48. Številka.__Ljubljana, soboto 28. februarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja VBak dan, izvzemal ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 rold , za pol leta 8 gold. za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se pladnje od četiri-stopno potit-vrsto 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi bo no vračajo. — Urodništvo jo v Ljubljani na col.>vški costi v Tavčarjevi hiši „Ilotol Evropa". Oprav n lštvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Naznanilo. Gospode naročnike, ki žele list Se dalje prejemati, a nam nijso še naročnine poslali; uljudno opominjamo, da na ukaz lastništva, od 5. marca naprej brez izjeme nikomur nc bodenio več lista pošiljali, kdor ni) pred-plaee poslal. Aftiiiiitistrffrijfi ,,Stor. Na/roda'4* Politični razgled. V Ljubljani 27. februarja. Položaj na M*Matiji med ministerstvoro in njegovo stranko se je jako Litro spremenil tako, da oficijozui dopisniki u/.o sumi pripovedujejo, da bode niini.-terski načelnik Aucrsperg cesarju precej, kakor pride, predlaga), kako naj ho občno razdražen je potolaži. — Sicer pa vse novine zdaj o povratku cesarjevem iz Rusije ugibljejo, kako sta se Gorčakov in And rasi pobogala o vprašanjih oiijentalske politike, kajti to jo vsem jasno — akoprem javno nij nič pozitivnega znano —•, da so «c sigurno o tem pogovarjali. Ker ao jo v vseh napituicah naglaševala miroljubnost, ne mara da imajo oni prav, kateri mislijo, da so se avstrijski in ruski diplomati zmenili čakati mirno in nemešaje se vmes, kako turški trulež sam skupaj pade v svoji naravni gnjilobi, in kako se nove formacije same pu uvoji moči in po naravnem potu razvijajo ob Balkanu. liudgetui odsek tiržuvtivfju »bor/i je sklenil resolucijo, naj se vlada pozove koučati poprave direktnih davkov in odpraviti loterijo. — Odsek za reformo davkov je sprejel vladne predloge kot podloge razpravljanj • in je sklenil pač s posameznimi postavami pred zbornico t topiti, da pa bodo vsi davki od dohodkov samo ob enem iu istem čaau vpeljani. €'e*t*š* se denes vrne iz Rusije na Dunaj nazaj. — Govori se, da bode potem listek« Matija Ziljski. (Črta iz sedanjo zgodovino koroških Slovoncov). Iz Celovca 25. febr. [Izv. dop.] Poprej, ko šo nij po železnicah bila pre-prežena ki roška pokrajina i u še nijsmo bili po tej Litri poti zvezani se svojimi sosedi, bilo je bolj težavno priti v središče naše krouovine, v Celovec; ali sedaj si v tre-notku tu in tam. Vsakdor pa, ki je doseb-dob iz sosednjih nam pokrajin prišel v naše mesto, takoj je povprašal po jezeru in po krasni Križnji gori, ter ob enem, čo je bil le nekoliko zaveden, po narodnem društvu. Precej prvi dan se vsakdor napoti na Križ-njo goro, ki je Četrt ure od mesta oddaljena in posebno zaradi lepega izgleda in nmeteljnib naprav ne samo po Baedekerji, nego tudi v ljudskih ustih slovi. Če prikorakaš tu do mične cerkvice in cesar potoval tudi v Italijo k italijanskemu kralju v Rim. Ceštd poslanci bodo najbrž na poziv, naj pridejo v državni zbor, z novo spomenico odgovorili, v kateri pogoje stavijo, pod katerimi bi mogli vstopiti, da ne bi oskrunili pravic češkega državnega prava. Mirvatski „Obzor" v Št. od 25. tudi govori za to, naj bi se na Hrvatskem napravile velike občine. Torej povsod, kjerso svobodoljubi in pametni ljudje, so za velike občine. Vnuiijr .il ižave. Vvattcoshi „Journal des debata" pravi, da so uzroki, katere so pripadniki ČasniČkega štemplja v avstrijskem rajhstagu navajali, zelo borni. Gospod de Pretiš je to vprašanjo na gola finaucijelna stališča omejil. Ko so ga dunajski časniki nupali, jih je za povedal konfiscirati. Davki in konliakacije, to jo denašnji avstrijski regiment. Ako je itttlijii nskrmit listu ,. 