II. leto.
S a pisiuone naroSbe bres poMljatvc denarja se ne moremo ozirat!.
Sarof«lt! aiij pokljaj« naročnino po nakaznici. '!SR£.
Ogiasl se računajo po porabljenem prostoru in sicer 11 ni visok ter 45 no Wiok prostor za enkrat 41. vin., rs večkrat popujf,
mmgm' - ■
>03 štev.
V Ljubljani, nedelja 27. aprila 1919.
Velja v Ljubljani po pošti:
ul’t isia •	v	.	K	84--
:!! iti& ■■	■	■	„	42—
|wt l«t?, .	,	,	!t	21 —
fsetti,.	,	,	S)	7—
2a inozemstvo:
**»» iefs sapre; K	95-—
** fci*	„	„	50*—
£*bl S«t£	„	„	28*—
’* “»n !«eat?53	„	9 —
®re<lnI&f.vo jo uh Staresu frgru žte». li). Telefon jfev. S*S0„ Upravni&tvo je na JHarijineu trgu 8, Telefon Štev. M. ~.......................................
Izhaja vsa k dan zjutraj«.
Posamezna števila velja 40 f luarfev«
Vjiraianjent rledo Inseratov i, dr. »e urJ pri« !uM k h odgovor doyJsmcu ali znaiukii. - Dopisi «aj sp fraaJoirajo. — Rokopis! se ne vračajo.
Italijani zahtevajo Snežnik za mejo. — japonska za Italijo.
Jugoslovanske čete prodirajo proti Madžarski. — Italija demonstrira proti Wilsonu.
Za slučaj resnega konflikta Amerika ne intervenira.
Zakaj Italijani postopajo ^	'domov.	d°li6“
1 nami — brezobzirno? Američanka pa, poznavajoč itali
v. »Rtječ flanek:
SHS“ priobčuje sledeči
Naš svet se začuden vprašuje, «ako more Evropa mirno gledati in ?°Puščati jtalijanska nasilstva na našem narodu v zasedenih kt a jih. A jaz pogovarjam: Enostavno zato, ker ev-°pska javnost ne ve, kaj Italijani j ® i° z našim jadnim narodom, ki je -•'icen »jih samovolji.
Te dni m je priznal odličen ent-e,itln časnikar, da ;e ententinemu ča“ JPhju prepovedano pisati o italijanskih nasilstvih v po njih zasedenih .rajih. Teoretski se sme razpravljati o '^lijansku-jugoslovanskem sporu, ne s,fie se pa poročati o krivicah, nasil-zaporih, deportacijah, izstra-danju itd.
Visoki gospodje državniki ne dopuščajo, da bi njih narodi doznali, se dogaja pod upravo njih kom-»njonov Oni. kakor, da si se doji vonli da more vsak v svojem delo-ogu uelati, kar hoče in skrbeti, da be o tem nič ne zve.
Ko so se tako zasigurali proti javnemu mnenju — lastnemu in tujemu postajajo nj h agenti brezmejno drzoviti, ako kje kak naš glas puiz-kuša, da prebije umetni zid tajne pogodbe.
V Parizu — tako mi je pripovedovala neka Američanka — je na stotine italijanskih časnikarjev, ki vsakega Prepričujejo, da iz jugoslovanskih ^ajev nt bilo niti 20 oseb d^portira-v I alijo, a zaprt ni bil nihče. Ko navedla nekoliko pozitivnih slučajev P[egnanstva, so ji rekli, da to ne more ll'. da 3e je to gotovo dogodilo le P°niotoma in zahtevali so celo imena,
janske goljufije, je odgovorila, da bi z navedbo imen bili dotični izpostavljeni še večjim progonstvom.
Seznanili so me — je nadalje pripovedovala — z zadrskim županom, ki mi je predstavil trogirskega, šibe-niškega in splitskega župana. Pravi, da se dobro spominja, da je zadrskemu županu ime Ziliotto; ko' sem ji pa rekel, da so bili njegovi tovariši laž njivi župani, je tekla, da ni mislila, da bi italijanska laž mogia iti celo tako daleč.
Italijanskj mistifikatorji se ne sramujejo najnižjih, najdrzovitejših sredstev. Imajo denar, jezik, imuniteto in — široke mase nepoučenega sveta.
Noben narod v Evropi ni v tako neugodnem položaju, kakor naš, ker smo v neposrednem sporu z enim zmagovalcev, ki so mu pridržani privilegiji nasilja in mistifikacije.
Zato je dobro, da naše pokrajinske vlade in vsako naroano telo, ki pride v dotiko z ententinimi službenimi zastopniki, protestirajo in naznanjajo vsak slučaj italijanskega nasilja in krivice.
Ako visoka gospoda tega ne pušča v javnost, je debro, da vsaj znajo. Dobro je da znajo, do katere meje postavljaj naš narod na poiz-kušnjo in do katere mere hočejo svoje narode držati v nevednosti.
Pri takih razmerah treba, da ostane naš narod zbran, zelo zbran. Ker, more se še vse dogoditi. Svet se danes nahaja: med boljševizmom, ki ga vodijo Židje, izrabljajoč opravičeno nezadovoljstvo ogoljufanih in Oropanih množic ter skupino špekulantov, ki krojijo mir po svoj h koristih. Treba, da smo
na straži pred eno in drugo nevarnostjo. Treba, da smo pripravljeni na slučaj, ko bi široke množice v vsaki deželi mogle poslati k vragu i Žide, ki zlorabljajo njihovo trpljenje, i špekulante, ki bi za pravico in svobodo prelito kri hoteli zlorabiti za svoje koristi.
Svet ni več, kar je bil, niti se ne more brutalna sila usiljevati ljudstvu.
Velika osmerica v Parizu bo po izvršenem delu odgovarjala vsak svojemu narodu, a vsi skupaj človeštvu. Bodimo zbrani in pripravljeni za vsak slučaj, ker brez pravice ni.in ne more biti miru!	I.	F.	L. N.
Pod italijanskim
jarmom.
Nepotrebno razburjenje.
pi Dne 19. marca t. 1. je delil kaplan v Šempasu pri Gorici občanom v cerkvi spovedne lislke, ki so bili rdeče barve. Nekdo je v šali omenil da je g. kaplan delil v cerkvi slovenske kokarde. To je prišlo na uho ka-rabinerjev, kateri so takoj napravili hišno preiskavo pri g. kaplanu, mu razmetali celo stanovanje, ter se potem podali v cerkev, kjer so tudi vse preiskali in prebrskali jcelo tabernakelj na velikem oltarju. Našli seveda niso ničesar in s tem je bila ta zadeva končana v veliko blamažo Italijanov.
Suroveži.
pi Štacijski poveljnik v Šempasu, neki italijanski stotnik —- lazi vedno okoli javnih lokalov in gorje onemu, ki ga ne pozdravlja Lko spoštljivo, kot on zahteva. Nekaj udarcev z jahalnim bičem, je najmanjša kazen. — V Lokvi na Krasu je hotel italijanski
colonelio (polkovnik) z revolverjem v roki prisiliti tamošnjo inteligenco, da bi ga ponižno pozdravljala. Naši ljudje se mu niso hoteli pokoriti vkljub vsem grožnjam in nastal je „proces" kjer jih je moral nadutež prositi odpuščanja.
