uredništvo Spoštovane bralke in bralci Novic obcine Sveti Andraž v Slovenskih goricah! Leto 2021 se izteka. Zapomnili si bomo prav go-tovo po velikih ukrepih za varovanje zdravja, po omejitvah gibanja in precejšnimi pretresi – po­ liticnimi, gospodarstvenimi in družbenimi. A vsemu skupaj dokaj uspešno kljubujemo. Kažejo se konci turbulence, nato pa bomo prav gotovo prileteli izza oblakov na soncno obsijano nebo. Blago, hrana in posledicno storitve se nezadr­žno dražijo. Nekateri primarni proizvodi živil so se podražili tudi za vec kot 100%. Tudi ener­gentom, kot je gorivo in elektrika, se je prodajna cena precej zvišala. Sedaj pricakujemo še kontra efekt. Naj se zvišajo še place in ostali dohodki, da bomo lahko spet normalno trošili denar. V Evro-pi imamo precej uspešno rast gospodarstva, kar se kaže tudi na pomanjkanju delovne sile v naši državi. Kaj bo to prineslo naši državi, ne vemo. Prav gotovo delovno migracijo, kot to poznamo iz naše države v Avstrijo. A kljub vsem težavam s katerimi se srecujemo v teh casih, moramo gledati v prihodnost lastnega življenja. Velikokrat imamo v mislih prevec ne­kega dokazovanja družbi, v življenju si previsoko postavljamo cilje. Zato pa trpi naša sreca, naše zdravje, prosti cas in ljubezen. Pozabljamo na naša custva, upada naša socialnost in pripadnost družini, prijateljem. Dajmo se ustaviti, premis­liti in slediti svojemu srcu. Tempo življenja nas zapeljuje v napacno stran, zato izberimo pravo stran. Prihaja novo leto, prihajajo novi izzivi, najdimo novo zadovoljstvo v sreci ali obudimo staro dob-ro. Upamo, da se tudi casi vrnejo v cas pred ko­rono, da bomo lahko vec s prijatelji, sorodniki, znanci. Da bomo lahko izkazovali svojo ljubezen do vseh, ki si jo zaslužijo. Bodimo dobrodelni, pomagajmo si, imejmo se radi, saj bomo tako premagali tudi temnejše dni, sebi in drugim. V rokah prebirate novo številko Obcinskega gla­sila. Sicer se je dogajalo v svetu prireditev bore malo zaradi vsem znanih ukrepov. Obcina je izvedla veliko investicij, prav gotovo vsi najbolj nestrpno cakamo na kolesarke, ki se aktivno gra­dijo. Dobili smo tudi prejemnico priznanja Grba obcine, kateri res iskreno cestitamo tudi v ime-nu uredniškega odbora. Pojdite pogledat gorece praznicke lucke, ki so jih izobesili obcani. Letos se je izobesilo vec kot 1500 m luck, ki naši obcini dajejo poseben pecat. S tem postajamo zanimivi tudi za turiste in obcane drugih obcin. Clani uredniškega odbora Novic vam želimo, da boste praznike preživeli v krogu najdražjih, da se boste poveselili. V novo leto pa vstopite s polnim zagonom, pozitivnim elanom in neizmerno ži­vljenjsko voljo. Naj vam leto 2022 prinese veliko lepega, predvsem pa zdravja. Kristijan Majer, glavni urednik Novice št. 75 bodo praviloma izšle 14. aprila 2022. Rok za oddajo prispevkov (clankov, fotografij...) je najkasneje do vkljucno 23. marca 2022. Prispevke posredujte na elek­tronski naslov: novice@sv-andraz.si ali na prenosljivem mediju obcinski upravi. Uredniški odbor Kolofon Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja clankov. Za morebitne napake se opravicujemo. Izdajatelj: Obcina Sveti Andraž v Slovenskih goricah; Clanke pregledala: Mateja Predikaka Toš; Za izdajo odgovorna: Darja Vudler; Odgovorni urednik: Kristijan Majer; Uredniški odbor: Mateja Predikaka Toš, Nina Druzovic, Nina Žvarc in Špela Pucko; Racunalniška obdelava: Turisticno društvo Vitomarci; Naklada: 400 iz vodov; Tisk: Graficna forma Hutter. Glasilo Novice obcine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 376. 2 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 2 Županjin uvodnik Spoštovane obcanke, spoštovani obcani! Ker se leto bliža h koncu je prav, da opravimo pregled vsega, kar nam je uspelo ustvariti. Letošnje leto je bilo kot vsako do sedaj ponov- no izjemno investicijsko naravnano. Zakljucili in otvorili smo infrastrukturo v naselju Vitomarci – center II. del, kjer smo celovito uredili center ob­ cine. Ob investiciji smo se z elektro operaterjem dogovorili, da je v tla položil elektricno napelja­vo. V samem centru smo uredili tudi parkirišce, s cimer smo dobili 18 novih prepotrebnih parkir­nih mest. Center je tako dobil podobo urejenega kraja. Zakljucili smo tudi investicijo rekonstrukcije jav­ne poti v tako imenovano »Crno goro«, kjer smo uredili tudi javno razsvetljavo. Urejena je bila tudi škarpa pri pokopališcu, ki je predpriprava za bodoco novo vežico, za katero smo v pridobi­vanju gradbenega dovoljenja. Bilo je tudi zanimivo projektno leto, saj smo v celoti zakljucili projekt Športni park Vitomarci, s projektom razgledi Ostragove pa nam je uspelo postaviti manjši razgledni stolp s pokritim pro-storom za izvedbo raznih dogodkov. Projekt se nadaljuje tudi v leto 2022, kjer bomo nabavili elektricna kolesa, izvedli kolesarski dan in šte­vilne ostale manjše aktivnosti cez leto. Prijavili smo tudi nov projekt Vitomarci vceraj – danes, kjer bomo uredili nove knjižnicne prostore v vec­namenski dvorani, izvedli ponatis knjige Kmetje vceraj, danes, našega znanega pisatelja Ignaca Koprivca in izvedli številne dogodke na temo projekta. Na podrocju javne razsvetljave smo v strnjenem naselju Novinc in Slavšine postavili 27 novih so-dobnih svetilk javne razsvetljave, prav tako smo uredili del javne razsvetljave tudi v Hvaletincih, kjer je elektro položil del trase elektricne napelja­ve v zemljo. Javna razsvetljava se gradi v skladu s pravilniki, ki doloca tudi število dovoljene javne razsvetljave glede na število prebivalcev v posa­meznem kraju, tako, da se javna razsvetljava ne more postavljati nenadzorovano in kjerkoli. Izjemno smo lahko ponosni, da imamo velik del obmocja obcine že pokritega s širokopasovnim omrežjem, manjka nam le še majhen del, kar bomo poskušali urediti v najkrajšem možnem casu, zagotovo pa do naslednjega leta. V letošnjem letu se je pricela pomembna investi­cija izgradnje kolesarskih povezav, ki bo zaklju-cena do oktobra 2022. Gre za investicijo iz do-govora za razvoj regij. V naši obcini bo zgrajenih okrog 3 km kolesarskih poti, ki bodo povezane na eni strani z obcino Trnovska vas cez Pesniško dolino in na drugi strani proti obcini Cerkve­njak, proti Sveti Trojici vse do Lenarta. Želela bi se zahvaliti vsem obcanom za odstop potrebnih zemljišc in za strpnost pri izvajanju projekta. Za­gotovo gre izjemen projekt, ki bo imel vplive na vecih podrocjih našega življenja. Na drugi strani bo zagotovo najvecja investicija v zgodovini našega kraja izgradnja regionalne ceste s krožišcem in plocnikom, ki ga bo sicer izvajala Direkcija za ceste, kjer so že odkuplje­na skoraj vsa zemljišca in je investicija prip­ravljena za razpis za izbiro izvajalca. Strošek Obcine bo izgradnja plocnika in javne razsvet­ljave. Tudi tukaj hvala vsem za sodelovanju pri pridobivanju zemljišc, ki so osnova za price­tek gradnje, zato prosim vse za sodelovanje. Vsi projekti so se odvili in se odvijajo po nacrto­vanih poteh, kar je zagotovo priznanje, da znamo dobro nacrtovati in izvajati zastavljene cilje. Ve­seli me, da smo se lahko v poletnih mesecih vsaj malo družili na dogodkih, žal pa nam to ponov­ no ni bilo naklonjeno ob letošnjem Obcinskem prazniku, ko smo morali zaradi epidemiološke slike vse dogodke, tudi osrednjo prireditev, žal odpovedati, a bomo zadevo zagotovo nadoknadi­li v poletnih mesecih, kjer bomo tudi slavnostno vsem podelili vsa letošnja obcinska priznanja. Iskrene cestitke vsem prejemnikom. Da bo december in praznicen cas prinesel zim­sko veselje smo poskrbeli za carobno zimsko pravljico in cudovito okrasitvijo centra kraja, za kar se iskreno zahvaljujem Vaškima odboroma Vitomarci in Drbetinci ter vsem obcanom ob tra­si, ki so pripomogli, da je naš kraj postal prava božicna vasica in si ga vsak dan ogledujejo od bli­zu in dalec. Tak projekt lahko zaživi samo s skup­nim sodelovanjem in v uresnicitev le-tega je bilo vloženih veliko število prostovoljnih ur trdega dela. Lepo okrašene so tudi ostale vasi v obcini in verjamem, da nam bo z leti uspelo projekt še nadgrajevati. Hvala vsem. Tako kot vsako leto do sedaj bo tudi naš kraj obi-skal dober mož Božicek. Obdaril bo otroke, kakor tudi starejše in ranljive skupine. Zato le sprem­ ljajte naše obcinske kanale in pricakujte njegov prihod. Za konec si kot vedno želim, da bi ljudje pri nas ostali še naprej tako harmonicno povezani in da bomo še naprej znali to kar v naši obcini znamo od nekdaj, držati skupaj, se zabavati, povezovati in sodelovati. Želim vam cudovite praznike in naj novo leto prinese veliko lepega. Darja Vudler Berlak, županja obcinska uprava Srce Vitomarcev ob vstopu v pravljicno deželo Letos so praznicne luci v Obcini Sveti Andraž v Slovenskih goricah zagorele še mocneje. Kar me-sec dni so vašcani in vaški odbori krasili in osvet­ljevali obcino, na kar kilometer in pol dolgi trasi, ki je zasijala, kot še nikdar do sedaj. Akciji so se pridružili tudi obcani ob trasi in cudovito okra-sili svoje domove, tako da je spontano nastala prava pravljicna vasica, ki je v teh casih še bolj povezala vašcane. Dogodkov zaradi ukrepov žal ne bo, je pa že sama vožnja ali sprehod skozi kraj pravo pravljicno doživetje. Zato, ce lucke imaš rad, jih pridi pogledat v Sve-ti Andraž. Obcinska uprava 4 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 4 obcinska uprava December 2021 5 Svecani podpis pogodb za »Kolesarske povezave na ob- mocju ORP