11 Popolo Romano" verjeti, je papež vse škofe povabil, naj pridejo v Rim, da jih pred smrtjo še enkrat vidi. Morebiti se pa kaka nova nezmotljivost kuba, ka li? Za karakteriziranje novega ctttglv-Skvt/ti kabineta in da se bode vedelo, kaj je angleški konservatizem, povemo sledeče: Disraeli, premier,je iz španjsko judovske trgovske družine. A uže njegov ded je prestopil k protestantizmu. Disraeli je star 68 let, in je pisal uže veliko dobrih romanov. Dozdaj je bil užc trikrat v kabinetu, vselej kot finančni minister. Grof Derby je oso-ben prijatelj nbombežau Garibaldija, in je stopi v 48 let star: Ako se tak svobodomiseln mož, kot je Derby, konservativca zove, dokazuje to, da angleški konservativci z našimi nemajo prav nič zajednega. Parla-mentarična vlada, neomejena tiskovna svoboda in Bto enakih stvarij se na Angleškem samo ob sebi razumejo za vse stranke. — Kako se bo novi kabinet proti vnanji politiki obnašal, kažejo najbolje Disraelijeve bese po krasnih gorah ozreš, bodeš še prej nehote zapazil tik cerkve pod starodavnim drevjem pri slabi mizici še krepkega moža visoke starosti, ki je povsem zamišljen v razne, na mizi razpoložene folijante in manjše knjige ter bere ali piše in to večjidelj s cirilsko pisavo. Ce stopiš bližje in se ti nuož visoke postave veličastno iu mirno pokloni, te nekako čudua resnost presune in v prvem hipu bodeš sani pri sebi rekel: „to nij vsakdanji človek". Še tbolj pa bode tvoje mnenje utrjeno, če si ogledaš posamezne tu razi-•/.ene bukve, med katerimi bodeš zapazil grške, latinske, slovaške, poljske, hebrejsko, ruske, slovenske itd. Kdo pa je ta mož? bodeš povpraševal svojega tovariša in on ti bo labkokrvno rekel, to je tukajšnji duhovnik, ki v tej ubogi bajtici, katera ima biti duhovnikovo poslopje, stanuje in se vedno, od mraka do jutra, od jutra do mraka z vedami bavi. Po teh besedah bodeš v možu, če si le nekoliko znan sede volilnega govora: Angleška o vnanji politiki ne razumeje ničesa. Dopisi. Iz Vel j ti 20. febr. [Izv. dopis.] (f Karel pl. Adamovič, bivši slovenski poslanec.) Ncizbiiljiva nemila smrtna kosa se jo zopet v teku minolega tedna po-la-tila življenja enega izmed neustrašljivih sinov slovanske matere. Po dolgem bole* banji je umrl graščak Karel pl. Adamovič de 0s epi D i 11). t. m. v Gleichenbergu, zapustivši globoko žalujočo vdovo in šest nedostarih otrok. Preblagi pokojnik je bil c. kr. dvorni komornik in oficir pri konjici, 1. 1849 adjutant slavnega Jelačiča bana. Da je v vojni kakor povsod, potegoval se viteško-pogumuo za pravice domovine, temu je dokaz zlati križec za zasluge, katerega posestnik je bil. Za nas Slovence je izguba tega, komaj 45 let starega, vrlega moža britka; kajti v teku bivanja med nami — v Velenji, (ranjki je bil rojen Hrvat) je v vseh krogih bil občeslavljeu in ljubljen. Priprost s prostim večkrat se pogovarjaj«*, dokazaval je, da mu nij bilo prirojeno tisto vedenje in ona strast do naroda, katera se dandenes v premnogih krajih pri aristokratih in meščanih vidi. — Ne! — Bil je boritelj za pravice Slovencev, pospešitelj razvitka in napredka narodne šole, do katere je posebno veliko vnetje pri vsaki priložnosti pokazoval. — Znrad vsega tega mu je kmetsko slovensko ljudstvo bližnjih okrajev tudi prerado deželno poslanstvo v roke izročilo, in voljen je bil dvakrat v dež. zbor. — Kjer pa truplo boleha, tam tudi krepkega duha terjati nij. Bolezen ga je pripravila, da je moral vse j na polji slovenskega slovntva, takoj spoznal povsem znanega in zaslužaega Matija M a j a r j a , katerega ime se povsod častno