silne čevljarje, ki se niso zinali niti organizirati, niti modernizirati. Posel v vseh obrtih se opravlja površno, nestrokovnjaško,
laiško. Saj ni čuda. Eden se nauči od drugega, kdor pa se je izučil nekje drugje, se ne vrača. Potrebne šole zato nimajo. Šegrtska šola je tu, a ne naredi mnogo.
Poštenje.
Narod je pošten ko malokje v maši državi. Tatvine ne pozna, pa tudi ne laži. Če pa je navajen, da mastno zasluži, mu ni zameriti, saj je to pokrajina, kjer se je nekdaj, pa še danes, prodajalo vse za zlato, za turške lire in napoleondore. Narod je skromen, posebno starejša generacija. Oblači se skoro izključno v obleke domačega pridelka (ovčja in kozja volna, svila). Mladino, kar se obleke tiče, je pokvarilo uradništvo — posebno ženske. Glavna skrb jim je lepa obleka evropskega kroja. To so mi ljudje pravili sami. Vidijo, kako uradništvo poseda po gostilnah, lepo oblečeno, pa hočejo posebno mlajše ženske z njimi tekmovati. Obleka mora biti, četudi se ves teden v hiši ne bo kuhalo. Ravno tako obvezine so za mladino »igranke« in družabni večeri. Stari s skrbjo gledajo mladino, ki ne zna štedit. »E zato je kriza« mi tolmači meščan. »Nas se je dvajset ženilo v isti obleki — pa smo lahko uštedili po koju mededijku (dukat), a kako bo mladina, ko da vse na obleko? Ta slaba stran pa se očituje le v mestu samem. Mladina v oddaljenih vaseh je zvesta svoji narodni nošnji. Posebno lepo nošnjo nosijo Roždenke izpod Kožuha. Te ženske so tudi vse enako priče-sane. Ves narod v mestu pa tudi v vaseh diči silno poštenje. Na čaršiji se preko noči puščajo vagonske količine robe brez nadzorstva — pokrite samo s plahtami in nikdar ni zmanjkalo niti kile. Pripovedovali so mi, da je na sodniji tatvina skoro nepoznana. Narod dobro loči: to je tvoje — to je moje — ali kar je mojega, to bom obzidal. Ogradil bom z žico tudi vinograd. Ne, da mi kdo grozda ne pokrade, temveč radi tega, ker je moj. Ta »moj« je potenciran že pri otrocih.
(Dalje prih.)
in segrevajo s patentnim aparatom. Perilo in obleka kopajočiih se razkuži v gorkem zraku desinfekcijskega aparata, ki je nameščen v slačllnici. Kopalci dobijo pri izhodu iz kopalnice svoje perilo in obleko, ki je razkužena in popolnoma suha.
Prostori v kopalnem vozu imajo okenca, 60X50 cm, toplota v vozu pa je 30 stopinj C.
Istočasno se more kopati 6 učencev. Kopeli trajajo 15 minut. Kopanje se da urediti tako, da se more v eni uri okopati 24 učencev, kajti v času, ko se prvi oblačijo, vstopajo drugi v kopalnico, tretja skupina pa opravlja svoje delo v oblačilnici.
Opisano prevozno kopališče tehta okoli 1500 kg. Na dobrih cestah ga prevažajo iz kraja v kraj s parom konj; na slabih poljskih cestah ga pa morajo pagostoma vleči kar trije pari. Ker je omogočeno notranjščino voza ogrevati tudi med prevozom, je torej tudi mogoče uporabljati kopalnico takoj, ko se ustavi voz pred šolo. Nabavile so take vozove že mnoge občine.
Dosedanje izkušnje s premičnimi kopališči so zelo dobre. Ne samo šolska mladina, ampak tudi odrasli se zelo radi poslužujejo teh modernih in praktičnih kopališč.
Kopalni voz zadostuje za 5—6 vasi. Velja 1500 zlotov, kar znaša v naši valuti okroglo 10.000 Din. Poljsko učiteljstvo deluje na to, da bi si take kopalne vozove nabavile vse podeželske občine, kar bi povzdignilo higieno in zdravje poljskega otroka in poljskega naroda sploh.
ŠOLSKE RAZMERE V AMERIKI.