Slovenske gorice« V ponedeljek, 22. novembra, je v Centru Slo­ venskih goric v Lenartu potekal svecani podpis pogodb za štiri operacije »Kolesarske povezave na obmocju ORP Slovenske gorice«, ki so jih podpisali župani desetih obcin z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, ki se je slo­ vesnosti udeležil skupaj s sodelavci z ministrstva in Direkcije RS za infrastrukturo. Minister Jernej Vrtovec je ob podpisu pogodb dejal: “Tovrstni projekti so tista vizija Sloveni­je in jaz sem optimist, zato bomo s tovrstnimi projekti nadaljevali tudi v prihodnje in ne le v tem delu Slovenije, ampak tudi drugod. Na na­šem ministrstvu pripravljamo vrsto projektov za razvoj kolesarske infrastrukture, tako za trajno mobilnost ljudi, za zdravje in tudi za razvoj tu­rizma.” V sklopu projekta bo zgrajenih okrog 83 km kole­sarskih cest, skupna vrednost projekta, ki bo kon- can v letu 2023, pa znaša dobrih 15 milijonov evrov. Pri razvoju mobilnosti in prometa mora biti v ospredju clovek in ne avtomobil. Ob tem ima kolesarjenje poleg varstva okolja, zdravja in prostorske mobilnosti ljudi tudi druge pozitiv­ne vidike za razvoj lokalnih skupnosti in druž-be nasploh. Tega se zavedajo tudi v Slovenskih goricah, zato so se lotili projekta izgradnje kole­ sarskih povezav v delu Obmocnega razvojnega partnerstva (ORP) Slovenske gorice, ki obsega obcine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, ter v pridruženih obcinah Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas. Projekt se sofinanci­ra iz evropskih kohezijskih sredstev do jeseni 2023, v okviru Drugega dogovora za razvoj regij, prednostne naloge 4.4 Spodbujanje mobilnosti S projektom »Kolesarske poti na obmocju ORP Slovenske gorice« se celovito pristopa k ureja­nju kolesarske infrastrukture po razgibanem obmocju Slovenskih goric in širše. Cilj projekta je, da se cim vec dnevnih migracij preusmeri iz avtomobila na kolo in javni potniški promet ter se s tem prispeva k zmanjševanju onesnaževa­nja, vecji stopnji telesne kondicije in zdravja, posledicno pa k vecji ucinkovitosti in boljšemu pocutju prebivalstva na obmocju. Obravnavano obmocje se prekriva z državno kolesarsko mrežo (DKM). Projekt je razdeljen na štiri operacije, Obcina Sveti obcinska uprava Podpis pogodb Andraž v Slovenskih goricah sodeluje v operaciji: • »Kolesarske povezave na obmocju ORP Slo--venske gorice: Lenart–Cerkvenjak–Trnovska vas«: v tem sklopu se smiselno povezuje obcine Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Cerkvenjak in Sveta Trojica v Slovenskih goricah z Lenartom kot upravnim in zaposlitvenim sre­ dišcem. Vrednost investicije je 4.345,702,58 €. Višina sofinanciranja znaša 3.046.383,29 €. Vir: ovtar24.si Obcinska uprava Obcinski svet je sprejel spremembo proracuna za leto 2022 Obcinski svet obcine Sveti Andraž v Slovanih go-ricah je po predlogu županje Darje Vudler Berlak 11. novembra 2021 sprejel spremembo proracu­na za leto 2022. V letu 2022 so prihodki planirani v višini 1.950.637 €, kar znese 46 % vec kot leta 2021. Najvišji del prihodkov je planiran iz dohodnine, sredstev iz državnega proracuna iz sredstev pro-racuna Evropske unije in iz drugih držav ter dr­žavnega proracuna. Po planu se bo v letu 2022 porabilo 2.046.507 € proracunskih sredstev, kar je 35 % vec odhod­kov kot v letu 2022. Najvišji del odhodkov v letu 2022 je namenjen investicijam v novogradnje ali rekonstrukcije ter novogradnje 1.089.520 €. Najvecje povešanje v letu 2022 in to za 86% gle­de na leto 2021predstavljajo gospodarske dejav­ nosti, kamor uvršcamo investicije v novogradnje in rekonstrukcije. Manjše spremembe se dogaja­ jo na vseh ostalih podrocjih porabe. 6 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 6 POMEMBNEJŠE INVESTICIJE V LETU 2022: - Ureditev kolesarskih poti - Ureditev plocnika gasilski dom šola - Ureditev plocnika in javne razsvetljave ob regi­onalni cesti - Ureditev ceste Oplot - Zakljucek projekta Razledi Ostragove - Projekt Vitomarci vceraj, danes - Projektiranje celovite obnove vodovoda Sp. Podravje - Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo mrliške vežice - Projektna dokumentacija za krožišce v Spo­dnjih Drbetincih - Dokoncanje ureditve športnega igrišca Obcinska uprava V Vitomarcih prvi lebdeci prehod za pešce V Vitomarcih smo pred preventivno akcijo »Pe­ šec« uredili prvi lebdeci prehod za pešce. Pešci spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena izmed pri­oritet nacionalnega programa. V sklopu preven­tivne akcije posvecamo posebno pozornost upo­rabi odsevnih predmetov, pravilnemu ravnanju v cestnem prometu, upoštevanju omejitev hitrosti v naseljih in odstopanju prednosti pešcem pred oznacenimi prehodi. Potekala je tudi preventivna akcija »Pešec« v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v ce­ stnem prometu naše obcine. Obcinska uprava Lebdeci prehod za pešce Tudi obcina Sveti Andraž ima svoj kvackani grb Pod okriljem Zavoda Ustvarjalno srce bo 211 kvackaric in en kvackar ustvari-lo grbe vseh 212 slovenskih obcin. Pro-jekt je obsežen, saj zajema celo Slovenijo. Projekt poteka pod castnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pa-horja. Projekt je v naši obcini podprla tudi župa­nja Darja Vudler Berlak. Ideja ustvariti kvackane grbe vseh slovenskih obcin se je porodila ge. Jadranki Smiljic, ki se je nedavno vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov - z neprekinjenim nekaj vec kot 28-urnim kvac­kanjem. obcinska uprava Takrat je skvackala grb Slovenj Gradca in takrat se ji je utrnila zamisel, kako lepo bi bilo skvackati vseh 212 grbov. A za enega cloveka je to prevelik zalogaj, zato je k sodelovanju povabila slovenske kvackarice. V enem mesecu je vseh 212 grbov do-bilo imena kvackaric in enega kvackarja. Grb v naši obcini kvacka gospa Irena Rižnar. Za ves trudi se ji iskreno zahvaljujemo. Obcinska uprava Spomin na preminule­ ga župana partnerske obcine Vinica na Hrvaškem g. Marijana Kostanjevca. Županja Darja Vudler Berlak je s kolegoma žu­panoma, g. Krambergerjem iz obcine Lenart in g. Slacekom iz Svete Ane obiskala grob pokoj­nega župana partnerske obcine Vinica na Hrva­škem, g. Marijana Kostanjevca. Obcinska uprava Porocilo o sejah od septembra 2021 do konca novembra 2021 Obcinski svet, kot najvišji organ odlocanja v okviru pravic in dolžnosti Obcine, je v casu od septembra 2021 do konca novembra 2021 odlo- cal na dveh rednih sejah: 1. 23. septembra 2021; 15. redna seja; pri­sotnih 5 clanov Obcinskega sveta: Na seji sprejeto: 1. Potrjena ocena in porocilo o izvajanju ob­cinskega programa varnosti Obcine Sveti An-draž v Slovenskih goricah v letu 2020. 2. Izdano soglasje k sistemizaciji delovnih mest za Vrtec Vitomarci, za šolsko leto 2021/2022. 3. Potrjeno zvišanje normativov v posameznih oddelkih vrtca po Pravilniku o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje za Vrtec Vitomarci za šolsko leto 2021/2022. 4. Sprejet Sklep o dolocitvi cene programov vrtca v Obcini Sveti Andraž v Slovenskih go-ricah. 5. Predstavitev casopisa Ovtarjeve novice. 6. Podano polletno porocilo o izvrševanju pro-racuna Obcine Sv. Andraž v Slovenskih gori­cah za leto 2021. 7. Sprejet Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o najemu dvoran, telovadnic, sej­nih sob in ostalih prostorov. 2. 11. november 2021; 16. redna seja; pri­sotnih 5 clanov Obcinskega sveta: Na seji sprejeto: 1. Sprejet II. Rebalans Proracuna Obcine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2021. 8 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 8 2. Potrjena I. sprememba Proracuna Obci­ne Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2022. 3. Potrjen Sklep o podelitvi priznanj Obcine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v letu 2021. 4. Potrjen Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremicnini katastrska obcina: 344, Drbetinci, parcela: 781. 5. Predstavitev skupne operacije Zelene Slo­venske gorice in potrditev DIIP-a. 6. Sprejet sklep o ugotovitvi javne koristi za­radi interesa odkupa oziroma razlastitve zem­ljišca za potrebe gradnje dostopne poti do ve­žice in pokopališca. Obcinska uprava Priznanja, nagrade, pohvale ob 23. obcinskem prazni­ku Obcine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Obcina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v letu 2021 podelila GRB Obcine Sveti Andraž v Slovenskih goricah mag. Valeriji Ilešic Toš: Za neprecenljivo ustvarjalno delo na podrocju kulture in umetnosti, povezovanja, organizira­ nja, humanitarnosti in vzgoje mladih v Obcini Sveti Andraž v Slovenskih goricah in širše. Županja Obcine Sveti Andraž v Sloven-skih goricah je podelila priznanje županje Štabu civilne zašcite Obcine Sveti Andraž v Slovenskih goricah: Za požrtvovalnost pri izvajanju ukrepov za preprecevanje širjenja epidemije nalezljive bo­lezni SARS-CoV-2 (COVID-19).. Županja Obcine Sveti Andraž v Sloven-skih goricah je podelila priznanje županje Športnemu društvo Rosa: Ob 10. obletnici ustanovitve, ki jo je društvo pra­ znovalo že v letu 2020. Pohvale za nadpovprecen uspeh v osnovni šoli so prejeli odlicnjaki, ki so osnovnošolsko izobra­ževanje zakljucili v šolskem letu 2019/2020: • Nika Ilešic • Žiga Krepša • Vanessa Repic in odlicnjakinja, ki je osnovnošolsko izobraževa­nje zakljucila v šolskem letu 2020/2021: • Nina Toš Pohvalo in nagrado za študijski uspeh so preje­li študentje, ki so izobraževanje zakljucili