imenuje, Če ravno ima on sam mnogo ne-prijateljov, ki se mu posmehujejo. Njega, dragi mi Čitatelj, moraš obiskati in se ž njim vsaj nekoliko pomenkovati, da bodeš spoznal, kakošen ima biti pravi Slovan in verni sin naroda slovenskega. Njegovo mišljenje in njegov napredovalni duh naj bode marsikateremu v izgled; njegove kreposti in njegovo mamo delovanje vzor našemu delu, ravnalo posebno slovenskej mladini. — Na polji slovanskih ved popolnem udomačen in do temeljitega podučeni Majar je dandenes še isto tako marljiv, kakor nekdaj iu ne preteče ti ura, da bi ne donašal in spravljal slovstvenega medu. Odpuščeno pa naj meni bode, ako sem v popisu tega moža predaleč šel, in tako pravi pot denaŠnjega podlistka zgrešil; nameraval sem namreč le v kratkem popisati svoja Častna mesta, tadi deZelno poslanstvo odložiti, ter ga nemilo na smrtno posteljo po-loZila. V sredo 24. t. m. je bil z davno umrlim sinom iz Gleichenberga v Velenje prepeljan. Umrlemu graščaku so se vrli Velen-čanji precej pota z 20 vozovi naproti peljali, ter ga nazaj na njegovo posestvo — v grad spremljali. — 25. predpoldnevom se je vršil slovesen pogreb, spremljalo ga je na tisoče ljudstva — gospoda iz Šoštanja, drugi plemenitniki od raznih krajev in domača šolska mladina. Vse je nepozabljivega prerado na zadnjem potu počastilo do šmart-ske cerkve, v kateri je potem župnik, g. dr. Lipold v dobrem govorn v čisti slovenščini zaslnge umrlega poudarjal. — Po dokončanem opravilu se je umrlega truplo v družbino gomilo postavilo, pri kateri se je še nagrobnica milo zapela. — Naj mu bo zem Jjica lahka! — —lj. Iz < VIJ rt 26. febr. [Izv. dop.] Zadnji četrtek, ravno denes teden, je bil tukaj imeniten dan. Preselili so namreč ljudske Sole in šolarčke iz starega v novo poslopje. Kdor naše starodavno Celje pozna, ve, da župno (farno) slovensko cerkev od jugozapada počemši obdaja najprej gimnazija, zatem ka-planija, potem hiša za cerkvenika in orga-ganista. Vtik slednje se vleče od zapada proti izhodu precej dolga, stara hiša, katera od nekdaj nad vrati nosi napis: „K. k. Kreis hauptschule" in je bila, kakor se vsak lebko iz celjske kronike poduči, od cesarice M trije Terezije temu blagemu namenu posvečena in res za celi nekdanji Caljski okraj preskrbljena in odločena. Kako so se te razmere s časom, posebno zadnja leta spreminjale in spremenile, o tem nečemo denes tukaj govoriti, samo toliko naj omenimo, da je ta hiša bila pretesna in na vse strani ne-dostalna postala svojemu prvotnemu namenu ter je slavno zastopništvo Celjske mestne občine to potrebo spoznavši kupilo staro grofijo (ne knežijo) izmrle gronjske rodovine Tburn, jo prezidalo in tako prenapravilo, da ima zdaj noter prostor za deklice in za dečke, zraven tega pa tudi za deželno tri raz redno mestjansko šolo. Lega je izvrstna in druga priprava, kakor se Čuje, temu uzvi-Šenemu namenu čisto primerna. Kakor gre zategadelj celjskim g. mestjanom vsa čast izredno svečanost, katera se je vršila na dan 24. t. m. v celovške j čitalnici, kar bočem tudi ob tesnem storiti. — Napravili so namreč oni dan tukajšnji čitalničarji poseben „tihi večer" v čast in slavo godu vsem preljubega gospoda sonda Matija Majarja, ki je ravnokar svoje 65. leto dovršil. Zbralo se je precejšnje število prijateljev in čestiteljev Majarjevih v nalašč v to okinčani čitalnici, da Blove preime-nitni dan. Naj prvo pozdravi pevski zbor z navdušeno pesnijo: „Jaz sem Slovan" došlega nam Matijo in potem se vrši pesen za pesnijo, napitnica za napitnico, voščilo za voščilom. V prvi vrsti pa imamo omeniti slovesnostni govor, ki je v malem okviru dovolj narisal vrednost Majarjevo in ki je bil l ginenim