Žalostna Velika noč.
pi Vesti, ki prihajajo preko demarkacijske črte, pričajo vsa, da jc naš narod v zasedenem ozem!ju praznoval praznike Vstajenja silno žalosten. Ni bilo običajnega petja, ne potrkavanje zvonov in ponekod je odpadla tudi procesija. Bila je to najžalostnejša Velika noč, odkar je izbruhnila svetovna vojna. Težka mora sužnosti je ležala nad cvetočimi pokrajinami, ki je zadušila vsak klic radosti že v kali. Kako čuti naš narod v zasedenem ozemlju, priča sledeča pesmica, ki se je razširila od vasi do vasi in odkriva težko bol, ki razkriva pa priprostejšo dušo zasužnjenega Slovenca :
V vrt primorski se ozrite, kjer slovenski rod ječi.
V smrtni boli *e lopi, divja teža ga mori.
Pot krvavi ga zaliva, žalost trga mu srce, vendar pa ljubezen živa za Slovence mu gori.
i,Hej Slovani!*1
pi Na Vogerskem pri Gorici so prišli fantje v Gostilno in zapeli „Hej Slovani". Takoj so jih obkolili kara-hinerji in jih odpeljali v zapore v Prvačino. be tisti večer so se zbrali vsi možje, dekleta in žene in odšli skupno pred „Commando di presidio" v Prvačino in prosili, naj se aretirane fante takoj izpusti. Dejstvo je, da je dotični poveljnik fante res izpustiti. Uganka je, kaj naj bi ga nagnilo k izredni »milosti1*.
LSVST1K.
79 nadaljevanj*
Višnjeva repatica.
»Macchiavellist!« je šušljalo vsevprek. »Lisjak, Pletkar, da mu ni para ... Rdeča nit njegovih kom 'nacij že stopa na dan!... Vendar enkrat smo °oili Slovenci svojega Bismarcka, da nas spravi red svetom do prave veljave...« v• Drzne fatemorgane o Jugoslaviji pod habsburS-l!11 žezlom, univerzi, dvojezičnih poštnih pečatih, 'lCnih napisih in pasjih znamknh so puhtele iz gretih glav; podoba našega voditelja je sijala Nedotakljivi idealnosti, njegovi grehi so bledeli ter razblinjali v nič...
^ .Ob vsem tem modrovanju se ni nihče domislil, p .je nevarno govoričiti o denarju, desettisočih in ■ °ih blagajnah, kadar se klati po mestu sovražnik •*ne lastnine ter išče, kam bi iztegnil tatinsko Dn ,^°dočnost je pokazala, kako dobro so si za-p j^di naš veliki dogodek ljudje, ki jim je bila za deveta briga, ker so delali sami realnejšo 8voj osebni račun, sla ,nat* moramo razen tega, da Smučiklasova n’kak°r ni bila splošna in tudi ne povsem ta-..rit?8rčna; zavist političnih nasprotnikov jo je jn a ’n gledala v enaki meri kakor zloba prijateljev bi,.^neev, ki so imeli tudi svoje »bagatele« in bi tist' ^-r°^ na ljubo z naslado posegli vanje. Med ki so se čutili najbolj zapostavljene po usodi,
je bil naš sladki, drobceni, skakljavi in blebetavi milijonar Grabunec. Kakor vse naše neštudirano, a petično meščanstvo je smatral tudi on veljavo jezičnih doktorjev za smešno bolezen narodnega življenja, in blesk, s katerim so bili ovenčali Smuči-klasa zadnji tedni, se mu je zdel naravnost žaljiv za njega, predstavitelja trgovskega stanu. Grofova ljudomila prijaznost ga je bila navdala od kraja z mnogimi nadami o trenotku, ko ga sprejme pod svojo domačo streho ter mu pokaže slovenske kreposti z nove, solidnejše strani; v njegovo čast in obrambo je vredno povedati, da ni zamišljal niti bahaške požrtije, niti ne svatovščine radovednih zijal. IzprepeljaJ bi ga po prikupnih, dragoceno opremljenih prostorih svoje vile, posadil za mizo, natočil mu dobrega vina in pokramljal ž njim ob fini cigari kakor mož, ki ve, koliko je časa treba in kdaj je česa preveč; od prvoga večera pri Smučiklasovih ni v njem zaspala misel, da bi s tem mahoma izpodrinil oholega advokata, ki ne pozna ne mere, ne mej. V tem upanju je bil porabil lepe tisoč..ke, da izpopolni blesk domačega ognjišča; tu se je pojavilo par kosov težke srebrnine, tam umetno rezljana kredenca, drugje stara italijanska slika, ki jo je bil izteknil med cimetom in dišečimi oreški; ali pa perzijska preproga, na katero si je komaj upal stopiti z nogo, kam li, da bi bil povedal soprogi njeno ceno. Siti vonj po nagiabljenem bogatstvu, ki je Doro tolikanj dušil, je prihajal od dne do dne gostejši in neznosnejši; človek se je že komaj prerival
med temi dragimi predmeti, sredi katerih sta ždela gospodar in gospodinja ter čakala ljudi, da bi jih občudovali. Hči se je redkokdaj prikazala v ta ša-roviti muzej in še takrat le s prezimim nasmeškom na lepih ustnicah; drugače je samevala, kadar je bila sploh doma, na vrtu v svojih dveh solčnih, z izbrano preprostjostjo opremljenih sobah, odmikaje se bolj nego kdaj v svoje lastno, očetu in materi nedostopno življenje. Gospa Amalija Grabunčeva je bila zadnje čase preveč izpremenjenu, da bi se bila utegnila zamišljati v Dorino samotarstvo; štirideseta pomlad njene prsate rdečelase lepote je šumela na-tihem od sladkih hrepenenj, ki so bila vzklila na Smučiklasovi večerji; velika potica, s katero sta se mastila Jacques in Hasan cel teden dni, je bila njen lasten umotvor, in najogromnejši šopki, ki so krasili grofovo mizo, so bili ž njenega vrta; v utešenju svojega doslej nepoplačanega nagnjenja se je bila približala zamorcu ter si privoščila ž njim več nepozabnih izletov v zaprti kočiji.. . Bistreje od nje je gledal oče Grabunec in skrbljivo majal z glavo, ko je opazil Dorino zmrdavanje nad vsemi temi nakupi in novotarijami. Če je lišpal svoj dom, ga je lišpal za njo; in tudi gospodarske navade, ki jih je uvedel pomalem, da ne bi zaostal za [drugim veli-kaštvom, črna pogrebna suknja, v kateri je strašil od jutra do večera, sluga v livreji z zlatmmi gumbi, ki je zehal po veži, avtomobil za tridesetiaoč kron, v katerem se je vozil po mestu.
(Dalje.)
Iz Opatjesela
pi in vseh kraških vasi, ki so St nahajale na fronti, so Italijani izgnali vrnivše begunce in jih naselili v Furlaniji. Slovensko govorico Italijani sovražijo in zgodilo se je že več slučajev, da so aretirali v gostilni slovensko govoreče ljudi ter jih imeli 24 ur zaprte. Tako se je zgodilo, n. pr. v Ronkih, kjer so zaprli 3 slovensko govorečev delavce. Barbari!
V Kobaridu In Tota Inu
pi so Italijani odstavili naše župane in razpustili starešinstva. V Kobaridu županuje neki tenente, v Tolminu pa maggiore. Imenujeta se „Com-missario strardinario". Uraduje se izključno italijanski. Glavarjeve posle v Tolminu opravlja neki colonello kot »Commissario civile per ll distetto dl Tolmino*. Vsa uprava je v vojaških rokah, nastavljenci so samo — Saški uradniki. — V gorah so Italijani opustiti sistem nasilja in skušajo prido-biii ljudstvo na lep način. Tc dni so razglasili, da bo italijanska vlada povrnila vso vojno škodo. — Italijanska špijonaža je močno razvita, v njeni službi se nahajajo vojaki in civilisti, ki razumejo dobro slovensko. Toda vsa nasilja, vse sladke obljube ne zaležejo ničesar. Ljudstvo vstraja v neomajni zvestobi do Jugoslavije in pričakuje v najkrajkem žasu rešitve.
