uto im »roma 182.
v UnMlunK v nedeljo 10. augusta \m.
Ceno
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal ne dalje in praznino. Inserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji iaserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovora, — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži mnmVn za odgovor.
„Slov. Naroda" in .Narodna tiskarna" anali ova uliea it 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Uredništvo „Slov. Naroda" Saaflova nUea it. S, L nadstropje
Telefon štev. 34. Dopisa sprejema le podpisane in zadostno franJsovane. MT  Rokopisov so na  vrata. «M
W*T Posamezne Številke: V
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in več 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in več po 3 O. PoStnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod* velja:	V    . - . ■> IV!		V iaoicasstTn
	t Ljubljani            po po*tl		
12 mesecev...... %     •       • ■:• - • • • • 1	Din 240-— t 120*— -     60 — 20--	Din 240-— , 120'— m     oO— „ 20--	Din 360-— ,    180 — , 90-— 30-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   SjSsT* po nakazn'đ. Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozIratL
Nova vlada in Sokolstvo.
Včeraj je objavil »Slovenec« napad na bivšega velikega župana mariborske oblasti dr. Pirkmaierja, in sicer zaradi njegove »vneme za Sokolstvo«. Ta napad se nahaja v neki postranski rubriki očitno zaradi tega, da ga višji krogi, ki bivajo sedaj na letovišču v Sloveniji, ne vidijo in čitajo. »Slovencu« in klerikalni stranki bi bilo tesno pri srcu, ako bi ti krogi na prvih straneh vladinega lista čitali ostuden napad na državnega funkcijonarja, ker je podpiral Sokolstvo ter zahteval, da se podpirajo telovadne želje neke prekmurske vasice. »Slovenec« očita dr. Pirkmaier-ju, da je izdal sledečo okrožnico: »Telovadno društvo »Sokol« v Dol. Lendavi prosi, da se na dolnjelendavski osnovni šoli namesti učitelj, pripraven za sokolskega vaditelja, ter učiteljice, sposobne za sokolske vaditeljice. Prošnji naj se, če je le mogoče, uvažujeta, ker sta upravičeni ter v interesu tako šolske kakor izvenŠolske mladinske vzgoje.« Zaradi take okrožnice napada »Slovenec« dr. Pirkmaierja, da je razvijal agitacijo za Sokolstvo, namesto da bi se brigal za državne in vladine posle. (!)
če bi s predstojećim napadom šlo samo za kratko strankarsko beležko, ki naj napade političnega nasprotnika, bi na njo ne reagirali »Slovenec« pa nas opozarja s to notico na novo razmerje med vlado in Sokoistvom, katero bi radi upeiiali klerikalni ministri zlasti v Sloveniji in ki gre za tem, da se Sokolstvo potisne v ozadje. Sokolstvo, ki je splošnonarodna in splošnodržavna organizacija z visoko funkcijo širitelja na-cijonalnega čustvovanja ter vere v državno in narodno edinstvo in ki si je kot taka v kratkih letih osvojila srca državljanov od Triglava do Vardarja, od preprostega oratarja do najvišjega predstavitelja državne oblasti, to Sokolstvo naj nova vlada udari in zlomi na tla, ker nasprotuje plemenskemu šovinizmu in separatizmu in ker je zvesto za državo in domovino, za dinastijo in državno edinstvo! Tako argumentirajo klerikalci v Sloveniji, tako govore in delajo radićevci v Zagrebu, ki bi tudi radi preprečili zlet jugoslovenskega So-kolstva v Zagreb. Nova vlada plemenskega separatizma naj najprvo izvede administrativno parcelacijo Jugoslavije, nato naj krši samoupravne zakone in končno naj pristopi k likvidaciji, tako vsaj misli in namerava (!). tistih organizacij v državi, ki so splošnonarodne in splošno državne.
Zato je treba napadati državne funkcijonarje. ako v smislu dosedanje prakse ter splošnih vzorov ter po načelu, ki ga je sprejelo tudi N. Vel. kralj Aleksander, ki je Sokolstvo postavil na najvišjo stopnjo kulturnih in nacionalnih organizacij v novi državi, propagirajo sokolsko idejo in sokolsko vzgojo ter podpirajo podrejene organe, da v tem smislu in točno po veljavnih predpisih razširjajo sokolsko vzgojo v šoli in da ji omogočajo razmah med mladino. V tem smislu napada »Slovenec«, ki bi tudi na tej strani rad dokaza!, kakšne protinarodne namene ima sedanja vlada in kam hočejo spraviti državo in njene najzaslužnejše organizacije klerikalni ministri, ki so sicer prisegli na Vi-dovdansko ustavo in na njene državne in nacionalne principe, ki pa po jezuitsko delujejo na to, da mimo prisege pobijejo in oblatijo vse, kar služi našim najvišjim državnim in narodnim idealom.
Beogradska javnost je premalo informirana o pravih ciljih in namenih nove vlade, v kateri sedijo štirje klerikalni ministri iz Slovenije. Treba je povedati najvišjim činiteljem v naši državi, da gre delovanje nove vlade za tem, da se v smislu splošnega federalističnega i" Plemenskega programa v prvi vrsti demontira Sokolstvo, ker je Sokolstvo najjačji steber patrijotizma v ti državi, najmočnejša organizacija naci-jonalizraa   v   najplemenitejšem smislu
Pred krvavimi dogodki na Balkanu?
Središče nemirov — Bolgarija, — Grčija in Jugoslavija proti bolgarskim komitašem, — Aleksandrov hoče pregnati kralja
Borisa in proglasiti republiko.
— Solun, 9. avgusta. (Izv.) Semkaj sta prispela dva višja jugoslovenska častnika, majorja artiljerije in pehote, ki sta konferirala z načelnikom solun« ske posadke. Nato sta odpotovala v Atene, kjer sta stopila v stike z grškim generalnim štabom. Gre za skupno ak* cijo proti makedonskim komitašem. Za slučaj, da napade vodja makedonstvu* jočih, Todor Aleksandrov, Sofijo, naj potem grška in jugoslovenska vojska blokirata bolgarsko mejo.
— Atene, 9. avgusta. (Izv.) Med Atenami, Angoro, Bukarešto in Beo* gradom se izmenjujejo diplomatične note glede skupne akcije proti Bolgar* ski in na Balkanu za slučaj, da izbruhne na Bolgarskem revolucija in da se po-
skuša prenesti na sosedne države.
— Sofija, 9. avgusta. (Izv.) V vrstah makedonske organizacije se doznavajo podrobnosti bodočih načrtov voditelja makedonske organizacije, Todora Ale* ksandrova. Po teh načrtih bo Aleksan* dr o v najprvo napadel Sofijo, odstavil vlado Cankova. pregnal dinastijo ter izklical bolgarsko republiko. Nato na* merava Aleksandrov oborožiti zemljo* radnike in komuniste, napasti Make* donijo in proglasiti njeno neodvisnost. Orožje naj bi poskrbela sovjetska Rus sija in ga uvozila v bolgarska pristani* šča ob Črnem morju. Izvedba načrtov je odvisna od Moskve in od sovjetske internacijonale. Značilno je, da je Ale* ksandrov zaveznik Stjepana Radića*
Seja Narodne skupščine.
Ugotovitve poslanca Wilderja.
boljševiške
— Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Današnja seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob pol 10. Pred prehodom na dnevni red je predložil radićevec dr. Krn jevic skupščini na verifikacijo svoje polnomoČje za volilno okrožje mesta Zagreba. Oglasil se je za besedo g. Večeslav W i 1 d e r z ozirom na verifikacijo mandata posl. Marka D o š e-n a. Poslanec Wilder ugotavlja, da je Marko Došen v zvezi z dunajskim odborom za komunistično propagando na Balkanu in da je v redakciji znanega dunajskega lista »La Federation Balca-nique« neki poslanec z imenom Marko Došen, ki je gotovo isti, ki predlaga danes verifikacijo svojega mandata. G. Wilder poudarja v svojem govoru, kako je prišel sredi tega leta vodja makedon-stvujuščih Todor Aleksandrov v London in se tamkaj sporazumel z ruskim sovjetskim poslanikom Rakovskim. — Imenovani sporazum je bil objavljen v londonskem dnevniku »Times«. Prvi rezultat tega sporazuma je organizacija centralne komunistične agitacije in propagande na Balkanu. Tudi Marko Došen je baje član te centrale. Delo te organizacije in pokreta, ki ga podpira ^Les Federation Balcanique« obstoji v revolucijonarnem rušenju naše države. Stojimo torej pred dobro premišljeno revolucijonarno organizacijo. Ne smemo pozabiti, da stoji za to organizacijo vsa sovjetska Rusija. Največja stranka, ki podpira -današnjo vlado, je pred kratkim stopila v III. internacijonalo. Če vzamemo v obzir, kako se je Radić veselil in pisal o svoji zvezi s Todorom Aleksandrovom, ki zasleduje znane, naši državi sovražne cilje, nikakor ne smemo iti preko te zadeve. Ali smo država ali ne? Zato misli \Vilder, da se ne more molče preko predloga verifi-kacijskega odbora za verifikacijo mandata Marka Došena, ker pač obstoja dejstvo, da je Došen Član revolucionarne organizacije, ki stremi za ruše-n?em naše države.   Zato   je predlagal.
— Radićevec Došen - odbornik propagande.
naj se poročilo verifikacijskega odbora odloži dokler minister notranjih del ne preišče cele zadeve. Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič je odredil o tem glasovanje in je večina odbila Wilderjev predlog.
Za tem se je nadaljevala diskusija o vladni deklaraciji. Besedo je dobil radikalni poslanec g. Vasa Jovanovič, kritiziral je podobno ,kakor g. Marko Trifkovic, vladno deklaracijo, ki je prav zanimiva po svojih mnogih obljubah. Med temi obljubami je mnogo takih, ki jih vlada brez vsakih težkoč lahko izpolni, kakor n. pr. zakon o invalidih. Ali od obljub do ustvaritve je dolga pot. V nadaljnjem je razpravljal govornik o onem delu dejdaracije, ki se nanaša na odnošaje z našimi sosedi. Posebno je zameril vladni večini, da je glasovala, ko je bila v opoziciji, proti zakonu o ustrojstvu vojske in proti posojilu, namenjenem za oborožen je vojske. Vlada je pozabila omeniti v svoji deklaraciji koncem mnogoštevilnih obljub narodno prislovico: »Ako Bog da,« ki bi jo pravzaprav morala spremeniti v rek: »Ako Radič hoče«. Davidović menda ne misli, da bo s svojimi 33 poslanci gospodoval v nasprotstvu z Ra-dicevimi 70 poslanci. Današnja vlada životari in umira po volji Radića. (Ploskanje pri opoziciji: »To je vlada po milosti božji in volji Radića! Odobravanje med opozicijo.) V vladni deklaraciji pa so tudi obljube, ki se Čitajo med vrstami, ki pa gredo za tem, da se ne izvršuje ustava. O ustavi deklaracija sploh ne govori. Razumljivo, ustava, ki je neizpremenljrva formula, ovira »sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci«, kakršnega želi današnji blok. Vlada izvaja revizijo ustave že danes. Včeraj je n. pr. minister pravde dr. Hras-nica odredil zopetno uvedbo oddelka za pravosodstvo v Bosni in Hercegovini. Radikali ogorčeno vzklikajo: »Doli Hrasnica!« Ta akt je pricetek revi-
besede, svedržavna ustanova, ki propagira najčistejši narodni sporazum, medsebojno ljubezen, slogo in voljo do skupnega življenja vsega prebivalstva nove države. Ta vzvišeni cilj ni po godu klerikalnim separatistom, ki niso samo separatisti v politiki, ki so še večji separatisti v kulturi in v splošnem javnem življenju. Iz klerikalnega separatizma so ustanovili svojega Orla, iz kulturnega separatizma so se ločili v narodnoobrambnih organizacijah, so se ločili v književnosti in v kulturi v sploh.
Klerikalni vidik je vse. Temu se morajo podrediti tudi nacijonalni in te-lesnovzgojni ideali. Vse naj služi stranki, klerikalni partiji, zato je treba ustanoviti klerikalne telovadne organizacije, ne splošnonarodne in državne, zato je
treba pobijati v prvi vrsti jugosloven-sko Sokolstvo.
Zdi se. da prevladuje ta vidik tudi v Beogradu v novi vladi. Kar je prejšnja vlada smatrala za vrhunec nacionalne organizacije, naj se sedaj pod federalistično vlado uniči in ubija. Držav* ni uradnik ne sme poznati nacionalizma, državnega in narodnega edinstva, on bodi samo poslušno orodje strankarskih interesov članov na vladi. To in tako državno upravo *ioče upeiiati nova vlada v Jugoslaviji. V prvj vrsti pa naj se po sistematiziranju administrativne federalizacije ubije Sokolstvo kot najjačji steber jugoslovenskega nacionalizma.
Tudi to bi bili morali premisliti činitelji, ki so omogočili no/o vlado in ki jo vzdržujejo na državnem krmilu.
zije brez revizije. (Odobravanje.) Gospod Vasa Jovanovič izjavlja, da radikali dobro razločujejo med hrvatskim narodom in njegovimi političnimi voditelji. Narod plačuje davke, voditelji pridigujejo, da jih ne bo plačeval. Narod služi v vojski, voditelji govore drugače. Voditelji hočejo hrvatsko seljačko republiko, a narod navdušeno vzklika: »Živel kralj, živelo edinstvo!« (Odobravanje pri opoziciji.)
Za g. Vaso Jovanovićem je bila podeljena beseda g. Miljutinu Drago-v i ć u, podpredsedniku skupščine, radikalnemu poslancu seljaku. Za časa njegovega govora, v katerem je ostro obsojal politiko g. Davidovića in njegovo izdajstvo drž. misli, je prišlo do neobično burnih momentov in prepirov med Davidovićevci in radikali. Gospod Dragovič je očital nepatrijotično nastopanje g. Davidovića med vojno na Krfu, ko ni hotel glasovati za kredite, potrebne srbski vojski, kar je izzvalo med vladnimi poslanci burne proteste.
Davidovićevci so klicali: »To ni res! To je stara kleveta G. Dragovič ne more zaupati današnji vladi.
Nato je vstal predsednik skupščine in izjavil, da očitki proti g. Davidoviću ne drže, češ da je on patrijotično deloval v hrabri srbski vojski, kateri je dal svojega sin«.
V skupščini nastane ponovno nemir. Predsednik vlade skuša odvrniti od sebe očitke g. Dragoviča. Skurščina sprejme njegovo iz<avo na znanje.
Nato vstane notranji minister g. Nastas Petrovič, katerega je rudi izzval v svojem govoru g. Dragovič, na-zivajoč ga izdajico, ker je izstopil iz radikalne stranke. G. Petrovič se je branil tega očitka, izjavljajoč, da se že davno ne strinja s politiko, ki jo vodi radikalna stranka z g. Pašićem na čelu, posebno kar se tiče državne ureditve. Narod da ga je volil, ker ima zaupanje v njegovo politiko.
Končno sta še govorila minister gradjevin g. Dragotin Pečic in demokrat g. D jok a Popovijć.
Katastrofalne nevihte in poplave.
Neurje nad Škofjo Loko, Ločnico in Polhovim gradcem. — Odplavljene hiše in žage, — Človeške žrtve. — Uničena polja.
Na stotine živine utonilo.
Škofja Loka, 9. avgusta* Snoči med 21. in pol 22. uro je div* jala na Gorenjskem strahovita nevihta, k? je najbolj prizadela kraje v okolici Škofje Loke, vas Puštal, dalje Ločnico pri Medvodah, kakor tudi deloma Med* vode. Vihar je povzročil naravnost ogromno škodo, ki jo do sedaj še ni mogoče preceniti, vendar bo znašala več milijonov dinarjev. Glasom tele* fonskega poročila, ki smo ga prejeli iz Škofje Loke, se je snoči nad Puštalom (vas v bližini Škofje Loke) med silno nevihto utrgal oblak. V trenotku je bila vsa tamošnja okolica ped vodo. \^ takozvani »Puštalski grapi« je voda od* nesla več hiš in jih več deloma porušila. Največjo škodo ima posestnik F. H r i* H e r n i k, čigar parno žago s stroji in turbinami vred je voda popolnoma od* nesla, tako da se ne pozna niti mesto, kjer je stala žaga. Voda je tudi odpla* vila ogromne zaloge nakopičenega lesa. Divji element je zahteval tudi človeške žrtve. V Hrastnici št. 59 je odneslo hi* šo posestnika Pavla Kristana. (Vi hiši so bili za časa viharja navzoči mati Antonija, 1 letna hčerka Francka in 2* letna Tončka. Ko je mati začula šume* nje vode, ki je nenadoma obdala hišo, je odprla vrata. V tem trenotku pa je vdrla voda v hišo in dočim se je Kri* stanova žena Antonija komaj rešila, je voda odplavila hišo z obema otro* koma. — V grapi so porušene vse hiše vsled strahovitih plazov, ki so se vsuli s hribov. Voda je porušila tudi večino mostov. Med drugimi je odneslo tudi puštalski most, ki veže preko Poljan* ščice Škofjo Loko in Puškal. Izginil je tudi most na Suhi, ki leži pod Škofjo Loko.
Medvode, 9. avgusta. Snoči med 21. in 22. uro je divjala v okolici strahovita nevihta, ki je imela naravnost katastrofalne posledice. V Medvodah samih je padal razmeroma le pohleven dež; nad Ločnico se je utrgal oblak. Vsled strahovite poplave je uničenih večina hiš. Živina je delo* ma utonila. Pogrešajo do sedaj tudi sedem oseb. Most čez Savo je v ne* varnosti, in je preko njega ves promet z vozili ustavljen. Sava je odplavila več konj.
Polhov gradeč, 9. avgusta. Glasom kratke brzojavne vesti, ki smo jo prejeli iz Polhovega gradca, je divjal snoči med 21. zvečer in 1. uro vihar, kakršnega ne pomnijo že najsta* rejši ljudje. Lilo je kakor iz škafa, ker se je utrgal oblak. Gorski potoki so narasli v ogromne hudournike, ki so porušili in poplavili vso okolico. Gra* daščica je na nekaterih krajih narasla do višine 7 metrov. yihar je podrl vse ,
kozolce, poplavil in uničil polja. Raz* rušene so ceste, hiše zasute in vsak promet je nemogoč. Mnogo živine, zlasti svinj je utonilo. Voda stoji na več krajih' par metrov visoko. Človeških, žrtev do sedaj še niso zaznamovali.
O elementarni nezgodi, ki je zadelaj, točnico, nam poročajo dodatno;
Vsled strahovitih nalivov se jej' spremenil potok Ločnica v široko reko' in je preplavil vso okolico. Voda jer odnesla žago posestnika Janeza Seni-ce, dalje kozolec, napolnjen z žitom] fn odnesla tudi gospodarsko poslopje. Vsa živina je utonila. — Glasom poročil, ki smo jih prejeli, je divje narasla Sora, porušila vse mostove na potu, ki so se nakopičili sedaj pred savskim mostom v Medvodah in ga resno ogrožajo. Vse hiše ob Sorl in Ločnici so bile odplavljene. Škoda je ogromna. Kakor javljajo, je katastrofa zahtevala v Ločnici 8 človeških žrtev in so jih baje dosedaj tri potegniH iz vode. — Prebivalstvo ogroženih krajev, tako v Ločnici kakor v Pulšrajnu in v Polhovem gradcu je zaprosilo za vojaško pomoč.
Od okrajnega glavarstva v Ljubljani se je odpeljal v Polhovgradec okrajni ekonom Kuret tn v Pulštajn vladni komisar Mašič.
RADIĆ JE ŠE V MOSKVI-
— Zagreb, 9. avgusta. (Izv.) Radicevl krogi so prejeli iz Moskve pismo, v katerem naznanja Radić, da se še vedno nahaja \> Moskvi (?) in da se počuti prav dobro. V pismu navaja, da se je v zadnjem času močno odebelil.
ANGLEŠKO IN RUSKC DELAVSTVO.
— Moskva, 9. avgusta (Izv.) Glavni od. bor Trade Union v Londonu je povabil de. legate Ruske generalne konfederacije dela na kongres, ki se vrši prve dneve septem. bra v Hullu na Angleškem.
_______ I
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 9. avgusta. Prosti promet.
Danes borza ni poslovala: V prostem prometu so notirali: Curin 15.375. Dunaj 0.1140, Milan 3.63, London 365.—, Newyorfr 80.75, Pariz 4.55, Praga 2.39.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 9. avgusta. Današnja bor.^a: Beograd 6.45, Praga 15.55. Newoyrk 5.28. London 23.90. Pariz 29.55. Milan 23.70, Ber. lin 1.26, Dunaj 0.00745.
— Trst, 9. avgusta. Današnja predbor. za: Beograd 27.65—27.70. London 100.60— 100.70. Pariz 122.75—123.50, Newyork 22.25 —22.30, Curih 422.25—424, Dunaj 0.0315 — 0.003185, Praga 65.80—66.20,
Vladino stališče omajano.
Daviđovićev blok pred razpadom? — Radićevci molče o trojih naklepih. — HRSS koplje vladi grob.
— Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Vtis včerajšnje deklaracijske debate ter posledica velikih govorov radikalnih za-
stopnikov, zlasti govora bivšega ministra Trifkovica, je ta. da uvideva šcdaj skoro vsa politična javnost, brez izjeme, na kako peščenih tleh počiva sedanja vlada in kako slabe so njene idejne pozicije. Ta vtis se prenaša tudi na ožje parlamentarne kroge. Včeraj se je opazilo, kako so se spogledovali poslanci strank, ki podpirajo vlado. Dosedanji govori hi argumentacije opozlcTJo-nalnih zastopnikov so bile tako žgoče, patrljotično tako Iskrene hi dosledne, da so vplivale na razpoloženje vladinih . pristašev. Splošno se govori, da bo sama kritika sedanje vlade in njenega Radlčevega zavezništva tako vznemirila vrste bfokaškjh strank, da je pričakovati v najkrajšem času, da te stranke odpadejo od vlade In da JI odpovedo pomoč. To so prve večje posledice dotedanje deklaracijske debate.