v šol­skem letu 2020: • Tina Ceh • Danijel Zorec • Špela Pucko • Katarina Gomzi • Vesna Fekonja • Gorazd Rižnar Pohvalo in nagrado za študijski uspeh so preje­li študentje, ki so izobraževanje zakljucili v šol­skem letu 2021: • Žan Mohoric • Alen List • Martina Lovrec • Julija Horvat • Tamara Kobale Žal nam v letu 2021, kot že preteklo leto ni uspelo podeliti priznanj in pohval na slavnostni priredi­ tvi ob Obcinskem prazniku, saj smo morali tudi letošnjo osrednjo slovesnost ob 23. Obcinskem prazniku zaradi trenutne epidemiološke situa­ cije in povišanega števila okužb odpovedati. Vsa priznanja in pohvale bomo podelili naknadno, predvidoma v mesecu juniju 2022, ob prireditvi ob dnevu državnosti. Obcinska uprava Prejemnica Grba Obcine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Grb Obcine Sveti Andraž v Slovenskih go-ricah je na predlog Kulturno umetniškega društva Vitomarci prejela mag. Valerija Ilešic Toš. obcinska uprava Valerija llešic Toš je s svojim prostovoljnim delo­vanjem v okviru Kulturno umetniškega društva Vitomarci prispevala izjemno pomemben dop­ rinos na podrocju kulture, turizma, umetnosti, vzgoje, povezovanja, humanitarnosti v Obcini Sv. Andraž v Slovenskih goricah ter tudi širše na državnem nivoju in na mednarodnem nivoju de­lovanja Slovencev po svetu. Valerija llešic Toš zasluži Grb Obcine Sveti An-draž v Slovenskih goricah zaradi: • vrhunskih uspehov in dosežkov, ki so pomembni za razvoj in ugled obcine: uvrstitev in uprizoritev Otroške gledališke sku- pine na državni nivo Linhartovega srecanja, ki je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani (pri­redba in režija); tretje mesto Mladinske gleda­liške skupine na državnem nivoju na festivalu Primadona (njena priredba in režija), naziv Naj obetavnejšega mladega igralca na Dnevih kome­dije v Pekrah, ki ga je pod njeno režijo pridobil Tomaž Toš; sodelovanje pri pridobitvi certifikata Branju prijazna obcina; • promocije obcine: organizacija in izvedba mednarodnega dogodka v sklopu Dnevov poezije in vina (predstavitev pe­snikov in njihovih del iz Egipta, Indije, ZDA, Li-tve); gostovanje v Nemciji pri slovenskih zdom­cih s kulturnimi vložki (predstavitev pomembnih dogodkov in znamenitosti); organizacija in izved­ba projekta Ljubezen na vasi, iz katerega izvirajo liki uporabljeni za turisticno promocijo obcine; zasnova in izvedba animacij v Muzejski ucilnici; organizacija in izvedba proslav ob državnih in obcinskih praznikih, mednarodnih dnevih, ob obletnicah raznih dogodkov; • inovativnosti: ljubiteljska kultura na spletu in družbenih omrežjih; izvedba dogodkov na prostem ob kul­turnih znamenitostih po obcini in drugod; • življenjskega dela: ohranjanje in razvijanje ljubiteljske kulture (gle­dališko ustvarjanje, petje, igranje, plesanje, bra-nje, pripovedovanje, recitiranje, umetniško in kreativno izražanje); prostovoljno delo z otro ci, mladino in starejšimi (kreativne delavnice, pra­ vljicne urice, strokovni razgovori s starejšimi); gojenje ljubezni do maternega jezika in prep- roste slovenske besede; spoštovanje slovenske umetnosti in kulture; kulturno ozavešcanje in vkljucevanje vseh, ki so izrazili željo po delova­nju in sodelovanju v ljubiteljski kulturi; sposob­nost povezovanja kulture z življenjem, službo in prostim casom; predajanje vešcin, ki so poveza­ne s kulturo, doma in drugod; humanitarnost in clovekoljubnost. Valerija je s svojim kulturnim udejstvovanjem pricela že v zgodnji mladosti, ko se je prikljuci-la k Dekliškemu pevskemu zboru pod vodstvom gospe Vide Toš. Pricela je z vodenjem raznih proslav in prireditev, na katerih je najraje prebi­ rala poezijo. Nadaljevala je Dramski skupini, ki jo je takrat vodil gospod Francek Toš. Leta 1999 je ustanovila Otroško gledališko sku­pino, kasneje Mladinsko gledališko skupino in Gledališko skupino Kalimero. Vseskozi je pove­zovala in vzpodbujala vse, ki so radi prebirali po­ ezijo in prozo v Recitatorski sekciji. Organizira in tudi izvaja Kreativne delavnice za vse otroke domace obcine, ki so zelo dobro obi-skane. Redno sodeluje z župnijo Sv. Andraž in Sv. An­ton - posledica so skupni projekti ob miklavževa­nju, božicu in raznih cerkvenih praznikih. Valerija prevzema tudi organizacijo in izvedbo raznih srecanj gledaliških skupin v okviru JSKD, Obmocna izpostava Ptuj. Vecino prireditev in projektov KUD-a je orga­nizirala tako, da vkljucuje številna društva in ustanove tako v domaci obcini kot tudi ustano­ve sosednjih obcin in tako goji meddruštveno in medobcinsko sodelovanje. Zelo dobro pa sodelu­je tudi z domaco obcino. Sodelovanje med KUD Vitomarci in SKŠD Slo­venski zvon Krefeld je z Valerijino pomocjo do-bilo še dodatno vrednost za obe društvi. Valerija svojo strokovno znanje deli s Slovenci z Sever-nega Porenja Vestfalije, kjer z njimi izvaja razne razgovore in delavnice. Valerija je oseba, ki se je dotakne revšcina, zato v okviru KUD redno sodeluje v humanitarnih ak­cijah, doma in tudi v tujini, kjer na prireditvah zbira humanitarno pomoc v financni in tudi ma-terialni obliki. Zadnja leta pa je svojo ljubezen do branja poezije prenesla tudi v svoje službeno okolje, v CSD Spo­dnje Podravje - enota Ptuj. V casu pandemije Covid -19, ko je v vecjem delu Slovenije veliko kulturnega življenja zamrlo ozi­roma nehalo delovati, se je v Vitomarcih kultur-no delovanje preselilo na splet. Letos mineva 130 let od nastanka Bralnega društva kot vecino drugih, tudi ta projekt vodi Valerija. 10 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 10 Valerija se je mnogim zapisala v spomin kot rež­iserka gledaliških skupin, v katerih so sodelovali številni mladostniki. Je ena tistih, ki je številne generacije mladih Andrašovcarjev vpeljala v svet Ijubiteljske kulture in je vzgled zaradi znanja, ki ga je delila, zaradi svoje preprostosti, poštenosti, zagnanosti, delavnosti in neomajne vztrajnosti ter inovativnosti. Od Valerije se lahko ucimo življenjskega nazora in vrednot, kot so ljubezen do maternega jezika in preproste slovenske besede, spoštovanje slo­venske umetnosti in kulture, poštenja, delavnos-ti, iskrenosti, sodelovanja, nesebicnosti in soli­darnosti. Valerija je zaslužna, da prostori KUD Vitomarci v Vecnamenski dvorani niso samo stene in tla, to je prostor, ki diha, ki živi in ki smo ga clani društva sprejeli za svojega. Tudi to je zasluga Va-lerijinega dela, njenega vzgleda in njene aktiv­ nosti. Na vseh nas, ki smo trenutno aktivni pa je naloga oziroma poslanstvo, da se ljubiteljska kultura ohranja in razvija ter da v domacem kra­ju nadaljujemo z dolgo kulturno tradicijo. Vseka­kor pa verjamemo, da nam bo vse to uspevalo ob ljudeh in z ljudmi kot je Valerija. Zaradi njenega neprecenljivega ustvar­jalnega dela na podrocju kulture in umetnosti, povezovanja, organiziranja, humanitarnosti in vzgoje mladih v Ob­cini Sveti Andraž v Slovenskih goricah in širše. Se mag. Valeriji Ilešic Toš pode­li Grb Obcine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Iskrene cestitke! Obcinska uprava ZAHVALA Zahvaljujemo se g. Rotarju iz Drbetincev za letošnjo podarjeno božicno drevo, ki smo ga postavili pred obcino. Hvala. Obcinska uprava OBVESTILO - zimska služba Naše kraje je tudi letos že ponovno pobelil sneg. V nadaljevanju podajamo pojasnila v zvezi z zim­ sko službo v letošnji sezoni. Pluženje in posipavanje cest se izvaja v skladu s programom zimske službe in državnim Pravilni­kom o rednem vzdrževanju cest, tako da se pre­voznost zagotovi glede na prednostni razred cest: POMEMBNEJŠE LOKALNE CESTE: med 5. in 20. uro, v casu sneženja so možni zastoji do dveh ur; OSTALE LOKALNE CESTE: med 7. in 20. uro, v casu sneženja so možni krajši zastoji; JAVNE POTI: gre za nižjo prioriteto, na kateri so v casu sneženja možni zastoji do enega dne, v primeru mocnega sneženja so možni vecdnevni zastoji. Sicer že vsa leta zagotavljamo visoke standarde zimske službe in stalno odzivnost in na snežne razmere odreagiramo še preden je dosežena mej­na višina zapadlega snega, potrebnega za odziv - to je 15 cm, in se prevoznost vseh cest obicajno zagotovi veliko pred zahtevanim minimalnim casom. V primeru zimskih razmer vas naprošamo za strpnost, previdnost in uporabo ustrezne zimske opreme. Vozite varno! Obcinska uprava obcinska uprava OBVESTILO Pomoc obcanom glede nasilja v družini Pomoc obcanom v primeru nasilja v družini • poklicite policijo v kolikor ste neposredno ogroženi ali posredujete informacije: Policij-ska postaja Ptuj: (02) 780 91 00, 113, • poklicite krizni center, v kolikor potrebu­jete takojšnji umik na varno: Krizni center za žrtve nasilja v družini Maribor: 02/250 26 60 ali 051 324 211, • poklicite ali pišete v svetovalnico za žrtve nasilja, ko potrebujete informacije, usmeri­tev ali individualno strokovno pomoc: Sve­tovalnica Kapljica: 070 445 660, kapljica@ arsvitae.si; Društvo za nenasilno komunika­cijo: 01/434 48 22, 031 770 120, info@dru­stvo-dnk.si ali poklicite na dežurni telefon: SOS telefon: 080 11 55, • poklicite Center za socialno delo v kolikor potrebujete informacije in razbremenitev ali posredujete informacije: CSD Spodnje Pod-ravje, enota Ptuj: 02/787 56 00, • v kolikor potrebujete nastanitev na varnem, poklicite na CSD Spodnje Podravje, enota Ptuj, Varna hiša Ptuj: 051 368 299. Tukaj smo in lahko vam pomagamo. Obcinska uprava Koronavirus (SARS-CoV-2) Sprotne novice spremljajte na www.sv-andraz. si in na Facebook