zorijo deco, da jih čita Krvoločnosti in opolz kosti naj molče preideio nai pa nikar ne pre- povedujejo časnikov, kajti prepovedan sad Za mladinskl iasopis Nekaj misli ob štiriletki »Našega roda«. — Podjetni Čehi. Hipertrofija mladinskih Iistov. — Pomanjkanje življenjske resničnosti. — Za preusmeritev! Slučajno sem dobil v roke češki mladinski časopis »Mlady svet«, ki ga izdaja že 4. kto »Statni nakladateljstvi« v Pragi, torej državna založba! List izhaja v prikupljivem časopisnem formatu vsak torek na 4 straneh. Prinaša izbrano novinarsko gradivo, primerno mladini srednje in višje starostne stopnje: poleg zanimivih tedenskih novosti tudi podlistek, tehnično, zdravstveno, sportno, ugankarsko in šahovsko rubriko, vse garnirano s prikupnimi ilustracijami. List je razširjen po vseh šolah in sijajno služi šolskemu dclu v smislu sodobnega pedag. gibanja. Na lanskem svetovnem pedagoškem kongresu v Nizzi so — po izjavah udeleženke tov. B. — Čehi baš s svojim mladin. časnikom vzbujali največ zanimanja, kar mi je tem bolj razumljivo, ker n. pr. na mednarodnih kongresih in razstavah 1. 1928./29. v Berlinu, Lipskem in na Dunaju nismo mogli med neštetimi beletrističnimi mlad. listi zaslediti niti enega mladinskega časopisa. Veseliti nas mora, da je bratska ČSR v tem oziru prebila led in dokazala, da razumeva težnje sedanjosti. Za naše razmere stvar ni nova! Zaželena je bila že v letih, ko smo z največjo vnemo dvigali prapor šolske reforme v Sloveniji. Tov. J. Dolgan se je v »Popotniku« 1928./29. št. 5 obširno bavil s problemom, na vseh treh samoizobraževalnih tečajih 1927.—29. smo v debatah izražali nebroj misli in že takrat je učiteljstvo po večini bilo za časopis, ki bi podpiral šolsko delo v smislu moderne šole. Pa je prišlo drugače! Zivo se spominjam na širšo sejo Mladinske matice v Ljubljani dne 29. junija 1929., ko je bila pod preds. tov. Lužarja v razpravi ustanovitev »mladinskega lista«. Ožji odbor je predložil načrt za »Naš rod«, kakršen je danes. Zadeva časopisa ni prišla v razpravo, ker je večina izrazila potrebo po beletrističnem listu. Pač pa je bilo sklenjeno, da bo novi list vneto podpiral sodobna pedagoška stremljenja s tem, da bo prinašal snovno strnjene številke, primerne za razredno štivo. Od takrat ideja mladinskega časopisa ni niT kogar več vznemirjala. Vsi smo se vdali v usodo in sprejemali, kar nam je pač serviral »Naš rod«. Letos zaključuje »Naš rod« svojo — »štiriletko«. Nedvomno z uspehi, kakršne še ni doživel noben slovenski list za mladino. Priznati moramo uredništvu vso dobro voljo, da zadovolji čitatelje: mlade in stare. Pa se vendar že vsa leta pojavljajo od raznih strani upravičeni in neupravičeni glasovi, ki iznašajo najrazličnejše nedostatke. Toda bodimo pravični: »Naš rod« je kot beletristični mladinski list izpolnil svoje obljube! V kolikpr, pa, je^ »Naš rod« mogel podpreti šolsko deco v osnovni šoli, naj pojasni primer iz prakse: Slučajna sem stopal z istimi učenci od 1. šol. leta dalje — sporedno s takrat na novo izhajajočim »Našim rodom« tako, da sem v 4. razredu zaključil tudi štiriletko »Našega roda«. O prvem navdušenju elementarcev sem svojčas poročal v »Popotniku«. Skozi 2 leti so vsi učenci v razredu bili redni naročniki, čeprav je list vseboval le malo primernega štiva. Najprivlačnejši za nižjo stopnjo so bili pač slikopis. sestavki, pra- vi podporniki smiselnega čitanja. Na srednji stopnji je pričelo število naročnikov nepričakovano padati: od 100% v teku 2 let na 38%! Tudi tu