Od teb govorov je bil posebno su-gestiven govor bivšega ministra Trifkovica, ki je kot star parlamentarni ru-tlnJe obdelal vladino deklaracijo, njene praznine ter zahrbtne nevarnosti in ki se je zlasti dotaknil tudi racHcevcev In jim očital zvezo g komunistično Imer-nacjonalo m Pa makedonsko - bolgarski* dogovor. Govornik le na zelo dostojen in miren načm pozval g. Predavca, kot voditelja Rad>čevega kluba v parlamentu, naj pred Narodno skupščino potrdi ali demantira zveze Radičeve stranke s komunisti in z bolgarskimi beden tisti. Na to vprašanje je nastal splošen molk. Radićevci so odklonili, ds se iztavijo o točkah, ki zadevajo njihove bitne politične korake. Ta moment na včerajšnji seji Narodne skupščine je vplival skra.no mučno na vlado samo in na poslance tistih strank, ki so ji obečali pomoč. Radičevi poslanci včeraj popoldne niso prisostvovali seji Narodne skupščine. Zbrali so se na sejo, na kateri so sklepali, kaj naj store In ali naj odgovore na vprašanja, ki ih je stavil radikalni govornik. Po daljši de-
bati so sklenili, da ne bodo odgovorili in da se ne udeleže skupščinsko debate. Radićevci se ne smejo ganiti Vsaka mlhova izjava v navedenih dveh pogledih bi strmoglavila sedanjo vlado, vsaka njihova beseda bi ubila Daviđovićev kabinet Govoriti bi morali, če so iskreni, o svojih zvezah s sovjetsko Rusijo, o Bolgarski, kateri se odstopili Makedonijo, o samostalni republikanski Hrvatski. Po vseh zakonih političnega življenja pa bi se vlada na take Izjave ne mogla držati. Vsekakor se vlada ne bo mogla naslanjati na stranko, kateri se očitajo težka veleizdajal-ska dejanja.
Velik vtis je napravil tudi govor rad posl. Jovana R a d o n i ć a, kojega kritika vladine deklaracije in dela se je gibala skoro na učni formi. Sugestijoni-rala je celo zbornico in občinstvo. — Splošna situacija v parlamentu se je včeraj poostrila. Radikali so skupno s samostalnimi demokrati od včeraj stopili v zelo ostro opozicijo, ki se bo danes Še poostrila. S splošno napetostjo pričakujejo današnjo sejo, na kateri bo govoril Svetozar P r i b i č e v ić ter v prvi vrsti osvetljeval radićevce in njihovo protidržavno delovanje. Prišlo bo gotovo do burnih prizorov.
Dasi v opoziciji, se v radikalnih vrstah jača razpoloženje ter prevladuje prepričanje, da se stališče stranke v opoziciji še pobcl'ša. Stranka ostane tudi v opoziciji zvest čuvar državnega edinstva.
Vlada se zaveda velikega vtisa, ki so ga napravili govori opozici'onalnih zastopnikov. Zato se vlada pripravka na zaključno sejo, na kateri bo poverila zunanjega ministra dr. Marinkovića. svojo najboljo moč, da govori na koncu in brani vlado.
Današnja »Politika« prinaša po rimskih listih vest, da je Davidovičeva vlada obečala Hrvatom avtonomno Hrvatsko, kateri naj bi načeloval princ Pavle Karagjorgjevič. Ta vest je vzbudila v beogradskih političnih krogih naravnost senzacijo.
SPOR MED DAVTOOVIĆEM IN SPAHOM.
— Beograd. 9. avgusta. (Izv.) Opaža se spor, ki je nastal med Davidovi-cem in dr. Spanom zaradi predloga o spremembi beghičke odredbe, kojega tendenca je naperjena proti Spahovi skupini In njenim interesom v Bosni. — Spahovcl se hudujejo na Davidoviča in na njegove demokrate, ki so zavzeli na-fprotno stališče.
»SAMOUPRAVA« ZA ODSTOP VLADE.
— Beograd, 9. avgusta- (Tzv.) Današnja »Samouprava« priobčuje »Po prvem dnevu«, v katerem poudarja, na kako peščenih tleh sloni sedanja vlada !n da sedanja veČina v parlamentu ni sposobna za delo v smislu zakonov. — List svetuje vladi, naj odstopi in naj se sestavi vlada, ki bo čuvala državno In narodno edinstvo ter v tem smislu reorganizirala našo državo.
NOV FRANCOSKI POSLANIK V BEOGRADU-
— Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Včeraj je prispel v Beograd novi francoski poslanik na našem dvoru. Njegova prva naloga bo, da pretrese z novo vlado pogoje zvezne pogodbe med Francro in Jugoslavijo, koje misel se nI opustila tudi pod Herriotovo vlado. Danes dopoldne obišče poslanik zunanjega ministra dr. Marinkoviča in predsednika vlade Ljubo Jovanoviča,
POGOJI ZEMLJORADNKOV.
— Beograd, 9. avgusta .(Izv.) Včeraj so zemljoradnik! izročili predsedniku vlade g. Davidoviču pogoje za pomoč vladi. Zemjoradniki zahtevajo: da se takoj reši invalidsko vprašanje, da se predloži zakon o pomoči poplavijencem, da se reši vprašanje zemljoradni-ških kreditov, da se reši agrarno vprašanje, vprašanje razdeljevanja zemlje, naseljevanje kolonistov In oddaje zemlje dobrovoljcem, da se izvrši uredba o postopku z begluško last jo v Bosni in Hercegovini, da se kmetska zemlja izroči kmetom* da se reši agrarno vprašanje v Dalmaciji, da se razširi pro-sveta sela s pomočjo novih ljudskih, kmetijskih in gospodinjskih šol, da se popravijo pota, da se izvede izenačenje zakonov, da se izvrši obdavčenje na progresivni osnovi, da se vzakoni pravičen proporcijjonalni volilni zakon in da se končno uvede v upravo red.
MUSSOLINI — ČASTNI OBČAN 200 FURL. OBČIN.
— Rim, 9. avgusta (lav.) Včeraj so *e predstavili ministrskemu predsedniku «a. stopniki mest t Furlanlji, med njimi gori. ški župan senator Bombi« in Župan Ogleja, ki  so ministrskemu   predsedniku izročili
. metniško Izdelano diplomo *astn*ga ob. čanstva 200 občin furlansko pokraliue. De, legacija Je prosila Muss.->I1nlJa, da sprejme častno občana tro prostovoljno. (Zadajo bo.
sedieo Je treba razumeti tako, di p ik'onljo furlanske občine g. Mus*olin!j«i častno pro. sto voljno občanstvo, to so prari, dočl n so Je slovenskim občinam ukazalo, da i fenu Jejo MussoMnija za častnega oblaga. Obči. ne, ki se tedaj niso hn*ele oklom*.1 so se razpustile. Nastavljeni komlssii «o »i»ta v imenu slovenskih občin Imenovali ..I «-so. Unija za častnega občana. Italijanska d-Je. gacija Je hotela torej pred.-»dnlka Mussoll. nlju predočiti prostovoljni značaj per* občanstva od strani furlarsklh občin ter nasilni značaj diplom, kf so mu rh prej Iz. ročili Italijanski komisarji v imenu Uoven. skih občin. Op. ur.).
ODHOD HERRIOTA V PARIZ.
— Pariz, 9. avgusta. (Izv.) Danes prispe v Pariz francoski ministrski predsednik Hcr. riot z generalom Nollctom in finančnim mi* nistrom Clcmentelom. Takoj nato se vri! v Elvseju ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea, ki bo razpravljal o definitivnem stališču franco* ske delegacije na londonski konferenci v obeh Se spornih vprašanjih, t. j. o vprašanju vojaške izpraznitve Poruhrja in o vpraša« nju, ali naj ostanejo francoski in belgijski železničarji na porenjskih železnicah. Gene* ral NoIIet želi, da se vrši vprašanje Izpraz. nitve Poruhrja v zvezi s vprašanjem jam* stev. —
ANGLIJA IN RUSIJA.
— London, 9. avgusta. (Izv.) Provizorne konvencije med Anglijo in Rusijo, ki so se podpisale te dni, ureja nekak začasen mo* dtts videndi med Anglijo in Rusijo. Konven* cijam je priložen protokol, ▼ katerem sc izraža obojestranska pripravljenost za skle* nitev definitivne trgovinske pogodbe. Gla* som tega protokola se sestavi angleško«™« sVa komisija iz osmih članov. Vi bo pripra* vila gradivo za pogodbo. Macdonald je i** javil, da bo dovolil Rusiji posojilo, čim bo podpisana  definitivna  trgovinska pogodba.
STRAHOVIT TAJFUN NA JAPONSKEM.
— Nagasaki, 8. av£ a. (Izv.) Ob južni obali Japonske je divjal strahovit tajfun, ki je poviroč:! velikansko ško« d~. V Tokiju samem je tajfun porušil
n—I 2000 hiš.
Julijska Krajina.
— Dva pohvaljena župana. Trfaški »Piccolo d. S.c prinaša iz Postojne dopis, v katerem trdi, da senožeška občina funkcijonira izborno. Stndaco Meden je najboljši italijanski patrijot in ako bi vsi župani tako delovali kakor on tn vipavski župan PetrovČič bi ne bilo treba razpuščati občinskih zastopov. Kjer se je to zgodilo, je bilo razlogov, ne eden, ampak sto. Ore za ljudske in osebne Interese, gre z adostojanstvo ljudskega zastopa in za izdajalsko klečeplazenje pred oblastniki!
— V Postojni je odpravljeno poleg šolskega sveta tudi okrajno šolsko nadzorstvo in so šole v okolici prideljene šolskemu nadzorstvu v Voloskem. To je vzbudilo med učiteljstvom pravo ogorčenje. Tudi z italijanske strani se obsoja ta ukrep šolske oblasti kot neumesten in škodMv,
Nehotična klerikalna infamija.
Današnji »Slovenec« je zagrešil /o-povstvo, kakršnega še nc pozno zgodo« vina naših političnih borb. Da kompro* mituje organizacijo jugoslovenskih na« cijonalistov, ki jo sovraži iz dna po« k var jene svoje duše, ker ta organ iza* cija najbolj meša klerikalne protina* rodne in protidržavne načrte, si je »Slovenec«, ki je sedaj nekako polsluž* beno glasilo Radi&Korošec*Davidovi* čeve vlade izmislil včeraj laž, da so voditelji nacionalistične organizacije utekli v Italijo, danes p« z debelimi j črkami na prvem mestu poroča iz Po* stoj ne te*le infamijc: »Tukaj se ravno sedaj nahajajo iz Jugoslavije pobegli člani oblastnega odbora Orjune iz \ Ljubljane. Sem Mussolinijev odposla* ; nec jih je sprejel in jim obljubil vso i pomoč od strani Italije, pripravljen, da izvrši vse njihove zahteve. Italijanska vlada je tem Orjunašem dovolila tudi stalno mesečno podporo; ing. Marko Kranjec bo dobival mesečno 5000 lir, Debel jek 2500 lir in ostali člani po 500 lir. Vsi pošteni ljudje obsojajo to iz* dajstvo Orjunašev In so prepričani, da so bili že preje v Jugoslaviji v službi Italije. Zato so toliko kričali o naciji in svojem nacijonalirmu. da bi prikrili svoje izdajstvo . . . Naknadno je do* zncl dopisnik, da je dobil podprefekt v Posfojni strikten nalog svoje vlade, da mora izpolniti vsako željo oblastne* ga predsednika Orjune, ne da bi po* preje zaprosil tržaško prefekturo za to* zadevne instrukcije. Dalje se je utfoto* vilo, da je inž. Kranjc že preje dobil podpore v znesku 20 do 30.000 lir. Ob priliki incidentov na italijansko*jugo* slov?n*ki meji se mu je izplačalo 75 tisoč lir kot prvi obrok vsote 250.000 lir, katero vsoto je določil fašistov*ki svet. Tudi list »Orjuna« se je vzdrže* val potom podpor s strani laške vlade. •Orfuna« fe prejemala mesečno 8000 do 10.000 lir, ki jih je nakazala »Banca d It ali a« na račun »conto di Stampa«, in sicer preko »Slavenske banke«. Italija je tri četrtine kapitala »Ekonomske Orjune« v Ljubljani založila »Banca di Roma«. Kdo je to vsoto založil, se ne ve, ker je ta postavka vknjižena v omenjeni banki kot izguba. Prokurist te banke. De Fleri v Rimu, je izjavil, da je bila vsota namenjena za »Eko* nomsko Orjuno« v Ljubljani.* . . .
Vse to, kar je v finglrani brzojavki iz Postojne nanizal častivredni »Slove* nec«. je od krija do konca infamna in
dobro premišljena laž in kleveta!
Nobeden izmed voditeljev nacijo* nalistične organizacije ni utekel preko meje v Italijo, torej ga tudi ni mogel v Postojni sprejeti — »sam Mussolinijev odposlanec«! Da je gladko zlagano tudi vse drugo, do dobiva inž. Kranjc 500 lir in ostali člani po 500 lir od italijanskih fašistov mesečne podpore, se razume samo ob sebi. Prav tako nehotična in naravnost iz infernalne klerikalne zlob* nosti izvirajoča laž je tudi trditev, da je inž. Kranjc dobival od italijanske vla* de podporo v znesku od 20 do 30.000 lir, da je dobil ob priliki incidentov na italijansko*jugos!ovenski meji prvi ob* rok 75.000 lir od nakazane vsote 250.000 lir in da je tudi »Orjuna« prejemala iz istega vira 8000 do 10.000 lir, katero vsoto je izplačala »Slavenska banka« po nakf zilu »Bance d* Italia« na račun »conto di Stampa«. Skratka: zlagano je od prve do zadnje črke vse, kar poroča »Slovenec« o Orjuni iz Postojne!
Špecijelno kar se tiče nakazil, ki jih je izplačevala baje »Slavenska banka« na račun italijanske državne banke »Orjuni«, smo se obrnili na ravnatelj* stvo »Slavenske banke« in izvedeli, da ta denarni zavod ni nikdar in nikoli niti pare izplačal na kakršenkoli račun »Orjuni« in da so v tem oziru vsako« mur na vpogled vse knjige.
Prepričani smo, da »Slovenec« prav dobro ve, da so vse njegove trditve zlagane. Kljub temu je te trditve pri* občil zavestno, v obliki senzacijonelnih razkritij, računajoč da bo s tem tako kompromitiral nacionalistično organi« racijo, da jo bo spravil ob vsak ugled v javnosti. Te svoje laži in klevete je pri* občil v varni' zavesti, da ga ščiti imuni* teta narodnega poslanca Kremžarja. Laže, natoJcuje in obrekuje, ker ve, da £a za te lopovščine nihče ne more po* zvati na odgovor. Častivredni katoliški list jemlje torej poštenim ljudem čast in poštenje izza varnega plota poslani* ške imunitete!
Slovenski jezik nima besed, s kate* rimi bi se moi^la po zaslugi pravilno označiti lopovščina, ki jo je s temi lažmi in klevetami zagrešil »Slovenec«, samo to lahko ugotovimo, da ga ni pod božjim solncem bolj propadlega in ne* moralnega lista, kakor je to glasilo ško* fa Antona Bonaventure Jegliča in Ko* rošec=Radičeve vlade!
Slovenci, umijte si roke, kadar se dotaknete tega lista, in pljunite!
Politične vesti.
= »O nacionalizmu« je pozabil »Slovenec« povedati, da ga je vzel klerika-lizem v vseh državah v zakup kot sredstvo za ohranitev svoje politične moči in pospeševanje cerkvenega kapitalizma. SLS pri nas in klerikalne stranke v drugih državah so »nacijonalnc« samo toliko, kolikor gre za cbrzdanje I.udskih mas. Pod Avstrijo SLS ni poznala slovenskega lokalnega patrijo-tizma, ker je bil vladar apostolsko Veličanstvo, ki je ščitilo cerkveno bisago in klerikalne mogotce kot svoje naj-zvestejše trabante. Takrat je bila SLS avstrijsko nacijonalna, to je. ogrevala se je za nekak konglomerat nacionalizma in patrljotizma v okvir;u habsburške monarhije V Jugoslaviji pa je postala naenkrat tako slovenska In slo-vensko-nacijonalna. da io je težko spoznati. Vse to seveda iz edinega razloga, ker sovraži pravoslavne Srbe in se boji jugoslovenske misli kakor hudič križa. Ce je nacijonallzem res ljubezen in ne sovraštvo, potem ne razumemo, kako si more lastiti baš SLS pravico, da sploh govori o nacijonalizmu. Večjega sovraštva In večje nestrpnosti do političnih nasprotnikov In drugovercev morda sploh ni na svetu, kakor med klerikalci. Končno naj še omenimo, da je bila med kulturnimi drŽavami prihranjena samo Jugoslaviji sramota, da je njen prosvetni minister dr. Korošec napovedal meščansko vojno.
— Smešen izgovor. Na zadnji seji HRSS se je razvila tudi debata o Radi-Čevem delovanju v Moskvi. Podpredsednik stranke Predavec je zagovarjal Radiča in njegovo najnovejšo avanturo ter izjavil, da Radić ne °d°brava bolj-ševlških principov. Predavec je prečita! Radičevo pismo iz Moskve, v katerem stoji, da je Radič izvedel o nezadovoljstvu v HRSS zaradi njegovega bivanja v Moskvi. Radič je v Moskvi spoznal boljševiške metode, ki jih odločno obsoja«. Njegov vstop v kmetsko mtemacijonalo ne pomeni, da je Radič akceptiral boljševiške ideje, temveč da
je hotel najt' samo oporo v borbi proti Pašićevemu teror zrnu. — Kdor pozna boljševike in Radića samega, se bo smejal tem argumentom. Stranka, Čije vodja obsoja komunistične ideje in taktiko, ne spada v tretjo internacijonalo, in boljševiki bi jo nemudoma proglasili za protirevolucijonarno, ne pa da jo sprejmejo v takozvano enotno fronto proletarijata. Predavec naj se potrudi s tako izjavo pred moskovske mogotce, pa bo kmalu sede! v črezvičajki.
V Jugoslaviji seveda lahko čveka takšne neumnosti, ker ni nkogar, da bi ga opozoril na to, da tudi v politiki ni vedno dovoHeno lagati.
= Dr. Zuccon upok°jen. Zagrebške ^Narodne Novine« objav'jajo ukaz Nj. Vel. kralja Aleksandra z dne 5. avgusta, glasom katerega se na podlagi členov 234 in ?39 zakona o činovnikih upokoji dr. Ivo Zuccon, veliki župan zagrebške oblasti.
= Pr^sertetliiv preokret v angleško - ruskih poga;anfih. Včeraj smo poročali, dn se je zaključila anglo-sovjet-ska konferenca s popolnim neuspehom. Res so se bili delegati že razšli in angleški zunanji urad je poročal, da so pogajanja prekinjena, toda nepričakovano se je konferenca znova sestala, ker ie začela sovjetska vlada znatno popuščati. Moskva je morala končno kapitulirati. Sovietski delegati so se vrnili v sredo v Foreign Office in iz'avili. da podnišefo an^leško-rusko pogodbo pod pogoji, ki jih je stavila Angleška. Podpisani sta bili dve pogodbi, in sicer ena splošnega značaja, druga pa trgovinska.
V parlamentu je vzbudila vest o tem preokretu velik vihar. Lloyd Oeorge »e napadal Macdonaldovo vlado, češ da dela brez vednosti parlamenta. Mac Neill je izjavil, da so zopetna pogajanja komedija in da pomeni obh'uba sov'etov glede garancij za posojilo škandal. Zanimiva je pri tem okolnost da je Mac-donaldova vlada obljubila odpisati Rusiji od angleških, dolgov 600 milijonov funtov. L!oyd Oeorge je iziavil. da je
vse to prevara. Spl.-.5no prevladuie mnen e. da bo vprašanje angl jško-ruske pogodb na prihodn i seji parlamenta (30. septembra) predmet burnih protestov. Macdonaldova vlada je nalc tela s tem korakom na velik odpor vseh neaocijaiističnih strank.
= Z Pndonske k°nterence. V pogovoru s poročevalcem »Petit Parisien. v Londonu je Herriot proglasil, da vlada najiskrenejša in naj-o^olnejra prisrčnost med delegati Vel ke in Male antante. Francija se ni obnašala baran-taško, ampak pred'agala je spontanske teze o pra\;čnosti, ki temelji na pr;-1 cipu arbitraže, čije moralne koristi za vse dežele daleko presegajo materialne dobičke. Zdaj se mora Nemčija ravno tako modra izkazati kakor ml, da pridemo že skoraj do sporazuma ter definitivne obnovitve miru. — Predsednik mednarodne trgovinske zbornice Suillid-Booth je proglasil, da sprejem francoskega predloga znatno zagotavlja nemško posojilo. Predbg ame ,riške bankirje popolnoma zadovoljuie ter olajšuje gospodarsko obnovitev Evrope. — V pariških političnih ktogih se domneva, da čakajo konferenco v drugi fazi nenega zasedanja težkoče. ampak vendar prevladuje upanje, da je uspeh dosedanjega zasedanja pripomogel, da se bo delo dobro končalo. Včeraj ratificirani sporazum, ki ga je pariško časopisje z zadovoljstvom beležilo razen »Čcho d* Pariš«, ki vidi v tem konec reparacij, list »Journal des Debats« ocenjuje takole: Sporazum ne kaže prav nič čudežnega in triumfalnega, pa je vendar popolnoma spre:em-Ijiv. Obdržal bo toliko Časa svojo vrednost dokler bodo združene vlade držale nad njegovo izvršitvijo svojo roko. Ako s svojim sporazumom v Istini ozbiljno mislijo, bodo vse eventualne manevre Nemčije z lahkoto preprečili.
Iz Celja.
—c Celjako pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 10. tm. ob 16. popoldne koncert v rdravlllseu Dobrni. Izvajalo bo pod vod. ctvom evojegra pevovodje g C. Preglja me. fian© in moik« zbore jugoslovenskih skladateljev. — Društvo otvarja a tem za pro_ ■lavo svoje 30Jetniee vrsto koncertov ter Je pričakovati zato tud! s strani zunanjega občinstva obilega poseta.
—e Smrtna kosa. T. tm. ob pol 9. dopoldne j« v Javni bolnici v Celju umrla na škrlatiei 7 letna Anica Kukovec, hčerka podSupana celjske okoliške občine g. Vinka Kukovca posestnika na Lavi. Pogreb se je vršil ▼ soboto popoldne na okoliškem po. kopališču Težko prizadeti rodbini naše glo, bo ko sošalje,
—c športni dan se radi tehničnih ovir preloži na nedoločen čas.
——c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orluc na Glavnem trgu.
Iz Maribora.