strani Obcine in Obcinske ci­vilne zašcite. NUJNI kontakti: - Darja Vudler Berlak, županja 041 238 106; elektronski naslov: info@svandraz. si -Štab CZ Tadej Hrga, poveljnika civilne zašcite 031 837 202, - Klicni center za informacije o koronavi­ rusu - 080 14 04 - Ambulanta Vitomarci: 051 249 229 12 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 12 OBCINSKA UPRAVA Obcinska uprava deluje v casu uradnih ur, delujemo tudi nemoteno po telefonu in ele­ktronski pošti na vseh obstojecih kon­taktih – 02 757 95 30, info@svandraz.si. Ob obisku se morajo stranke držati vseh ukre­pov, izpolnjevati PCT pogoj, vstopati posamicno in nositi masko. OSNOVNA ŠOLA, VRTEC Vse informacije v zvezi z OŠ Cerkvenjak - Vito-marci in Vrtcem Vitomarci spremljajte na sple­tni strani: http://www.o-cerkvenjak.mb.edus.si GASILCI IN CIVILNA ZAŠCITA V stanju pripravljenosti je lokalno gasilsko dru­ štvo, v pripravljenosti je Štab civilne zašcite. POMOC RANLJIVEJŠIM SKUPINAM OB­CANOV V kolikor se ne morete sami oskrbovati preko pomoci sorodnikov, prijateljev in znancev ali s spletnim narocanjem in dostavo pri trgovskih podjetjih bomo organizirali preskrbo z najnuj­ nejšo hrano, higienskimi pripomocki in zdravili. V tem ali ostalih nujnih primerih se javite na nuj­ ne kontakte navedene na zacetku. Prosimo, da upoštevate vsa navodila in ostanite zdravi! Darja Vudler Berlak, županja Poveljnik CZ, Tadej Hrga Pravilno oranje kmetijskih po­vršin V jesenskih mesecih se ponovno pricnejo vecja poljedelska opravila na njivah in poljih. Ker je naša inšpekcijska in redarska služba v spomla­danskem casu letošnjega leta prejela kar nekaj prijav v zvezi z nepravilnim oranjem, vam v na­daljevanju, z namenom preventivnega ukrepa­ nja, predstavljamo kršitve zakonskih dolocb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu. Zakon o cestah /ZCes-1/ v 4. tocki drugega odstavka 5. clena doloca: »Prepovedano je ora-ti na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzpored- no s cesto.«. Podrobnejše informacije glede zakonskih dolocb in pravilnega pristopa k takemu opravilu si lahko preberete na spletni strani obcine. Obcinsko inšpekcijsko nadzorstvo in obcinsko redarstvo Skupna obcinska uprava obcin v Spodnjem Podravju Obvestilo obcanom glede zbiranja ostankov od zakola domacih živali, ki nastanejo pri zakolu za lastno domaco porabo Zbiranje ostankov od zakola domacih živali, ki nastanejo pri zakolu za lastno domaco porabo, se uvršca med naloge državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvo­di (v nadaljevanju: ŽSP), ki jih opravlja od drža­ve izbrani koncesionar. Za obmocje celotne države je bila z odlocbo Vla­de RS družbi KOTO d. o. o. podeljena koncesija za izvajanje državne gospodarske javne službe ravnanja s živalskimi stranskimi proizvodi (v na­daljevanju: ŽSP) kategorije 1 in 2 (to so ostanki od zakola, ki se ne morejo uporabiti za prehrano ljudi ali živali). Ostanki od zakola oziroma ŽSP se prevzemajo na prevzemnih mestih in v zbiral­nicah oziroma registriranih obratih, ki so urejeni in potrjeni v skladu s predpisi s strani veterine obcinska uprava (klavnice, predelovalni obrati), pa tudi na kme­tijskih gospodarstvih, kjer nastanejo odpadki pri proizvodnji živil za lastno porabo (za­kol živali izven klavnice za lastno domaco uporabo), ravno tako se prevzemajo v primeru množicnega pogina živali ali ob naravnih nesre-cah in drugih nesrecah ter v primeru nelegalnega odlaganja ostankov od zakola. S selitvijo veterinarsko higienske službe v Mari-bor se je zaprl dotrajani objekt veterinarsko hi- gienske službe in zbiralnica za sprejem ŽSP na Ormoški cesti 28 na Ptuju. Odlaganje tovrstnih odpadkov na zbiralnici na Ormoški cesti 28 na Ptuju torej od 15. 4. 2021 naprej ni vec mogoce. Koncesionar KOTO d. o. o. ima za zbiranje ostan­kov od zakola izbranega podizvajalca. To je Naci­onalni veterinarski inštitut, ki ostanke od zakola, ki nastanejo pri zakolu za lastno domaco porabo, prevzema po sistemu »od vrat do vrat« na kme­tijskih gospodarstvih, ki so vpisana v register KMG-MID in ki imajo registrirano rejo prašicev, ovc, koz, divjadi v oborah, kuncev ali perutnine. Odvoz odpadkov, ki nastanejo pri zakolu za lastno domaco porabo, je mogoce narociti na naslednjih telefonskih številkah: 02 749 36 78 02 749 36 87 02 461 31 50 Nacionalni veterinarski inštitut Maribor Prevzem se izvaja le na delovne dni, in sicer od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. Prevzem na lokaciji nastanka (na kmetijskih go- spodarstvih) je mogoc le proti placilu. Strošek prevzema znaša po uradno objavljenem ceniku 9,86 EUR brez DDV, dodan pa mu je še strošek prevoza, predelave in odstranitve, ki znaša brez DDV 0,1924 EUR na kg prevzetih ostankov od zakola. Strošek prevzema je sofinanciran v višini 3,50 EUR s strani Uprave za varno hrano, veteri­narstvo in varstvo rastlin. Skladno s trajnostnim delovanjem družbe KOTO in vsled zmanjševanja vpliva na proces predelave, se prevzemajo ostanki od zakola izkljucno brez embalaže ali v biološko razgradljivih vreckah. Podrobnejše informacije glede izvajanja gospo­darske javne službe lahko preberete na nasled­njih povezavah: http://www.koto.si/Izvajanje-storitev-javne- -slu%C5%BEbe https://www.gov.si/teme/rokovanje-z-zivalski­mi-stranskimi-proizvodi-ki-nastanejo-pri-zako­lu-za-lastno-domaco-porabo/ https://www.vf.uni-lj.si/obvestila/prekinitev--sprejema-zsp-k1-k2-ostankov-klanja-za-lastno--porabo-na-zbiralnici-na-ormoski Pripravil: Obcinski inšpektorat Skupne obcinske uprave obcin v Spodnjem Podravju Obcinska uprava OBVESTILO Popis greznic in malih komunalnih cistilnih naprav Obcina Sveti Andraž v Slovenskih goricah obveš-ca vse lastnike objektov na obmocju Obcine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, da bodo še v tem mesecu zaceli z izvajanjem popisa stanja cišcenja in odvodnjavanja odpadnih vod od objektov (po- pis greznic, MKCN). Obcina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je skladno z veljavno zakonodajo dolžna organizi­rati praznjenje greznic in odvoz blata iz malih komunalnih cistilnih naprav, hkrati pa so lastni­ki objektov zavezani urediti cišcenje odpadnih vod. Ker imamo na Obcini veliko vprašanj lastni­kov kaj in kako morajo zadeve urediti, Obcina pa jim brez podatkov o stanju objektov ne more odgovoriti. Da bomo lahko lastnikom obstojecih objektov podali konkretne odgovore in ustrezno uredili praznenje greznic in odvoz blata iz MKCN je potrebno, da pridobimo o objektih dolocene podatke. V ta namen vas prosim, da si v kolikor poseduje­te gradbeno in uporabno dovoljenje, tega pripra­ vite, da bo lahko popisovalec iz Obcinske uprave povzel potrebne podatke (v kolikor tega ne po­ sedujete si bo Obcina Sveti Andraž v Slovenskih goricah sama pridobila ustrezne podatke, ven­dar je to dolgotrajnejši postopek). Skladno s po­pisom bomo pridobili podatke koliko objektov nima urejenega cišcenja in odvodnjavanja odpa­dnih vod z veljavno zakonodajo in kdaj planirate zadeve urediti. Podatki so potrebni tudi zato, da bomo lahko v naslednjih letih ustrezno planirali sredstva za izgradnjo malih komunalnih cistil­nih naprav (skladno z veljavnim odlokom obcina subvencionira izgradnjo malih komunalnih cis­tilnih naprav). Prosim za sodelovanje s popisovalcem, da bodo podatki kvalitetni in bodo v pomoc tako lastnikom in Obcini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, da 14 Novice obcine Sv. Andraž bomo skupaj lahko to podrocje v naslednjih letih ustrezno uredili. Lepo pozdravljeni ! Direktor obcinske uprave, Miran Ceh Porocilo o projektih obcine V zadnjem mesecu smo uspešno zakljucili in pri­javili nekaj projektov. Zakljucen je bil projekt Športni park Vitomarci - ESRR. V tem projektu smo postavili pred OŠ Vitomarci razlicna igrala in street workout opremo, na igrišcu uredili tri­bune, mrežo, gole, postavili kontejner, ki služi kot garderoba za igralce in shramba za razlicne športne rekvizite. Kupili smo tudi mize za namizni tenis in razlic­ne športne rekvizite, ki bodo v najvecjo pomoc našim najmlajšim v OŠ Vitomarci. V okviru pro-jekta je bilo izvedenih tudi vec dogodkov: šola zdrave drže, turnir v namiznem tenisu in turnir v ulicni košarki. Zakljucil se je tudi projekt v katerem so sode­lovale naše gospodinje in sicer je bil to projekt Glamur in eden izmed rezultatov tega projekta je tudi kuharska knjiga z naslovom “Khengeschi­chten - Zgodbe iz kuhinje”. Knjiga je v dveh jezi­kih in sicer v slovenskem in nemškem, v njej pa so zajeti sami domaci recepti iz Slovenskih goric in recepti naših sosedov iz Avstrije. Knjiga še si­cer ni na voljo za prodajo, bo pa naslednje leto. Uspešno smo prijavili projekt “Vitomarci vceraj in danes”. Projekt je bil odobren, njegov namen pa je obnovitev in povecanje naše knjižnice, ob-novitev spomenika, postavitev virtualnega turiz- ma za Hrgovo domacijo, novi tisk knjige “Kmetje vceraj in danes” pisatelja Ignaca Koprivca, naba- Vodja projekta Danijel Zorko in pred­sednica Društva gospodinj Vitomarci Ljudimila Kocuvan s knjigo ‘‘Zgodbe iz kuhinje’’ va razlicnih kotlov za kuhanje in vrtnih garnitur ter izvedba veliko dogodkov in delavnic v letu 2022, ki bodo približali našo kulturo in obicaje najmlajšim. V sklopu tega projetka bomo tudi razvili in dodelali mit o Vitomirju kot ustanovi­ telju Vitomarcev in v ta namen bo izvedenih vec delavnic. V projektu sodeluje Društvo gospodinj Vitomarci ter Gostinstvo