Iz Istre.
pi V Brestu, občina Boljun, je vojaška oblast priredila shod civilnega prebivalstva in dela na glasovanje predlog o ustanovitvi italijanske šole, ki je bil soglasno — odklonjen. — Internacije in izgoni se nadaljujejo z vso brezobzirnostjo. Nove žrtve laškega nasilja so: učitelj Babič, župnik Pola, župan Brajkovič, akademik Metod Sironič, gostilničar Ivo Stranič. — V Podgradu so bili aretirani in odpeljani v Trst sodnik Žigon, dve sodnj slugi in zemljemerec Werk.
„Vojni plen.“
pi Dr. Svetek je bil pred časom interniran v Krminu in nato konfiniran v Gorici. Med tem časorn ni smel zapustiti mesta. Ko je šel nekega dr.e, (takrat še ni vedel za konfinacijo) Ajdovščino, ga je tam v neki gostilni aretiral karabiner *in odvede! takoj v Gorico. Med časom, ko se je nahajal dr. Svetek v Krminu, ga je neki italijanski colonello doma okradel. Vdrl v njegovo uradno miznico in pobral vse cigare, cigarete in vrednostne papirje. Dr. Svetek je po povratku v Gorico protestiral proti temu pri vojaški oblasti. Odgovorili so mu, da je vse to „preda beilica". — Od kedaj smatrajo Italijani privatno last za vojni plen, nam ni znano.
V Gorici.
pi Italijanske oblasti so presenitile obrtni referat, ki je bil prej oddelek glavarstva, na komando karabinerjev. Obrtni red vodi sedaj bivši pisar pri glavarstvu, Jussich (Jušič). Ta renegat je oni, ki odjema našim obrtnikom koncesije. Zapomnimo si ga dobro!
Jugoslovanski - italijanski spor.
Ultimat Italije.
ji LDU Reka, 26. marca. (P. P.) Delegat Bevione je turinski „Gazzetta de! Popo!o“ iz Pariza poslal poročilo o nepričakovanem preobratu na mirovni konferenci, kjer pravi med drugim: ..Vkljub odločni in jasni volji naših delegatov, popustiti v vseh onih vpra-ijih, ki ne nasprotujejo nespremenljivi volji italijanskega naroda, je nastalo bistveno nesoglasje med minimalno rešitvijo, ki jo zahtevajo naši zastopniki in pa med maksimalno, ki nam jo hočejo priznati naši zavezniki. Važna je pri tem ugotovitev, da ne-sporazumljenja ne obstojajo samo z Amerikanci, ampak tudi z našimi kontinentalnimi zavezniki. Moram sicer opozarjati, da je stališče enih in drugih različno, ker nam Francija in Anglija, ki sta vezani po londonskem paktu, kateremu ne moreta in nočeta odrekati veljavnosti, nasprotujeta samo pri vprašanju Reke, medtem ko Amerika, ki je prosta vsakih teritorijalnih obveznosti, razširja svoje nasprotovanje ne samo na Reko, ampak tudi na druge naše jadranske zahteve, posebno glede Dalmacije. Lahko' izključujem, da je že prišlo do končnega preloma in da je že bik^Skle-njeno odpotovanje naših pooblaščencev, (ki so pa medtem že odpotovali. Op. ur.), vendar pa je jasno, da se bodo smatrali naši delegati za upravičene, prilagoditi se zahtevam položaja, da morejo na ta način zaščititi najvišje interese in prestiž naše dežele, če nam v najkrajšem času ne ponudijo primerne rešitve. Najkrajši rok bi mogel znašati 24 ur. Trditi morem, da se na noben način ne bomo odrekli minimalni zahtevi, ki so jo predložili naši delegati z iskrenim namenom sporazuma, četudi bi to moglo dovesti do najresnejših posledic. To je trenoten položaj. Nima zmisla prikrivati, da je ta zelo resen in da naša zgodovina ne pozna pomembnejših in usode-polnejših ur. Delegat Bevione poziva na to narod na mir, treznost in slogo v trenutku, ko hočejo gotovi faktorji povzročiti italij. narodu ,,odurno kri-vico“ in zaključuje, da je Italija odločena „nikdar več vrniti italijanska ozemlja, ki jih je osvojila italijanska vojska."
Naše severne meje.
Še ne dajo miru.
n Ljubljana, 26. aprila. LDU poroča z dne 26. aprila ob devetih dopoldne iz uradnega vira: Dne 25. aprila popoldne so streljali Nemci s puškami na naše postojanke pri Dulah. Mi smo odgovarjali z ognjem. Nemška artiljerija je nato obstreljevala Kamen.
Kako delajo koroški Nemci z našimi ljudmi.
n Begunka Eliza Furlan je februarja potovala iz Ljubljane do Celovca, je imela nekaj obleke in se po-
tem hotela vrniti v Velikovec. Na celovški postaji sta jo pa naznanila vojaštvu Nagele, oče in sin, kot vo- j hunko in povzročila, da je bila na postaji Grabštajn' od ne riškega Volks- j wehra aretirana. Orožnik Pobeck ji je slovensko legitimacijo raztrgal češ, da j je ta papir dober za stranišče in ji j povedal, da ne sme v Velikovec, do- j kler bodo tam slovenske svinje. Vo- | jak Srebre iz Velikovca jo je pretepel j in bi jo ubil, če bi ne posegel vmes ; neki četovodja. Nato so jo odgnali j na grad in od tam v Celovec v vn- i jašnico, kjer je bila zaprta 7 dni. Ko ; jo je zasliševal namški sodnik v Ce- j lovcu, ji je med drugim rekel: „Za- > prti boste, ker s Slovenci držite !a | Po tem zasliševanju, ker ji niso mogli : ničesar dokazati, so jo odgnali v zapor, nakar je bila 1. marca zopet za- ! slišana, kjer so pričale zoper njo ve- j likovske izdajice, med njimi ^Srebre i Jožef, Vernik in Pobeck. Vojak Srebre j je pred sodnikom rekel, da bi jo ubil, j če bi jo našel kje na samem. Odpe- ; liali so jo zopet v zapor, odkoder je ; bila vsled posredovanja dežeine vlade ; dne 28. marca po poidi ugomesečnem ■ trpljenju izpuščena na svobodo.
Iz neodrešene Koroške.
n Tričeirtine Celovca za Jugoslavijo. Tako se je preobrnilo mi- j šljenje Celovčatsov pri konjskem mesu 5 na Veliko noč. Ni pa še dolgo od tega, kar so elegantne gospodične v s Celovcu pljuvale našim ujetnikom v obraz in histerično kričale:	„Pfui
windische Hunde!“ Časi se hitro me- j njajo; če bodo Celovčani še dolgo i tako stradali, ostane Angerer sam še j proti Jugoslaviji.
,.Nam bo vsak dan svetlo, Vam pa vsak dan temno“, tako so grozili boroveljski »emčurji zavednim Selanom med vojsko. Pa oni so obra- • čali, mi pa smo obrnili in sedaj imajo ; Selani vsak dan lepo, belo moko, j Borovčiči pa gnilo konjsko meso in j pa pruske „bruken“.