—m Vzrok vtihotapijcr.ja tobaka. V zadnjem času se opaža, da ee preko avstrij, ske meje utihotaplja nenavadno mnogo to. baka, zlasti pa onega za pipe in za nosljanje. Vse kaže, da se finančna oblast niti ne za^ veda, kolika množina se dnevno pretihotapi ob celi meji ln ne samo iz Avstrije, nego tudi Iz Madžarske. Vtlhotaplja se na tako različne načine ln tako na splodno. da bi bilo nemogoče dosledno Izvajati kontrolo. Vzrok temu pa Je naša tobačna uprava sa, ma. Tobaka za nosljanje iploh nimamo, to_ bak za pipo pa je tako malo vreden, da nI čudno, ako se stari plparjl morajo posluže, vati skrivnih potov, da dobe boljši tobak, pa tudi cenejši. Ironija za našo tobačno upravo da najdemo v Mariboru več avstrij. skega tobaka n. pr. knastra, kakor pa naše. ga »Seoski duvan«. Splošno Je tudi prepri. čanje. da vsebuje naš tobak mnosro primesi, ki povzročajo različne bolezni, nekakšnega zastrnpljenja. Te razmere so tem bolj ?a. lostne ln obsodbe vredne, ker se na drn*1 strani naša finančna uprava trudi vdoma. čltl ln razširiti negovanje tobačnih kultur na- našem ozemlju. Poznavalci teb razmer trdijo, da Imamo sicer velike množine bolj. šega tobaka kakor v Avstrij in Madžarski, toda da Izvažamo nalboljši del. d->čim raz. pečavamo slabo izdelane surogate doma no pretirani visoki ceni, s čimer ne škoduje, mo samo narodnega zdravja, temveč tudi državno blagajno, ker krkor zgorel ome. njeno, naši kadilci raje segajo no inozemskih Isdettrni. ki so boljši n cenejši. Pkrn*nl čas Je, da finančna uprava napravi tem ža. lostnim razmeram konec.
—m Smrt na pokopališču. V četrtek popoldne je prispela 72 letna Marija Veho. var Iz Tkalske ulice št. d. na staro mestno pokopališče, da si tam na grobovih nažanje travo za zajce. Bila Je nekaj časa v družbi snanke Safošnik. Ko se Je ta odstranila ln Je slučajno posedala nazaj, je opazila, ka. ko sta dva moška «e trudila okoli ua tleh ležeča starke. Prihitela je tudi ona ter v rvoje presenečenje zagledala Marijo Veho. var že mrtvo na tleh. Poklicani zdravnik Ja konstatira! smrt valed kapi.
Prav
Miiditouo milo z znamko Jelen"
ScbiVf f
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schichtovim milom je zabava!
3137/,
Prosveta.
ZANIMIVA KNJIGA.
V Parizu je izšla te dni zanimiva knjiga Guglielma Ferrero »Discours aux sourds«. Avtor govori v tej knjigi, kakor pove že naslov, gluhim, kar je razumeti seveda v prenesenem pomenu. Začenja z razlago živ* Ijenjskih razmer v 19. stoletju, ki ga naziva Ferrero najsrečnejše. Tudi, da je bil dru* žabni red prešlega stoletja najboljši in svo* boda največja, kar jih pozna zgovodina. Po tem sledi poglavje »Večna preteklost«, v katerem primerja avtor francosko revolu* cijo z rusko, prvo kot začetek, drugo pa kot konec velike epohe v zgodovini človes Štva. »Francoska revolucija«, pravi Ferrero, »to so svetla vrata, skozi katera je šla mla* da, mogočna in. brezskrbna zapadna civili* zaci j a na pot, da osvoji ves svet. Z rusko revolucijo je ta civilizicija v svojem raz* mahu prvič omagala in padla na zmagoviti poti, ostarela in utrujena, na kolena. Toda njena utrujenost je samo navidezna. Znova se bo dvignila in šla po začrtani poti dalje. Po globini misli in originalnosti zgodovin* ske primerjave je ta del najbolj zanimiv in zato ga hočemo omeniti bolj obširno.«
V poglavju »Rob gospodar in osvobo* ditelj tiran« govori avtor o vzajemnih pri* tožbah in obdolžitvah bednih in bogatih, delavcev in podjetnikov. Od Sicilije in Ala* ske in od Uralskih planin do bregov Av* stralije kriči ljudstvo, da je rob bogatih. Bogati s svoje strani pa pravijo, da so žrtev nevdržne tiranije truda. Trud in kapital se čutita zvezana in eden preklinja drugega kot svojega jetniškega paznika. Niti trud, «W kapital pa nima pravice, da preklinja drugega, ker sta oba roba nekega tretjega tirana, ki ga oba obožavata kot svojega odrešenika. Evropska civilizacija ima dan* danes samo enega tirana, ki je pa neizpro* sen. To so nešteti železni in jekleni orjaki, ki jih goni ogenj (stroji) in ki silijo nas vse, da delamo ter da se neprestano trudimo. Če pa bi hoteli bogati, srednji in nižji sloji živeti na preprostejši način, bi teh strojev ne bilo treba. Da se iznebi človek tega tirana, mora obvladati svojo voljo in spraviti stroje pod svojo oblast, da se uklo* ni j o njegovi volji.
Volja, to je beseda, ki prevladuje v Ferrerovem delu. Celokupna sedanja kriza je po njihovem mnenju kriza volje. Naša volja je razdvojena in blodna. Ali vemo, kaj hočemo? To je poglavitno vprašanje, pravi Ferrero v uvodu. Vsak človek in vsa* ka epoha bi morala imeti to vprašanje ne* prestano pred očmi; to vprašanje bi moralo biti kakor luč v temnem prostoru, ki gori noč in dan. Nasprotno, naša volja je zgre* šila pravo smer. Včasih je razdvojena, ker zahteva istočasno dobro in zlo, ali pa dvoj* no dobro, ki se medsebojno izključuje, ker je eno po svojem bistvu cena za drugo. Včasih se moti in deluje v zablodi, ker misli, da hoče nekaj, v resnici pa stremi za nečem drugim. Včasih blodi naša volja izven razuma in realnosti. Ta razdvojenost Člove*> ške volje je zlo. od katerega gine naša doba.
Po naslednjih poglavjih — »Mogočnost in popolnost«, »Iluzija svobode«, »Avtosu* gestija izobilja«, »Komunizem«, »Spoštova* nje velikih mož«, »Diktatorski val«, »K edinstvu sveta« in »Veličina ter padec Ri* m a«, se vrača opazovalec sodobnih zgodo* vinskih pojavov k svoji osnovni misli: »Bile so dobe, ko je vladala še večja beda in ne* vednost, kakor dandanašnji. Toda v teh dobah so ljudje vedeli, kaj hočejo. Ljudi je vodila sigurna volja, ki so jo podpirale omejene ideje. Mi smo gospodarji zemlje, mi smo vladarji prirode, mi vse vemo in razumemo, toda ne poznamo in razumemo več sebe. Blodimo z razdvojeno voljo, ki stremi za nečim nasprotujočim naši naravi ali za nemogočim, in iščemo vedno nekaj nasprotnega, kar predstavlja naša resnična in globoka volja. Zdi se nam, da hrepenimo po svetlobi, svobodi, bogastvu, redu, miru in ljubezni, v resnici pa drvimo v temo, v vojno, robstvo, siromaštvo, mržnjo in anar* hijo. Vladarji vsemirja smo, pa si nepre* stano lažemo. Zakaj? Vzrok je tako eno* staven in tako kompliciran, tako jasen in tako zagoneten. Dete razume to; filozofi pa ne morejo razumeti. Realnost ni nič druge* ga, nego sistem granic. Človek, kot bitje, omejeno po svoji prirodi, ni siguren v no* benem problemu — niti v resnici, niti v dobroti, niti v lepoti, če ne veruje. Toda on lahko veruje v resnico v dobroto in dobroto in lepoto samo tedaj, če zna ločiti, razdeliti in definirati. Če jo zna torej orne* iiti. »Definiram« izvira od »finis«. lcar po* meni konec ali mejo. Če se meje izgube ali zmešajo, se zmeša tudi dobro in zlo, resnica in zmota, lepota in ostudnost. Kako more volja nekaj hoteti, kako more n. pr. hrepe* neti po lepoti, če jc pa ne loči od grdobije? Če torej človeštvo drvi za ne Čim neomeje* nim in neopredeljenim, kakor se dogaja dandanes, mora priti do anarhije doktrin m zablode svoje volje.
In baš to stanje je karakteristično za našo dobo. V tem je izvor razdvojenosti rase volje, ki preti uničiti zapadno civiliza* cijo. Zadnjih dvesto let hrepene evropski narodi po neomejeni moči in bogastvu. Da pridobimo to moč in bogastvo, smo prodrli eno za drugo vse meje, v katerih je živelo človeštvo vedno omejeno. V tem smislu je človek res postal »svoboden«. A na svetu je zavladala največja zmešnjava.
Napačno bi bilo sklepati iz tega, da je Ferrero pesimist ali da ne veruje več v bo* dočnost evropskega človeka. On pravi, da si bo omajana in izpodkopana civilizacija znova opomogla in napredovala. On govori glasno gluhfm, da ga čujejo. Vprašanje je seveda, če ga bodo poslušali in čc so za* padni narodi sploh še sposobni, da se spa* metujejo.
*   * *
— Popravek. V Članek ^Sijajna zmaga humanistične gimnazije v PrusijK? se je vrinila tiskovna pomota. V zadnjem odstavku bi se moral stavek » ... važnost proučevanja korenin sedanje kulture na viru, ki je bilo uvedeno v Rusiji v začet, ku prejšnjega stoletja... pravilno glasiti
>r P r u s i j i«.
•-n šola modrosti v Darmstadtu. Pri. hodnje zborovanje družbe za svobodno filozofijo se bo vršilo v Darmstadtu od 14. do 19. septembra ti. Temeljni tema je • vzajemno razmerje med nastankom in poginom«, med življenjem in smrtjo. Predavanja bodo raznovrstna. Tako bo predaval grof Kevserling o nastanku in poginu, prof. Driesch o organskem razvoju, grof Kevserling o zgodovini kot tragediji, dr. Hatting. berg : med življenjem ln sm trt jo v., dr. Dahlke o »Samsariji in Nirvani«, dr. Back o smrti in novem rojstvu in prof. Arnsenjev o vstajenju.
Poskusite
Sokolstvo.
— Odbor Sokola na Jesenicah poživlja vse članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pokrajinskega zleta v Zagrebu, ki se vrši od dne 15.—17. avgusta. Vožnja po_ polovična in stane Din 73. Zleta. se udeleži društvena godba. Prijave za udeležbo sprejema društveni tajnik. Prijaviti se je treba takoj. Odhod posebnega vlaka z Jesenic se natančno zve pri bratu Mežiku. Zdravo! Odbor.
— So^ol v Laškem. Dne 3. tm. napovedani in vsled slabega vremena odpovedani javni nastop Sokola v Laškem, se vrši nepreklicno v nedeljo dne 10. tm. v krasnem kopališkem parku ob bistri Savini,. Po javnem nastopu ljudska veselica. Pavi-lijoni bodo z vsem dobrim oskrbljeni. Bogat srečolov z dragocenimi dobitki. Člani in članice v kroju imajo v termalnem kopališču polovične cene. Kopanje v Savini vsem na razpolago. Najugodnejše železniške zveze za prihod in odhod. Ker se vrši javni nastop ob treh pop., opozarjamo Celjane in okoličane na mešani vlak, ki odhaja iz Celja ob četrt na 14. pop. Kdor ima le kri liko, naj ne zamudi prihiteti na našo prireditev in si ogledati krasno ležeči-trg Laško. Na železnici polovična vožnja. Zdravo!
— Predavanje o 40 letnici smrti usta. novitelja sokolstva dr. Tyrša priredi v ne. deljo 10. tm. sokol, društvo Ljubljana II. Predaval bo brat čermak. Predavanje 3e obvezno za moški in ženski naraščaj, a tudi ostalo Članstvo naj se ga udeleži v obilnem številu.
— Dar Cetinja zagrebškemu sokolske, mu zletu. Mestna občina cetinjska odpošlje na pređstoječi sokolski zlet v Zagrebu po_ sebnega delegata, ki bo izročil najboljši telovadni vrsti dar mesta Cetinje. Dar sestoja iz dragocenega starega orodja črno. gorskega orožja.
Turistika in sport.
— Ilirija : Hermes. Ilirija in Hermes se intenzivno pripravlata na jesensko sezono, ter igrata prvo tekmo" nove sezone jutri, v nedeljo ob 18. uri. Hermes je nedavno v Mariboru dokazal, da je pod vodstvom svo. jega novega trenerja, lepo napredoval; pre_ magal je po lepi kombinacijski igri SSK Maribor, finalista v prvenstvu Slovenije, s 5;3 in bo znal sigurno tudi Ilirijo prisiliti, da razvije svoje znanje. V času Ljublj. ve_ lesejma grata oba kluba nekaj mednarodnih tekem. Ilirija si je zagotovila prvoraz_ redno dunajsko Admiro, Hermes pa se pogaja z graškimi železničarji, ki so pravkar napredovali v prvi razred.
— Mladinske pokalne tekme. Prvo kolo mladinskih pokalnih tekem, ki jih je razpisal Ljublj. nogom, podsavez, se vrši jutri, v nedeljo na igrišču Ilirije in sicer v sledečem redu; ob 9.15 LASK : Slovenija, ob 10.15 Primorje : Hermes, ob 15. Slovan. : Mladika in ob 16. Ilirija ; Panonija. Tekme imajo brez dvoma za nogometni naraščaj veliko športno vzgojno vrednost. Z ozirom na to je storil LXP vse korake, da se tek_ me točno izvedejo in jim je določil tudi popularno vstopnino v znesku Din 5 za sedeže in Din 3 za stojišča. Tekme obetajo mnogo tudi iz športnega vidika, ker je no-gom. naraščaj naših agilnejših klubov teh. nično jako dobro izšolan in zmožen lepe igre ter bo skoro v vsakem moštvu igralo nekaj igračev, ki jih srečujemo navadno v prvem moštvu, ki so pa po starosti upravi, čeni do nastopa (starostna meja je rojstno leto 1907).
■— Koča na Kamniškem sedlu. Turist iz Mengša nam piše; Menda v vseh naših planinah ni zavetišča, ki bi tako obupno klical po popravi kakor kamniška koča na Sedlu. Ko pride izmučen turist v kočo, bilo bi skoraj vseeno, če bi ostal zunaj. Tako brije in piha skozi špranje in razpoke lesenih sten. če bi bile stene obite s štuka. turo in ometane z ometom, bilo bi dovoljno pomagamo (ali bi jih pa za prvo silo po. lepili, tapecirali s papirjem) koči najbolj pa turistom, ki bi naposled še dokaj strpljivo čakali na obljubljeno železno pečico za tu. ristovsko sobo, ki čeravno obljudena že davno, leze z neverjetno polževo počasnost, jo na Sedlo. — Ko vendar ni potreba drugega, ko v prvi vrsti seveda peč, nosača in človeka, ki bi prebil leseno steno. Najstrašnejša pa jo noč na Sedlu, osobito ob sobotah, ko je pritisk turistov precejšen. V koci je samo 22 odej, toda od teh je menda celih samo še 6, drugi so polovični, S ali 4 pa celo četrtinski. Seda si pa misli kočo s kakimi 15 in več turisti. No, pa si pomaga človek nazadnje tudi s pelerino, da je le ležišče. Izmučen ležeš zvečer, zjutraj pa mesto, da bi čil nadaljeval započeto turo, imaš revmo v križu, v sklepih, povsodi. Menda na Krasu nI takih »dolin« kot jih najdeš tu v modracih. LiOče te le tanko blago od železne mreže, v noči pa, ko nastajajo pravi zračni vrtinci, ima veter dostop od. povsod. Od kar koča stoji, nI prerehtala vešča roka teh matracov. Pa kaj roka bi se našla v oskrbnici, Iti bi x>ač napra^Ua
to v udobnost turistom, samo s čim, ko pa je v madracih le Se prah. Bolje bi bilo, da pomeče SPD madrace in prične iz koče in jih nadomesti s trdimi ležišči, trdota bi ostala menda ista, le udobnost večja. Rjuh je v koči menda 12, pa tudi take, da bi se človek bal, da dobi žulje bi bil mehkužen: zaplata pri zaplati. Zato pa zbližajočo nočjo pobegne s koče vse, kar le more. Ubogi pa ti, katerih brod se razbije na Sedlu. Prosi, mo odbor SPD, da uvažuje te opozoritve.
— Jubilej Bolgarskega planinskega društva. V nedeljo je praznovalo Bolgarsko planinsko društvo 25 letnico svoje ustanovitve. Povodom jubileja je bilo v Vojaškem klubu slavnostno zborovanje, na katerem je poročal predsednik Antonov o delovanju društva od ustanovitve do danes. Društvo . je prejelo več brzojavnih čestitk iz Švice, češkoslovaške. Avstrije itd. Popoldne so se bolgarski turisti poklonili visoki planini Vitoši, kjer se je zbralo okrog 4000 turistov iz Sofije in drugih krajev. Tu se je vršila tudi otvoritev nove koče, imenovane -_Aleko*. Po otvoritvi je bila poroka. Poro_ čila sta se visoko v planinah tajnik planinskega društva Vasil Hristov z vneto turistko Katjo Ivanovo.
— Rokometna tekma Ilirija X Hermes
5:3 (3:1). Včeraj ee je vršila na Igrišču Ilirije rokometna tekma med družinami Ilirije in Hermersa, ki je končala z zmago Ilirije, vendar nas je družina Hermesa s svojim prvim javnim nastopom iznenadila. Igra je bila dokaj zanimiva in napeta, žal da je bil obisk maloštevilen. Pri Hermesu je ugajala napadalna vrsta in dobra je zlasti vratarica, dočim je pri Iliriji ugajala boljo krilska vrsta. Vsekakor bo mlada družina Hermesa Iliriji močen konkurent.
— Lawntennis turnir priredi SK Ilirija v Ljubljani 15. avgusta in sledeče dni. Pri ti priliki s-e vrše letošnja pokrajinska prvenstvena tekmovanja ter prvi medna, rodni tennisturnir v Ljubljani. Na turnirju bodo sodelovali najboljši tennisigralci iz cele Slovenije ter številni gostje iz inozemstva ter iz ostalih krajev Jugoslavije. Pri. jave je treba pošiljati na naslov gdč. T. šepetavec, Ljubljana, Ljubljanska kreditua banka, žrebanje igralcev se vrši 13. avgusta ob IS. popoldne na grišču SK Ilirija, častne nagrade pri vseh tekmah dobe prvi, drugi pa častne plakete. Uprava turnirja razpisuje častno nagrado za najboljše ama. terfotografije s turnirja.
Pogled po svetovni politiki.
Londonski uspeh.
LIoyd Gecrgc zaključuje v svojem novem članku o londonski konferenci, da se končno izvrši vso prav in vse dobro. Pa tudi bi se moglo težko misliti, da se strankam ne posreči sporazum, ko ga vendar hočejo. V Genovi je bilo vse drugače. Francoski dclega-t je so imeli nalogo, da vstvarijo neslogo. 800 brzojavk iz Quai d' Orsay jih je sililo, da so ostali zvesti svoji zasedni misiji. Belgija je igrala takrar žalostno vlogo. Gospod Theunis. vse časti vreden mož, je zaničeval njegovi vladi namišljeno določitev ter je ostal doma. Našel pa je vrednega zastopnika. Konferenca je bila že spočetka prokleta in je morala izzveneti v disonanco. V Londonu pa imamo konferenca, katere udeležniki streme soglasno po rešitvi. Sile so proklamirale svoje soglasje še poprej, predno so si bile na jasnem, o Čem so se pravzaprav zjedinile... Veliko zaslugo na uspehu ima Macdonald, o katerem je rekel Herriot v pogovoru z novinarji, da se je izkazal tekom londonskih dni za velikega državnika. Med Francozi, Angleži, Belgijci, Italijani in Japonci, kakor tudi med zastopniki Male antante, se je ugotovilo tekom cele konference iskreno in prijateljsko razpoloženje. Naši ameriški prijatelji so zasledovali v svojih dejanim' in intervencijah samo en cilj: da zena-čijo različna mnenja. Ko je nastopil končni sporazum, smo preživeli v resnici ginljivo in razburljivo minuto. Sedaj treba, da Nemčija razume svojo vlogo. V Nemčiji se je mudil ameriški državni tajnik Hughes. S slovesno napetostjo in prekipevajočo zadovoljnost-jo je bil sprejet. * Na sestanku pri državnem predsedniku so bile navzoča vse važnejše vodilne osebnosti nemškega političnega in gospodarskega življenja. Državni tajnik Hughes se je •ozgovarj?' >'acti razsežno z državnvT* kanclerjem Mf.:xom in ministrom Stre.-semanom. V ameriškem poslaništvu je prejel HugSes nemške in arneiiške no-" inarje. Nagiašai je, da se zavela trenutka, v katerem se nahaja v Bit-linu, t. j. trenutka, ko se postavljajo temelji za izvršitev izbornega načrta v svrho gospouarske obnove E* rope. Pripomnil je, 2a so Američani IntsrcsU rani na vsem t eni, kar se sedij godi, 'dobili pa so prepričanje, da se Dawe-sov načrt izvrši in da bo pomenil pri-četek dobe za mir in blagostanje vse Evrope. Američani upajo, da se Da-wesov načrt aplicira na najskrupolož-nejši način. Napram ameriškim novinarjem je še posebej omenil, da je prepričan, da so odstranjene najtežje ovj-re, vsled česar odhaja v domovino. Hughes je pri svojem odhodu iz Amerike naglašal, da gre v Evropo z ameriškimi odvetniki in da njegova pot ni politična. V resnici pa je Hughes izvršil veliko politično in gospodarsko delo. Bil je v Londonu in tam je tipal previdno, bil je v Bruselju in šel je v Berlin, kjer so ga posebno željno pričakovali. Sme se reči, da je bilo njegovo bivanje v Berlinu uspešno. Tako je končno Amerika zvršila svoje posredovanje .upajmo.^da res v srečo in korist vse Evrope in vsega sveta!
Enotna Nemčija.
Ob desetletnici vojnega izbruha je imel nemški državni predsednik na dan proslave v vojni padlih vojakov nagovor, označujoč to slovesnost kot izraz spomina in žalosti pa tudi zahvale. Predsednik je menil, da je Nemčija pred desetimi leti pograbila za orožje samo v obrambo ogrožene domovine. Kljub vsem viharjem zadnjih let je ohranjena nemška država- Danes hočemo slovesno obljubiti, da se naša zgradba ne sme stresti in da hočemo napeti vse svoje sile, da zavzame Nemčija med narodi na svetu ono mesto, katero ji pritiče. Zaključil je a besedami:    »Danes je izšel oklic na
Izpred
OBSODBA LJUBLJANSKE APAŠKE DRUŽBE.
Včeraj popoldne se je završila pred kazenskim senatom deželnega sodišča zanimiva obravnava proti nevarni vlomilski družbi Sitar in tovariši, ki so izvršili v nedeljo dne 16. marca okoli 20. drzen in precej dobičkanosen vlom v stanovanje posestaice in gostilničarke Elizabete Lovšin v Gradišču št 13 na vogalu Hilšerjeve ulice.