in turizem pri Kapeli. V letu 2022 bomo nadaljevali tudi s projektom “Razgledi Ostragove – EKSRP”, kjer nas caka še nekaj dogodkov in nabava elektricnih koles za iz­ posojo, za katere si prizadevamo, da bodo veliko pripomogli k turisticni ponudbi našega cudovite­ga Sv. Andraža. Do konca leta 2021 pa želim vsem lepo preživete božicne praznike v družbi najbližjih in najdraž­jih. Amadej Gavez pregled leta Kljub ukrepom smo Nova ograja otrokom pricarali okrog vrtca pustni cas Tudi v letu 2021 smo prejeli srebrni certifikat zlati kamen Podpis pogodbe za investicijo v Crno Goro Elektriko so položili v zemljo Otvoritev investicije v Crno Goro Državni sekretar mag. Aleš Irgolic si je ogledal škodo po pozebi Mini maturantje in devetošolci na Ucni cebelnjak Otvoritev investicije sprejemu pri županji (projekt LAS) Vitomarci center 14 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 16 k vsaki hiši do Proslava ob dnevu državnosti Gradbena dela ob leta 2022 ureditvi ceste Otvoritev investicije na Ostragovi Prvic tržnica tudi pri Sv. Olimpijska bakla Andražu Po poteh podeželskih hiš Cez pesniško dolino Kolesarske poti bo zgrajenih šest se že gradijo novih mostov Novo parkirišce v centru Letošnja cudovita okrasitev društva Tudi pozimi aktivno in delovno Po celoletnem delu v vinogradu in sadovnjaku, se delo naših clanov nadaljuje preko cele zime s spravilom in nadaljnjo obdelavo pridelkov. V kleti dela gotovo ne zmanjka. Samo pripravo in izvedbo dogodkov pa nam žal v veliki meri kroji slaba epidemiološka situacija. Ker pa je od zadnjih Novic minilo že kar nekaj casa, bi vas radi spomnili na nekatere pretekle dogodke, ki smo jih izvedli clani našega društva. Sodelovanje s šolo in vrtcem Ker se zavedamo, da na mladih svet stoji, smo ve­ seli odlicnega sodelovanja s šolo in vrtcem. Tudi letos smo tako skupaj z otroci in vzgojiteljicami iz vrtca trgali jabolke v bližnjem sadovnjaku. Te- den dni kasneje, 21. 9., pa smo opravili trgatev v našem ampelografskem vrtu pri cerkvi. Pri trgat- vi so najbolj uživali in sodelovali naši najmlajši in vinicarja Edi Kupcic in Janez Petrovic. Potrdilo se je, da delo resnicno povezuje generacije. Seveda pa gre zahvala za odlicno izvedbo vzgojiteljicam iz vrtca in predsednici društva Mojci Druzovic. Trgatev Potomke Stare trte Trgatev Potomke Stare trte, ki je posajena ob naši farni cerkvi, smo opravili v nedeljo 3. okto- bra 2021. Aktualni vinicar, Janez Petrovic, je za trto dobro skrbel. Tako smo potrgali skoraj sto grozdov z izjemno sladkorno stopnjo, okrog 80 Oe. Prisotne sta pozdravili gospa županja Darja Vu­dler Berlak in predsednica društva Mojca Druzo­vic, ki sta skupaj z društvenimi vinicarji sodelo­vali tudi pri trgatvi. Za dobro vzdušje je poskrbel Jaka Ceh s svojo harmoniko. Kvalitetno grozdje, dobra družba in prekrasno jesensko vreme, so dogodek naredili resnicno nepozaben. Delavnica Pokušnja in analiza mladih vin Na turisticni kmetiji Pri kapeli je v petek 29. no-vembra 2021 potekala delavnica Pokušnja in ke­micna analiza mladih vin. Na analizo je bilo prine­šenih vec kot 20 vzorcev. V vinih so bili izmerjeni sladkor, kislina in žveplo. Doloceni so bili tudi or­ganolepticni parametri. Vsi vzorci so bili dobri in kvalitetni. Podana so bila navodila za nadaljnje ukrepe pri negi mladega vina. Strokovno mnenje je, da so vina gladka in polnega okusa, tako da lahko pricakujemo zelo kakovosten vinski letnik. Žal je zaradi slabe epidemiološke slike bila, v skladu z navodili NIJZ, odpovedana naša iz­jem-na prireditev Vino v caši pri Andraši. Od razvoja dogodkov bo odvisno, ce bomo pri­reditev nadomestili kdaj drugic ali bomo to-vrstno druženje docakali šele cez leto dni. Vabilo Ob vseh aktivnosti pa leto še ni koncano. V de­cembru nas caka še en pomemben dogodek, tra­ dicionalni Božicno novoletni pohod v or-ganizaciji Vinogradniško sadjarskega društva. Pohod bo, kot je že tradicija, 26. 12. 2021, na Štefanovo. Od epidemiološke situacije in navodil NIJZ bo odvisno, kako bomo pohod izvedli, skupinsko ali individualno. O podrobnostih boste obvešceni z obvestili po pošti nekaj dni pred pohodom. Ob zakljucku vam, v teh predpraznicnih dneh, clani Vinogradniško sadjarskega društva želimo mirne, zadovoljne in doživete božicne praznike v krogu tistih, ki jih imate radi. V novem letu 2022 pa si lepe trenutke obogatite s dobro vinsko ka­pljico, spremljajo pa naj vas zdravje, veselje in osebna sreca. Ivanka Ceh 18 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 18 Izlet društva upokojencev v Razkrižje V mesecu juniju so razmere povezane s Covi­dom-19, onemogocile tradicionalni izlet na Brez­je. Zato smo izlet v Razkrižje in okolico ponovno nacrtovali v mesecu avgustu, ko so se razmere vsaj malo umirile. Domacini Turisticnega društva Razkrižje so nam preobleceni v neandertalce prikazali življenje in preživljanje neandertalcev pred 5500 leti, kar je bilo zelo zanimivo videti. Pot nas je vodila naprej do zasebnega muzeja, v lasti Branka Gašperica, kjer smo si lahko ogleda­li zgodovino dimnikarstva, zgodovino studencni­štva in zgodovino cevljarstva (šoštarije). Prijazna gospodinja nas je pogostila s prigrizkom, gospo­ dar pa z napitkom pridelanim iz domacih brajd. Pri Ivanovem izviru nam je vodic Branko pri­povedoval o zgodovini izvira. Le nekaj korakov vstran, pa smo si ogledali kovaški muzej Hrva­tovih. Še vedno aktiven domaci kovac nam je prikazal kar nekaj prakticnega dela v njegovi kovacnici. Gospa Hrvatova pa nam je v drugih prostorih razkazala vse o kolarstvu nekoc. Videli smo raznovrstno orodje in izdelke iz starih casov. Po dobrem kosilu, hladni pijaci in prijaznem ose­bju v gostišcu Marinka na Vešcici, smo se odpe­ljali še na zadnjo tocko izleta in sicer na Otok lju­bezni. Tam nam je vodicka Jožica povedala vse o mlinu in brodu na Muri. Nekateri so prosti cas na Otoku ljubezni izkoristili za vožnjo z brodom cez reko Muro, spet drugi pa so se raje hladili v naravni senci ob hladni pijaci. Proti veceru je sledil povratek proti domu, z dob-rimi vtisi in z željo na še vec podobnega druženja tudi v prihodnje. V imenu društva upokojencev Sv. Andraž, želim vsem upokojencem in obcanom Svetega Andra-ža, srecno in predvsem zdravo novo leto, ki pri­haja. Mirko Danko, predsednik Iz odbora za starejše in društva upokojencev Zunaj postaja hladnejše, veliko je primerov ko­ronavirusa, ljudje umirajo, nujno se je cepiti, posledicno se zunaj gibamo manj. Manj je dru­ženj, stikov, pa tudi maše so okrnjene. Aktivnosti društva upokojencev odpadajo. Zato je bil v Ptuju posvet koordinatorjev, na ka- društva terem smo se dogovorili za neke oblike stikov med nami. Gre za stike po pošti in telefonu. Spoštovani. Gre za skupino 48 ljudi, katerim društvo upokojencev posveca vecjo pozornost. Gre za ljudi, ki so ostareli, bolni, manj gibljivi, dementni, osamljeni ali kako drugace pomoci in pozornosti potrebni. Na omenjenem posvetu, prejšnjih predavanj in osebne prakse vam pošiljam nekaj napotkov za življenje s koronavirusom, kot priporocilo: 1. Hodite cim vec zunaj, ce lahko se cim vec gib­ljite, posebno s hojo po listju med drevesi. Dre-vesa tudi pozimi izlocajo posebne. 2. Bodite radovedni, poišcite odgovore. 3. Bodite cujecni - pozorni. Pomaga pri znižanju krvnega pritiska, imamo vecjo imunost. 4. Bodimo strpni. 5. Obujajte spomine, vsaj v mislih. Tako boste znižali kolicino škodljive mlecne kisline v telesu. 6. Vadite poštevanko, malo veliko ali super veli­ko. Pomaga kot preventiva demenci in drugo. 7. Veliko berite ter rešujte uganke. 8. Ne pozabite na vitaminsko prehrano. Uživaj­te hren, cebulo, cesen por, kislo zelje in repo in slicno. 9. Zajtrk naj bo kalorijsko mocan. Za vecerjo cis-to malo ali nic. 10. Cim vec pojte in se smejte. 11. Vernim tudi molitev pomaga ob crnih mislih, jezi, žalosti, potrtosti in ob boleznih in še cem. 12. Meni (Ediju) pomaga ob gornih stanjih razg­labljanje o delu v društvih ter pomoc pomoci pot-rebnim, o zgodovini in kulturni dedišcini kraja ter iskanja višjih odgovorov. Zakaj, Zakaj, Zakaj? 13. Bodite pozorni na dogodke sedaj, tukaj! 14. Bodite v stikih z drugimi osebami po telefonu. 15. Stalno išcite spremembe, novosti. 16. Postavite si cilje in jih poskušajte uresniciti. 17. Vsak dan ko se zbudimo je še en dan pred nami. Nasmejmo se jutru. 18. Išcite in upoštevajte zdravniška priporocila. Tudi cepite se. 19. Sodelujte na kak nacin z Društvom upoko­jencev. Kaj delamo, kaj smo naredili, kakšni so plani? 