Naša stvar v Borovljah vedno bolj napreduje vkljub vsemu nemškemu terorizmu. Nemška oblast je zaprla več delavskih žen zavoljo tega, ker so njih možje pri slovenskih vojakih. V tolažbo obljubujejo nemški in nemčurski mogotci polne lonce, ki pa ostajajo vedno prazni. Zato pa vsi stradajoči sloji kličejo na ves glas Jugoslavijo na pomoč; v par dneh so nabrali v občini nad tisoč podpisov za Jugoslavijo. Ali se bo vendar enkrat zdanilo na jugu?
Pokrajinske vesti.
kr Z Gorenjske se nam piše:
V praznikih je divjala pri Kas pri nas taka burja da je ne pomnijo najstarejši ludje. Polomila je ogromna drevja, preobrnila je stogove in shrambe za seno ter poškodovala nebroj streh. Škoda je neprecenljiva. V zadnjem času so se vrinile razne židovske tvrdke posebno lesne stroke v naše kraje. Svoj kapital skrivaje za razne slovenske trgovce — kateri se bodo še bridko kesali da so pripeljali te —
krvoses? v naše kraje. Posebno lesna trgovina jim diši. So vešinoma ž«dje iz Zagreba, kateri imajo danes edm0 priliko, da preko Reke trgujejo z inozemstvom. Komaj smo se znebili H3' lijanskih in nemških lesnih trgovcev že so ovohaii Židje prazen teren in zasedli pod raznim lepim družbini® imenom naš domač lesni trg. — Naj vendar naša deželna vlada pravočasno vkrene potrebno predno se docela n® vkorenir.ijo ljudske psjavke.
... STarodni Socijalisi!'
Narodna Socijalna Zveza v Ljubljani začne s prvim majem izdajati svoj politični tednik „N orodni Socijalist“, ki bo zastopal socijalnc, gospodarski in politične zahteve in pravice narodnega delavstva, sploh vseh onih, Id živijo od dela svojih rok oziroma svojin misli. „Narodni Socijalist“ bo zastopa soeijalno pravičnost in enakost vseh svobodnih državljanov brez razlike.
Naročnina za leto znaša K 16' za pol leta K 8'—, za četrt leta 4 K in za en mesec K 1'50.
Unravništvo „Norodnega Sodj lista" je v Ljubljani, Marijin trg 8.
Naročite „Narodnega Svcijalistd“ in pridobivajte naročnike!
.   ^**
Proslava prvega majnika.
Zveza jugoslovanskih železni' carjev priredi slavje delavskega praB' nika skupno z Narodno Soeijalno Zvezo. Program pravočasno objav i !»<>•
V
ii
s
If
E
P
c
>
1
2
DR. I. L.
Moj slučaj, m.
Denuncijacija je torej izšla iz tajništva &. L. S. Toda kdo jo je spisal, kdo jo je odposlal? Tajnik je naveden samo kot priča in načelnik ni podpisan. To bi sicer ne bilo take važnosti, kajti take stvari se ne delajo „uradno“, ker se njih nizkotnosti zaveda včasih tudi najpodlejši izdajalec. Zato je treba izvršiti vse tako, da se izbriše sled. Saj so na avstrijski policiji verjeli radi tudi na nepodpisane ovadbe in na ljubljanski policiji jih je bilo baje tolikoj da je biio že druge sram. Celo v Gradcu so sc pritoževali nad ljubljanskim denuncijant-svom- Odkod je prihajalo toliko ovadb ? Ali je bila tu posebna pisarna zanje?
Ovadba je bila torej najbrže brez »odpisa. Sestavljena je 'bila v smislu Trši;anovih laži. Trškan bo lahko povedal, komu je pravil moje
se bo dalo
veleizda- | tudi
jalske" besede in potem mogoče nadalje sklepati.
Imam pa še eno sled, ki vodi na isto pot. Nekaj dni, morebiti dober teden pred vsem tem, je prišla na magistrat neka sorodnica posl. Gostinčarja, menda njegova snaha, pritoževat se, da ni dobiia podpore. Navedla je najbrže napačne podatke, zato jč bila podpora odklonjena. Za take stvari seveda kak pisar ni odgovoren. Rekel sem ji, naj prinese novih potrdil. Par dni na to, so se vrata naše pisarne odprle in v sobo je pogledal znani Kregar. Nikoli ne pozabim tega peklenskega satanskega nasmeha. „A — iako“, je rekel, ko me je pogledal, in vrata so se zaprla. Preletelo me je po vsem telesu, kakor zla slutnja. Teden na to je bilo vse v redu. Tako sem tudi razumel opazko na koncu denun-cijacije, češ da me je župan nastavil na mestnem magistratu, To je pospešilo odločitev.
V mojo zadevo je bil zapleten dr. Krek. Ttškan je rekel, da mu
je pravil na poti na kolodvor v Črnomlju, da je slišal to in to. Sodnija je d;'. Kreka dolgo iskaia, bil je nekje v hribih, ker menda ni hotel gledati divjanja v Ljubljani. Zaslišali so ga na sodniji v Radovljici. Rekel je, da „se ne ve prav spominjali, ampak, da se mu zdi. da je tako". Moj zagovornik dr. Slane — Bog mu daj dobro — se je zaradi tega pričevanja zelo razjezil, češ da bi on niti proti svojemu najbujšemu sovražniku tako ne pričal. Jaz sem bil miren, ker nisem poznal advokatskih dokazov in nisem vedel, da bi mi taka izjava lahko zelo škodovala. Ta izjava bi bila dokaz, da je Trškan res tisti dan kaj takega slišal. Za svojo osebo sem bil prepričan, da dr. Krek ni podal te izjave iz slabega namena. Ne vem, ali je poznal sploh moje ime in tudi ne vem, v koliko je njegova jugoslovanska misel takrat že v njem dozorela.
(Konec prih.)
Dnevne vesti
dn Zrinsko-Fraukopanska sv«' čanost. — Poseben v ak iz Ljub' Ijane. Dne 30. t. m. ob pol 4. zjutraj vozi iz Ljubljane v Zagreb in nazaj poseben vlak za udeležnike zrinskO' frankopanske svečanosti. — VoŽnj* Zagreb stane: 1. razred K 38-18, II. razred K 22 43 in 111. razreda K 14 85;
Iz Zagreba odhaja vlak ob pol 7. titt zvečer. — Pozivamo vsa druStva, se polnoštevilno udeleže zagrebških svečanosti. Vsa društva in narodne organizncije naj javijo svojo udeležbo do torka do 11. dopoldne g prof.dk F. Ilešiču, Zarnikova ulica štev. 9. Doslej so svojo udeležbo prijavila na' slednja društva: Muzejsko društvo* Leonova družba, Slovenska ,Mitiča* Glasbena Matica, Splošno žensk0 društvo, CM. D., Sokolska Zveza, 0^ lovska Zveza, Krščansko Socijalfl' Zveza, Slev. ženska zveza. — Vstop' nice dobe pri blagajni pred od' hodom vlaka tudi posamezniki. PO' sebne legitimacije niso putrebne.