Ta slučaj je že obravnavalo zadnje porotno sodišče. Po dolgotrajni, skoro celodnevni razpravi, pa se je večinoma radi spremenjenih navedb ge. Lovšinove glede vrednosti ukradenih dragocenosti, razprava zaključila in se je izročila cela zadeva senatu deželnega sodišča.
POTEK RAZPRAVE — OBTOŽENCI.
V sodno dvorano so pripeljali Šest obtožencev, med temi sta bila dva, ki sta skušala že enkrat uteči, ria rokah vklenjena. In razvrstili so se na ob ožni klopi obtoženci po vrsti takole: Ivan Sitar star., zo-botehnik, njegov brat Lovro Sitar ml., trgovski kontorist Rihard K e r n c, dimnikarski pomočnik, nekaj časa tudi potnik in nabiralec oglasov, Ivan Š kap in, ključavničarski pomočnik, Stanko Jereb čevljarski pomočnik in Ivan Rebolj trgovski potnik vsi stanujoči v Ljubljani.
Obtožba: Duševni vodja In inspira-tor cele pestre družbe, M je bila tudi stanovsko jako previdno izbrana, ker je imela včlanjene razne profesijoniste in pa trgovske razpečevalce, je bil zobotehnik Ivan S i-tar. Ta je zbral svojo družbo v nedeljo dne 16. marca popoldne pred Narodnim do? mom, kjer je bil napravljen podroben načrt nameravanega vloma. Okoli 20., ko ie bila gostilničarka Lovšinova najbolj zaposlena z večerjo, je Šel po načrtu, napravljenem od Kernca, kateremu so bile razmere v hiši dobro znane, prvi v hišo Ivan Ška-pin, ki je odprl kuhinjska vrata v prvem nadstropju. Ker so bila druga vrata zaklenjena z »wertheimerico«, je Jereb nasiloma vdrl, nakar so vstopili vlomilci v stanova^ nje. Sitar in Kernc pa sta čakala na svoje tatinske pomočnike na ulici in jih nadzorovala. Vlomilci so kmalu opravili svoj posel in so prihiteli s plenom h Kerncu, kjer ie bilo že pripravljeno v drvarnici izborno skrivališče. Precej globoko v kleti so našli kriminalni organi zakopano skrinjo z ukradenimi predmeti. Med ukradenimi predmeti se je nahajalo razno srebrno jedilno orodje, več srebrnega denarja in drugih dragocenosti. Policija bi bila morda zaman iskala vlomilce, posebno še, ker je v onem času ostalo več predrznih vlomov, kakor vlom v izložbo pri Bračku na Dunajski cesti, pri Černetu zlatarju v VVolfovi ulici, popolnoma nepojasnjenih, da ji ni pomagal srečen slučaj. Znano je, da se veliki, najbolj predrzni lopovi vjamejo z ženskami, ali pa vsled malenkosti, na katere niso niti mislil^. In tudi to družbo je izdal
gumb ob! suknje. Pri preiskavi je našel policijski agent Ivan Dobrave v stanovanju tuj gumb s suknje, ki se je utrgal vlomilcu. Nit je bila tu, iz niti se je spletla vrv in že 28. marca ie bila družba na varnem, Pri drugi hišni preiskavi pri Kerncu so našli tudi družbeno zakladnico, v kateri pa je bil le še en del pokradenega blaga.. Nekaj dragocenosti so namreč že zastavili in poprodali, Vjeli so
tudi glavnega krivca Ivana Sitarja, ki je prodajal Avguštinu, kateremu se je predstavil za Rozmana, en del srebrnine.
Zasliševanje obtožencev
je bilo jako zanimivo. Med preiskavo so se namreč obtoženci izdali s števimimi pismi, ki so jih pošiliaii drug drugemu med preiskavo, v katerih so sami vse razkrili. Razen kolovodje Ivana Sitarja. ki je do zadnjega odločno zanikal vsako udeležbo, so vsi obtoženci polagoma stopnjevale priznali svojo krivdo. Prva sta priznala Jereb in škapin. Ko je Sitar to zvedel, je pisal svojemu tovarišu drastično pismo, v katerem pravi: »Stanko je furbo, zmešal je »drek-, zdaj ga bo moral sam požreti!-: V drugem pismu pa je pisal: »Pomagaj mi, doma imam 24 kg saharina, ki je vreden 24.000 dinarjev. A j, to ga bomo še pili!« In podobnih pisem so zaplenili nebroj. — Lovro Sitar je v bistvu priznat, zanikal pa je, da bi prejel ali delil denar, dasi sta ga obtožila dva tovariša, da si je pridržal zase vse srebrne krone, kar jih je bilo ukradenih. Priznal pa je, da je bil pri dogovoru pred Narodnim domom navzoč tudi njegov brat Ivan. Rihard Kernc, ki se jako rad joče, je trdil zopet i okaje, da so ga spravili skoro nevede in po sili v to zadevo in da ni ničesar vedel o podrobnostih in izvršitvi tatvine. Lagal je tako ginljivo, da sta se mu Jereb in Škapin na vsa usta skoro na glas smejala. Škapin In ostali obtoženci pa so vse priznali.
Priče
so potrdile vse obtežilne okolščine in so obtožnico popolnoma ppdrle. Avccuštin je tudi kljub silnemu odporu Ivana Sitarja potrdil, da se mu je predstavil za Rozmana, ko mu je prinesel na prodaj srebrnino. Povedal je tudi, da je vstopil v sobo detektiv ravno, ko je Avguštin Sitarju povedal, da vsebuje ukradeno namizno orodje 30% čistega srebra. In mesto denarja je odnesel Sitar verige. »
Obtožba in zagovor. Državni pravdnik ie ugotavljal jasno krivdo obtožencev, ki ie dokazana deloma po priznanju vseh obtožencev, razen Sitarja star. Predlagal je obsodbo po zakonu. — Zagovorniki krivde niso mogli zanikati in so v kolikor so Pač mogli, ublaževali krivdo, poudarjali slabe razmere in druge olajševalne okolščine ter so prosili za milostno sodbo.
OBSODBA.
Po kratkem posvetovanju je razglasil preteednik senata obsodbo: Ivan Sitar 3 leti, Lovro Sitar 14 mesecev, R. Kernc 8 mesecev, Škapin 18 mesecev in Jereb 8 mesecev, vsi težke ječe. Rebolj pa je bil udeležbe tatvine oproščen.
Sodna dvorana je bila ves čas polna. — Senatu  je   predsedoval  višji   sod. svetnik
Mladič, votanta sta bila sod. svet V e -hovar in Keršič, državni pravdnik dr. Mastnak in zagovorniki: dr. Fe 11 i c h -F r a n k h e i m, dr.. Z i r o v n i k, dr. Krivic in dr. Peg an. Po razglasitvi sodbe, s katero so bili, kot se je videlo, obtoženci zadovoljni, posebno ker se jim je vštel v kazen preiskovalni zapor, so prosili vsi za kratek odlog, da bi uredili domače zadeve, katerega pa iira seveda niso mogli dovoliti. Tako je zaključila ta apaška družba, ki je napravila ljudem že mnogo sitnosti in škode, policiji pa velike preglavice.
nemški narod, da naj se postavi časten spomenik naStm mrtvecem. Ali preko tega hočemo spominu naSih mrtvecev postaviti Se drug; spomenik in ta Je enotna Nemčija. Enotnost je potrebna Nemčiji, da bo mogla vršiti ne-mudno in uspešno svoje reparacijske obveznosti in si zgradila zajedno bodočnost ki H pritiče. Enotnost mora biti za tako delo, brez enotnosti se bliža kaos in poffuba. Enotnosti potrebuje vsaka država, ki hoče biti trdna v svoji notranjosti in zunanjosti Enot-
nosti potrebuje zlasti vsaka mlada država, ako boče cvete tj m se uveljaviti. Ako bi vladala v Jugoslaviji enotnost, kakor bi lahko, bi bila naša država danes že krepka in impozantna stavba. Tako pa jo izpodjedajo klerikalno-ko-munistični črvi in preti jej razpad. Zato pa mora z vso silo zadoneti po naši zemlji klic po enotnosti, katera edina je graditeljica Jugoslavije. Vsi dobro misleči Jugosloveni morajo stopiti v skupno falango na boj za enotno svojo drŽavo! Enotnost mora zmagati!
Dnevne vesti«
V Ljabuant. dne Razpad Jugoslavije ?
Za vse, ki ljubijo to državo in jim je pri srcu njen procvit, napredek in srečnejša bodočnost, je jasno, da je politika, ki jo je pričela izvajati nova vlada, za državo največja nesreča in nevarnost za njen obstoj. Listi, ki zagovarjajo državno in narodno edlnstvo, so z nepobitnim! argumenti dokazali, da vodi politika, ki jo je napisala na svoj prapor Davidovićeva vlada, naravnost v propad.
Toda so še vedno naivni ljudje, ki mislijo, da so zagovorniki narodnega ia državnega edinstva preveliki pesimisti in da zato ni pravega vzroka, da bi jih vznemirjala nevarnost, v kateri se nahaja naša država. Morda bo te neverne Tomaže prepričal dogodek, ki se je doigral v Segedinu. dogodek, ki kaže, da je opasnost, v kateri se nahaja naša kraljevina, neprimerno večja, kakor si jo predstavljajo merodajni krogi m posamni naivni politiki.
Na vest, da je Pašičeva vlada padla in da je sestavil novo poslovno vlado Ljuba Davidovič skupno s slovenskimi klerikalci in muslimani ter s aktivno podporo boljševiškega eksponenta za Balkan Stjepana Radića, je zavladala največja radost širom sosedne Madžarske. Zlasti S e g e d i n je plaval v razkošju in radosti. Padec Pašićevega kabineta so razglasili madžarski listi s posebnimi izdajami, društvo *Probuja-jočih se Madžarov € pa je priredilo zvečer slavnostni banket, katerega so se udeležli predstavitelji vseh civilnih in vojaških oblasti. Na banketu so vsi govorniki poudarjali, kako važen je za Madžare političen preokret, kt se je doigral v Jugoslaviju Vsi govorniki so bili enodnšni v mnenju, da pomenja preokret v državni politiki Jugoslavije začetek njenega konca. To naziranje sta zlasti podcrtavala šef madžarske vojaške špijonaže polkovnik E g e r in predsednik krajevne organizacije »Probuja-jočih se Madžarov« dr. Far k as. Dr. Earkas je v svojem govoru napovedal, da je razpad Jugoslavije neizbežen, neizogiben in da nastanejo na njenih razvalinah poleg Srbije štiri republike: Hrvatska, Bosna, Makedonija in Slovenija. Srbija še ostane kraljevina, toda v mejah, ki jih je imela pred balkansko vojno. Takšna situacija, je nadaljeval dr. Farkas, bo za Madžarsko nadvse ugodna in povoljna. Nudila bo Madžarom možnost, da osvobode vse svoje brate, ki ječe sedaj pod srbskfm jarmom in se zopet polaste Vojvodine.
Polkovnik E g e r je poveličeval Stjepana Radića ter očrtal njegove velike zasmge. ki si jrh je pridobil za tak razvoj dogodkov. Koncem svojega govora je izjavil, da stopi Madžarska ponovno v tesne bratske zveze s hrvatsko republiko, že zategadelj, ker bo na ta način za vekov veke onemogočila, da bi še kdaj Srbija postala odločujoč činitelj v politiki Srednje Evrope. Izvajanja vseh govornikov, zlasti pa polkovnika Egerja in dr. Farkasa, so vsi navzoči navdušeno odobravali ter frenetično vzklikali: »Eljen Magyar-orszag, eljen Radić, Abzug Srbija!...«
Kdor ima oči, naj vidi, kdor ima ušesa, naj sliši! Razdragana radost, ki je zavladala zlasti na Madžarskem ob nastopu vlade Davidovič - Koroščeve-ga bloka, je nafzanesljivejši barometer za politično vreme v Jugoslaviji.
In ta barometer napoveduje bližajoči se razpad kraljevine Jugoslavije.
Ali bomo držali roke križem, da se končno v istini uresniči to zlomiseljno madžarsko prorokovanje?
Caveant consules!
★   ★ ★
— Kraljev gost. Na Bled je prispel grški princ Nikola kot gost kraljevske obitelji. Princ služi kot poročnik pri angleškem sredozemskem brodovju.
_Leo Štukefj v avdijenci pri kralju. Kakor nam poročajo, sprejme danes Ni. Vel. kralj Aleksander v avdijenci svetovnega prvaka v telovadbi Leva Š t u k 1 j a. Vladar sam je izrazil željo, da spozna telovadca, ki je s svojo zmago na Olimpijadi zanesel slavo jugoslovenskega Sokolstva v ves kulturni svet.
— Angleški admiral Sfr Amons Neaovois Brok gost našega kralja. Včeraj je prispel na Bled poveljnik angleške eskadre, ki se nahaja v dalmatinskih vodah, sir Amon Neavois Brok. Zvečer se je v. gradiču Suvobor jrifl
9. avgusta 1924.
banket na čast gostu. Admiral Brok se je pripeljal iz Dalmacije na naši torpi-ljerki št. 5 in od tamkaj nadaljeval pot na Bled v kraljevem avtu. Visokemu gostu kličemo zdravo na naši zemlii!
— Uradniški dopust za sokolski pokrajinski zlet v Zagrebu. Ministrski svet ie s svojim odlokom št. 5888 z dne 20. junija 1924 dovolil vsem državnim nastavljencem, ki se udeležijo pokrajinskega zleta v Zagrebu, dopust od 15. do 18. avgusta t. 1. Ti dnevi dopusta %t ne Štejejo v zakonito določeno dobo dopusta, ki pripada vsakemu državnemu nastavljencu po določilih službene pragmatike.
— Akademlckfe Kolo polsko-Jugo-sIowianskte. V nedeljo, 10 t. m. ob H. uri 21 minut zvečer prideta v Liublja-no zastopniki poljsko-jugoslovenskega akademskega udruženja v Varšavi s svojimi profesorji in njih soprogami. V ponedeljek se odpeljejo na Bled. kjer se poklonijo Nj. Veličanstvu kralu. V torek si ogledajo naše mesto ter se vrnejo v svojo domovino isti dr.n ob 23. uri 52 minut. — Ljubljanski aksdi*-miki In člani društva ljubit«!i*v poTl skega naroda se vljudno naprošajo, da prisostvujejo sprejemu. — Brzojavno smo obveščeni, da prideta Poljaki že danes (v soboto) zvečer ob desetih iz Zagreba in ne, kakor je bilo prvotno določeno, — v nedeljo. Pričakujemo od vsega občinstva, zlasti od naše omladine, da se sprejema na kolodvoru sigurno udeleže v največjem število  — Pripravljalni odb<">r.
— Schnmy?eva republika se sme imenovati Koroška, ker ie res samostojna država v avstrijski repub-iki. — Schumy vlada samovoljno in tiransko s svojim »rieimatsdienstom* ter se ne briga dosti za Dunaj, ki je »daleko. Bog pa visoko«. Naj tudi dunajska vlada odreja kako pravičnost za kor: ške Slovence zaradi obl;ub naši vladi »n Zvezi narodov, Schumy tega enostavno ne izvrši, češ da »Heiiilatsdtensi« ne dovoli. Pri tem pa je Schumy v miniaturi Mussolini, ker načeluje obenem koroški vladi in »Heimatsdienstu«. Naravnost poniževalno za avtoriteto dunajske vlade je absurdnost da avstrijski konzulati nimajo pravice dajati vizuma za potovanje na Koroško, temveč si je to pravico pridržal renegat Schumy. Vsakdo, ki ima že vse potne listine urejene od avstrijskega konzulata za potovame po celi ostali Avstriji, mora vložiti še posebno prošnjo Pri celovški deželni vladi, ako želi prestopiti tudi meta Vo*-oSVe K'fa?ske!
— V ljubljansko dri. žensko učiteljiiče »prejete gojenke. Ker ne more ravnateljstvo na vse strani pismeno obveščati, ustrežemo gotovo roditeljem po deželi, ako pr'občimo Imenik gojenk, ki so sprejete ▼ L letnik. Sprejete so: Amon Viktorija, Be zel jak Vida, Dren k Marija, Bu. car Nikolaja. E r k e r Berta, Gale Ana, Golob Frančiška, Iskra Marija, Jine. ž 1 č Vera Jenko Mihaela. Jordan Da_ niča, K c j a n Vera, Kocjan Angela, Kode rman Milena, K rusi č Hllda, Levičar Marija, Matzele Marija, M e r h a r Marija. Merhar Srečka. M 1 a. kar Nada, Muc Božana, P a v i e t i č Irena, P i s zu 1 I n Ana, P o 11 Ana, P o t o. kar Rafaela, P u n č u h Julija. R 1 h a r Rczallja, Rozman Frančiška, S e 1 J ak Leopoldina, St e n o v e c Marija, Svetina Fran., sesul a Iv., Šetinc Dan., S t 1. gel j Marija, Tavčar Vlasta, T orel 11 Ana, Traven Ivana, Vola ▼*§ e k Deva, TJ r S i č Marija In Zupančič ^Natalija. — Odklonjene učenke dobe svoje dokumente pri iolskcm slugu.
— Podzemska železnica v Postojni. Dne 5. tm. Je pričela voziti železnica v po. stojnski jami Proga je dolga sedem kilometrov. Vožnja se je vršila počasi. Peljalo se Je ž njo polno radovednežev. Mala ie-leznica bo vozila štirikrat na dan.
— V Rihenbergu priredi Pevsko ln glasbeno društvo 1« Gorice v nedeljo 17. av_ gusta koncert i obsežnim vsporedom. So_ deloval bo operni pevec Bratuf.
— Poroke. Dne 11. tm. se poroči gosp. đr. Rado S f ! i i g o J, zdravnik t Ooiiei, s gospodično Mino D o b ! d a, hčerko pok. dvornega svetnika Doblde is Ljubljane.
— Razvitje prapora Orjuns Radovljice odpade radi nastalih tehničnh zaprek. Vse. kakor pa s« vrti v najkrajšem času. OrJu_ na Radovi J lea.
— Poslanica mlnletm rojaku Ix Zavre, »Slovenec« sapo redoma ogabno napada marljivega ln vestnega iefa odseka postnega ravnateljstva r LJubljani g. dr. Jan te. kovica, nagega rojaka, ki posedaj« tukaj ne Turškem vrhu vinogradno posestvo. Blati »e njegova osebna čast z nizkotnim naraL savanjem, da al Je »zaslužil« v državni službi »lepe dnarce«, tali se ■ tem tudi nje. sove soproga, ie pred vojno kot dekle zna. s* nerodna Bokore Trenfkn, Belo pe mej
spregovorimo par besedi v rasčiščenje nesramne gonje proti poštnemu uradniku. Pri nas ne pošti Je bi! nas tari jen kot pismonoša organi s t Franc Borovlnšek, politični va. jenee vulgo Filipovega Hftnz* ls Moskonje (sedaj »ekeeelenee itd.« Veaenjaka). Ta pismonoša pa Je na polti prevsete pošiljat, ve cesto »dostavljal« na svoje stanovanje. Pisma Itd., kJ so ležale t Boromllkovem stanovanju na mizi, so potem razni ljudje lahko pregledali ln se je tako naravno kr. Sila pisemska tajnost. Franc Soitarlfi Iz Dubrave Je n. pr. po drugih zvedel za vsebino na nJega naslovljene karte davno prej kot je karto dobil t roke. France Borovin. tek je na svojem domu zaostalo pošto raz. deljeval ob nedeljah jednostavno pri cer. vi (kar Je pri mežnarju samoobsebi razumljivo). Da je tudi med službo agitiral Javno sa edino zveličavno ESELES iri za svoj vzor Fllpovega Hanza, mu ns more ^anzov varovanec Boro. vlnlek Je bil vzoren pismonoša še z druge strani; saj Je g. Stumbergerju iz Gorenske. gavrha poneverll denar, vsled česar J« davčna oblant g. Stumbergerja rubila. Pa tudi pokojnino za Liro žunec v Korenjaku ln Marijo Hrienjak r Drenovcu Je poneve. ril in potem polagoma vračal. Ker ga je ra. dl takih službenih vrlin moral g. dr. Janže. kovic, takratni njegov personalni šef. odsloviti, si je pač verjetno nakopal srd svo_ Jega daljnega krvnega sorodnika, s katerim sta skupaj delila žalost in veselje kmečkih študentov, ki sta bila v poznejši dobi v prijateljskih odnošajib kot Član Istega akademskega društva »Tabor« v Gradcu ln se navduševala sa Sokolstvo ln podrobno na. rodno delo med ljudstvom — dokler ss da. aašnja ekscelenca nI poglobila v pregovor »kuvedu« (znak Jugoslovenstva!). Postal je slogai, delal sa dr. Ploja proti dr. Koroš. cu ln konečno po Nletscheju s preganjanjem hudiča sam zlezel v svinje (sr wollte den Teufel austreibeD und fuhr dabei selbst — t tigre). Vsak delavec hoče imeti za svoje delo tudi plačilo. Delalo ss Je zopet s polno paro na to, da se od«trani marljiv, toda v svojo nesrečo napredni poštar g. FeguS, nadalje naprednjak iupan g Troha. Gospod Porovinšek je začel siliti nazaj v poštno službo (seveda popolnoma iz lastne, ga nagiba). Našel Je, kar Je [skal. Na komisijo Je namreč pnšel ravno ta nesrečni dr. Janžekovič ter zaslišal po svoji službeni dolžnosti pripadnike vseh političnih strank ln tudi take priče, ki jim g. Borovlnšek nI pri *reu Posledica Je. da se bo g. Franjo Borovlnšek, ki Je Imel opravka z drvmi grajščaka g. Ulma, pogajal za plačilo — pa se pri pošti. Dognalo se je. da je g. Bo_ rovlnšek. človek, ki je prišel v nasprotje S pravilom o lastninski pravici, že davno prei pripCTe^c-**]. A~ *',r> »šel«- med ilrugdml tuf!I dr. Janžekovič, — še predno je »Slovenec« začel proti nJemu gonjo. — Eksce. l*rira g Voecolmk bo v svoji ministrski vse. gamogočnostl morda znal Izvohati, od kod Je dobil France Borovlnšek Informacije, ki «o mu dale poguma /a take grožnje. MI se jih nič ne bojimo. Zavrtani.
— Kam v nedeljo 10. t. m.? V«I v Bo-rovn;co! Dopoldne izlet v Pekel, kjer so divSeromant<Crtl slapovi BirovnlSčice. Za mnle in velike turist? zelo p-pravna letos nanovo prenovljena brez nevarnosti. — Ponoldne Javna telovadba Sokola ?n velika vrtna veselica na vrtu g. Hele ^visrelj v Rorr*vnTcL Svlra godba Ingotov, železničarjev iz LJubljane. Ugodna železniška zveza.