20. Ce rabite pomoc, se javite meni (g. Kupcicu) 041 870 263, ali Petri na obcino ali predsedniku društva upokojencev Mirku Danku pa tudi svoje-mu prostovoljcu po vaseh. Pred prazniki bo obiske za vas organiziral Uprav­ni odbor društva upokojencev verjetno tako kot lani in še posebej cestital za praznike. Priporocila veljajo za vse ljudi. Za življenje v zdravi starosti so pa nujni. Pred prazniki in pricakovanju NOVEGA LETA 2022 pa vam želimo v društvu upokojencev in odboru za starejše, pa tudi osebno, cim vec zdravja, srece in zadovoljstva, pa tudi stikov in srecanj. Pred prazniki in pricakovanju NOVEGA LETA 2022 pa vam želimo v društvu upokojencev in odboru za starejše, pa tudi osebno, cim vec zdravja, srece in zadovoljstva, pa tudi stikov in srecanj. Lepo in pozitivno se imejte! Edi Kupcic, koordinator Predstavitev sekcij KUD Vitomarci Knjižnicna dejavnost je bila prva dejavnost Bralnega društva poleg branja in sicer so v bral­nem krožku, ustanovljenem leta 1891, zaceli zbi­rati knjige. Kmalu je bila društvena knjižnica najbolje založena v tem delu Slovenskih goric. Društvena dejavnost se je zacela razvijati še na druga podrocja in o sami knjižnici v kroniki za­tem nekaj casa ne najdemo zapisov. Kje se na­hajajo prve knjige iz naše knjižnice oz. kaj se je z njimi zgodilo, žal ne vemo. Iz kronike pa izhaja, da je knjižnica ponovno zaživela v šestdesetih le­tih, ko je vodenje le te prevzela takratna uciteljica Anica Vršic. Prostor za knjige so takrat uredili v šoli. Z izgradnjo odra in prostorov pod njim, ki so bili prikljuceni takratni gasilski dvorani, so tam dobile svoj prostor tudi društvene knjige. Bralna kultura je sicer ves cas nihala, konec prejšnjega stoletja pa je zopet zacelo narašcati število bral­cev. Sprva so si knjige izposojali le starejši bralci, zatem pa vse bolj po knjigah posegajo tudi mlaj­ši. Raslo je tudi število knjig, za kar si je v zad­njem obdobju še posebej prizadevala društvena knjižnicarka Ema Ilešic. Danes imamo tako v knjižnici okoli 7000 knjig. Aktivnih bralcev je v društvu okrog šestdeset. Zadnja leta je knjižnica še posebej dobro obiskana, za kar si prizadevamo 20 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 20 tudi v okviru pravljicnih uric za otroke, bralnih uric za mlade in vecerov branja za odrasle. V »covid casu« je število izposojenih knjig naraslo, kar nas še posebej veseli. Prva igrana predstava v Vitomarcih je bila Krojac Lipe leta 1895. Zatem se je ljubiteljsko gledali­ško igranje v Vitomarcih razmahnilo in zazna­movalo skoraj vsa leta do danes, razen v obdobju druge svetovne vojne. Posebej bogata so bila za gledališcnike petdeseta leta in tako vse do danes. Na odru v Vitomarcih se je zvrstilo veliko dobrih ljubiteljskih igralcev, vsako leto so na oder pos­tavili novo predstavo in z njo gostovali po Slove­ niji, nastopajo pa tudi za naše rojake iz Nemcije. Zadnje obdobje sta zaznamovala režiserja Franc Toš in Milan Cernel. Odrasla gledališka skupina je prejela kar nekaj priznanj in nagrad. V društvu deluje tudi Gledališka skupina Kalimero, ki jo vodim jaz. Skupino sestavljajo ljubiteljski igralci vseh starosti, nastopamo pa v glavnem s krajšimi skeci. Lani in letos na primer v Selnici ob Dravi na Dnevih Arnolda Tovornika. V okviru te sek­cije je nastala tudi prireditev Ljubezen na vasi, ki jo odigramo ali snemamo pri Hrgovi domaciji. Prva dva pevska zbora v Vitomarcih, mešani in moški, sta pod vodstvom Ivana Strelca zapela leta 1896 in tako letos obeležujemo tudi 125 let ljubiteljskega zborovskega petja. V sedemdesetih letih je zbor vodila Vida Toš, ki je po enajstih le­tih vodenja mešanega zbora nadaljevala z delom v dekliškem zboru, zatem pa v ženskem zboru. Vec let je zbor vodila tudi Andreja Cernel. Ženski zbor je s krajšimi prekinitvami deloval vse do marca lani, ko so pevke pod vodstvom Špele Puc­ko ob prazniku žensk izvedle koncert. Prvi tamburaški orkester smo v Vitomarcih dobili leta 1924, ustanovil ga je naducitelj Zvon­ko Predan, igrali pa so na sedem tamburic. V letih med obema vojnama so imeli celo dva tambura­ ška orkestra (Orli in Sokoli). Konec šestdesetih let je tamburaše vodil Matija Pravdic, leta 1975 pa je vodenje orkestra prevzela Vida Toš, ki je v nadaljevanju ustanovila še otroški tamburaški orkester. Leta 1990 je vodenje tamburašev prev­zel Marjan Horvat, leta 2014, po nekajletnem premoru, je orkester ponovno oživel pod vod­stvom Mateje Predikaka Toš. Tamburaši s svo­jimi živahnim igranjem ter veselimi zvoki pope-strijo naše kulturne dogodke. Recitatorska sekcija je nastala v sedemdese­tih letih, žal v kroniki ni navedeno tocno, kdaj je to bilo. Vsekakor se na vecjih dogodkih v kraju brali poezijo že prej. Na zacetku je vodenje sekci­je prevzela Irena Toš (sedaj Toš Koren). Zadnjih skoraj trideset let recitatorje vodim jaz. V sekcijo smo povabili otroke in mladostnike; tako nas je aktivnih vec kot trideset. Organiziramo proslave, povezujemo program na prireditvah, prebiramo poezijo in prozo, vcasih pa kakšna besedila tudi dramatiziramo. Sekcije za otroke in mladostnike so v ob-dobju od leta 1998 dobile poseben pomen. Tak-rat je zacela delovati sekcija Praznicne in po­letne kreativne delavnice za otroke, ki jih je letno obiskovalo tudi po sedemdeset in vec otrok, zadnja leta se nam pridružujejo tudi star-ši. Leta 1999 je bila ustanovljena še Otroška gledališka skupina, ki se je nekajkrat uvrstila na medobmocno srecanje otroških skupin, dvak-rat pa na Linhartovo srecanje. Enkrat so otroci celo igrali v Cankarjevem domu, Tomaž Toš pa je prejel priznanje za najbolj obetavnega mladega igralca na srecanju v Pekrah. Mladinska gle­dališka skupina je nastala iz otroške in sicer, ko so prvi sodelujoci igralci zrasli, so nadaljevali kot mladinci. Zadnja predstava je bila Urška in Povodni mož, s katero so tudi gostovali po oko­liških odrih. Kreativne delavnice za otroke V društvu deluje Otroška folklorna skupina, ki jo vodi Andreja Cernel. Le ti nastopajo na pri­reditvah v obcini ter s svojim plesom in pesmijo obogatijo kulturni program. Pravljicne urice za otroke smo v društvo uvedli leta 2015, leto poprej pa Pravljicni koticek za otroke; obi­ cajno aktivnosti potekajo v Vecnamenski dvorani društva v Tednu otroka ter v praznicnem decembru. Pra­vljicne urice smo sprva enkrat na mesec izvajali v društveni knjižnici, zadnji dve leti pa pravljice prebiramo in predvajamo v virtualni obliki, kar doseže vecje število poslušalcev in smo tako pos-tali prepoznani tudi izven naše obcine. Od leta 2019 deluje še sekcija Bralne urice za mlade. Mladi se dobivajo enkrat na mesec v društveni knjižnici in berejo na glas, v zadnjih dveh letih pa svoja branja objavljajo na Facebook-u. V društvu delujejo še sekcije: Muzejska ucilni-ca, Vecerno branje za odrasle in Pohodni­ška sekcija. Valerija Ilešic Toš, predsednica Prireditve in dogodki KUD Vitomarci v letu 2021 Tudi letošnje leto so v našem društvu zaznamo­vali ukrepi za varovanje zdravja, zato je vecina naših dogodkov potekala v spletni obliki. Ker je letos Jurcicevo leto, saj je minilo 140 let od njegove smrti, smo temu slovenskemu pesniku posvetili dva dogodka na Facebook-u in sicer 3. maja Vecerno branje za odrasle, kjer smo brali iz Resnicne povesti Dva brata; 21. maja smo v Ted-nu ljubiteljske kulture v sodelovanju z uciteljico Jožico Vršic Novoselnik predstavili pisateljevo življenje in delo; brali smo iz Desetega brata, ki velja za prvi slovenski roman; 27. maja pa smo pisatelju posvetili še bralno urico za mlade, ko so naši mladi clani brali iz njegovih del: Jurij Kozjak, Veronika Deseniška, Domen in Rokov­njaci. Pripravili pa smo tudi manjšo zloženko za naše rojake iz Nemcije, ki smo jih obiskali v sep­tembru. Konec maja smo izvedli Vecer branja in glas-be z Aleksandro Papež in mladimi harmo­nikarji, ucenci Siniše Ceha. Pod Aleksandrinim mentorstvom pa je nastopila tudi nadarjena mla­da pevka Lucija Brumen. Dogodek je bil na pros-tem, pri Hrgovi hiši, kjer nam je Aleksandra brala zanimiva razmišljanja, ki jih objavlja na svoji stra­ni 7 gramov vitamina B, Lucija je zapela in takoj pritegnila našo pozornost, mladi harmonikarji pa so strumno in veselo zaigrali, da so melodije od­mevale po Vitomarcih in tja dol v Pesniško dolino. Konec avgusta smo imeli, zdaj že tradicionalni dogodek Poezija in vino na vasi, ki ga izva­jamo v okviru mednarodnega festivala Poezi­ ja in vino na Ptuju ter v sodelovanju z založbo Beletrina gostili pesnika iz USA Dennisa Ma-loneya in Petra Semolica iz Ljubljane. Nasto­pilo je 13 domacih recitatorjev in šest gostij. Mla­da harmonikarja Jaka Ceh in Domen Kokol sta zaigrala na harmoniko, Nika Rojko pa na klavi­novo. Zapele so Ljudske pevke in skupina Avis. Mojca Druzovic iz Vinogradniško sadjarskega društva je predstavila dve sorti domacega vina. Prireditev je bila lepo obiskana. Ekipa v Baasnu Septembra je naša štiriclanska ekipa odpotovala za tri dni v Baasem v Nemcijo, vec kot tisoc kilometrov od doma, kjer smo se srecali z našimi prijatelji – rojaki iz društva Slovenski zvon Kre­ feld, kot že toliko let poprej. Prvi dan oz. vecer smo odigrali pravljico za otroke Mojca Pokraj­culja, drugi dan smo izvedli tematski pogovor o pomenu iskrenosti v našem življenju ter odnosih, sodelovali v kreativni delavnici priprave glasbil za nastop, zvecer pa smo izvedli še iskanje zak­lada v temi s skupino otrok, ob cemer smo tudi odigrali še igrico, v kateri so nastopile gozdne ži­vali. Zadnji dan smo pripravili še proslavo, s ka­ tero smo obeležili trideset let samostojne države. Na koncu smo bili složni, kako sta pomembna lepa slovenska beseda in materni jezik za ohra­njanje identitete slovenskega naroda. Razmišlja­li pa smo tudi o tem, da je prijateljstvo »most, ki stoji na dveh stebrih«, katerih osnova – te­melj so lastna izbira in odlocitev ter iskrenost. V zacetku oktobra je zdaj že tudi tradicionalno Vida Toš mlajša na Veceru branja z Vido, ki vidi, prebirala svoje kolumne, ob katerih smo se prisotni zamislili in si na koncu zaželeli še kakšno zgodbo s pridihom osebnega, kakor to zna le Vida. Tanja Gavez je zaigrala na flavto. V enem izmed »kotickov« Vecnamenske dvorane smo tako za slabo uro pricarali »vzdušje dnev­ne sobe«, kjer smo se poslušalci, vsi redni spre­mljevalci Vidine Facebook strani, posedli v krog ter v miru prisluhnili modrostim, ki