dn B zojavni pozdrav prestolO' naslednika in regentu Aleksandr* pevskensu društvu „Ljubljan^‘ Zvon“! Kot znano, je slov. pev^0 diuštvo »Ljubljanski Zvon“ ieta 191° napravilo koncertni izlet v Betgiad11 ter ondi v Narodnem Kazalištu s si' jajnirn uspehom priredilo koncert y prid Srbijancem, ki so bili poškodb' vani od onoleme silne povodnji KoP' certu je prisostvoval tudi naš prest°'
: Ionaslednik Aleksander in se zelo zanimal za društvo samo, za razmere “ Ljubljani in na Slovenskem sploh. N*' slednje dopoldne (na Petrov dan) r bilo društvo povabljeno na kr;<ljeV vrt k zajuterku. Tudi ondi jih je PJ' setii prestolonaslednik, si dal predat3' viti vse člane ter se na izredno m bezniv način razgovarjal s »svoji!* Slovenci". Nato jih je odvedel v kw srbskih častnikov, kjer se je izrej^ marsikaka „veleizdajniška“ beseda. ^ se je izvedelo, da bo naš regent, kratkem poselil belo Ljubljano, mul, pevski zbor »Ljubljanskega Zvona brzojavno sporočil, da se raduje i!l govega prihoda. Regent je brzoja^ odgovoril društvu »Ljubljanskega Zv na“:	„Sečam se sa zadovoljstvu
poseta pevečkog društva „Ljublastss b Zvona" u Beogradu, zahvaljujem ^
kreno na pozdravu sa njegovog z aji i radujem se što ču skoro moči p°* ,« slovensku
erisku Ljubljanu. — Aleksand • dn Ustanovitev samostojn ravnateljstva južne železnic Ljubljaui. Poverjeništvo za zeiei
Je »sporočilo, da je generala« direkcija južne železnice poverila vrhovno vod-i ° obratnega nadzorništva juž. že-Jeziijee višjemu nadzorniku Viktorju Bračiču z nalogom, da izvrši vse pred-Poprave za vposlavitev obratne direkcije v jugoslovanskem ozemlju.
, dn Zbiranje vojnih matic in v°jaš’.iih cerkvenih predmetov. Po Poročilih vojaških duhovnikov so se časa poloma avstro-ogrske armade ,n združenega državnega preobrata Porazgubili razni službeni predmeti vseh ver, kakor vojne kapelice, vojne tatice, c rkveno-službene knjige in spisi in drugo. — Taki predmeti tvo-^1° narodno boga tvo in obenem često 8®bujejo podatke o umrlih in padlih ®jakili. Občinstvo se vabi, da pri ‘pranju sodeluje in o zasledenih stva-,cn obvesti neposredno vojni superi-i0fat v Ljubljani.
dn Kaznovan navijalec. Zaradi rajanja cen je obsodila dež. sodnija . Ljubljani Ivana Modica, posestnika 11 trgovca v Novivasi na Blokah, na f‘ dni zapora, poostrenega z enim raim ležiščem in 4000 kron denarne 1‘obe. Omenjeni je prodajal ljudem azno blago po neizmerno velikih cenah, aho je zahteval za en liter grenčice, Sa je stal K 188, do K 12 80. d« Tuji državljani v Jugosla-'j** Ministrski svei je odredil, naj se -stavi razpravljanje prošenj tujih dr-Svljanov priznanje državljanstva Kraljestvu SHS. Na ta način odpade °pet izgovor pri odpovedi stanovanj ljudi, ki bivajo že od pamti-v Ljubljani, a niso imeli toliko in d3 bi se priučili našemu jeziku 50 najbolj zagrizeni,,Krainer" kakor sami nazivljejo. Če jim je magistrat povedal stanovanje, se je dotičnik skliceval na svoje dolgo bivanje v H^bljarii in odpoved se je preklicala, £es. saj je naš državljan. Zdaj menda 0 enkrat drugače — ali ne?
dn Osrednji odbor Zveze ju-808l«vanshih železničarjev sklicuje ,a 27. aprila ob pol 8. uri zvečer od-oorovo sejo.
Ravn«teljstvu kr. državnih Čin-. • Y bednost! Potujoče ob-t ‘V° iZ Kočevja se upravičeno pri--uje nad razmerami v Orosupljah j" opoldanskem vlaku, ki pride iz ovega Mesta. Če ima ta vlak malo e<-jo zamudo, ga Kočevar, ki pelje iz Mnbliane, kratkomalo ne počaka, tem-več odhiti naprej. Zaostali potniki naj Pa lepo čakajo do noči na Grosupljah. Železniška uprava ne utrpi nobene šk 'de če uredi vozni red tako, da tudi opoldanski vlak h Ljubljane proti Kočevju počaka one potnike iz Kar-*°vca. Pri naj večji zamudi bi znašalo čaka ije pol ute razlike. Pričakuje da se potujočemu občinstvu ustreže % želji.
^ ,dn Radovedni netneurji! Na
, v2<rarno vprašanje v „Napreju“ glede anja štrajk že dobite odgovor
jj. d« Podpisujte državno poso-'L.?* Znamo, da je naše občinstvo v ! *° zavedno, da bo samo podpiso-(ja<0,.ra opisan o državno posojilo, ne po • ^^alo za Se posebno pri-g Varjati. Prepričani smo tudi, da se Rlj P°dpisal° mnogo več, nego finančni jamr zallteva- Vendar pa opozar-nar • da obrestuie danes večina de-zavodov hranilne vloge z 2 odst., st«),!!? se bo dtžavn0 posojilo obre-ve ^‘° s 4 odst. Lastni interes torej Po^ v‘vVsomur, da podpise državno
skj fla ^ narodni noši v Ijubljan-(j3 , Okolici in na Gorenjskem pre
Meč! V P°necteljek ob 8. uri zvečer v dr. ,nern domu ravnatelj muzeja, gosp. jaki ■ ' Mantuani. Vstopnina 1 K. Di-2laSf,ncdiiak:nie Proste., Opozarjamo nji.1 Slovenke na to aktualne in za-miyo predavanje.
slavi"” ^verjetno moč imavjugo-im;.| 'L nar°dni poslanec. O tem se je tudi rSt temeiiito prepričati 22. t. tn. n- nadsvetnik Martin Špindler.
Hodnik Karnenoslav. v u,^.n Monika Gruden naj se zglasi trg Px?vSištvu j.Jugoslavije“,- Marijin
Potnitisf' k^Cr dotli svoi izSub,jeni
dn Državna posredovalnica za delo naz atija, da seje osrednji urad, kakor tudi podružnica za Ljubljano in okolico preselilo s 26. aprilom v svoje nove, velike in moderno urejene prostor1 v Gradišču, nasproti dramskega gledališča (v Lukmannovo hišo). S tem bo posredovalnici v mnogo večji meri možno ustreči vsem interesentom. Uradne ure za stranke so od 9. do 12. ure dop. in od 2. do 4. ure pop.
V nedeljah, praznikih in sobotah popoldne se ne uraduje.
Društvene vesti.
dr Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljuoljani, naznanja svojim članom, da se nahaja društvena pisarna od danes naprej v Gradišču i7/I \
dr Gasilno društvo v Pijavigorici priredi v nedeljo 4. majnika, ob a. pop. veselico z igro, petjem, tombolo in domačo godbo. Vstopnina t K. Gasilno društvo se ob enem tem potom zahvaljuje vsem neimenovanim gg trgovcem za darila.
dr Muzejsko društvo za Kranjsko ima v torek, 29. aprila, ob 4. pop v muzejskih prosiorih, občni zbor. Ker je društvu določiti novo smer, se želi polnoštevilne udeležbe društvenh članov.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
- 27. aprila, nedelja, popoldne »Krojaček Junaček“, za C/48.
28 aprila, oondeljek, popoldne nVeriga“, izven abonementa.
29. aprila, torek, „Tugomer“, izven abonementa z znižanimi cenami.
30. aprila; sreda „Moč teme", delavska predstava, izven abod.
1. maja, četrtek, popoldne ,.Krojaček junaček“, abon B/18.
2. maja, petek, „Revolucija“, abon. A/38.
Operno gledališče.
2 7. aprila, nedelja, „SIovaška princeska", izven abonementa.
28 aprila, pondeljek, zaprto.
29 aprila „Mation‘‘ abon. A 3/40.