— Sokohko drvitvo v šiSkt ie moralo vzlic temu. da se je razvitje nara**aiskrga prapora izvršilo v nedeljo pri skrajro slabem vremenu, odpovedati javno telovadbo in ve* selico Vsled tega se vrSi v nedrlio 10 t. m. ob štirih popoldne javna telovadb« in vese* lica z istim sporrdom, kakor bi se morala vrniti v nedeljo. Pred helovatlho povorka po SišVi. Narodne no5e dohrodošTe. Sodeluje tjod^a Dravske divizijske oblasti pod oseb* nim vodstvom g dr. Čertna. R-atska društva se vljudno vabijo, da se rdeleze te priredit* ve. Za odpovedano prireditev dne 3 avgu» sta kupljene vstopnice so veljavne za 10. iv» gust. — Zdravo l
— II. Jugoslovenaki esoerantski kon. greš se vrši letos od 23.—25. avgusta v Splitu. Legitimacije za ta konsrres. s kojim Imajo udeležnikl pravico do polovične vož nje po telezneah in na-obrođih, se dobe za 25 Din pH Tonrlst Office.
— Slovanski grobovi. Konec minulega meseca Je umrl v Parizu ruski dramatik Viktor r t i k o t v starosti 61 let. Prvotno Je bil Igralec. Njegove lerre se niso Igra. le samo v vseh carskih temveč tudi v vseh provincijalnih gledališčih. Njegov »Gad« je tudi ▼ Parizu sijajno uspel. — V Moskvi '*» i'Tnr's v starosti 63 let ruska slikarica E. P. S a m o k ! n.S ntkovskaja, ki je uffvala velfko popularnost kakor Pu«tra_ torka raznih časopisov In knjig. Najslavnejše njene ilustracije so podobe r Maržo, vi isdaji »Evgenlj Oniegina« In * Mrtvih dni.« — Nikolaj V a s II j k o, znani ukrajinski politik. Je umrl v zdravilišču GleL chenbergu v starosti 58 let.
— Iz kr°gov drž. vpok°Jencev nam pišejo: Na smrt obsojeni, so ne morda zločinci, marveč državni vpokojenci. Ti danes stradalo In polagoma umirajo, ker ne dobivajo niti toliko, da bi mogli živeti. To le žalostno, ugledu države ScootJfvo ln za njo ponižujoče dejstvo. Oospodje državniki ln poslanci, imejte vendar sočuie! Koliko let na) Se ginevamo v obupnem položaju ari upokojenci druge in tretje vrste? Zganite se vendar, merodajni gospodje, odprite srce za bližnjega ter olajšate gladnim trpinom, če že ne vsled pogodbene dolžnosti po zakonu ln pravici, pa vsaj iz milosti, da se zaceli te rana ne našem državnem telesu.
— Vpotcojeneem v vednost. Deputacija, kl Je bila poslana v Beograd, Je svojo nalogo ▼ polnem obsegu dovršila. Sprejeli so jo: ministrski predsednik, finančni minister, minister saobraćaja ln minister za socijalno politiko. Deputacija je razložila g. mini. •trom bedo vpokojencev vseh kategorij in nezgodnih rentnlkov. Gg. ministri so pazi jI. ▼e poslušali deputacijo ter so obljubili, da hoeejo vee storiti. Se ee reei rpokojenoe
bede. Deputacija je tudi Izročila vsakemu ministru na shodu v Ljubljani 3. avgusta sprejeto spomenico. Šalamun.
— Poroka. V torek 12. tm. se poroči g Inž Ferdinand šnšteršič, sin dr. Iv. šusteršiča, odvetnika v Ljubljani, z gdč. Alico Gflnther v Toblachu (Dobbiaco). Bilo srečno!
— Poroka v krogu ameriških 8loven. cev. Tekom letošnjega poletja se Je v Pueb. lo, Colorado. poročil naš rojak, trgovec g. Vladimir Predovlč ( v Ameriki nazi. van Walter L. Predovich). Nevesta je tudi Slovenka, gdč. Kristina Blatnikov a, hčerka zelo ugledne amerikansko.slovenske rodbine. Mlada gospa jo rojena sicer v Ameriki, je pa kljub temu ostala po jeziku ln prepričanju Slovenka! Gospod Predovič, ki je vrl Slovenec naprednega mišljenja, je že od 9. leta svoje starosti v Ameriki, se Je tam šolal is si ustvaril lepo eksistenco. Nam v stari domovini ostala v hvaie?n<-m spominu zlasti, ker j« bil najagilnejši 51aa pomočne akcije »Jug->slav Relief« in js pred par leti z amerikanskim *orojakom g. Jo_ sipom Sitarjem pripeljal v Ljnblj.n.5 mnogo zabojev obleke in obuvala za slo. verske reveže, vrnutega pa odda.1 za szrra *. bo slepskega doma nabran fond nad 62.000 dinarjev. Ta fond se upravlja pri ljub!Jan_ ski občini dotlej, da se bo tak dom gradil. O tem smo svojčas že natančneje poročali. Novoporočenca preživljata sedaj več mesecev ob Paclflčni obali v Kaliforniji. Poro. čil ju je slovenski duhovnik g. Ciril Z u_ p a n. G. Predovič je včasih že doposlal ak zanimiv članek za naš list in Želeli bi, da na« še tu in tam kaj informira o amenkan. skih razmerah, zlasti onih med Slovenci m Jugoslorenl. Novoporočeneema Iskreno ča_ stltamo in jima želimo obilo sreče'
— Smrtna kosa. Včeraj Je v Ljubljani umrl trgovec g. Rafael G i o n t i n 1. Bil Js skromen mož ki jo živel zgolj svojemu poklicu. Bil je splošno priljubljen ln spo_ štovan.   Pogreb  bo v  nedeljo  10   tm. ob
z Valvazorjevega trga št. 9 na poko. paiišče k sv. Križu. Blag mu spomin!
— Nastavljanje zank to velepriljub. ljeno sredstvo vseh »pravih In poštenih« lovskih tatov — so začeli uporablatj celo v neposredni bližini Ljubljane, kar sprlčuje ta. le dogodek. Neki starejši gospod ima navado, da hodi redno vsak dan na Rožnik. Tako Jo *je tudi včeraj popoldne mahal po gozdni brežini navkreber. Kar nenadoma pa se mu noga zaplete, nekaj ga stisne in zadrgne za gleženj In mož je — ležal na tleh. Iz mučnega položaja sta ga rešila dva dijaka, k! sta mu pomagala zopet na noge. K sreči dobil pri padcu le neznatne po, škoribe. ki pa bi bile lahko tudi hrjše in rsodopslnejše. Moš Je bil zašel v nastavile.
•no zanko, najbrže zajcu namenjeno, ki ga je tako nemilo položila na tla. Zanjka se Je sicer odtrgala vendar pa se Je mogel re. siti še'e v LJubljani, Umestno bi torej bilo, da se tem drznim nastavljalcem zank posveti prav posebna pozornost, oduosno, da se jih eksemplarično kaznuje, če se Jih zaloti pri takem zlohotnem početju.
— Skrbite vendar za vojaške grobove! V našem uredništvu se je zglasil ugleden državljan češkoslovaške republike, ki ima na tukajšnjem vojaškem pokopališču T i.o_ panega svojega sorodnika, ter se bridko pritoževal, kako škandalozno zanemarjeno je vojaško pokopališče v Ljubljani. Naš list je že opetovano zahteval, naj merodajni krogi poskrbe, da se vzdržuje vojaško po. kopališče tako, da nam ne bo delalo sra_ mote pred svetom. V prvi vrsti bi bila v to poklicana mestna občina. Toda mo_ gotci na magistratu Imajo preveč drugih poslov, da bi se mogli brigati za zanemar. jene vojaške grobove.Povsodl drugje smatrajo mestne občine za svojo častno dolž. nost, da oskrbujejo vojaške grobove, samo pri nas se te dolžnosti ne zavedamo, če se ne motimo, je centralna vlada že opetovano izdal ukaz. naj posamne občine store vse, da bodo vo;aška pokopališča vzdrževana v lepem stanju. Pa kdo se briga pri nas za ta. ke ukaze Nasvetu*emo, da bi v tem ozira kaj ukrenila vojaška oblast. Desetorica vojakov, poslanih na pokopališče, bi zado. štovala, da bi odstranili travo in plevel, ki je zarasel grobove, ter uredili pota in Jih posuli s peskom. SIcer pa je vseeno, ako civilna ali vojaška oblast poskrbi za uredi, tev vojaškega pokopališča, glavno je, da se napravi konec sramoti, ki nas kaže napram inozemstvu v kaj čudni luči.
— Dobrna pri Celju. Zahvala. Dne 8. tm. so priredili vojaki 39. pešpolka Iz Celja ln celjski sokoli Izlet v Dobrno. Njih sijajni nastop pred zdraviliščem in v dvorani Js dal 3000 Din čistega dohodka. Ta znesek se Je poklonil tukajšnjemu Rdečemu križu. Pododbor Rdečega križa v Dobrni pri Cs_ lju Izrek« tem potom gg. častnikom in voj. nikom 39. pešpolka Iz Celja in celjskemu Sokolu v svojem in v imenu tistih, ki bodo deležni pomoči Rdečega križa, iskreno zahvalo.
— Za vojne oškodovance. Ministrski svet je sklenil podaljšati rok za vlaganje vojnoodškodninskih prošenj do 31   đec. U.
— Ir Strumice v Južni Srbiji pošilja. Jo vsem znancem ln prijateljem Iskrene po-zdi ave Ivan Primožič Iz LJubljane, Se. bastijan Vavpotl« Iz Maribora in Stanko J a n e t 1 č ls Celja.
— Zaplemba komunističnih brošur. Beogradska polclja Je našla okoli 15 vreč komunističnih knjig In brošur, ki so se ras. đeljevale med ljudstvo in delavstvo. Knjige je Neodvisna delavska stranka Jugoslavije skrila pri Milutinu GJorgjeviču v Kralja MIlana ulici, kjer jih Je poletja zaplenila. V zvezi s tem so bili aretirani delavci Aea Popovlč, Mihajlo ŽIvotin ln Mljutin Gjor-gjević. V vrečah Je bilo 1089 komadov brošur »Začetek komunizma«. Več knjig je bilo tiskanih v nemškem Jeziku Vse brošu. re in knjige so bile zaplenjen*
— Najdražja Jugoslovenska cigareta. Povodom banketa, ki so ga priredili musll. mani delegatom džemijeta, «e Je vršila dražba ene »Vardar« cigarete. Dohodki so bili določen! za džemljetskl list »Hakc CL gareto Je kupil neki Sersd-aga Iz Novega Pazara za neverjetno visoko ceno 40.00e dinar jer.
— Drzen rop. Na potu Iz Peči v Mitro vlco so Kačaki napadli avtomobil tamožnje finančne uprare. v katerem se je prevat«.i denar. Kačaki so kljub temu. da je transport spremljalo več orožnikov, blagoj io oropali in odnesli dva milijona dinarjev.
— Smrt pod vlakom. Na železniški progi Komarovo-Pi?ek se Je našlo trni neznanega moškega Kasneje sr» je ugotovilo, da Je povoženi Marko Stil iz Bestrme. Marko je dan preje ubil svojo pastorko, nakar se je vrgel pod vlak.
— Zahvala. Napredni dijaki Iz Murske Sobote so prišli na svojem potovanju tudi v Rogaško Slatino, kjer Jim Je dal g. Milan M a r t I a o t I c, restavrater ln kavarnar brezplačno uprav sijajno kosilo; g. Franjo O z o m, lastnik švicarije, pa Južino. Obe. ma velikodušnima gospodoma — prvi Je brat Srb, drugi brat Čeh — se pogoščeni dijaki, as po številu, najsrčneje zahvalju. jejo. Izletno vodstvo.
— NI identičen! V številki s dne 25. julija smo med celjskimi vestmi poročali, da Je bil tamka' obsojen neki Ivan Primožič Ugotavljamo, da ta Primožič nI identičen z g. Ivanom Primožičem iz Ljubljane, k! služI kot pešadljski podnarednik pri 49 pe. hotnem polku v Strumlci. Primožič, ki ja bil obsojen v Celju, ni z g. Ivanom Prlmo šičem v Strumlci ne v sorodu, ne sicer v kakšnih stikih.
— Grozen zločin v Skoplju. V Skoplju so našli pred dnevi obešenega posestnika Jovana NedeljkoTiča. Sodna obdukcija Je dognala, da je bil pokojni najpreje zajtrup. Ijen in nato obeSen. Zločina je bi?:i 0 ljena njegova žer^ Mara, ki je svoje dejanje priznala. Tekom zasliševanja je Izpovedala, da Jo J® k temu zločinu napovT-i njen ljubimec. Tudi tega Je policija pH5«*V
— Krvava ljubavna tragedije v Sara. Jevu. Dne 4. tm. se Js odigrala v Sarajevu krvava ljubavna žaleigra. V Majmanovi ulic1 je živel Armavt Hamdija Ajdinovie" že dalje časa v konkubinatu z mlado Dalmatinko Ivanko BudimirJevo. V zadnjem času sta se večkrat sprla, ker Je Ivanka pričela ljubavno razmerje z urarjem Tsakom Altarcem. Ljubosumni Arnavt je zalezoval nezvesto ljubico ln jO je omeajenega dne. ko jo je zalotil skupaj z urarjem, z nožem zabodal. Devojka Je umrla, Arnavta pa so zaprli.
— Krvna osveta. V Gajkovici Je ustrelil Salih Daut štirikrat s samokresom na Emi. na Doknjana, čigar oee Je pred 15 leti uMi Dautovega očeta. Doknjan Je bil takoj mr_ tev morllee pa Je pobegnil.
— IztlranJe tujcev Iz Vojvodine. PolL eiJBke oblasti v Vojvodini so dobile od notranjega mnistrstva ukaz, da lztirajo vse tuje podanike, ki tam žive, pa še nimajo do_ voljenja za bivanje v naši državi.
— Avtomobilska nesreča v Koprivnici. V Koprivnici na Hrvatskem se je dogodila težka avtomobilska nesreča, čije žrtev je postal Hlebi Hlebina Iz Hlebinca. Avtomo. bil se Je namreč na nekem klancu prevrnil v obcestni Jarek, pri čemer je Hlebina ob. ležal mrtev.
— Oropan seljak. Na poti Iz Kovilja v Novi Sad so napadli Jovan Barič ln Marko Subotič seljaka Gjoka Plavšiča In mu od. vzeli 300.000 Din gotovine. Roparji so pobegnili.
— Velika   poneverba v Beogradu. Iz
Beograda je pobegnil knjigovodja Vasilij LJuština, zaposlen pri tvrdkl »Kosovič«. Odnesel Je tvrdkl 6000 Din gotovine, obvez, nico vojnega posojila v vrednosti 90.000 Din In več delnic Jadransko.podunavske banke v vrednosti 150.000 Din. Policija ga zasleduje.
— Ubil svojega očeta. Valentin 2ugee, seljak v LjubešcI pri Zagorju na Hrvatskem je živel že dalje časa v prepiru s svojim očetom. Pred dnevi pa je v pijanosti s ko. lom ubil očeta, ki Je ležal v postelji. Orožniki so morilca aretirali.
— Tvrdka Ant. Rud. Legat. Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisar, niškimi potrebščinami, Maribor. Slovenska ulica 7. se udeleži tudi letos Industrijsko, obrtne razstave v Mariboru (od 15.—28. av. gusta) In bo imela tokrat posebno lepo veliko la bogato stojnico Cdrugl oddelek stojnice 21 v šolskem poslopju v I. nadstr.) Vsi Interesenti za pisalne stroje, p. n. odje. malel In prijatelji pisarniške stroke se po. sebno opozarjajo aa to stojnico — Tvrdka Ant. Rud. Legat poseduje tudi strokovno šolo sa strojepisje ln stenografijo in začne. Jo novi tečaji dne 1. oktobra ti
— Modna trgovina Žlbert se Je preseli, la iz Prešernove ulice na Kongresni trg poleg Nunske eerkve in ss toplo priporoča cenj. občinstva.
— POSFTITE GOSTILNO »PRI N C-STLNU«. TRŽAŠKA CPSTA!
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo ^elenhurgova ulica št 3 pri Oričar & Mejač.
Poselile v nedelio m fe^d
Današnfe orircdUvc ▼ Ljubljani :
Kino Tivoli: »Drama na dnn morja«. Kino Lubljanskl dvor:   »Stari zakon«. Predstava v clrkusn »Brunoc  (ob 9) Nedeljske prireditve:
Nastop Sokola v Sliki (oh 16.) Tekma Ilirija : Hermes (ob 18.)
Nočno lekarniško službo imejo:
Uster, Sv, Pstra cesta. Jurčičev trg; Jošt, Slika.
— Prohaska.
ff
Stenico."
najboljše sredstvo proti stenicam. — Glavna zaloga: Drogerija A. Kane. Ljubljana, Ž dov-ska uifca 1. 40
Poizvedbe.
— Izgubljena denarnica. Uboga revna ▼dova je zgubila danes dopoldns na VodnL kovem trgn denarnico s srednjo vsoto de. narja. Pošten najditelj se prosi, da jo odda V uredništvu Slov. Narode,
88
»SLOVENSKI   N A t? OD«   dne 10 avgusta
Stran 5
M—č.
Inozemski delavci.
2c davno smo čutili potrebo omejitve zaposlovanja inozemskih delavcev, posebno intelektualnih, za katere nismo imeli doslej, izvzemši predpise o potnih listih, nikakih predpisov in omejitev. Vprašanje je nezadostno rešil pravilnik ministrstva za socijalno politiko o zaposlovanju inozemskih delavcev. Uradni list 2151914, ki nam služi zopet enkrat v pouk, kako se naredbe, uredbe in pravilniki ne bi smeli izdajati.
Domneva, ki velja v splošnem za ministrstvo narodnega zdravja, t j. domneva, da Pri sestavljanju periodično izhaja;očlh uredb, pravilnikov, poslovnikov itd. tega ministrstva ne sodelujejo juristi, velja v tem slučaju tudi za ministrstvo socijalne politike. Če je res, da se nekateri gospodje pri ministrstvu narodnega zdravja bavijo z znano zakonodajno beletristiko v svesti si. da ne morejo škoditi, ker se njihove pesnitve kot zakonski predpisi ne morejo izvajati in se tudi ne izvajajo, ne velja ta Iicentia za ministrstvo socijalne politike, ki je in mora biti resen ln važen resort.
Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev je nezakonit, nejasen in tehnično težko izvedljiv. Predvsem išče izdajatelj tega pravilnika svoje pooblastilo v zakonu o zavarovanju delavcev s splošno navedbo: »na podstavi zakona o zavarovanju delavcev in sporazumno z ministrstvom za notranje posle (!) predpisujem nastopni...«. Takega pooblastila zakon o zavarovanju delavcev ne daje nikomur. Morda je na-redbodajalec ravno iz tega razloga v svojem pooblastilu opustil izrecno na-vedbo dotičnega paragrafa zakona o zavarovanju delavcev, na podlagi katerega se smatra pooblaščenim. Pravilnik je tedaj nezakonit, ker nima pooblastila, na katero se sklicuje. Četudi bi ga imel, bi bil v formalnem ozira vendarle pomanjkljiv, in sicer zato, ker ne citira paragrafa pooblaščeval-nega zakona.
Po čl. 2 pravilnika je smatrati v tem vprašanju za delavce vse vrste fizičnih in intelektualnih delavcev, kolikor njihova služba ni javnopravnega značaja. Izvzeti bi bili potemtakem samo n. pr. državni (kontraktualni) uradniki, profesorji, zdravniki, inženjer ji i. dr. Določba, da je med inozemske delavce šteti tudi intelektualne delavce, ie vsekakor tudi novum, ki nima izrecne opore v zakonu. Po § 103 zakona o zaščiti delavcev mora imeti vsak delodajalec za zaposlenje inozemskih delavcev specialno dovolilo ministra za socijalno politiko. Isti zakon (Ur. list 211 1922, § 3) šteje med delavce vse osebe, brez razlike spola, ki delajo v gotovih, ne limltativno naštetih podjetjih ali zaradi izučevanja kakršnekjli vrste dela ali pa za nagrado. Zakon izrecno izvzema osebe, katerim so poverjeni posli višje vrste (poslovodje, knjigovodje, blagajniki, inženjer ji itd.). Le v spornih primerih, ali naj se kdo smatra za pomožnega delavca v smislu cit. zakona, odloča minister za socijalno politiko. Predmetnega pravilnika vsekakor ni smatrati za generalno rešitev tega ministrstvo po nastalih sporih, ki bi bila upravičena konstituirati novum o intelektualnih delavcih. Niti iz lestva, da govori § 103 zakona o zaščit? delavcev, da ne sme noben delodajalec privajati »delavcev« iz inozemstva, medtem ko neke druge določbe istega zakona govorijo o »pomožnem osobni«, ni sklepati, da je pod »delavci« iz § 103 razumeti vse nameščence brez razlike opravila.
Kakorkoli smo čutili neobhodno •"»olrebo. da se uredi tudi vprašanje nozemskih intelektualnih delavcev, se novega pravilnika ne veselimo, ker je
edor Ljubo v:
""v^rna ?,Pri rtveh invalidih".
Občinstvo v lokalih v Morski ulici, slasti pa v kavarni »Pri dveh invalidih«, se je hitro menjavalo. Vsako uro nov prizor, šidie, ki so viseli na boljševiŠkih mogotcih kakor krvosesi, ko le stopil v veliavo zakon proti verižniŠtvu. ki je spravil v ječo sto in sto tisoče. Častniki rdeče armade, ki jim je bilo v uteho, da so videli visoke dostojanstvenike carske armade v vlogi krčmarja, ki so s -lamtečimi očmi vabili žensko plemstvo Rusije k svoji mizi, da bi ga mogli prav od blizu zaničevati. In kako? Zaničevati in žaliti... to je prelepo rečeno. Da vam povem samo en primer, v kavarni »Pri dveh invalidih c v Morski ulici sem videl princezo, ki je skrila napitnino rdečega gardista vpričo vseh gostov napitnino v spolovila, dasi o je bila uso-Ja določila za razmnožitev ene najple-^enitejših rodovin svete Rusije, če bi ne bHo revolucije... To pa še ni bilo na;hujše. kar sem videl... Toda dovolj o tem. Malo prej sem omenil dolgoru-kovo in naj vam tudi povem zakaj
V kavarno »Pri dveh invalidih«, kier so bile takšne grozovitosti na dnevnem redu je zahajal unikum. Ta unikum je bila   petinsedemdesetletna knagini*
Šel naredbodajalec v tem oziru vsekakor predaleč, t j. Čez okvir zakonitega pooblastila, ki ga sicer ni imel, a si ga je morda v dobri veri lastil. Kaj nam pomaga omejitev zaposlovanja inozem-cev po tem pravilniku, ako je jasno, da si bodo znala industrijska podjetja z lahkoto izposlovati remeduro (razve-ljavljenje) pri najvišji upravnosodni instanci?