V	Združenih državah v sev. Ameriki je bilo v zadnjem času nastavljenih 40.000 učiteljev novincev. Vsega nezaposlenega učitelj-stva je še vedno nad 300.000 učiteljeviic). Samo v New-Yorku je nad 10.000 brezposelnih učiteljev(ic). Občine, ki imajo manj kakor 5000 prebivalcev in ne morejo vzdrževati svojih osnovnih in srednjih šol dobijo državno podporo, da more trajati pouk nepretrgoma vse šolsko leto. Državni komisar za pouk je opozoril državno upravo, da je število eno-razrednih narodnih šol padlo v zadnjih 16. letih od 200.000 na 140.000. Več kot 2 milijona otrok se prevaža redno v kraje, kjer so več-razredne šole, s čimer se potroši okoli 60 milijonov dolarjev na leto.
Na washingtonski učiteljski konferenci, ki je bila pretečene počitnice, je bilo sklenjeno, da se opustijo iz vzgojnih razlogov obstoječe šole za zamorce. Ker predstavljajo črnci samo desetino vsega prebivalstva, naj obiskuje mladina črnega plemena iste šole, kakor bela. Jasno je, da je ta resolucija naletela na velik odpor od strani črncev, posebno še iz razloga, ker so že razni dosedanji zakoni o varčevanju prav neusmiljeno prizadeli ravno črnce.
V	Arkanzasu je bilo v preteklem šolskem letu zatvorjenih več nego tisoč šol. Tretjina belih in mnogo več črnih otrok je ostalo brez vsakega pouka. Učiteljske plače so za bele povprečno 523, za črne pa 291 dolarjev na leto.
Bolgarsko šolstvo
Priobčuje: Kus Viljem.
Novi bolgarski šolski zakon, ki datira iz leta 1924. je izvedel idejo enotne šole, ki je diferencirana na tretji stopnji, kakor je to bilo navedeno že lleta 1909. Iz tega zakona je razvidno, da je tudi majhna Bolgarija, ki meri 103.146 km2 in ima samo 5,707.000 prebivalcev, izvedla dobro premišljeno šolsko reformov brez vsakih priveskov. Vodilni pedagogi so tej reformi žrtvovali vse svoje misli, tako, da je bolgarsko šolstvo danes na svetovnem glasu in prav je, da se seznanimo s šolstvom bratskega naroda tudi mi.
Bolgarski šolski zakon temelji na dobrih bolgarskih tradicijah in ne temelji samo na enem delu šolskega sistema, marveč reorganizira vse šolstvo od otroških zabavišč pa tja do univerze.
Smoter prvih treh stopenj narodne šole je, »harmonični razvoj učenčeve osebnosti«. Otrok naj postane koristen član človeške družbe in si pridobi toliko znanja, ki je potrebno kot podlaga za višjo izobrazbo, in zadostuje tudi za splošno in strokovno znanje.
Prva šolska stopnja je otroško učilišče oziroma »zabavačnica« (otroško zabavišče) za otroke od 5 do 7 starostnega leta kjer se u-
čenci razvijajo z igrami, petjem, ročnimi deli. Posečanje zabavišč je obvezno v mestih z nad 20.000 prebivalci in v takih drugonarod-nih občinah, kjer je šola I. stopnje (osnovna šola). Razen zasebnih im občinskih obstojajo tudi državna dtroška zabavišča.
Osnovna šola je štiriletna. Po zakonu sme imeti vsak razred 40 učencev. Osnovno šolo mora zgraditi vsaka občina, ki ima več nego 20 šoloobveznih otrok. Šolanje na osnovnih šolah je splošno obvezno in brezplačno. Šolsko leto traja v mestih 10 mesecev, na podeželju pa se more skrčiti. V prvih dveh letnikih ne smejo imeti učenci več pouka nego štiri ure na dan, v ostalih razredih pa 5 ur. Od teh se uporabijo štiri ure v tednu za izprehode, obiske (industrijskih podjetij in podobno. V osnovni šoli imajo naslednje predmete: verouk (samo eno učno uro na teden), ki ga poučujejo učitelji, bolgarščina, računstvo in praktično merstvo, zemljepis Bolgarije z državljanskim poukom, telovadba in šivanje. Ob koncu vsakega leta so javni izpiti iz zgodovine verstva (zgodbe), računstva, zem-ljepisja in prirodopisja.