30. aprila, ,.Prodana nevesta", delavska predstava izven abon.
1. maja, četrtek, „Mamzell Nitouche", izven abon.
2. maja, petek, zaprto.
Zadnje vesti.
Jugoslovanske čete prodirajo proti Madžarski.
Madžarske čete potisnjene proti severu. — Posebna jugoslovanska armada bo prodirala v Medžimurje.
LDU Budimpešta, 26 aprila (DKU) OKU poroča: Na južni fronti so dne 25. t. m. zvečer Jugoslovani v smeri proti Szekszardu napadli naše varnostne straže irt j>h potisnili nekaj kilometrov proti severu nazaj.
LDU Dunaj, 26. aprila. ČTU poroča z ozirom na nameravani pohod zavezniških čet proti Ogrski, da bodo jugoslovanske čete nastopile iz Zagreba v smeri proti Čakovcu, ki leži v jugovzhodnem kotu bivše Ogrske in kt je kot najkrajša zveza med jugoslovansko mejo in Budimpešto (daljava v zračni črti znaša komaj 200 km) z ozirom na vzhodne-ogrske ko-mitate velike važnosti..
Italijanske demonstracije proti Wilsonu.
LDU Berlin, 26. aprila. (ČTU). ,,Beriiner Tageblatt“ poroča iz Lugana:
V vses večjih italijanskih mestih so bile burne ljudske demonstracije zoper entento, zlasti proti Wilsonu. V Rimu je velikanska množica, med njo vojaki in častniki, sramoteč Wi(sona z vzklikanjem, pridrla na Kapitol, kjer so poslanci in mestni svetniki dali duška svoji ogorčenosti. Potem je množica odšla proti Consulti, kjer so zopet nastopali govorniki. Nad Consulto so izvesili narodno trobojnico. Pred ameriškim konzulatom so komaj preprečili demonstracije. Tudi v Turinu, Padovi, Napolju in Ftrcnzi so bile burne manifestacije. V Genovi so v znak žalosti zaprli borzo. V Milanu se je ljudstvo zbralo pred spomenikom Vittorija Emanuela, kjer je govoril pokrajinski svetilk Ferrari. V svojem, govoru jo Wil«ona Imenoval navadnega trgovca iu ameriškega sleparja, ki tepta civilizacij > in zgodovino. Množica je njegova izvaja,-.ja sprejela z gromovitimi klici ,.I>ol a VVihonom!“ Ferrari je svoj govor končal z besedami:
,,Na plan, prostovoljci, ki hočejo it; proti Reki, proti Splitu iti Zadru!44
Wilson o italijansko-jugoslovan-skem sporu. — Za slučaj konflikta
Amerika ne intervenira.
LDU Curih, 26. aprila. Po nalogu predsednika Wilsona je njegov tajnik, v odgovor na Orlandova izvajanja izjavil, da ga postopanje italij. delegatov ni niti najmanj presenetilo, ker so grozili že več dni z odhodom. Italijanskih ugovorov pa ni mogoče upoštevati brez kršitve 14 točk, ki so bile priznane po vseh zaveznikih. Wilson zelo obžaluje, da se je zdelo italijanski vladi potrebno tako delati. Vendar pa še vedno upa, da se da ta slučaj zadovoljivo rešiti. Sam ni našel drugega izhoda, kakor obrniti se na javnost. Položaj Italijanske delegacije je glede italijanske kapitalistične akcije, ki podpihuje italijansko ljudstvo glede Reke, zadnji čas jako mučen. Piedsednik ne veruje na italijansko-jugoslovanski konflikt in zagotavlja, da Amerika ne bo intervenirala, ako spor vendarle izbruhne. Končno je tajnik izjavil, da je Italija popolnoma odvisna od svojih zaveznikov, najsibo glede preskrbovanja z živili ali glede finačnega ravootežja.
Reka — prosta luka?
LDU Pariš, 25. aprila. (Brezžično). „Paris Nidi“ meni, da se reško vprašanje baje na ta način uredi, da postane Reka prosta luka pod pokroviteljstvom zveze narodov.
Važna seja ministrskega sveta.
Bel gr a d, 26. aprila (Izv. por.) Kl(ub temu, da niso prisotni vsi člani ministrstva v Belgradu, je bila včeraj važna seja ministrskega sveta, na katerem so razpravljali o političnem položaju v zvezi z najnovejšimi vestmi. Seji pripisujejo veliko važnost.
Vse italijansko časopisje besno napada VVilsona. — Italijanska bahavost o sluvnih zmagah.
LDU R i m, 26. aprila. DKU „Mes~ sagero“ piše; Italijanski narod bo z zadovoljstvom sprejel številne izraze simpatije v Franciji in Angliji zoper Wilsonovo izdajstvo. Predsednik Wil-son si je dovolil majhen rop na škodo Italije, ker je menil, da se Italjja ne bo mogla upreti, ker potrebuje žita in premoga iz Amerike. Postopanje Wil-. sona je brez primere v zgodovini. Upajmo, da bodo vsi narodi obsodili njegov čin. Ako Francija in Anglija ne smatrati pogodbe za kos papirja, potem ne bosti podpisali miru brez sodelovanja Italije. — »Popolo Romano" izjavlja, da je Italija zvesta svoji vladi. — Socijalistični „Giornale del Popolo“ piše: Nihče v ltahii ne ho hotel sprejeti miru, ki ga predbga Wilson. Uspehov zmage ne smemo izgubiti.
^ LDU Luga n o, 26. aprila. DKU Italijansko časopisje ostro napada Wilsona in Anglijo. „Secolo“ piše: Ne sme se pozabiti, da je Italija tvegala svojo sveto čast, izdala svoje zaveznike in žrtvovala premoženje in v kritičnem trenotku ustavila avstro-ogrske čete, dy niso prodrle na zapad. In sedaj temu toli zaslužnemu narodu rte privoSčijo niti majhnega grižljaja z bogate mize?
Orlando in Sonnino.
LDU Luga no, 26. aprila. ČTU Povodom Orlandovega potovanja skozi Turin in njegovega prihoda v Rim, kjer ga pričakujejo v soboto, se pripravljajo velike ljudske manifestacije. Zbornica se otvori v pondeljek ali najkasneje v torek.
LDU Haag, 26. aprila. CTU „Agence Havar>“ poroča iz Pariza: Kakor trdi „Echo de Parts", se je Orlando izjavil, da se bo obrnil na parlament, ’ naj potrdi poverjeni mu mandat. Stavil bo kralju vprašanje zaupanja, parlament sam pa bo ugotovil nacijonalne zahteve.
LDU Berlin, 25. aprila. DKU „Dcutsche Allgemeine Zeitung" poroča iz Čurina: V ameriških vladnih krogih sodijo, da bo v sporu med Wtl-sonom in italijansko vlado italijanski narod podpiral Wilsona in da je potem padec Sonnlna neizogiben.
V tem primem pričakujejo, da bo Italija odposlala novo delegacijo v Pariz, ki bo imela pooblastilo, da sprejme kompromis v reškem vprašanju.
Japan in Italija.
LDU Berlin, 26. aprila. ČTU ..Deutsche Tageszeitung" poroča iz Haaga: ,,Le Piogres“ javlja iz Pariza, da se Japonci resno pripravljajo na to, da prekinejo razprave in odpotujejo iz Pariza. Demonstrativni poset japonskega brodovja v Genovi je smatrati za jasen migljaj Ameriki. Italijanska delegacija ne ostane v Parizu.