jih obicaj-no Vida zapisuje ponoci, ko »svet že mirno spi«. V Pravljicnem koticku za otroke v Ted-nu otroka v zacetku oktobra smo letos izved­ 22 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 22 li dve pravljicni urici v Vecnamenski dvora­ni z Nino Žvarc in Jano Ilešic, štiri pravljicne urice za otroke iz vrtca in šole z Valerijo Ilešic Toš, štiri delavnice Risanje s kredo z Marja-no Pecar in Darjo Vršic ter en spletni dogodek Otroci pojejo in pripovedujejo. Vsi dogodki so bili lepo obiskani in res smo veseli, ce lahko na tak nacin našim najmlajšim pricaramo ne­kaj pravljicnega veselja ter nasmeh na obraz. Cez vse leto, kot vse od leta 2016 dalje, pa izvaja-mo vsaj enkrat na mesec tudi pravljicne urice za otroke, tako tudi letos. Letos smo zaradi spe­ cificne situacije in ukrepov za varovanje zdravja pravljicne urice izvajali preko spleta. Jana Ilešic je v porocilu o delu društva zapisala, da je namen pravljicnih uric, da otroke spodbudimo k poslu­šanju in branju pravljic, da skozi njihovo vsebi-no spoznavajo sebe in svet okrog njih, predvsem pa povezanost otrok med seboj in poglabljanje skupnih vezi. S tem pa jih vzpodbujamo in nav­ dušujemo k branju ter jih naucimo pomena lepe slovenske besede. Pravljice pripovedujemo clani društva, vcasih pa medse povabimo tudi goste. Pravljicnih uric se povprecno udeleži med 15 in 25 otrok, v zimskem casu tudi vec. V letošnjem letu je bilo izvedenih okoli 20 pripovedovanj pravljic; v sklopu pravljicnih uric pa smo na novo uvedli tudi podsekcijo Otroci pripovedujejo in pojejo, kjer nam vecere lepšajo naši najmlajši s tem, ko sami pripovedujejo in pojejo otrokom. Seveda smo cez vse leto izvajali tudi bralne urice za mlade, vecerno branje za odrasle, šli na kraj­še pohode in kolesarjenje po naši literarni poti, organizirali proslave in druge kulturne dogod­ke, kreativne delavnice za otroke, nastopili smo na Ptuju v sodelovanju z Društvom upokojen­cev Sv. Andraž, pa v sodelovanju z Zvezo borcev za vrednote NOB na Ptuju, sodelovali smo na otvoritvah cest in stolpa, izvedli vecere branja in glasbe, kulturni program ob otvoritvi razsta­ ve Zlomljena v sodelovanju s Knjižnico Ptuj in CSD Spodnje Podravje v Knjižnici Ptuj, nastopili s prizori iz predstave Moj ata, socialisticni kulak v Selnici ob Dravi. Valerija Ilešic Toš, predsednica društva 130 let od ustanovitve Bralnega društva Vitomarci 15. februarja je minilo natanko 130 let od usta­novitve Bralnega društva Vitomarci, kar štejemo za zacetek zapisane kulturno prosvetne dejav­nosti pri nas. Osrednje prireditve z namenom praznovanja letos zaradi aktualnih razmer, ki so zaznamovale ves svet, nismo organizirali, smo pa zato cez vse leto izvajali razne dogodke in ak­tivnosti v ta namen: predstavili smo svoje de­javnosti in sekcije na Facebooku našega društva, izvedli vec pohodov, kolesarjenje in branje na prostem ob otvoritvi Literarne poti, predvaja­li pravljice in prepevanje pesmi v izvedbi otrok (Otroci pripovedujejo in pojejo), na Facebooku smo predvajali fotografije posnete v naši obci­ni, izvedli smo vecer branja in glasbe z gostjami ter kreativno delavnico z mladostniki, na kateri so pisali misli z roko, katere smo potem poda­ rili rojakom iz Nemcije; izvedli smo tudi pouk v muzejski šoli za Društvo socialnih delavk in delavcev Ptuj Ormož in CSD Spodnje Podravje. Caka nas pa še otvoritev lesene hiške za knjige - Little free Library in izdaja zbornika, ki je v prip­ravi. V okviru projekta so sodelovala tudi dru­ ga domaca društva, podružnicna šola in vrtec. Skratka sledili smo temu, da bi skozi kulturne in sorodne vsebine promovirali naše društvo, ljubi­teljsko kulturno dejavnost, predvsem pa doma- co obcino. Ponosni smo na castitljivo obletnico delovanja društva, na našo bogato zgodovino, kakor tudi na aktualne dejavnosti in dosežke društva. Društvena dejavnost je tudi po sto tri­desetih letih živa in razvejana, clani vseh gene-racij pa dobro sodelujemo med seboj. Hvaležni smo obcanom in drugim društvom za dobro so-delovanje, domaci obcini pa za podporo in so-financiranje projekta ob društvenem jubileju. Valerija Ilešic Toš, predsednica Strelska sezona 2021 Navkljub vsem težavam s situacijo Covid- 19, se je strelska sezona odvila skoraj v celoti. Tako je najboljše uspehe nabral Tadej Kostanjevec v ka­tegoriji TRAP in je zraven pestrega sodelovanja v državni reprezentanci v 1. državni ligi osvojil 1. mesto na državnem prvenstvu pa 4. mesto. Jan Soto Vargas je prvic v kategoriji stan­dardna zracna puška-clani, sodeloval na državnem prvenstvu in osvojil 31. mes-to, v spomladanskem delu v 2. državni ligi 5. mesto, sedaj pa tekmuje v 1. državni ligi. Po slabem spomladanskem delu, se je potem nadaljevalo s treningi v sekciji TRAP, zracna in malokaliberska puška. Tako smo v jesenskem delu izvedli tekmo v 1. kolu medobcinske lige, nadaljevali pa s turnirjem za Kostanjev po­ kal 2021, ki je potekal 15. in 16.10 2021. Turnir je potekal z zracno in malokalibersko puško. V obeh tekmah so 1. mesto ekipno osvojili strel­ ci iz SD Osek, prav tako je obe 1. mesti osvojil clan SD Osek, Franc Kurnik. Prvi trije posame­zno in ekipno so prejeli bogate pokale (slika). Izvedli smo tudi tekmo za Pokal Obcine 2021, kjer je 1. mesto v TRAP-u osvojila ANA Horvat s pogumnim streljanjem in zadela tri golobe. Z zracno puško je 1. mesto osvojil Jan Soto Var­gas,2. mesto Viktorija Pavlas in 3. mesto Ana Horvat. Bila je tudi tekma obcanov z malokali­bersko puško, vendar brez udeležbe pionirjev za­radi karantene. Te še pokali cakajo, da jih pristre­ljajo takoj ko bosta vreme in Covid to dopušcala. Nacrtujemo še predstavitev SD Trap v OŠ Vito-marci, božicni turnir v TRAP in MK puški. Naba­vili in instalirali pa smo tudi novejše avtomate za pomik papirnatih tarc, ter novo elektronsko tar­co SIUS, kar je velika pridobitev za tako malo SD, s tem pa tudi dobro izhodišce za bodoce strelce. Marjan Horvat 24 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 24 društva December 2021 25 5. redni Obcni zbor Turisticne­ga društva Vitomarci 6. novembra 2021 je potekal 5. redni Obcni zbor Turisticnega društva Vitomarci. Nacrtovano je bilo, da Obcni zbor izvedemo zjutraj tega dne pri Vinogradništvu Sisi, za tem pa se odpra­ vimo na pohod po obcini Sv. Andraž skupaj s Turisticnim društvom iz Trnovske vasi. Zaradi zaostritve ukrepov in omejitev povezanih s tre­nutno situacijo epidemije novega koronavirusa, dogodka nismo mogli izvesti v nacrtovani obliki. Obcni zbor je tako tega dne potekal virtu­alno. Izveden je bil po nacrtovanem dnev­nem redu. Po potrditvi organov delovnega predsedstva in pregledu porocila dela v letu 2021, smo razrešili staro vodstvo in izvoli­ li novo ter potrdili nacrt dela za leto 2022. Zadovoljni smo, da nam je kljub vsem ome­jitvam v tem letu uspelo izvesti kar nekaj kul­ turnih, športnih in turisticno naravnanih projektov, hkrati pa si želimo še nadaljnjega ra­zvoja na teh podrocjih tudi v prihodnjem letu. Turisticno društvo Vitomarci Ekodejavnosti na POŠ Vitomarci ZBIRANJE POKROVCKOV ZA LUKO Kot Eko šola zopet pricenjamo zbirati po­krovcke. S tem bomo pomagali 13-letnemu Luku iz Poljcan pri njegovih terapijah, ki jih pot-rebuje zaradi cerebralne paralize. Zbirajo se pokrovcki od sokov, mleka, te­kocih jogurtov, zacimb, kislega zelja, šam­ponov, gela za tuširanje, tekocih pralnih praškov, mehcalcev in cistil. Zabojnik za zbiranje pokrovckov se nahaja na hodniku pri prvem razredu. Po pokrovcke, ki smo jih zbirali lansko leto v šoli in vrtcu, je prišla Lukova babica, ki se vsem ucencem in otrokom zahvaljuje. CISTILNA AKCIJA Ucenci in uciteljice smo se v letošnjem šolskem letu dogovorili, da je cisto okolje in odlaganje od­ društva/šola letu dogovorili, da je cisto okolje in odlaganje od­padkov v ustrezne zabojnike, pomembno za našo prihodnost. Mesecno bomo izvajali cistilno akcijo pobiranja odpadkov v okolici šole in s tem upam, da postali vzgled vsem ostalim. Mateja Štancer,koordinatorica Eko šole POŠ Vitomarci Pohodniki »Andraške nogice« Ucenci in uciteljice interesne dejavnosti po­ hodništvo na POŠ Vitomarci, ki smo si na-deli ime Andraške nogice, se bomo vsak me-sec podali na pohod. Osnovno vodilo interesne dejavnosti je navajanje mladih na aktivno pre­življanje prostega casa v naravi. Pri mladih po­hodnikih želimo razviti pozitiven odnos do nara­ve, njenih lepot in bogastev. Pot nas je dosedaj zanesla po poteh domace ob­cine, po Andraževi ucni poti in manj znanih poteh, ozarah, njivah. Pohodov so se udeleži­li ucenci od 1. do 6. razreda, spremljale pa smo jih uciteljice Mateja, Andreja in Marjana. Poleg kulturnih znamenitosti na poti, smo si ogledali tudi vse kar nam ponuja jesen. 