Progimnasium je višja narodna šola, ki traja tri leta. Tudi na tej stopnji je pouk brezpogojno obvezen in brezplačen za šoloobvezno mladino do 14. leta. V vseh treh letnikih ne sme število tedenskih učnih ur presegati 28, izmed katerih naj bodo 4 ure namenjene izprehodom v naravo ali obiskom industrijskih podjetij. Predmeti v progimna-ziji so isti, kakor v osnovni šoli, vendar so tu tudi novi predmeti kakor cerkvena slovanšči-na, eden izmed modernih jezikov (francoščina, angleščina ali nemščina), bolgarska zgodovina, splošni zemljepis, risanje, fizika, higiena in družabna solidarnost, kemija, narodno gospodarstvo, poljsko gospodarstvo, ročna dela. Na koncu progimnazije se mora učence podvreči izpitom iz bolgarščine, računstva, bolgarske narodne zgodovine, zemljepiSja Bolgarije in prirodopisja.
Na osnovni šoli, kakor tudi v progimnaziji se uporablja za ocenjevanje učencev šest redov, izmed katerih je najboljši 6, a najslabši 1. Učenec je sposoben, ako ima iz predmeta naj manj e oceno 3. Učencem, ki imajo slabšo oceno se more dovoliti popravni izpit a največ iz treh predmetov. Učenec, ki ima torej več nego tri negativne rede, mora razred ponavljati.
Zanimiva in za nas važna je ureditev manj razrednih progimnazij. Leta 1929./30. je bilo po Gavrijskem izmed 1299 progimnazij 116 progimnazijskih dvorazrednic in 150 eno-razrednic. Ta sistem daje demokratično priložnost do izobrazbe tudi v krajih, kjer je popolna drugostopna šola nemogoča. Iz navedenega je razvidno, kako skrbi bolgarska prosvetna uprava za popolno izobrazbo svojega naraščaja.
V občinah, kjer ni progimnazij, se ustanavljajo nadaljevalni in izobraževalni tečaji, ki so obvezni za mladino do 14. starostnega leta. Ti tečaji so triletni. Pouk se tu prične 1. septembra, konča pa 15. junija. Po potrebi je pouk podnevi, zvečer ali ob nedeljah. V takih občinah pa 'tudi tam, kjer je progimna-zija že osnovana, se morejo ustanavljati praktični enoletni ali celo dvoletni tečaji, ki so diferencirani po zanimanju učencev; zato poznamo gospodarske, trgovske in industrijske nadaljevalne tečaje.
Cilj srednjih šol (šol III. stopnje) je dokončati duševni in telesni razvoj učencev, nuditi jim potrebno znanje in praktično spretnost ter splošno in državljansko izobrazbo, ki je neobhodno potrebna, da morejo samostojno sodelovati v zasebnem življenju in napredovati v znanju na visokih šolah.
Vse šole tretje stopnje nosijo edinstveno ime: gimnazije. Gimnazije so torej zavodi, ki imajo namen splošno in specialno izobraževati poverjeno mladino. Strokovne šole, kakor gospodarske, trgovske in druge, ne spadajo v resor ministrstva prosvete, marveč spadajo v kompetenco strokovnih ministrstev, kakor je to urejeno na pr. tudi pri nas, ko spadajo strokovne šole pod istoimenska ministrstva. Take šole so najčešče porazdeljene po spolu, najdemo pa tudi razrede s koedukacijo. Splošno lahko trdimo, da imamo tri tipe splošno izobraževalnih gimnazij: klasična gimnazija (z latinščino in grščino, česar se uče dijaki šele po 14. starostnem letu), polklasična (z latinščino) in znanstvena z enim modernim jezikom. Vse splošno izobraževalne gimnazije so petletne. Število dijakov v razredu ne sme pre-
Knjigarna
»
UČITELJSKE TISKARNE
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. — Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. — Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. — Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Velika izbira! — Cene solidne! — Postrežba točna! — Zahtevajte cenik!