LDU Pariz, 25. aprila. (Dun. KU) Kakor javlja ,,Agence Havas*, ne ostane od italijanske delegacije noben član v Parizu. Luzzatii je naslovil na Clemenceauja brzojavko, v kateri ga prosi, naj sc zavzame za to, da debi Italija glede svojih zahtev, ki potne-njajo itak minimum narodnih pravic, zadoščenje.
Italijani zahtevajo notranjski Snežnik — za mejo.
LDU Pariz, 24. aprila. (DKU) Agence Havas poroča:	Ministrski,
predsednik Orlando je v izjavi, ki jo je izročil časopisju, nadalje izvajal, da kraj vsega velespoštovanja z vso trdnostjo smatra ugovor, ki ga je predsednik Wi!son v svoji poslanici o načelih izrazil glede italijanskih zahtev za neopravičen. Poslanica trdi, da bo Italija potom privolil, ki jih dobi, dosegla stene Alp, ki tvorijo priroden branik. To privolilo ‘jo velepomembno le tedaj, ako vzhodno krilo tega branika ne ostane odprto, iu ako poteče meja ob gori Menite Ne-voso (kranjski Snežnik), ki loči vode, katere teko v Trno morje, od onih, ki se Iztekajo v Sredozemsko morje. To je ona gora, ki so jo Latinci sami imenovali Limes italicus, odkar se je v narodovem čustvovanju iu v njegovi zavesti z oblikovala prava podoba Italije. Brez tega stražarja bi biia v tem veličastnem naravnem alpskem bianiku nevarno zevajoča vrzel in raztrgana bi bila politična, zgodovinska in gospodarska enota, "ki jo tvori istrski poluotok.
Resni nemiri v Bolgariji.
rp Zagreb, 25. aprila. (Izv. por.) Privatne vesti iz Niša in bolgarske meje poročajo, da so se pojavili po celi Bolgarski resni nemiri. Angleške čete so zasedle bolgarske meje, da preprečijo razširjenje nemirov.
Regent Aleksander pride v Zagreb.
Bel grad, 25. aprila. (Izv. por.) Prestolonaslednik regent Aleksander odpotuje v kratkem za šest dnij v Zag. eb, kjer se udeleži svečanosti o priliki prenosa zemeljskih ostankov narodnih mučenikov Zrinjskega in Fiankopana.
Aprovizacija.
a Kis za I. okraj se dobi na krompirjeve nakaznice pri Mlihleisnu na Dunajski cesti, v torek, 29. aprila dopoldne od 8. do 9 t do 200, od 9. do 10. 201 do 400, od 10. do II. 401 do 600, od 2. do 8. 6ut do | 80o, od 3. do 4. 801 do 1000, od 4. do 5. 1001 do konca. - Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, liter slane 2'20 K.
Prodaja kruš ie moke na C-izkaznice .se dobi od pondeljka naprej. Na vsak prvi odrezek se dobi pol kilograma bele moke. Kilogram stane 4v6 K Trgovine, v katerih se dobi moko, so bile objavljene. Izpremeni se prodaja moke za V. okraj, na št. 24, 25 in 26 pri Krivcu, Dunajska cesta (ne pri Kharriu), za VI. okraj, na št. 27, 28 in ^9 pri Lasnovarju, Kolodvorska ul. (ne pri Le-gatu, Slomškova ul) — Peki in prodajalci kruha smejo odvzeti strankam le A-izkazmce. Piedajalci moke za kuho oz. ptcivo, smejo prodajati moko le na B-izkaznice. — Prodajalci moke za kruh pa smejo prodajati moko le na odrezek C-izkaznice. — Kdor bi pri prodaji delal nered, ali jemal druge vrste izkaznic, kakor tiste, na katere sme oddajati nakazano blago, se mu bode prodaja moke ali kruha odvzela.
a Peki in prodajalci kruha se vabijo, da predlože takoj vse krušne karte v mestni posvetova nici, da se jim bode moglo v torek nakazati moko.
a Gg-, načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže sejfi v torek ob 5. uri v mestni posvetovalnici.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
e
Proda se:
Lepo bukovo oglje, 2 ali
več vagonov, kupec mora vsaj polovico vreč dostaviti, dobavlja tvrdka A Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15.
403
Karbidne svetilko na drobno in debelo razpošilja točno po povzetju, komad po 30 K in 32 K, kakor tudi gorilnike vsake vrste. Tvrdka Martin Sumer, Konjice. 414
Gostilničarska oprava: mize, stoli, steklenice, prti itd. se proda. Poizve se pri upravništvu.	437	3—1
Domače platno, volneno blago za možke in ženske obleke, kambrike; rjuhe, sukance , fini trpežni čevlji, pralno in toaletno milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mast in med, izboren ru-mesenc, za čaj zadostujeta samo dve kavnni žlički na skodelico Prodaja se v skladišču Balkan I. nadstropje.
440
B Kupi se: f^j
Knpim ali v najem vzamem strojarno za usnje. Naslov pove uprava lisia. 401
Stare, obrabljene gramofonske plošče kupuje po najvišji ceni, ali zamenja za nove do konca meseca maj-nika tovarniška zaloga gramofonov in plošč A. Ras-berger, Ljubljana, Sodna ul. 5.
402
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žagu za drž. kolodvorom. Ljubljana.	4i9
Kupi se hiša s trgovino na prometnem prostoru v Ljubljani. Ponudbe na uprav-ništvo lista.	409
Vinske sode 50 —500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod „Vinski sodi".
B
Službe:
Krojaškega pomočnika, ki je zmožen tudi prirezo-
vati, (prikrojevati) sprejme takoj v stalno delo, L. Rebolj t Kranju.	444
Šivilja, ki bi v prostem času tudi v trgovini prodajala, se sprejme v trgovino v Celju.
426
Ve« krojaških pomočnikov se sprejme za fino in malo delo. Vpraša se v trgovini na Dvornem irgu št. 3
443
Več mladih ključavničarjev za montuanje ključavnic išče »Kranjska tvornica že-ljeza 1 bravarske robe v Kamniku".	445
Lep postranski zaslužek se nudi osebam, katere imajo znanje odnosno zveze z hotelirji, kolodvorskim restavracijam, kavarnasji, gostilničarji, vinotoči itd. Ponudbe pod »Postranski zaslužek" na podružnico »Jugoslavije" v Celju, Nova ul.	428
Vzgojiteljica, priprosta in zdrava se sprejme takoj k dvema otrokoma v starosti šest in sedem let. — Ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo »Jugoslavije" v Celju, Nova ul. 427
Gospodična, popolnoma vešča slovenščine in nemščine in v vseh pisarniških delih dobro izvežbana, želi primerne službe, če mogoče v Ljubljani Poizve se upravništvu lista in podružnici »Jugoslavije" v Cetju. 429
V termanem kopališču Toplice pri Novem mestu se spiejmejo za letošnjo sezono l strojnik, l maser in 1 kopališka služkinja (maserka) Ponudbe s prepisi spričeval, katera se ne vrnejo, na ravnateljstvo.	432
Več izurjenih šivilj in
krojaški pomočnik se sprejme takoj. Plača prve vrste. Anton Mihaiiček, Lingarjeva ulica 2.	407	2—1
S
 —	[TJ
Razno:
Pilot Ernst. Turko, kateri je letal predvčerajšnjim zjutraj ob 10. nad Ljubljano je izgubil pri letanju letalno havbo (čepico). Ker ima zanj velik pomen, namreč drag spomin, jc pošten najditelj naprošen, naj isto vrne ali pošlje proti nagradi letalski' stotniji v Šiški.	44*2
Na brano in stanovanjc v Ljubljani sesprejmo mlajše dekič. Naslov v upravništvu lista.	44t
Zastonj stanovanje dobi vpokojenec ali zakonski par brez otrok, kot hišnik v vili Seunig, Lukovica pri Brezovici. Natančneje pri Ivan Seunig, Ljubljane, Star ti g 7.