Od leta 1922. je bilo dovolj časa za zakonito spremembo dosedanjih predpisov, ki naj bi ščitili razun manuelnih tudi naše intelektualne delavce. Kakorkoli je bila omejitev zaposlovanja ino-zemcev nujno potrebna, se človeku-pravniku ob pogledu na take in slične pravilnike nekaj upira. Saj imamo vendar finančne zakone! — Če smemo s finančnim zakonom urejevati vse mo- . goče upravne panoge, bi bili med ne- I
Socijalni
IZ POČITNIŠKE KOLONIJE V RIBČAH.
Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani vzdržuje fe drugo poletje v Ribčah pri Kresnicah ferijalno kolonijo za slabotne deklice. Leto« uživa v tej mirni vasi 32 deklic večinoma sirot, že od 14. Julija vse dobrote vaškega življenja v počitnicah. Rlbče leže ol> levem bregu Save ter so 20 minut oddaljene od železniške postaje Kre. snice. Ker se morai v Ribče prepeljati z brodom preko Save, zato zaide malokdaj kak meščan v ta idilični kotiček naše slo. ven*' -mlje. In ravno radi tega je ta kr- rikladen za tako človekoljubno
po vasi Je enorazredna šola, ki Jo
ob: m*d šolskim    letom večinoma
otro, j .a bližnjih moravskih hribov, v po-čitaicah pa okupira veliko, prijazno šolsko sobo ferijalna kolonija ljubljanskega »Ko. la«. Po sredi sobe stoji dolga vrsta več-sedežnlh klopi, preko teh so položene deske, na deskah so slamnlce In čedoo postelj, no perilo. To je ležišče najmanjših, ki so pa vse že obiskovale šolo. Okolo klopi so postavljeni primitivni, leseni posteljnjaki s slamnlcaml ln potrebno posteljnino: tu je ležišče ostalih. Na steni visi poleg običaj, nega šolskega urnika — urnik ferijalne ko. lonlje. V lepih solnčnih đneh se mladina točno po njem ravna, ob deževju se zame. nja kopanje v Savi in telovadba na prostem s petjem In igro v sobi. Ljubeznjiva obitelj L/Ovšetova. ki Ima svoje posestvo peleg Sole, je dala mladini na razpolago svoj obširni sadni vrt. Tu je postavil pod staro, košato jablano gospod Ix>vše dolgo mizo, kjer se shaja kolonija k zajtrku, ju. žinl, obedu ln večerji. Deri ni mar, če jo zaloti včasih pri tem poslu dež. smela je hiti vsaka s svojo skodelico v varno zavete pod bližnji dvojni kozolec. Otroci uživajo z dobrim tekom domačo tečno hrano; kakor mesno juho, t^t^nine. krompir, fižol. ieč_ men, mlečen rjž In zdrob, cmoke I. dr. Do. pcldne ln popoldne Imajo poleg kruha navadno med, včasih tudi sir. Medu so v treh tednih prebavili 20 kg. Sadje je tu samo jesensko, zato ni možno sedaj operirati ž njim. Otroci izgledajo Izborno in na rdečih porjavelih ličecih se jim pozna, da so že četrti teden na počitnicah. Po meso gredo večje deklice vsako soboto z voditeljem kolonije v Moravče, že ob 5. zjutraj odhite vedrih, veselih lic mimo Sv. Miklavža, čez Germančo In moravske griče. Nnzaj grede trgajo ciklame, ker morajo skrbeti tudi za cvetje na šolskih oknih. One deklice, ki smejo Iti v Moravče, smatrajo to za posebno odlikovanje
Največ veselja nudi otrokom Sava. Po. Iskali so si udoben prostor, kamor so hodL li že minulo poletje. V stranskem savinem rokavu, kjer sega voda najmanjšim samo malo nad kolena, je posebno živahno. Ko se naveličajo brodenja po vodi, hajdi na prod uživat blagodejni vpliv solnčnih žarkov ali v toplo mllvko kjer grade gore in predore, mostove in Jarke, hiše in gradove, da nehote občuduješ fantazijo malih glavic. Večje se upajo tudi v glavno strugo ter plavajo celo do broda. V koloniji Je par deklic s solnčnega juga, ki s posebnim po. rosom r*o':darip^o, dn «o znale plavati že v morju. Ker druge nečejo zaostati, zato se zlasti večje pridno vežbajo v plavanju. Se. veda jim pri tem potrpežljivo pomagajo na_ še gibčne Primorke. Kaj zato, če napravijo p^   krepkih požirkov v savske valove, to
Vera Aleksandrovna Kozlov-s k a j a.
Rodbina Kozlovskih je bila ena najbogatejših v vsej Rusiji. Njena posestva na Donu so bila podobna malim kneževinam, kakor imenujemo običajno tako ogromne komplekse poba, travnikov in gozdov. Vera Aleksandrovna Kozlovskaja je bila pri Aleksandru TI. družabnica vsemogočne Dolgorukove, o kateri pač veste, da jo je hotel car celo poročiti, in zato je dobivala pod starim režimom letno apanažo, ki je znašala približno dvojno plačo ministra pri Nikolaju II. Njen ded je določil to v oporoki.
Boljševik! so prišli na krmilo. Ljenin in Trockij sta nadomestila v vladi Kercnskega in Milmkova. Ne Ie posestva na Donu so bila zaplenjena, ne, od apanaže niso dali stari niti ko-pejke in vse njene prihranke, njene dragocenosti fn dragulje, ki jih ie bila naložila v carski banki, je sovjetska vlada zaplenila.
V palači na Nevskem prospektu, ki U jo Je bila podarila Dolgorukova, so napravili boljŠeviki čitalnico za petro-gradsko komunistično mladino. Njeno vilo v Staroj je uničil bogme ne slučajni požar. Skratka... konec pesmi je bfl ta. da ni ostalo petinsedemdesetlet-
Šteta droga pooblastila Cisto lahko vrinili tudi malenkostno pooblastilo o spremembi zakona o zaščiti delavcev, oziroma o širši definiciji pojma »dela-vece v smislu tega pravilnika.
Nejasnost in kompliciranost pravilnika je razvidna na prvi pogled iz njegovega kratkega besedila, ki je edina njegova vrlina. V dobro se mora všteti tudi to, da ni kreiral nikakih novih služb in uradov, da ne našteva ravnateljev, primarijev, prosektorjev, di-nikov, vežbenikov, desinfektorjev, dispanzerjev in bolničark I. in II. klase, kakor to dela skorajda vsaka pesnitev ministrstva narodnega zdravja, ter ko-nečno, da ne vsebuje obširnih disciplinarnih predpisov za inšpekcije dela, te tudi, in sicer v sedanii obliki, ne: *r=b-ne in nesposobne institucije
vestnik.
spada k pouku v plavanju. Pri južini sa potem živahno debatira, kdo Je danes »splaval«, koliko jih je že naučila plavati Danica, koliko Ida, itd. In res plava te več kot polovica deklic, četudi Imajo zabeleže. nih v prvem tednu tri. v drugem In tretjem tednu pa po dva dneva, ko ni bilo možno poskušati radi vremenskih neprilik te »umetnosti« ter so deklice gledale tožnih lic kalne savske valove.
Poleg kopanja je najlepša zabava mla_ dine telovadba. Ta se vrši na zeleni gozdni trati poleg šole. Trata Je last brodnice, ki jo prepustila radevolje brez odškodnine v ta namen To je nepopisno lep prostor. Pred In za trato gozd, ob robu trate bistri potoček kjer se umiva vsa kolonija zjutraj In zvečer in kjer delajo najmanjše deklice mlinčke In jezove. Telovadba se vrši smot. reno po Tvrševem sestavu. Mala četa zna že ubogati na migljaj in Izvaja točno nekaj lepih proetih in rajalnih vaj. In ker spada k veseli mladini tudi petje, zato se poje v koloniji z navdušenjem. Pevaje gre deca h kopanju in k telovadbi In tudi po večeri! zaore iz svežih dekličnih grl večnolepe narodne popevke. Za konec dodajo navadno ljubki srbski pesmici »Zeleni se dolina« ln »Jeste 11 videli moga sina Janka«, ki iih pojejo s posebno radostjo.
Predno se odpravi kolonija k nočnemu počitku, se še dr^ool. kdo bo šel naslednji dan po mleko, kdo na pošto, kdo bo naredil postelje najmanjših deklic, kdo bo pospravljal in pomagal pri pripravi sa obed. Veaka sprejme z veseljem dano jI nalogo in jo tudi vestno Izvrši. Sploh se čntijo vsi, kakor ena velika družina v kateri opravlja vsak član z vso resnostjo izročeno mu funkcijo. Ko že leži vsaka na svojem mestu In tiho odmoli večerno molitev, pripoveduje ena deklica povestice. Ko konča s pripovedovan jem prve povesti. prosi še mnoe-o glasov: *še eno-« Slednjič zamrjejo polagoma glasovi ln koncem tretje povesti, tf navndno že vse sla'dko spi.
S strahom štejejo deklice dnf;ve, ki so še določeni za bivanje v prijaznih Pdbč^h. Mnoge bi hotele samo za hip domov, da pozdravio svojce, potem bi zopet rade prišle nazaj.
Tako vrši Kolo jugoslovenskih sester veliko človekoljubno delo, ker skrbi za te. lesni In duševni razvoj slabotne dece ter jo odtegne sa dobo počitnic, ko je nevarnost največja, škodljivemu vplivu ceste. Poleg kolonije v Ribčah vzdržuje »Kolo« letos še eno kolonijo v Olševku pri Kranju. O tej pa drugič kaj več.
*    * *
— Mednarodni kongres rudarev. 4. tm. se je pričel v Pragi 27. kongres rudarjev, ki ga je sklical mednarodni rudarski odbor v Londonu. Navzoči so delegati 15 narodov, največ Angležev, namreč 72. Zastopane so: Belgija, Francoska. Nenčija. Amerika, Ho landska. Avstrija, Poljska. Jugoslavija, španska. Madžarska ln Luxenburg. Dne 8. tm. je. bila razprava posvečena lzklučno ak. ciji proti vojni. Sprejeta resolucija naglasa, da vojna nevarnost še vedno ni odstranjena. V slučaju vojne se takoj skliče medna, rodni komite Dne 21. septembra bo v vsej Evropi protivojni dan. Francos'ui del^ri* Quentin je zahteval, da bi se proglasil 24 urni mednarodni dem on strati vb i štrajk vojni, toda razni drugi" delegati so se temu uprli. Kongres zaključi svoje zborovanje 19. avgusta. Glede delovnega časa je bila spre.
ni kneginji... od sto in sto milijonov ... nič.
V teh groznih časih so nam številke tako všeč. S statistiko smo se navadili operirati vedno le z masami, nikoli pa ne z individuji — in zato zo~ perstavljam v tej zvezi to ničlo neskončnim Številkam.   Zakaj videl sem
starko___        dokler   ni   grozni dogodek
preokrenil njene usode, skoraj vsak dan v omenjeni kavarni.
Dekret o prepovedi verižništva Še ni bil izdan. Tudi faz se>i skušal dobiti kak stranski zaslužek, in ker balalajka gospodi ni vedno zadostovala in so postavili v kavarni kdo ve v kateri palači zaplenjeni klavir, sem bil slučajno tako neizrečeno srečen, da sem mogel uveljaviti svojo umetnost in igrati gostom v kavarni »Pri dveh invalidih«, pri breznogem polkovniku fei brezroč-nem generalu«
In tu sem ie zahajala navadno tako ob pol petih popoldne, ko so sa imeli boljševiki in njihovi adjutant! fe trgovskih krogov že pošteno pod kapo ... kneginja Vera Aleksandrovna Kozlovskaja.
Svojega rodu ni mogla tajiti. Imela je nekaj aristokratskega na sebi in spominjala je na barona v Oorkega »Nočnem zavetišču«, ki laja za Žganje. Ce bi hotd boljševike zelo počastiti, bi de-
Jeta resolucija, s katero se nalaga rudarjem boj za skrajšanje delovnega časa. Poročevalec Anglež Cook je pripovedoval, kako 6e angleški rudarji bore za Sesturnl delovnlk.
jal, da jo je njena visoka starost ščitila pred grdobijami v popolnem nasprotju z mladimi princezami in knegi-njami, ki so raznašale tu Čaj in čokolado. Pa to bržkone ni bil pravi vzrok. Ne samo starost, nego Še nekaj drugega je bilo, kar jo je varovalo, da se je nI nihče dotaknil.
Bilo je nekaj ostudnega.
Iz njenega starega in razkrojen 2ga telesa se je širila kuga. Vsi so videli to in zato se je ni nihče dotaknil.
Veste H, kaj imenuje medicinec »Corona veneris«?
»Kožno bolezen na Čelu, vsekako sifllistično, ki nastopi v drugem stadiju bolezni.«
»Docela točno. Ne pozabite, da je bil sifilis poleg lakote m uši ob času, ko je armada drvela domov, najstrašnejši bič, in tolpe, ki so navalile na Pe-trograd, kjer so prve dni novembrske revolucije ropale in razbijale, so posilile v posteljah buržuaznih hiš in aristokratskih paiač vse, kar jim je prišlo pod roke.
Imenovali so to maščevanje proletarijata.
Kozak ali Tatar. Kalmik, morebiti Kitajec, vrag ga vedi ... se je na ta nekvalificiran način maščeval za stoletja nad staro kneginjo Vero Aleksan-drovno Kozlovsko.
pride, zanesljivo priBe
na vdesejm jnfirim cokoladal
Bila je okužena in je nosila svojo strašno bolezen pred vsem svetom na čelu.
To jo je menda rešUlo nadaljnih grozodejstev.
Opazil sem pač vaš začudeni obraz, ki izraža vprašanje, kako so mogli trpeti to ostudno prikazen v kavarni »Pri dveh invalidihc.
Na to vam lahko odgovorimo samo to-le:
Bila je želja, ne, povelje boljševi-kov. Vera Aleksandrovna je spadala k inventarju, kakor mlade kneginje in princeze, ki jih je čakala ista usoda. Ona je bila hodeča stigma zgnile aristokracije, ki smo jo morali imeti vedno pred očmi... tako je izjavil vpričo mene Vakaralovskij, ljudski komisar, ki sem ga tudi videl nekoč v kavarni »Pri dveh invalidih«.
Morebiti se vam zdi to absurdno. Jaz pravim, da je to enostavno rusko in pojasnilo lahko najdete v uvodu, ki sem vam ga nudil pred spisom te zabavne istorije. Klavir je stal na podiju, sredi kavarne. Tako sem imel. ker sem igral vse na pamet in mi nikoli ni bilo treba gledati v note, največji razgled. Potuhnil sem se, kakor da sem zamišljen v svojo muziko in sem vse opazoval.
(Dalj« prihodnji**
Gospodarstvo.
Gobarska konjunktura in
cen.
Skupnost gospodarskih pogojev, ki karakterizirajo gotovo dobro, opredeljuje gibanje poleg glavnih faktorjev — ponudbe in povpraševanje. Svetovna vojna je povzročila prisilno gospodarstvo s kuponskim sistemom in normiranimi cenami, na svobodnem trgu pa monopolne cene. Pri omejitvi produkcije in visokih cenah si pomagajo prodajalci bodisi zaradi instinkta samoobrambe ali pa večjega dobička s skrivanjem blaga, tako da Pri najmanjšem preokretu na boljše pokrivajo stroške svo;ega podjetja in imajo še čisti dobiček. Gospodarska konjunktura zahteva torej smotreno delovanje od prodajalcev, države in kupcev, kakor glede prilagoditve k novim razmeram v narodnem in svetovnem gospodarstvu, tako tudi glede vpliva na razvoj cen v mejah možnosti.
* Doba inflacije, ki je sledila vojni, je imela v. večini evropskih držav za posledico tipične poiave, ki so tem boli vplivali na gospodarsko življenje, čim bolj se je poostrila inflacijska kriza. Spočetka, ko je začela vrednost denarja v Avstriji in Nernčii katastrofalno padati, so začeli sklepati trgovci doma in v inozemstvu velike kupčije. Pozneje pa, čim je bila dognana izguba realnega kapitala, kakor v privatnem, tako tudi v narodno-gospodarskem oziru, je nastopila temeljita revizi;a stališča, ki so ga zavzemali prodajalci napram inflacijski politiki. Vprašanje politike cen je zanimalo nemške gospodarske kroge todi takrat, ko je bila marka malone brez vrednosti. Preko | raznih faz so prišli do gotovih principov, ki so bili v nemški inflacijski politiki cen — inflacijska cena prodanega blaga mora vsebovati minimum stroškov za zopetni nakup produktov, ohranitev7 substance itd. Ti principi so dali v praksi posamnega podjetja formuio: majhen obrat in velik dobiček, ki naj pokri;e stroške podjetja, tako da se obrestuje naloženi kapital, obenem pa ohrani njegova substanca. Z druge strani so se priznale posledice omenjenih pojavov bolj ali manj v odvisnosti od napetoti inflaci'ske krize in regulacije inflacijskih cen.
Pri tem je bila v raznih državah različna reakcija na previsoke cene, r. j. na draginjo s strani države in pro-ducentov. Na Angleškem so začeli ustanavljati posebne odbore, sestoječe iz producentov - industrijalcev, delavcev, konsumentov in trgovcev, ki so v navzočnosti državnih organov sporazumno določali cene. Zlasti glede cen premoga so dosegli ti odbori lepe uspehe. V Nemčiji so prešli od kuponskega sistema in obligatnega etiketiranja cen na organizacijo odborov za pregled cen, sestoječih iz strokovnjakov in predstaviteljev državne oblasti, ki so izrekli svojo sodbo za vsak posamni slučaj, če se je prizadeta stranka pritožila radi pretiranih cen. Olavno sredstvo za borbo proti draginji pa je bilo v obeh državah mnenje, ki so ga izražali strokovn'aki v tisku glede razmer v posamnih panogah industrije, glede denarnega trga, transportnih stroškov, stanja raznih trgovskih podjetij in drugih okolnosti, ki vplivajo na podražitev blaga in živil. Na ta način izraženo mnenje je imelo za posledico, da so se trgovci in producenti večinoma sporazumeli s konsumenti.
Pri nas seveda ni mogoča računati s takimi sredstvi, vendar pa moramo dajati prednost objektivni razlagi omenjenih ukrepov pred praznimi frazami proti draginji. Stabilizirano denarno gospodarstvo je ugotovilo nove razmere
v narodnem gospodarstvu in mora roditi tudi spremembo v politiki cen. Ta sprememba bo tem večja in izdatnejša, čim hitrejši bo prehod od inflacijskega k stabiliziranemu gospodarstvu. Če vzamemo kot tipičen primer za opazovanje Nemčijo, moramo najprej konstatirati tisto spretnost in elastičnost, s katero se je Nemčija prilagodila temeljito spremenjenim gospodarskim razmeram. Ostra denarna kriza in skrajno slaba nakupovalna sposobnost na zunanjem trgu sta bili dve glavni zapreki, s katerima se je morala boriti nemška industrija in trgovina. Te tež-koce so poskusili trgovski in industrijski krogi parirati z mobilizacijo kapitala v svojih blagovnih zalogah. Po tej poti je Nemčija kmalu prišla do predvojnega principa pri regulaciji cen —• velik obrat, majhen dobiček. Za realizacijo tega principa napenja nemško gospodarstvo vse sile.
Res je. da je opredelitev cen koncem koncev7 vprašanje gospodarske moči. toda to še ne pomeni, da le treba držati roke križem in čakati, kdaj bo naše gospodarstvo tako močno, da bo mo.sjore govoriti tudi o tako važnem problemu, kakor je regulacija cen, r:no izmed sredstev za odstranitev denarne krize in parola naše trgovine bi morala biti: nazaj k predvojni regulaciji cen — velik obrat, majhen dobiček. To je nedvomno tudi za trgovca ugodnejše, ker če proda mnogo blaga z nekoliko manjšim dobičkom od posamne-ga kosa, ima v celoti tudi večji dobiček, kakor pa če mu leži blago v skladišču, ker ga vsled previsokih cen ne more razpečati.
*   ★ ★
—S Zagrebačka izlo2ba automobila. Interes za ovu prvu priredba svoje vrati na
jugoistoku Europe, koja se drži od 11.—II. oktobra, svakim danom to vise raste. TJpra.
vi Zagrebačkog Zbora stl&u neprestano upiti automobilskih tvornica te 6e sudjelo. vanjo biti preko očekivanja. Naročito če velike kolekcije izložiti vodeče svjetske tvornice, pa če se vidjeti sasma novih tipova motornih vozila. Kako je interes za motorne dvokolice danas takodjer veMk, iz_ ložit če dosta nepoznati. TJslJed toga mnogi če lnteresenat, koji je imao namjenu, gdje nabavi auto ali motorna dvokolica radjo počekati do izložbe, gdje mu se pruža najbolja prigoda, da pogleda sve tipe i usporedi cijene, pa izabere ono, što mu najbolje odgovara. Prama informacijama, koje stižu upravi Zagrebačkog Zbora, posjetiti če ovu izložbu veliki broj interesenata i« svib krajeva države.
—g P. n. industrijska in tehnična podjetja se vljudno obveščajo, da je mnogo domačih absolventov višje Btrojne šole brez službe. Zato se obrača podpisana organizacija na cenj. podjetja s profcnjo, da naj bi se v slučaju potrebe kake tehnične moči obrnili na Organizacijo strojnih in stavbnih tehnikov v Ljubljani, Konjuska ulica št. 7, (Trnovo).
—g Organizaolja strojnih in stavbenih tehnikov v LJubljani naznanja, da ima svoje redno poslovanje v torek ln Četrtek od pol 19. do 20. zvečer ter v soboto od pol 15. do 16. v društveni sobi, Konjuška ulica št. 7, (Trnovo). Dopisi naj se pošiljajo na omenjeni naslov.
—g Na Madžarskem zapirajo plvovar. ne. V Budimpešti so stale velike pivovarna določene za konsum po vsej nekdanji Madžarski. Sedaj se te pivovarne zapirajo. Ha_ genauova pivovarna se je Izpremenila v tovarno za tekstilno blago. Njenemu vzgledu bo sledila tudi podjetja barona Liebiga.
Zakaj uspeva Ljubljanski
velesejem ?