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6
Telefon štev. 3397 — Račun poštne hranilnice štev. 10.761
Maribor« Palača banovinske hranilnice
Telefon štev. 2628
segati števila 40. Dijaki se uče sledečih predmetov: bolgarskega jezika in domače literature. filozofske propedevtike, vzgoje in pedagogike, enega tujega jezika (francoščina, nemščina, angleščina, ruščina, grščina, latinščina), matematike, deskriptivne geometrije z risanjem, bolgarske in splošne zgodovine, ki mora vsebovati tudi zgodovino krščanstva, bolgarskega in splošnega zemljepisja, držav-ijanskega nauka in nauka o narodnem gospodarstvu, fizike, kemije, prirodopisja, risanja in petja. Neobvezni predmeti so: godba, telovadba, ročna dela in stenografija. Iz navedle-nega sta razvidni dve zanimivosti: na gimnazijah ne obstoja več verouk pa tudi ni obvezne telovadbe, ki je bila vpeljana s telesno-vzgojnim zakonom iz leta 1931.
Šolo upravlja direktor in učiteljski zbor. Na šolah je uvedena tudi samouprava. Tu vlada med direktorjem in učiteljskim zborom ne samo kolegialno, marveč celo prijateljsko razmerje. Soglasje na šolah je največji porok tudi za dobre uspehe in odlično vzgojo, saj stopajo vsi učitelji z ' istimi smernicami v učilnice pred mladino. Na mnogih šolah, posebno pa na gimnazijah s številnimi razredi, dobimo v direktorjevi pisarni uradnico pri stroju, ki izvršuje pisarniške posle in se imenuje direktorjeva tajnica. Torej tudi v tem primeru so se bolgarske šole modernizirale in stopajo rama ob rami z našim šolstvom. Za vsako šolo je imenovan zdravnik, ki zdravi vse kar spada v splošno zdravstveno vedo, poleg tega pa so šolam dodeljeni tudi zobozdravniki. Omenjeni zdravniki imajo v modernih zavodih celo svoje ambulatorije, kjer opravljajo svoje ordinacije. Tudi v tem primeru si prizadeva bratska Bolgarija, da vzredi zdrave in odporne državljane, in stopa z uva-jarnjem takih zdravstvenih ukrepov med najmodernejše države. Učitelji in profesorji, posebno pa direktorji uživajo mnogo zaupanja med narodom, direktorji pa so med učitelj-stvom prave avtoritete.
Na predlog učiteljske konference morejo-biti poslani srednješolski učitelji (profesorji) na študij v inozemstvo in sicer za dobo enega ali dveh let. V sedanjih časih, ko gospodarska depresija zavira vse države, se študijska potovanja in št udi ran je v inozemstvu omejuje le na posamezne primere, ki so za izobrazbo mladega srednješolskega učitelj, naraščaja neobhodno potrebni. Število učiteljev, ki so študirali v inozemstvu, je v Bolgariji skoraj večje nego pri nas. Zal, da je imela Nemčija največjo privlačnost za bolgarske dijake in učitelje.
Na podlagi temeljnega šolskega zakona ima sofijska univerza naslednje fakultete: 1. historično-filologično, 2, matematično-prirodo-znanstveno, 3. juridično, 4. medicinsko, 5. gospodarsko (agrarno), 6. teološko in 7. živino-zdravsko. Na medicinski fakulteti traja študij 12 semestrov, na živinozdravniški fakulteti 9 semestrov, na ostalih oddelkih pa po osem semestrov. Prvi doktorati iso bili podeljeni šele v letu 1924. Ureditev semestrov je podobna tozadevnim našim predpisom. Glavne počitnice trajajo tri mesece.
Iz navedenega je razvidno, da je tudi bolgarsko vseučilišče enotno. Tehnike so v Bolgariji samo neke stopnje srednješolskih iz-obraževališč, ker je industrija zaenkrat šele v razvoju in je industrija bolj podobna obrti, kakor tovarniškim podjetjem.
Po vzorcu pariške »1' Ecole libre des sci-ences poilitiques« je urejena v Sofiji zasebna »svobodna universita«, ki jo imenujejo tudi Balkanski zavod za bližnji orijent. Omenjena visoka šola ima tri oddelke: diplomatilčno-kon-zularni, administrativno-finančni in trgovsko-gospodarski. Študij na tej šoli1 traja tri leta. Njen visokošolski značaj je bil objavljen s posebnim zakonom iz leta 1924.
Razen teh dveh univerz imajo od leta 1921. visokošolski nivo tudi akademije znanosti in glasbene akademije.