423
Poizvedba! Komn je kaj znanega o Jožefu Brožiču, kateri je služil pri 122. top. poiku, vojna pošta 386 in 385 ter je ob polomu ranjke Avstrije brez sledu izginil. Evemuelni podatki naj se pošljejo proti nagradi ua naslov: Josip Brožič, Metlika 46, Dolenjsko.	.	430
D Ljubljano putujačem sl. občinstva se preporučn. Bestavracija u Prešerno voj ulici 9.
Kdo bi posodil poštenemu Slovencu K 600— proti 5% obrestim in vrnitvi tekom petih let. Cenj. dopise prosim na uprava lista pod “Obrt".
545
Želim vzeti v najem pro-dajalnico v kakem industrij-
skem ali drugem prometne® kraju, da bi bil uspeh go.o*1 Prosim za cenj. nasvete p®0 »Jugoslovan" na upravo liš*
Popravila nr in zl»t»i“J spjejme F. Čuden Sin, LjuD* ljana, nasproti glavfl® pošte.	59'
| Dopisovanje ženitne ponudbe!
— Mlada gosp še* W| korespondirati v srrho raj' vedrila z mladim inteligentni111 Jugoslovanom, (visokošoljjj ali uradnik), ne nad 30 Hj starini, blagega in vesele! značaja. Izključeni niso tul Hrvati, ker se želim bol priučiti hrvaščine. Dopisi p®1 šifro »Blondina", na upr®? ništvo lista.	“
Ženitna ponudba.
•23 let stara, vsestransko 1t obražena, inteligentna gosp®: dična, vesele narave si
v svrho ženitve znanja z v® selim, mladim gospodo®1. Premoženje postranska stvat’ Ponudbe pod »Zvonka" nl. upravo lista.	“
Sprejmemo spretne
kolporterje (prodajalce)
za dnevnik „Jugoslavijo". Zaslužek lep in stalen. Upravništvo »Jugoslavije".
FRANC BAR
Ljubljana, Frančevo nabrežje 5
ima v zalegi sledeče pisalne stroje:
Remington visible, Undenvood, Smith e Bross, Rojal, Mercedes, Erika, Adler, Remington Sholes, Ger-mania Jewett, vse opremljeno za slovensko pisavo, ter vse strojne potrebčine.
Popravila pisalnih in računskih strojev ter kontrolnih blagajn izvršuje točno.
Najboljši
imajo o gr lasi v , Jugoslaviji", ker je selo razširjena in jo vsakdo rad čita!
garje K. Linhart, urar
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne inaže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trn.is.6czy v Ljubljani, zraven rotovža.
Trg ovska moč!!
Za trgovsko agenturo in komisijo v Mariboru se išče zanesljiva tu spretna trgovska moč, zmožna položitve kavcije, vešča tudi nemškega jezi ka. T rgo v ska izobrazba lil zmožnost v trgovski postrežbi pogoj.
Ponudbe pod: Maribor, Burggasso 8,	1000
Marija Terezija c. 7.
Veikazalcgazlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 690
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima na zalogi
različno inozemske manufakturno blago, kakor razne vrste cefirje, panama za srajce, rujavo platno itd.
Interesentje, trgovci naj se nemudoma osobno potrudijo
v Ljubljano, Dunajska cesta št. 29.
Modni salon za dame in gospode
v
S. Potočnik, Selenburgova ulica 6.1.
na telinologičnem muzeju v Parizu izprašani krojač
opozarja cenjene darne in gospode na svoje najnovejše modele. Izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančno po modelu. — Modernizira kostume. —Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov in športnih oblek Cenjenim naročnikom likam obleko zastonj. — Sprejemam naročila tudi z dežele. Obračanje in renorlranjc salonskih sukenj v najmodetnejSo jakete za gospode. Obleke in kostumi v osmih dneh v smrtnem slučaju v 24 urah.
•*«-
JlaznemHs.
P. n. občinstvu naznanjava, da sva prevzela od
P. Polheimerja v Ljubljani, Dvorski trg št. 3
manufakturno in konfekcijsko medno trgovino
na vogalu Židovske steze in Dvorskega trga.
Trgovino bova vodila dalje pod firmo Schvvab & Bizjak in se potrudila ustrezati vsem željam p. n. občinstva.
Za blagohoten obisk se priporočava.
Z odličnim spoštovanjem
Schwab Sc Bizjak.
Gebelni vosek
snlie satiue in odpadke svež
kupuje po najvišji dnevni cerii
J. KOPRČ, svečar
Ljubljana, Celovška c. 90.
VINC
staro in novo,
slivovko, rum itd.
nudim po najnižjih cenah.
Kupujem
suhe gobe, dobre vreče in želod.
M. Rant, Kranj.
Masti in slanine
(suhe in nasoljene)
suhega mesa
od postaje Vukovar nudim. — Garantirano prava svinjina in zdravo blago. — Interesenti naj se javijo osebno ali brzojavno na trgovsko agenturo in komis, posel
Ljudevit Pollak
Vukovar. 999 ^Q»SSB^
Uto posojilnica
v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. G (v lastnem domu) obrestuje hranilne vloge po
O °|
L jo«
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojiln!ca in je imela koncem marca 1019 nad 4u milijonov kron vlog in uud 1 milijon eustotisoč kron rezervnih zakladov. 659
Posojila sc dovoljujejo po 4 do 5%.
Ljudska posojilnica stoji pod neposred. drž. nadzorstvom.
VC
Opozarjamo na brošuro:
„KGd os] se potegne pravična meja m
V
Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje.
 Cena 1. krono, mrrrc
Dobiva se po knjigarnah, v upravništvik »Jugoslavije" v Ljubljani, Celju, Maribora, Ptuju in Novem mestu.
RAZPIS.
Pri mestnemu užitninskemu zakupo je izpfj*' njenih več prejemniških, pregledniških pazniških mest.	99?
Prošnje za ta mesta je vlagati do 30. t. m. Prl podpisanem ravnateljstvu.
Ravnateljstvo mestnega užitninskega zafeup* Dunajska cesta štev. 29.
Odvetnik
dr. Franjo Cipoid
naznanja, da je otvoril svoje odvetniško pisarno v Mariboru, Freihaus ul. %
j Ti •	^4
U JfcU -s*
Preporučam svoje bogato skladišč jesti v ih i stolnih ulja. Primam i ob a V' Ijam naručoe na najkulantniju posluj^ za sve zemlje SHS. 9S9 3
ANTUN BUNČUGA,
Rijeka (Jugoslavensko primorje).    —-*f
PIT Dobavljam
takoj po poštnem povzetju pošiljatve od ^ do 20 kg ene vrste blaga iz Hrvatsks;
Pristno	kuhano maslo	.	.	.
Pristno	surovo maslo	.	.	.
Pristen	trapis‘ovski sir	.	.
Pristen	liptavskl sir.	.	.	.
Iz Ljubljane:
Testenine: rezanci, drobni in široki, kg K L Milo, toiletno (zdravstveno) . .	. tucat K j
kg po K 40'"' kg po K 39’ kg po K 29' kg po K 9 5
tucat K 20' fiiio pralno 40% maščobe .	.	kg
Pristni čaj 100 zavnkov Pravi škrob 100 zavitkov Kocke za juho, najfin., za 1000 kosov
K 250 — in 350' K 45-
K 26'"
Štefan Podpac, Ljubljana, Poljanski