Kolo časa se je zavrtelo za eno kratko leto in zopet stojimo pred vele^ sejmom, že pred IV., kateremu daje sijaja pokroviteljstvo Nj .Vel. kralja. Vsi smo vzradoščeni nad dejstvom, da bo na tako svečan način dano priznanje tudi naporu, katerega uveljavljajo v dobrobit države in v ponos naroda pri-dobirveni krogi Slovenije v zvezi z ustvarjajočo silo delovnega ljudstva na polju industriskekga razmaha, trgovinskega razvoja in . splošnega gospodarskega udejstvovanja.
Ljubljanski velesejem, največje na^ rodno - gospodarsko podjetje v naši državi, se ne razvija tako krasno samo zaradi velikopotezne propagande v svr-ho homogene pridobitve producentov in konzumentov, temveč tudi naravno trgovinsko središče mesta Ljubljane in najugodnejše prometne zveze z inozemstvom so važen faktor.
Najvažnejši faktor pa so razstavljale! sami. oziroma njihova solidnost in reelnost, ki je zaslovela v kupčijskem svetu domače države in inozemstva. To 'dejstvo znatno pripomore k propagandi velesejmske uprave. Od bližnjih do naj oddaljenejši h krajev tuzemstva, kakor tudi iz inozemstva prihajajo mnogobrojni konzumenti in trgovci na .velesejem — v solidno in reelno Ljubljano.
In še eden odločilnih momentov igra veliko vlogo v razvoju ljubljanskih velesejmov — industrijski center. Znano je, da ima Slovenija relativno, kakor absolutno najbolj razvito industrijo, ki gravitira na naravno središče Ljub^ Ijano.
Prvotno zasnovana obrtna razstava v Ljubljani se je razvila v veliko organizacijo velesejma, ki je do danes najmodernejše urejeno podjetje te vrste v naši kraljevini. Še za večji razvoj te institucije pa jamči živo zanimanje, ki ga je letos začela kazati tudi naša mala obrt za velesejem in ki bo letos številno zastopana, kakor še nobeno leto do sle*.
Da bo razstavilo letos nad 600 tvrdk, kaže bolj, kakor vsa druga dolga Izvajanja napredek in važnost Ljubljanskega velesejma, posebno še, če mislimo pri tem na veliko pomanjkanje gotovine, ko se vsaka tvrdka omeji le na najnujnejše izdatke. Napovedani po-seti kupcev tudi ne boelo izostali in tako je pač že lahko dano zatrdilo, da bo letošnji velesejem uspel in se ne bo izkazal le kot okusno prirejena razstava industrijskih in obrtnih izdelkov, marveč kot časovno omejeno največje kupčijsko središče — v splošno zado-voljnost razstavljalcev in kupcev. ★  ★ *
—g Trg°vski promet v Ti^tu. Z veliko radostjo beležijo italijanski listi dejstvo, da je trgovski promet v Trstu tekom letošnjega prvega polletja dosegel skoraj predvojno višino. Leta 1913. je znašal po železnici uvoz od januarja do konca junija 7,745.055, izvoz pa 6,317.28. letos znaša uvoz 6,485.805 ■ izvoz pa 8,790.606. Uvoz po morju je znašal 1913. leta 11,800.579 izvoz pa 5.700;116; leta 1924. znaša uvoz 10,772.291, izvoz pa 5,250.421. Skupna svota za 1. 1913. znaša • 31,563.037, za letos pa 3L299.123. To je v odstotkih 99.17. Ni dvoma, da so pospeševa-
le ugoden promet preko Trsta razburkane razmere v Nemčiji in še ne urejene y Srednji Evropi, kako vrednost bo imel promet preko Trsta in njegovega pristanišča v bodočnosti, se pokaže takrat, kadar bodo v veljavi trgovinske pogodbe, tačoče se tržaškega imporija,, in se bodo te pogodbe izizvajale.
—g Avtomobllnj plašči 915x105 m^m znamke 1 The Nord Britisch, 1 Treugolnik ln 2 Pneu-Semperit se bodo prodali dne 16. avgusta tL pri deželnem sodišču soba št. 68.
—g Angleško.nemška  trgovina. V ča_
su od 9.—22. jul. je došlo v hamburško lu-ko angleškega blaga v vrednosti 753 mili. jonov zlatih mark; iz Nemčije se je izvozi, lo na Angleško blaga za 475 milijonov zla. tih mark.
—g Podružnica za izvoz iz Sicilije V
Palermu se otvori podružnica italijansko, jugoslov. trgovske zbornice v Rimu, ki bo služila v glavnem za izvoz produktov iz Si. cilije v našo državo.
—g   Monop°lski dohodki meseca aprila. Dohodkov od prodaje vseh monopolskih predmetov je bilo   meseca   aprila 1924 189.702.216.23 dinarjev, največ je dal tobak.
—g Morska so!. Od 12. junija do 15. jul. se je izvozilo z našega primorja 1,352 tisoč kg morske soli; od te je bilo 250.000 kg čiste bele soli.
—g Mednarodna konferenca finančnikov. Po inicijativi »zaščitne zveze« za kronsko vrednost, ki obstoji na Dunaju, se bo vršila tam v kratkem mednarodna konferenca, na katero bodo pozvani finančniki iz vseh prizadetih držav.
—g Razširjenje državne markarnice. Uprava monopolov namerava razširiti državno markamico z oddelki, v katerih se bo izdeloval naš denar Naše papirne tovarne v Beogradu in Sušaku bi mogle dajati poseben papir za novčanice, ali v to svrho so potrebni novi stroji. #
—g Zborovanje banatskih vinogradni. kov. V Vršču se je vršilo te dni zborovanje vinogradnikov in vinskih trgovcev iz Banata. V južnem Banatu obsegajo vinogradi okoli 14.000 ha zemlje. Producira se 57 tisoč hI vina. Letošnja trgatev bo za 30% slabša od lanske. Kvaliteta bo približno enaka lanski. Poplave in toča so napravile veliko škodo. Naproša se banatska trgovska zbornica, da se obrne do vlade za pomoč, da bi se omogočil večji izvoz vina. Nadalje se prosi, da bi vlada izposlovala pri češkoslovaški vladi, da se opusti uvozna tarifa na naše vino v češkoslovaško republiko.
—g Fordova tovarna na Poljskem. Fordova tvrdka namerava zgraditi na Poljskem svojo lastno tovarno, v kateri bo zaposlenih nad 1200 delavcev in bo mogla dati na trg na dan 100 avtomobilov. Cena bo od 420 do 450 dolarjev.
—g Skakanje cen žganja se opaža že dalje časa. Vzrok je slab letošnji pridelek sliv. V Srbiji se prodaja sedaj mehka sli-vevka 20o po 19 do 20 dinarjev, »klekovača« 20o pa po 20 dinarev.
—g Nova svilama. V Gjevgjeliji se zgradi ve!*ka mećerna svilama^ Zgradba z inštalacijo bo stala 12 milijonov dolarjev, sezida se ob obali Vardarja. Svila, ki se bo izdelovala v tovarni, bo dohajala od domačih gojiteljev sviloprejk v Južni Srbiji. Te dni je bila v Gjevgjeliji komisija trgo-vinskegi n;šnis.;stva.
—g Insolvence v Avstriji. Po uradni statistiki tekočega leta insolvenc v Avstriji 1336 napram 600 tekom celega lanskega leta in komaj 115 tekom leta 1022.
—g Dolgovi Zedinjenih držav. Dolgovi Zedinjenih držav znašajo 22.525.773.000 dolarjev,. Zvezni dolg je tekom desetih let na-rastel za 62%. K tem dolgovom treba prišteti še one posameznih držav in občin, tako da znaša ves dolg 32.786.175.000 dolarjev, t. j. 301.50 dolarjev na državljana. Vsaka družina plača za amortizacijo dolga 50 dolarjev na leto. Evropa dolguje Zedinje-nim državm skromno svoto 11.800.010.245 dolarjev,
To in ono.
POVRNITEV EKSPEDICIJE NA MONT EVEREST.
Edini še živeči član ponesrečene ekspedicije na Mount Everest, polkovnik Norton, je priobčil v londonskih »Times« članek, v katerem se bavi z vprašanjem, če je sploh mogoče doseči vrh Everesta. Po bogatih izkušnjah neštevilnih težkoč, kakor tudi opazovanjih,k ki sta jih napravila Mal-lory in Irvine, ponesrečena člana ekspedicije, prihaja polkovnik do zaključka, da bo vsekakor možno doseči vrh Mount Eve-resta.
Brez dvoma je, trdi polkovnik:, da je Everest dosegljiv. Ekspedicija z Mallorv-jem in Irvinom je izpopolnila marsikatere vrzeli topografije gorovja. Sedaj vemo na primer prav točno, da nosači lahko dosežejo višin0 27.000 čevljev. Pri ponovitvi poskusa bo možno ta rekord izboljšati in z nosači doseči višino 27.300 čivljev. To pomeni toliko, da se bo možno utaboriti neposredno pod severovzhodnim pobočjem gorovja. S tem bo vsekakor postavljen nov temelj za dosego Everesta. Dalje sm0 ugotovili, da v tej višini človek še vedno dobro spi, dejstvo, ki sr> ga prejšnji raziskovalci redno pobijali. Izkušnja je pokazala da so oksi-genski aparati katerim se pripisuje velik pomen, samo nepotrebna obremenitev članov ekspedicije.
Naši računi o možnosti uspešne izvedbe podjetja so se v celem izkazali kot dobri. Samo težkoče zadnje partije za dosego vrha Everesta smo močno podcenjevali. Vrli Everesta, ki ima obliko piramide, se zdi lahko dosegljiv, vendar je pa lahko usode-poln za turista. Sneg, ki pokriva vrh. je kakor prah in lahak ter ne nudi nikakega oporišča za planinca. Baš nasprotno, pokriva zavratno neizmerno globoke prepade in poveča s tem znatno nevarnosti nenadnega padca. Vsekakor zadnja partija ni izvedljiva v času, ko sneg pokriva vrh" Everesta. Vrh bi se dal doseči samo meseca septembra, ko je sneg že deloma skopnel.
Temeljite predpriprave prihodnje ekspedicije bodo zahtevale mnogo točnosti in potrpljenja. Predvsem bo treba izdelati nov oksigenski aparat, čigar teža bo morala biti zelo majhna.
SVETOVNI KONGRES ČRNCEV.
V ogromni dvorani palače Camegie v Newyorku se je vršil pred kratkim svetovni kongres črncev. Bil je to četrti kongres črncev celega sveta, ki ga je sklical Marko Garvey, predsednik »afriške republike«. Tridesettisoč črncev 'te države, ki obstoji samo v fantaziji Garveva. se je odzvalo klicu črnega leaderja. Na kongresu so bila zastopana vsa plemena črncev počenši od zamorcev Severne Amerike, do plemen Afrike in Avstralije.
Skupščina je potekla zelo burno. Ko so bilj vsi delegati zbran«, je na svečan način vkorakal v dvorano Garvev. Predsednik črncev, obdan od funkcijonarjev zamorske države in članov črnega viteškega reda, se je vsedel na tron. ki je bil postavljen na tribuni, okoli katere je plapolala ogromna rdeča - čm0 - zelena zastava, naciionalni prapor črncev. Na obeh straneh tribune so stali vojaki v slikovitih uniformah in tvorili s sabljami v rokah špalir.
Uvodoma svoiega govora je Garvev s ponosom poudarjal, da govori v imenu 400 milijonov črncev sveta. Ne namerava očitati belemu plemenu, tako Je izjavil Garvev. njegov samoobsebi umevni in naravni egoizem. Belo pleme istotako izključuje rumena in druga plemena od blagoslovov svoje kulture, kakor tudi odklanja skupnost s črnimi plemeni (!?^- V Evropi še vedno nrevladuje mnenje, da predstavlja črnec inferijorno, že od narave manj obdarjeno
bitje,- Belokožci stoje na napačnem stališču, da namreč kavkaško pleme glede prirojene inteligence daleko nadkriljuje črnce. Črnemu plemenu dosedaj ni bila dana možnost svobodnega razvitja in neoviranega razmaha njegovih sil in talentov. Bodočnost bo pokazala drugo sliko.
»Pripravljeni smo,« je svečano izjavil Garvev, »da z vsemi na razpolago nam stoječimi sredstvi pripomoremo našemu tlačenemu, zaničevanemu in neizmerno trpečemu ljudstvu ter mu priborimo na zemlji prostor, ki mu pripada. Apeliramo na vse človeštvo, da čuje klice 400 milijonov črncev na pomoč in da jih upošteva, predno ne bo prepozno.
O. S. Marden:
NAPISI NA POKOPALIŠČU NEUSPEHA.
(Prevedel dr. F. S.)
1. ) Ni imel takta.
2. ) Skrbi so ga ubile.
3. ) Ni imel rezerv.
4. ) Ni imel vztrajnosti.
5. ) Ni bil zmožen se odlociti-
6. ) Bil je preobčutljiv.
7. ) Ni bil v stanu reči: »Ne«.
8. ) Imel je preveč sreče.
9. ) Ni našel svojega mesta.
10. ) Držal se je svojih predsodkov.
11. ) Trohica uspeha ga je omamila.
12. ) Zadavila ga je njegova sebičnost.
13. ) Ni se mu posrečilo prebaviti svoje izobrazbe.
14. ) Bil je preponosen, da bi bil vpra_
šal.
15. ) Ni imel v mislih svoje slabe strani.
16. ) Vse je napravil samo za trenotek.
17. ) Ni imel ognja, ki zažiga moč.
18. )  Ni vzljubil svojega dela.
19. ) Zašel je samo na en tir in ni mogel z njega.
20. ) Bil je prodajalec, ki se ni brigal za mero.
21. ) Ni se naučil rešiti se odpadkov.
22. ) Zdrobila ga je lavina podrobnosti.
23. ) Ni se naučil opravljati delo popolno.
24. ) Ljubil je mir, ni ljubil boja.
25. ) Bil je žrtev nasveta človeka, ki ga je slučajno srečal.
26.) Uničil je svojo razsodnost, ker ji ni zaupal.
27. ) Svojega znanja ni znal spremeniti v moč.
28. ) Ni bil sposoben sporazumeti se z drugimi.
29. ) Vedel je mnogo, ni pa znal okoriščati se s tem.
30. ) Ni videl človeka na drugem koncu trgovskega posla.
31. ) Ni znal uporabiti odločnosti namesto vzgoje in drugih vezi.
32. ) Ni bil človek prej, pređno je postal pravnik, zdravnik, trgovec ali politik.
DESET ZAPOVEDI ZA SREČEN ZAKON.
Newyorški list ^Libertv« je pozval svo_ je čitateljice, da navedejo 10 zapovedi srečnega zakona in je za najboljši odgovor določil nagrado, ki jo je prejela gospa Bila May Wbee!er. Zapovedi se glase:
1. Po zakonu se ne smeš slabše oblačiti nego popreje. Pomisli, da je lev sicer končan, da pa moraš obdržati svoj plen.
2. Pomisli, da sreča odvlsl od dobrega zdravja, dobro zdravje pa je brez dobre prebave nemogoče. Skrbi torej za dobro kuho —■ to ne stane dosti več in kmalu boš uvidela, kako ti bo hvaležen.
3. Veseli se, če par dni ni zaposlen in ne porabi ga ta čas za hišna dela, temveč pregovori ga. da gre v letovišče, če bo šel, se bo vrnil zdrav telesno in duševno in iz srca ti bo hvaležen.
4. Nikdar ne delaj zasmehljivih opazk o njegovih sorodnikih in znancih. Pomisli
vedno, kaj si ti njemu in tvoj ugled ne bo nikdar padel.
5. Ne razburjaj se, ako nosi kravato, ki tebi ne ugaja, ali če kadi cigaro, čije duh ti ne preneseš. Pomisli, da ima najmanj toliko pravice do okusa kakor ti.
6. Sledi njegovemu entuzijazmu — tudi če velja kaki lepi ženski. Redke so žone. ki pripoznaJD prednosti druge žene — ali ti moraš  biti ta redka žena.
7. će ti prinese domov malo darilce, ki ga ne moreš uporabiti, objemi ga in zahvali se mu s srčnim poljubom aa, sladko darilce.
8. Če se mu primeri kaj neprijetnega, kar se lahko zgodi, stori vse, da zad.vo prekreneš v smešno. Marsikatera trag«- u je izostala vsled dobre šale in dostikrat so predmeti, ki so lažji kakor zrai, u:. zakonsko srečo.
9. Ne vlači starih reči na dan. Pusti preteklost pokopano. Prepir je običajno pr. vi korak k ločitvi.
10. Vedno misli na besede duhovnika, kt vaju je poročil: ...ljubi, spoštuj ga in skrbi zanj, naj bo zdrav ali bolan. In če gre z njim proti koncu, tedaj se ga šele prav. okleni, kajti iz vsakega moža postane lan. ko junak — ženi na ljubo ..,
*   ★ ★
♦ Civilni  zakon   na   Danskem 2
let traja srdit boj med pristaši in nasprot. niki civilnega zakona. Zakonska postava, ki jo stopila v veljavo lani, je to vprašanje rešila tako, da sta civilna in cerkvena poroka enakovredni. Doslej ?e je skk-pnla civilna poroka samo v izjemnih slučajih. Lansko leto je bilo civilnih porok 4682, prejšnje leto 1922, dočim je število cerkve, nih porok padlo od 23.91 na 20.726.
* Tragika štirinajstega zakona. Iz Bd. dimpešte poročajo, da je v Debrecinu zapustila delavca Štefana Nagvja njegova že_ na, in sicer štirinajsta, ker jo je pretepa, val. Nagv je bil radi tega, da mu jo žena ušla, ves iz sebe. nekaj dni je pijance val, potem se je obesil.
» Maščevanje nad upniki. V Augsburgu sta se zastrupila te dni neki 30 letni mož in njegova 19 letna nevesta. Predno sta to storila sta priredila še veliko pojedino, nato pa sta vse, kar sta imela v stanovanju, razbila in uničila in sicer iz maščevanji nad svojimi upniki.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
ia kaoptas apnu a epr
kanuu, tvciski gflaciflh bfeitar? io Ittiuvhi
Kamool« stroji
1       *U fesom b nmfinsto btas *
ia stolara^
i:   LUDWIG       - —,.
HINf£RSCHWEIGER &C0
'fttoHINBl^BRIK-J.FtSf NGlEKf Bf I C.m.b H ! C H T E N.E§Sfci)£^A/ E LS. 0.
v
stev. 17«
Zastopnik za Štajersko, Kotalko ta Jagoslavijo: ' AUGUST LECHNER, G RAZ
Mahlgaise 40. L Sta«
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre2alostno vest, da je naš predobri, srčnoljubljeni svak, stric, nečak in bratranec, gospod
Rafael filtiiif inl
frgooec
včeraj ob pol 6. popoldne po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 10. avgusta 1924 ob pol 6. popoldne iz hiša žalosti, Valvazorjev trg 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1924. 5144
Žalujoči ostali.
Mc»tni pogrebni zavod
IV. JAX in SIN
Lfublfana, Gosposveiska 2.
Šivalni strnil
izborna konstrukcija in elegantna'zvrtitev iz tovarne v lincu Ustanovljena L1867 Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli kol« in šivalnih strojev
10 letna garancija.
Pisalni stroji „ADLER"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn:
Durkopp, Stvria, \Vaffenrad.
Začasno znižane cene.
Zahvala.
5148
Za povodom smrti našega nepozabnega sina in brata, gospoda
ing. Sreikofa Biber
uradnika delavnice drž, železnice Maribor, rez. poročnika fregate
mnogostransko izraženo nam sožalje, za poklonjeno krasno cvetje in vence ter za mnogoštevilno čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo tem potom vsem našo presrčno
zahvu! 3.
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1924.
Žalujoči ostali.
rs —i
vo
sprejme
začasno ve6 dobrih
ZIDARJEV
Zglasiti se je med običajnimi uradnimi urami v pisarni:
Mestni trg št, 27,
v I. nadstropju.
IMATE U KORJA OČESA ?
potem uporabljajte ,GLAVEN' I
„Claven" je zakonito zavarovano!
pClaven1 je mast (torej nobena tekočina ali obliž), katera takoj po prvem mazanju bolosine ublaži in po 6 dneh kurja očesa, žulje, trdo kožo itd. popolnoma In brez bo« lečln, s koreninami odstrani!
Dobivaše v vseh lekarnah in drogerijah, a kjer bi tega ne bilo, se prosi, obrniti se naravnost na proizvoditelja:
Lekarna in kosraet, laboratorij
Mr. M. Hrnjak,
Šisak (Hrvatsko). SOM
Ime
Vila --
enodružinska, 10 minut oddaliena od glavne pošte, obstoječa iz 8 sob, je takoj
na prodaj.
Stanovanje s 4 sobami na razpolago. Cena 430.0C0 dinariev. Ponudbe pod »Lepi dom" 5132" na upravo Slov. Naroda. 5132
Prvovrstna jugoslovanska izde-lovalnica slovenskih, nemških in kromatičnih
harmonik 5017
pravega domačega Izdelka, za katero jamčim 2 leti. Oglejte si pa-vllSon ,Q' št. 254 na vele sejmu.
F. Kucler,
izdelovatelj harmonik — postaja Drenov grič, p. Vrhnika.
Naznanilo«
P. n. občinstvu naznanjam, da sem vsled stanovanjskih razmer moral opustiti obrt v Zg. Šiški 24 in se naselim v Boh. Bistrici 117, v hibi g. Godca.
Obenem se zahvaljujem za storjeno mi naklonjenost in se v naprej Se toplo priporočam.
Janko Rozman, krojač Zg. Šiška 24. 5113
Edino prave „Goiser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici
Je Brajer
Ljubljana 3396
Turjaiki trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo vs^h vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev.  — Trgovci popusti
Csne solidne! Postrežba točna
Potnika
če le mogoče verzirane ga v stroki kemičnih produktov išče za sko-rafšnji vstop kemična tvornica v Celju. Želi se znan*a loto stroke. Cen j. ponudbe pod .Spreten proda!aleo 508?" — na upravo Siov. Naroda.
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
družba z o. z., tovarna v Stobu, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprefemanfe v sredo. Zaloga v Celju,  Gosposka ul. 4
Lisičja Mi io drugo Kožuncvir,'* a*- barva ~*m
v neprekosljivi dovršenosti
tovarna 3os. Reich
Poljanski nasip 4.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
čevljarsko delavnice
v Ljubljani, Poljanska cesta 12 (nasproti gimnazije) in se tem potom piporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem tudi gorske in lovske čevlje. 45SS
Maksim Ježek, čevljarski mojster
908099©©^
Hrastove 3553 in smrekove hlode
v dolžinah nad 3 metre in debelinah nad 30 cm
knpimo vsako množino
najraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi ahko ogledajo, na :
And. Mil, Krmeli (Dolenjsko)
IIUIIUIIIIUIIIIUII
Franc Szantner
Liuuflma, Šelenburgova 1.