26 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 26 Vreme nam je bilo vec kot naklonjeno, soncno ter nas je kar precej utrudilo. Pa ne dovolj, saj bomo vztrajali in se že veselimo novih pohodni­ških pustolovšcin. Mateja Štancer, mentorica Tradicionalni slovenski zajtrk Tako kot vsako leto, smo na podružnicni šoli, tudi letos tretji petek v novembru, posvetili dne­vu slovenske hrane. Letos je potekal, že 11. Tra­dicionalni slovenski zajtrk, pod sloganom: ZAJ­TRK S SADJEM – SUPER DAN! Glavni namen dneva slovenske hrane je poudar­janje v Sloveniji pridelane hrane, ki se ji na ta dan nameni dodatno pozornost, pridelovalcem in predelovalcem hrane – našim kmetom, kme­ tijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam – pa posebno priznanje. S praznovanjem dneva slo­venske hrane in odlocitvami za lokalno pridela-no hrano, podpiramo napore naših pridelovalcev in predelovalcev hrane in izražamo spoštovanje do njihovega dela. Ta dan je za ucence poseben, saj se nanj priprav­ljamo, se pogovarjamo, samo doživetje dneva in zajtrka pa nadgrajujemo z izobraževanji o po-menu lokalno pridelane hrane, zdravega nacina prehranjevanja, pomenu živil, ki so sestavni del zajtrka. To so domaci kruh, med, maslo, mleko in jabolko. Ne smemo pa pozabiti na cebelarje, katerih zasluga je, da se je leta 2001, projekt Tra­dicionalni slovenski zajtrk, prvic izvedel na vses­lovenski ravni. Na podružnicni šoli smo dan obeležili z zajtrkom in dejavnostmi. Najprej smo prisluhnili šolske-mu radiu, kjer smo izvedeli veliko o pomenu zaj­ trka in o samem projektu. Pesem Cebelar, nas je popeljala v prijetno vzdušje ustvarjanja pogrinj- kov po razredih. Ucenci so spoznali logotip TSZ, ga pobarvali in si tako pripravili pogrinjek. Se-veda brez papirnatih serviet ni šlo. Vsak razred je prejel prticke v barvi logotipa in si jih po želji zgubal. Po zajtrku so sledile aktivnost po razre­ dih. V letošnjem letu smo predstavili živila, ki so sestavni del zajtrka in cebelarja, ki je zaslužen, da se je projekt izvedel na vseslovenski ravni. Na podružnicni šoli smo dan obeležili z zajtrkom in dejavnostmi. Najprej smo prisluhnili šolske-mu radiu, kjer smo izvedeli veliko o pomenu zaj­ trka in o samem projektu. Pesem Cebelar, nas je popeljala v prijetno vzdušje ustvarjanja pogrinj­ kov po razredih. Ucenci so spoznali logotip TSZ, ga pobarvali in si tako pripravili pogrinjek. Se-veda brez papirnatih serviet ni šlo. Vsak razred je prejel prticke v barvi logotipa in si jih po želji zgubal. Po zajtrku so sledile aktivnost po razre­ dih. V letošnjem letu smo predstavili živila, ki so sestavni del zajtrka in cebelarja, ki je zaslužen, da se je projekt izvedel na vseslovenski ravni. 5.B je delal maslo V prvem razredu so se pogovarjali o kruhu. Spoz­nali so kako nastane kruh, si ogledali vrste moke, zamesili so testo, spekli rogljicke in likovno ustvarjali. V drugem razredu razredu, so spoznali vse o medu, se pogovarjali o cebelah, prebrali pravlji-co in likovno ustvarjali. Tretji razred je spoznal Krajnsko cebelo, si pogledal filmcek o cebeli, spoznali so cebelarja, njegovo delo in opremo, šola likovno so ustvarjali in izdelali cebel­njak. V cetrtem razredu so spoznali sor­te slovenskih jabolk in njihove znacilnos-ti, naredili plakat o sortah slovenskih jabolk. Spekli so vrtnice iz listnatega testa in jabolk. V petem razredu so spoznali postopek kako nas­tane maslo, vrste masla. Maslo so tudi sami naredili. V šestem razredu, so se podrobne­je seznanili s potjo mleka od kmeta do naše mize, spoznavali so razlicne pasme krav Praznicno vzdušje v molznic, pripravili mlecni napitek, degusti­rali razlicne vrste mleka in likovno ustvarjali. 4. C razredu Urška Kostanjevec Ustvarjanje v 4. C razredu Izdelki ucenk in ucencev 4. razreda 28 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 28 Ustvarjanje Okrašena ucilnica Šola v naravi 5. B V ponedeljek, 4. 10. smo se odpravili v šolo v na­ ravi v Catež. Najbolj všec mi je bilo, ko smo iskali listke skri­tega zaklada. Naša skupina je imela listke mor­skega psa. Na zacetku je bilo malo težko , nato pa smo vse našli. V skupini Matica in Gašperja listkov zelo dolgo niso našli. Pri iskanju jim je pomagal tudi ucitelj Miha, saj jim jih je nekdo dva listka vzel. Ker smo našli vse listke, smo dobili nagrado. Za nagrado so bile majhne , a zelo dobre cokoladice. Ker je že bil vecer, smo šli v sobe, kjer smo še malo pogledali televizijo. Dokler se je eden umi-val sta druga dva gledala televizijo. Nato je šel drugi. Po umivanju smo izklopili televizijo in šli spat. En vecer se mi je sanjalo, da sem padel v luknjo. Ko sem se zbudil, sem videl, da ni res in sem nazaj zaspal. V šoli v naravi smo se imeli zelo lepo. Taj Vršic, 5. b Od 4. 10. do 8. 10. smo bili v šoli v naravi v Cate­žu. To so znane toplice ob Savi. V ponedeljek smo ob 9. 15 odšli izpred šole. Z av-tobusom smo se vozili dve uri in pol. Tja smo prispeli okrog 11.45. Takoj ko smo prišli, smo šli v hotel, se malo razgledali, razpakirali in šli na kosilo. Po kosilu smo do konca razpakirali, se malo spocili in šli na bazene. Tam je ucitelj Miha preveril naše plavalno zna­nje. Po plavanju smo šli na vecerjo, nato pa je sledil sprehod. Ko smo prispeli v sobe, smo se pripravili na spanje. Ob 22.00 je bil cas za spa-nje. V torek smo se zbudili ob 7.00 , šli na jutranjo telovadbo, ki ji je sledil zajtrk. Po zajtrku smo imeli plavalni tecaj od 9.00 do 12. 00. Nato je bilo kosilo in popoldansko plavanje. V sredo je bilo podobno, le da smo po kosilu šli v Brežiški muzej. Tam sem kupil darila za mamo in atija. Nato smo šli na sladoled v mesto Brežice. Med potjo proti domu nas je dobila nevihta. Ceprav nismo bili prevec premoceni, smo vse stvari dali sušit. Nato smo šli na vecerjo, kjer smo jedli griz. Po vecerji smo v sobah igrali družabne igre. Cetrtek je bil podoben, le da smo po vecerji šli v Arcade. Pred tem smo imeli tudi lov na zaklade po hotelu; pomagal nam je zemljevid. V petek je bil ocenjevalni dan pri plavanju. Dobil sem bronastega delfina. Leo Lozinšek, 5.b V ponedeljek, 4. 10. smo šli v šolo v naravi, ta dan smo že vsi nestrpno cakali. Med potjo smo prepevali pesmi in igrali razne igrice. Ob prihodu v Catež je ucitelj Miha najprej poiskal vhod v hotel. Nato smo šli v sobe, ki smo si jih uredili po svoje. Že prvi dan sva s Hano do-bili vse 4 možne zvezdice. Zelo mi je bilo všec, da sta v sosednji sobi bili Neža in Melisa. Sledilo je okusno kosilo, po njem pa sva s Hano malo gledali TV. Pogledali sva si kako se na drevesih izdelujejo hiške. Po pocitku je sledila priprava za odhod na kopališce. Ko smo se odpravili na kopališce smo se najprej stuširali in razgibali. Najprej je ucitelj Miha pregledal, ce vsi vidimo pod vodo. Po dvournem plavanju smo se odpra­ vili na vecerjo. Po vecerji sva si s Hano privošcili Pingo. Ko sva ga spili, sva šli na obisk k Neži in Melisi. Skupaj smo si ogledale Kmetijo in lizale lizike. Všec mi je bilo tekanje po hodnikih. Po krajšem casu je prišla uciteljica gledat, ce že spi-mo. Prvi vecer sva s Hano zelo mocno spali. To-rek je bil podoben ponedeljku. šola/vrtec V sredo smo šli v muzej v Brežice. Tam smo si ogledali štiri razlicna podrocja : ZEMLJA, VODA, OGENJ in ZRAK. Po koncu smo šli na sladoled. Med potjo domov sta nas dobila dež in veter. V cetrtek mi je na bazenih bilo všec, da smo bili na toboganih. Naša ekipa Morski psi je najprej 10 minut plavala, nato smo bili na modrem in oranžnem toboganu. Vsak vecer sem po vecerji poklicala starše in se pripravljala na družabne igre. V cetrtek smo šli na igralne avtomate, vsakemu je uciteljica dala en žeton. Vec smo si jih kupili sami. Igrali smo kar nekaj casa. Po prihodu v sobo sva si s Hano malo spakirale, da sva naslednje jutro imeli manj. V petek sva se s Hano hitro zbudili in oblekli. Po zajtrku smo šli na plavanje, kjer so nas ocenjeva­ li. Poizkusila sem se tudi za zlatega delfina, ki ga žal nisem dobila. Usvojila sem srebrnega. Najboljši del tega dne mi je bila vrnitev domov. Neja Pucko, 5. b Moje želje ob božicu in novem letu - 1. B Že sam sv. Miklavž je bil pri naših otrocih zelo dobrodušen. Vsi pa dobro vemo, da dobri mož­je v mesecu decembru ne prinašajo le daril, pac pa tudi uresnicitev mnogih želja. V 1. razredu si želimo: MAJ: Želim si, da bi se vsi lepo obnašali. NOEL: Želim si, da bi vedno ubogal. PATRIK: Želim si, da bi bili delavni. IZABELA: Želim si, da bi bila vedno v šoli. Da ne bi bila bolna. JULIJA: Želim si, da bi bili vsi srecni in veseli. LANA: Želim si, da bi bili velikokrat vsi zbrani v naši družini. TEO: Želim si, da bi bili zdravi in da bi se spoš­tovali. STELA: Želim si, da bi bili vsak dan vsi v šoli. ALEKSEJ: Želim si, da bi vsi otroci imeli igrace. GAL: Želim si, da ne bi bilo vec korone. ANDRAŽ: Želim si, da bi se veliko igrali in se imeli radi. NUŠA: Želim si, da bi bila vedno v šoli. SVEN: Želim si, da bi nehali nositi maske. 30 Novice obcine Sv. Andraž Novice Ob˜ina 74.indd 30 Zagovor magistrskega dela Alen List je 25. 8. 2021 na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor uspešno (z oceno 10) zagovar­jal magistrsko delo z naslovom Izboljšanje ma-nagementa konfliktov v organizaciji (men­ tor red. prof. dr. Vojko Potocan) in tako pridobil naziv magister ekonomskih in poslovnih ved. Alen List je na podlagi dosežene povprecne ocene opravljenih izpitov s strani Ekonomsko--poslovne fakultete Maribor prejel potrdilo o uvrstitvi med najboljših 5% študentov v generaciji.nomskih in poslovnih ved. Iskrene cestitke! Kronika kraja Rojstva: Od konca avgusta 2021 do konca novembra 2021 sta se v Obcini Sveti Andraž v Slovenskih goricah rodila dva otroka, od tega ena deklica in en de- cek. Srecnim staršem cestitamo. Smrti: Od septembra 2021 do konca novembra 2021 so bili na pokopališcu Vitomarci trije pogrebi, umrli sta dve obcanki in en obcan. Najstarejša obcanka – Otilija Zorko iz Vi-tomarc: V zacetku decembra je praznovala 95. rojstni dan najstarejša obcnka Obcine Sveti Andraž v Slo­venskih goricah, to je Otilija Zorko iz Vitomar­ cev. Iskrene cestitke za rojstni dan in predvsem zdravja ji želimo.