V teh kratkih potezah je v glavnem orisana demokratična tvorba bolgarskega šolstva, kjer se vse višje stopnje organično vežejo s šolstvom nižje stopnje. V življenjski praksi bolgarskega naroda se pa javlja veliko nerazmerje med demokratičnim in premišljenim šolskim zakonom in njegovo resnično izrabo. Pri narodu, čigar visoki kulturni nivo je vsakomur poznan, je velik del prebivalstva še nepismen. Ta pojav je često opazovati pri razvoju narodne izobrazbe v nerazvitih gospodarskih razmerah države iSn pri majhni naseljenosti Bolgarije, o čemer hočem pozneje govoriti.
Kljub vsem navedenim težkočam ali morda iz vzroka, ker je te ovire le težko prekoračiti, je treba pripoznati velikopoteznost re-rešitve šolskega vprašanja.
Tablice
„HOJI PREJEMKI"
so še vedno važen in koristen pripomoček, ker ne nudijo le pregleda plače in odtegljajev, temveč opozarja tudi na pravočasno predložitev prošenj za napredovanja.
Tovariše predsednike prosim, naj na prihodnjih zborovanjih priporočajo nabavo tablic.	V. G.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Goethejev Egmont v slovenščini. Kot
četrti zvezek »Male knjižnice« je izšel Goethejev zvezek s celotnim Egmontom. Delo je izredno živo in ga bo vsak bral do konca z zanimanjem. Opisuje nam odločilne boje Nizozemcev proti Špancem. Goethe je pa idealiziral junaka po svojih tedanjih idealih in svoji borbenosti ter ga prikazal kot nosilca večne ideje o svobodi in osebnosti. — Zvezek »Eg-MMnta<< v )>Mali knjižnici« je priredila prof. Milena Mohorič, ki je razen prevoda oskrbela tudi uvod, opombe ter pesinikov življenjepis. Knjižica stane broširana 12 dinarjev, s poštnino 14 dinarjev. Naročniki »Male knjižnice« prejmejo vseh deset zaporednih zvezkov za osemdeset dinarjev in naj pošljejo naročila neposredno založnici: Tiskarni «Merkur» v Ljubljani, Simona Gregorčiča ulica 23. Ob skupnem naročilu desetih izvodov istega zvez. ka pripade 'naročniku enajsti izvod kot nagrada, brezplačno.
—k Izšla je 5. številka kulturne in socialne revije »Misel in delo« s sledečo vsebino: Uvodni članek obravnava politično vzgojo v duhu neizprosnih zahtev vodilne državne ideje, »Za zdravo politično miselnost«. F. Trček razpravlja o potrebah našega »Zadružništva«. A. P. obravnava vprašanje »Prijatelji klasične gimnazije«, in se zavzema za modernejšo srednjo šolo. Dr. M. G. V. razpravlja o »Kor-poracijski državi«. »Obzornik« prinaša poročila o aktualnih problemih in dogodkih v našem javnem življenju: glosa o tem, kako je Srb rešil Ljubljano leta 1918., a leta 1935. ni mogel postati Srb rektor v osvobojeni Ljubljani. A. S. Uršič poroča o akademskih kulturnih društvih. M. Ambrožič obravnava brezposelnost mladoletnikov v članku: »Važno socialno vprašanje — vajenci« itd. — Revija stane za celo leta 60 Din, naroča se pri upravi v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4/L
—k Rejec malih živali! Izšla je 1. številka II. letnika »Rejca malih živali«, opremljena s številnimi slikami in članki strokovnjakov-rejcev. V člankih se obravnava o boleznih perutnine in o hlevčkih za perutnino in kunce. Važna so navodila o izberi kanarčkov za parjenje in opis našega ilirskega ovčarja. Podrobna navodila za gojitelje papig in drugih eksotičnih ptic. List ima tudi podlistek, ki bo odslej stalna rubrika. Priobčuje tudi poročila društev, klubov in odsekov, ki priznavajo list »Rejec malih živali« kot svoje društveno glasilo.
Mali oglasi
M«li oglasi, ki slnžijo t posredovalne in «odalnc matic občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 _
ČEBELNE PANJE
•A. Ž. (Žnidaršičeve) izdeluje po najnovejšem načinu in najodličnejši izdelavi po najnižjih cenah v vsaki množini — Klamink Vinko, Dolga vas pri Kočevju.
FR. P. ZAJEC
i s p r a i a ■ optik LjuHJana, Stari trgi
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 MoSke galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, LJUBLJANA
MASTMI TRO M ♦ STRITARJEV* ULICA S