Trgciina ysoh ur: i če vole* za gospode, dame in otroke Specijalist za ortopedična in anatomična obuvala.
i
031991
6'*
•SLOVr.NSKl   N AKUD«   dne 10 avgusta iy^4.
.ran 7.
C    ^  govore uprave -a*  se prlloii e<ir» -r    Plačuje se vntpre1.
mHLI OGLHSI
Plačilni natakar
n vajenec — se takoj sprejmeta — Narodna livarna, Ljubljana. 5098
Ne bo mu žal!
Kdor rabi za Ljubljano izobraženega uradnega slugo — naj vpraša: Pre* šernova ulica 54/11. 5142
Plačilni natakar
sprejme  za  hotel v Ljubljani. — Ponudbe na nrtvo   »Slov Naroda* pod »Hotel/5073«
Dobra pletiika
n vsakovrstno pletenje se išče za tako i in stalno. — Naslov pove uprava :>Slov. Naroda«. 5128
Prodajalka
-a modno in športno tr» nvino (samo iruriena z laM^imi izpričevali) se •s':ni spre ime. — Pisme* ne ponudbe- Poštni pre* lal 38. LitiMiana. 5124
Likarice
konfekcijsko nodietje, vrSčc tudi v likanju dam* — rga nerila — se iščejo rs takoj. — Naslov: Be* ;>nr i Velepič, Spodnja m*5l-a. Kolodvorska ulica $t. 1*0 5062
Gosno dinja,
Tilaiša. veSča *seh doma* ih drl, katera ima rese* V z gosoodarstvom, iz ^Miše hiše — se takoj -ore ime v bližini Mari* •-»nra. — Pon"dhe pod Gospodinja''5096 na upra* po t»S1ov. Naroda«.
Zasfonstva za deželne Dridelke
^cTTime slovenska tvrdr -a na Dunaju. Svetuje ->ri nakupu strojev. — v'aslov pove uprava »SI. NT* roda«. 4809
Traži se gazdarica
a malo gosnodarstvo, 'đie l gospodi« obavlja
vflpie, na ladanje u Hr»
^rskti. Prednost Imade ^snodia   ili   udovica sa
eerT<om od 13 g dalje, trojoj bi se poverilo 2 g. <l'jcte. — Ciien. ponude uvjetima slati na upr. »Slov. Naroda« pod »Br. 23 rran te /5135«.
I
Prodam
i
Dva oleandra
(lepa) in eno j u k o pro dam. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 5434
Nemške doge,
štiri mesece stare, napro* daj. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 5133
Pletilni stroj št. 13
naprodaj. — Naslov po* ve   uprava »Slovenskega
5129
ve
Naroda«
Preproga
Smirna « Kasak, pristna
perzijska — ceno napro* daj Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5067
Išče se stanovanje
z oskrbo za dijakinjo bil* zu uriulinskega samostan na; najraje s klavirjem. — Cen j. ponudbe s točno navedbo pod »Dijaško stanovanje/5114« na upr. »Slov. Naroda«.
Ženitna ponudba.
Vdova srednjih let se želi seznaniti v svrho m o* žitve z značajnim gospo* dom od 40 do 50 let sta* rim, ki bi imel stalno dr* žavno službo: invalidi ni* so izključeni. — Ponudbe s sliko in popisom pod »Tajnost/5146« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda   se   lepa nova pritlična
hiša z vrtom
in gospodarskim poslop* jem v bližini mesta. Kup« cu stanovanje takoj na razpolago — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 5055
Proda se hiša
v mestu z lokalom ter prostori za delavnico ali za manjše tovarniško podjetje. Tudi stanova« nje kupcu na razpolago. — Cen j. ponudbe pod »Trgovska hiša/5006« na upravo »Slov Naroda*.
K
R?zno
i
Kolo » Wafienrad<
predvojno blago, prav do* bro ohranjeno — napro* daj. Naslov pove upra* Slov. Naroda«. 5103
v a
Črn klavir
(Stutzflugel) dobro ohra* njen — se poceni proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5057
Prodam kozo
(dobro mlekarico) in 20 1 arnike za rane: tudi na drobno. — Polše, M al« vas 40 pri Ljubljani. 5089
I
rok*'
i
Soalni divan,
?!mnica (RosshaarrnatTa* tze) in veliko salonsko ogledalo — ugodno na*
prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5104
Deklica,
rfnstojna. solidna, razum* na — se išče za majhno družino. %nati mora ne* 1-oJiko kuhar! ter pravil; no opravljati druga do* mača dela. Plača 250 Din r.b dobri prehrani. Dobro ravnanje. — Ponudbe s takojšnjim nastopom na: Trene Bali, Karlovac. 5138
Sprejme se dober, trezen in zanesljiv
ščetarski mojster,
ki bf bil zmožen samo* stojno voditi delavnico in r>oučevati vajence. Na* stop s 1. septembrom t. L Hrana, stanovanje ter •nloh vsa oskrba v hiši. P-ednost imajo neoženje« ni. — Ponudbe na upravo »SI Nahoda« pod »Moj* ^trr'5090«.
Prefekti.
Dijaški dom v Ptuju razpisuje dvoje mest pre« fekrov. — Kvalifikacija: Srednješolska matura, po možnosti znanje franco* ščinr. — Prednost imajo akademiki Stanovanje in ^Dolna oskrba v zavo* rln, plača po dogovoru. W<o!kovane prošnje 8 "urr. vitae vsaj do 15. a v* s 'sta na vodstvo dijaške* *a doma v Ptuju. 5052
Mizo, divan
in štiri fotelje — novo preoblečeno — prodam po zelo nizki ceni. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5136
Steklena veranda,
porabna lahko tudi za buffet ali trafiko; tudi za malo prodajalno priprav* na za na deželo — se ce* no proda. — Poizve se v slaščičarni Novotnv, Du* najska  cesta, Ljubljana.
5112
I     Km'«! I
Pozor I      Pozor!
Plačam po najvišjih ce* nah — stare obleke, čev* lle, zložljive postelje, otroške vozičke, pohištvo itd. — Dopisnica zadošča, da pridem na doml — M. Golob, Ljubljana. Sv. Ja* koba nabrežje 29. 5094
Potrebujemo
tesan les
večje in manjše količine do 25 vagonov 4/5'* 5 do 8 m. 5/6 6 do 10 m in 6/7" 9 do 10 m. Izvodi potrebni Paralelne deske 13 do 50 mm — Ponudbe noalati na: Brača Jokov. Stapar, Bačka. 4793
Delavnico
v Ljubljani ali nje bližini iščem v najem, ali za to primeren prostor. Lahko ▼ klet, samo da je svetlo. Plačam dobro. Event. ku* pim malo hišico. TTredim si sam. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Najraje s stanova* njem vred'5149«.
Parcela
pod Rožnikom naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5116
Enonadstropna
hiša z vrtom
in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. — Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 41/T
Lepa hiša
z enim oralom zemlje in vrtičkom, vse okoli hiše, ter vodovodom, na peri* feriji mesta — se za 90 tisoč dinarjev takoj pro* da. — Natančneje infor* maci je daje gostilna Te* žak* Vidmar, Sv. Jakoba trg št. 5, Ljubljana. 5099
Priporočam
poleg drugih predmetov za prav ugodno ceno: več i o treovsko hišo s pri* tiklinami na prometnem prostoru in druge manjše hiše od Din 35 000 naprej. — Franc Schantel, konc. realitetna pisarna, Ljub* ljana, Mestni trg 18, I. nadstropje. 5123
10 oralov košnje
(otava, 2 sladka) se odda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5131
Nemščino
poučuje gospa (samo da* me in otroke): pride t«di na dom. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5001
Trstje za strope
se dobi po najnižji ceni pri Anton Steinerju, Je* ranova ulica 13, Ljubita* na 4972
Zasebno učiHšče za strojepisje.
'ična ura 6 Din. — G. Petač. Ljubljana, Rimska cesta 17, I. nadstr. 5141
V Varšavo
odpotujem sredi avgusta ter se vrnem naraj sredi septembra. — Sprejmem vsakovrstna komercijalna naročila. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5071
Kreup-papir
v lepih barvah, kakor tu* di druge vrste nanirja za dekoriranje sejmskih pro* štorov — priporočo trgo* vina Iv. Bonač, Šelenbur* gova 5 — po najnižjih cenah. 5130
Znižane cene otroških vozičkov,
dvokoles, malih pomož* nih motorčkov ter raznih motocikljev in šivalnih strozev ter pneumatike — »TRTBUNA«, F. B. L. Ljubljana. Kariovska ce* sta št. 4. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem, po* nikljanje dvokolesa. otro* ški vozički, šivalni in razni drugi stroji, Pro* daja se tudi na obroke. Ceniki franko. 46/T
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih aerrijetov tvrd* ka M Tičar, Ljubljana.
«92
Trboveljski premog in drva
dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA Lleblfena
Kralja Petra trg itev 8
Plačilo tudi na obroke Telefon 230 272
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovaren Bo. sendorfer. Czapka, Ehr* bar, Hftlzl. Schweigho* fer, Originag Stingl itd Tudi na obroke I — Jeri* ca   Hubad,   roj Dolenc
' Družabnika
za že obstoječe mizarsko podjetje v Ljubljani — iščem. Potreben kapital 40.000 Din. Interesentu ni potrebna strokovna na* obrazba. — Točne nisme* ne ponudbe pod »Mizar* stvo« na Aloma Compa* nv, Ljubljana. 5125
Izdelujem
sadne mline,
prvovrstne, z lahkim po* gonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — Tnte* resenti naj se obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* čavničarja v Radečah pri Zidanem mostu.       31/T
G. Flux,
Gosposka ulica 4, I. nad* strople. — Strokovna po* sredovalnica boljših služb — posreduje in priporoča osobje vsake vrste za tu in izven. — Reflektira Be samo na dobra izpričeva* la ali pridne začetnice. Za odgovor priložite znam* kel 5117
Znižane cene za otroške vozičke!
Novi modeli Poslužujte se izdelkov domače to* vame otroških vozičkov in dvokoles »TR FBUNA«* F B. L. Ljubljana, Kar* lovska cesta 4 — Isto* tam se dobijo po znižani ceni nova dvokolosa. mali pomožni motorčki, šival* ni stroji in pneumatika: sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikla nje dvokolrsa, otroški vožič* ki. šivalni in razni drugi stroji. — Prodaja se tudi na obroke — Ceniki franko. 38/T
n
£3
9 B» .
Opremljena soba
(lepa) se išče. — Pismene ponudbe pod »Unfv. pro* fesor/5140«na upravo »SI. Naroda«.
namreč t rjavo-modro-bell etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi s FRANCKO V s kavni pridatek« v zabojčkfli* a— V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«, — »Pravi s FRANCK s z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. —
iipte v ..Slovenskem
i
Kompanjon
izkušen tehnik in trgovec, z dolgoletno prakso v inozemskih industrijskih veleobratih, išče soudeležbe z malim kapitalom pri dobroidočem industrijskem podjetju katerekoli panoge.
Omenjeni bi bil tudi pripravljen prevzeti to pod-ietje pozneje sam.
Natančne podatke na upravo Slov. Naroda pod „lndustrl!a-5147M 5147
Darujte za ..Sokolski Tabori"
Papir za dekoriranje
selmskih prostorov
nudi v veliki Izbiri tvrdka
M. Tičar, Lfablfana
2 pisarniški sobi
v srfdini mesta se oddaste s 1. septembrom t. 1. Lift, centralna kurjava, električna razsvetljava in telefon na azpolago. — Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda ^od „Priloinosf-5119". 5119
Slikarji, trgovci !#
Prs] nego kupite šablona za slikanje, napravite v svojem interesu poskuSnjo naročbe od
T« ane iablono? Oskarja Breitiizeija, Iliri Triat
(Bačka).
Oglejte si moj paviljon na L Novo VrbaSki izložbi od 10. do 20. avgusta 1924. 4261
r
Bolni živci
oovrroćajo va« mogoče trpHenfe. nesnos«n glavobol. Želodčne talave, bolečine v ftvefh, slaboat, raadrafljivort, nerazooloženle za delo, oslibel tpomfn. pomanjkanje spanja, nemir In mržnjo do življenja.
Zdravi živci
so vir zdravega občntka In občutka moči, veaeMa do fivljenja. dobrega apanja. dela-nubnosti, vrtrsinoatt In energija. Utrni en i ftivol noelanejo zopet imoini delovanja, ako jim dovedemo one snbatance, ki spadajo med nepogr*ine sestavine motganov, hrbtnega mozga In živcev Moje pristne tablete niso tajna medicina in jih na t!soč> rdrarnlkov aapisnje t* poživljenje Živcev Seatavllene so oo znanstvenem poatonku In učinknjejo izborno In hitro. Moje v vseh evropektti deželah u*tanovl1en? prodajainlce bodo tekom tega meseca razposlale
20.000 !katljk zatfoni
obenem s dr. Lichtovo poljudno razpravo o pravilni negi živcev.
Pišite torej se danea na
Ernst Pasternack,
BERLIN S. O., MlohaelkiFOtiplatz 13.
Abtl. Sil. Abti. 611.
Kl 11
lavna vzgojna zavoda v Ptuju
Za dečke	Za deklice
Dijaški dom	Mladika
Prešernova ulica 29	Z lastno gospodinjsko šolo in izobraževalnim letnikom
Prostora za 100 gojencev	Prostora za 60 gojenk
zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščanko šolo in šolo Glasbene matice.
v /
Trgovski
sotrudnik
z večletno prakso in oglajenim vede-denjem, se sprejme takoj za damski sukneni in svileni oddelek pri
Josseck & Oblack, Graz, Murgasse 9.
5145
Arnošt Ney, dioničko društvo,  Zagreb, Boškovićeva 40.
Krojači, pozor!
Javljamo, da je naša nova jesenska in zimska kolekkija v pripravi. Poznana je vsakemu krojaču naša nedosegljiva izbira
IP^T"  sukna in pritiklin
Cene osobito prikl adne. Cene osobito prikladne.
Kolekcije pošiljamo resnim reflektantom, izključno krojačem brezplačno.
Naročite potom dopisnice. Naročite potom dopisnice.
5143 Arnošt Mey d. d.
[j
9 ii«iiu«i«v«9
Prispelo je na skladišče v Zagrebu sveže blago glasovitih švicarskih tvornlc.
mlečna čokolada kondenzirano mleko moka za nego dece.
„Nosile" „Nesile" „Nestle"
39
Gala Peten" „Gala Peter"
» Kohler" „Kohler" „Kohler'1
mlečna Čokolada kakao v zavitkih.
čokolada za kuhanje kuvertura
kakao v zavitkih po 3*25 kg
katere se dobi pri zastopniku
MIho Domančić, Zagreb
Nikolićeva ulica broj 8/1«
5110
Zahtevajte vedno našo z zakonom zaščiteno znamko.
GLO
tvornica kemičkih proizvoda K. D.
VUKOVAR
Int. tel. 11- Tel. adr. b „Komisionale1'
proizvaja in razpošilja predmete, ki jih proizvaja in razpošilja podružnična tovarna
Fritz Schulz Jun. A. G. Leipzig
kakor:
„Globus" ekstrakt za čiščenje vsakovrstnih kovin, •jGeolin" najboljše tekoče sredstvo za čiščenje kovin, „Globin" prava francoska terpentinska mast za čevlje, ,,Globella(' voščilo za pod in parket, „Globeline" sredstvo za čiščenje peči itd. itd.
Vsi ti proizvodi so že več desetletij po vsem svetu najbolje uvedeni in razširjeni ter so z zakonom zaščiteni z originalno varstveno znamko, v originalnih zavitkih, v predvojni kakovosti
Ne sprejemajte nikakršnih drugih proizvodov
štev. 182
r-1
Kopalne
obleke
lri
30 T
hlače
v velilci iz fc>iri
Modnd trgovina
H. Kenda - Ljubljana
L_J
tvornica umetnega cvetja
Virovitica.
Specijalni proizvodi vencev za grobove, mirte in kmečke nakite. 4537
NOVO!
N O V O l
NAJVEČJE ZANIMANJE
vlada za gradnjo večjih in manjših stanovanjskih hiš v sistemu
„SEIDEL"
Natančnejše podatke se dobi pri stavbnem podjetju Jakob Accetto, sin Ing. Viktor Accetfo In drug, Ljubljana Tabor 2.     fStkV Lastni paviljon na sejmišču! NOVO! 47 T NOVO!
Fotografski papir iz tovarne
O D A K LTD.
NEDOSEGLJIV
Generalno zastopstvo in skladlSČe za SHS tat, Zagreb. PalmotiČeva uL 66.
Novo otvorjeno!     Flzlk-dletsko    Novo otvorjeno!
ZDRAVILIŠČE MARIA TROST
Telefon 18—91. pri Graza Tramvajska bližina.
Proti severu zavetna, solnčna lega docela brez megle in prahu. Vsi moderni zdravilni pripomočki, hidroterapije, medicinalne in solnčne kopeli, elektroterapije, diatermija, zdravljenje z ležanjem, debelenjem in dieto. — Prospekti na željo. 5097
Se i-zdravnik-- Dr. V. St«yskal.
Manufakturna trgovina
Sv. Petra cesta in Lingarjeva ulica
vljudno naznanja, da se je 1. avgusta preselila na
Petra cesto št. 26
Naznanilo.
P. n. občinsivu mi je čast javiti, da mi je ministrstvo narod, zdravja podelilo koncesijo za obratovanje staroznane lekarne ge. vdove pokojnega Mr. Vinka Prochazke. Lekarno sem nanovo preuredil, izpopolnil in založil z najnovejšimi tu- in inozemskimi spedjalnimi zdravili in se p. n, cenj. občinstvu in dosedanjim strankam najtopleje priporočam
Mr. Leon Bahovec, j
lekarnar pri .Zlatem orlu*, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2 fpri Čevljarskem mostu). 5118
Najnovejši sat. Izum.
3zvpstna novost.
B. 0. B. tvornica beten. blagajn
— d. d. Vukovar —
Brzojavke: Bob, Vukovar — Tel. int. 55
Proirvodnja in odprava vsakovrstnih blagajn iz JekBobetona omar za dokumente
t resornih vrat itd. itd. v najlepši in najsolidnejšl izdelavi.
Glavno zastopstvo in samoprodaja za celo Jugoslavijo: Ar m in Goidstein,
agentura in komisijonalna trgovina Vukovar.
Zastopstvo in depot: Kiatador, Zagreb Ilica štev. 5. 29 T
Brezpogojna sigurnost proti ognju. Največja sigurnost proti vlomu.
Najstarejša slovenska
pleskarska in litanka
delavnica
Ivan BrtcelJ, Dunajska c. 19,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530
nasproti hotela Tratnik. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje ter priporoča še za naprej. 4892
Blago dobro, cene nizke. VM
Športne in društvene znake
in brez emajla v vseh kovinah izdeljujc naj-I solidnejše in najcenejše
I  Ljudevit GrEesbach, tvornica zlatne i srebrne robe,
I
emajlirane
Zagreb, Martičeva ulica 23.
48 T
Ročne ognjegasne bFizgalne
so najboljši in edini domači izdelek.
Preprečile so že več požarov.
tszt Zastopstvo s
VIKTOR Bomnec
LJUBLJANA
dunajska cesta 21» I
Telefon številka 104 Delniška  glavnica  in  rezerve cca 2698        Kč 290,000.000 —
5007
od 15.-25. avg
on VELESEJM
V LJUBLJANI
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu-
in inozemstva. Velesejmske legitimacije se proda;ajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo
na 50 % znižano vožnjo
tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in br. 3, S). PRIRODNE   KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA.
Dnevne vstopnice se dobe pri blagajni za ceno Din 10*—
BreslavsRi sejem
od 7. do 9. septembra 1924
naivežji sejem za blago v vzhodni Evropi
Preskrbite si  nujno potni list in sej"msko
legitimacijo pri našem zastopniku: Emil Franki t drug, Zagreb, Mesnička 13.
Sejmski urad Sreslau.
VII. dunajski
mednarodni seiem
Najugodnejša prilika za nakup zal vse
stroke.
Najbogatejša Izbira. Brezkonkurenčne cene.
Velik uspeh dunajskega pomladanskega sejma 19241 100.000 nakupovalcev.
Velike godbene In gledališke slavnosti mesta Duuaja.
4786 Pojasnila:
Oienermesse, V/len VII,
kakor pri vseh častnourad. zastopstvih; v Ljubljani avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Josip Zidar.
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesta št. 3.
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vedovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in kiosetnenaprave
Izdelovanje posod iz pločevine za firneŽ, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
r-1
Parfume in kolinske vode
na težo znamke
Jj M j France'
priporoča
Parfnmeriia Jtrmoli"
Ljubljana, Pod Trančo 1
_5018 ^
Šentjanški premo
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih censh in za promptno
dobavo 3554
Prodajni urad šentjanškega premogovnika
AND. JflKIL, LJUBLJANA, Krekov trg št. 10.
OIOIOBOIOIOIO
0 Vi želite more! ■
0 More Vam je potrebno! ■
0      Zainteresirajte se za ugodno i jevtino boravište, a to je ■
0 0
oio
0
na gornjem Jadranu, Hotel hm JUUT,
2693
koji Vam daje besplatne upute.
Direkcija.
o
■
o o o
n
o
CD
!l
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
JOSIP PETEL1NCA znamke GRITZNER
in Adler
Ljubljana
ob vodi poleg Prešernovega spomenika
Stara
tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena
. FRANZL & SIN 1888
v Ljubljani, Privoz 10. Poštni predal 44.   ■ w w w
40 T
Stock ccanac M*iotctt*au po slav* pcžegjs
JSTOCK
COKOLflOfi 1 BONBONI COGNfIC MCDICfN^IU
CHIm ČfM
mtiW.STOCK"jfOtČtZft NAJBOLJU KI^JUTFJTIONči ROBU I
oo
r. z. z o. z.
1
II
v novourejenih prostorih
v Ljubljani
Mestni trg št. 6       Mestni trg št. 6
obrestuje vloge na hranilne knjižice in
tekočI račun po
37 T
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom
obrestuje tuđi više po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesljje terjatev.
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
TBIJALHA
podružnica t Ljubljani. Marijin trg 51 5. Centrala v Pragi, na Pfikope 35. j
I
Brzojavni nasl.: Indusbanka
Hranilne vloge na  knjižice in tekoči računi Kč 2.170,000.000*—
_ I 67 podružnic v vseh večjih krajih ĆehoalovaSke republike.
SpreTenT Tl7ge na knjižice in račune ter proTaja t,e bančne in borzne transakcije kar najkulantneje
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,
3G
M.