ni mogla deca najti vsega onega, kar bi si želela. Pač pa se je list po mnenju tovarišev dobro obnesel za višjo stopnjo, ki je prišla v vsakem pogledu na svo.j račun, Torej je list vsakdanje čitanke mogel le deloma izpopolniti in le tuintam je posijal žarek veselja iz »Našega roda« tudi onim mlajšim in srednjim ... Je v tej neenotnosti kos tragike in to tem bolj, ko imamo danes že ducat slovenskih mladinskih listov, ki jim je mladinoslovje še neznana in neupoštevana veda. Iz teh vidikov je reforma listov nujno potrebna. Če je izdajateljem in založnikom res pri srcu slovenska mladina, potem bodo morali v mladinski beletristiki najti pota, ki bodo mogla je še mnogo vabljivejši. Pomagal sem si tudi na ta način, da vsak dan v šoli posvetim nekaj minut sv-tovnim novicam. Reči moram, da so to oni dnevni trenutki, ki se jih decanajbolj veseli. In ko sem pred dnevi pokazal v razredu češki otroški časopis, ni bilo želj po slovenskem mladinskem časopisu nič manj kot pred 4 leti za »Naš rod«. Sami so ugotovili, da je to »nekaj imenitnega«. Seveda — prave časopise imajo do sedaj samo — odrasli. In naenkrat: pravi pravcati časnik za — deco?! Svetovno časovno dogajanje je bistven del modernega pouka. Če bi danes. ko je časopisje razširjeno že v vsaki gorski va«i, tega ne vpoštevali, bi bili na napačni poti! V šoli »obravnavamo« podrobno dogodke starih vekov, za sodobno žitje in bitje pa nimamo besede! Nešteto imamo sentimentalnih literarnih vzorov, nimamo pa še možnosti, da nudimo deci primere sodobnega resničnega življenja. Blagor češki deci, ki ji je že skozi 3 leta dostopno življenjsko valovanje v prikupni obliki »Mladega sveta«! Bolj kot pred leti mora stopiti problem mladinskega časnika pred nas danes, ko je načelo »Iz življenja za življenje!« po naših šolah splošno uveljavljeno. Podrobno bo treba premotriti, v koliko uspehi literarne smeri »Našega roda« odtehtajo potrebe in želje naše mladine. Ob končaaem 4. letniku noskrbimo, da se tGčno uf»otovijo potrebe in možnosti preokreta našega mladinskega lista v potrebnejšo novinarsko smer! Prepričan sem, da ne doseči mladinp. vseh starostnih dob. Je pa _e bo slovenskega učitelja, ki ne bi bil prepričan aktualna druga plat mlad. štiva! ""Izkušnje kažejo, da mladina, ki je navezana samo na literarne vrednote, ne doživlja onega resničnega življenja, ki valovi zunaj šole. Snontano prime za očetov časopis in slastno požira razne »senzacije«. V 4. šol. _etu sem napravil statistiko 43 učencev delavskih staršev. Kaže mi sledeče: 16 dečkov čita dnevnik redno vsak dan, 8 jih čita delavski tednik, 3 poslušajo tedensko, ko starši doma glasno čitajo časnike. Roditelji so me ponovno spraševali, če naj otroci čitajo časopise. Nič ne bi imel proti, če bi današnja žurnalistika pravilno vršila svojo nalogo! Priporočal sem staršem, da sami izberejo posebne zanimivosti iz časopisja, zlasti mlad. priloge in nanje opo- o nujni preusmeritvi, kakor hitro bo pregledal krasno urejen češki tednik. (Pri nas morda polmesečnik.) »Mladinski matici« in sekciji JUU pripada važna uloga, da podvzame vse potrebno za uresrtičenje mladinskega časopisa! Naj bodo idealni instituciji »M. M.« s preusmeritvijo usojeni še srečnejši dnevi, s tem pa slovenski mladini: sodobna vzgoja s širokim pogledom v svet! P. S.: Misli za preusmeritev »Našega roda« je soglasno sprejelo učit. društvo JUU za Maribor desni breg na zborovanju dne 10. junija 1933. in je sestavilo tozadevne nredloge za letošnjo skupščino. E. Vranc, Maribor.