sercem sprejet in to od vseh navzočnih brez izjeme. Ako bode bralcu „Slov. Naroda" povoljno Čitati te male črtice, naj tu — vBaj v glavnem zapopadku — pridejo. (Konec prihodnjič.) in hvala, tako je z droge strani jako obžalovanja vredno, da celjski okoličani, to je, celjski kmetje proti postavi in vsaki zdravi pameti še do denes nobene lastne Šole neraajo. Ubogi otroci kmetski pa tudi mesijanski po tem veliko škodo trpe, ker so preveč natlačeni in jih je sploh veliko preveč vkup. Ne manjša ovira je pa tudi naučni nemški-1 jezik i za učitelje i za učence, tako, da je res vsak zdrav napredek nemogoč. Živa istina pa je, česar tukaj za-molčati ne moremo, pa tudi ne smemo, da bo celjski okoličani (kmetje) dolga leta brez vseh vodjev, nij žive duše, katera bi, ako ne za nje delala, konci jim dobre svete davala. Na noge tedaj in naselite se čim prej mladi slovenski izobraženjaki, odvetniki, zdravniki, učitelji , činovniki vsake vrste, da celjski kmetski okraj od dušne lakote čisto ne pogine , kar bi gotovo velika škoda bila ne samo za nas Slovence, nego tudi za drŽavo sploh. Duhovnih gospodov se ne upamo k temu delu pozivati, ker vemo, da so zakleti protivniki denešnje Šole in dobe. Ako pa prostovoljno pomagat pridejo, bode jim vsak človekoljub gotovo hvaležen, da le čim prej celjska okolica lastno šolo dobi ter se malo po malo slabo stanje zboljša. G. županu dokt. Neekermanu pa in vsem njegovim pomagačem, o katerih vemo, da so večjidel vsi gojenci celjske gimnazije, ki dobro vedo, da ne odgovarja in ne more več odgovarjati gimnazijsko poslopje denaš njim zahtevam, živo na srce pokladamo, naj se gimnaziji nad mestjansko šolo drugo po-stropje povzdigno, kar gotovo ne bo premnogo stalo, in tako tudi njej primernejše stanovanje preskrbijo, Iz 1 vladanja kovati dal. Prišla je v ta namen muzika Hartung-ovega polka iz Celovca. — (Dva in dvajseta slovenska predstava) v deželnem gledališči bo v nedeljo 1, marca. Igrala se bode dobro znana patrijotična drama iz frigijanske zgodovine s petjem „Edda" od J. Weilen-a, kateia je lani bila sprejeta i občno polivalo. Izpred sod nije. Dva ženska ljubljanska Plahta. (Dalje.) Zdaj pride priča Katarina IIamer, rojena Jakomini. Stara je 64 let. M-rJ.ila se je sto-prv lani meseca novembra z mladim lejtnan-tom Hamerjem. Priči, okrogli rejeni gospe, prinese se stol in med vedoimi krči , ki jo pri jemljejo, pravi, rla je po Riesnerci napravila vse kupčije; dobila je za 2650 gl. sime falsificirane menjice. Ko je zvedela', da je denar v rokah Aristotelesevke in da je'zanjo nevarno, izroči menjice advokatu dr. Moše-tu, da jih iztoži. Ali baš takrat se je hotela, kakor je bilo v hiši slišati, Aristotelesovka utopiti v Savi. Priča jo je Sla s svojim možem hitro iskat, katero sta sicer skozi in skozi mokro, a sicer dobre volje našla „pri ruskem carju." Aristoteles se je bila namreč premislila v namenu življenje končati si in peljali so jo v stanovanje priče gospe Jakomini, kjer je falsificirane menjice prepisala na svoje ime. Njen mož Vaclav Ha mer, nekaj Črez 30 let star penzijoniran lejtnant, se trudi v visokej, a nekoliko češkej nemščini govoriti in razlagati, da on je tudi s svojim denarjem delal postranske špekulacije in Ries-nerica je njega na falsificirano menjico ujela za 200 gld. Zopet ena priča je mešetarica Marija Fabijani. Ona je z Aristotelesovko, katero je po naključji v trafiki na velikem trgu spoznala, napravila prvo kupčijo, ki se je jako slabo obnesla, ker mora ona zdaj tam, kjer je denar na posodo vzela, plačati 250 gld. Kot priča nastopi kondukterska vdova Frančiška Kofler. Z otožnim glasom pripoveduje, da je znašalo njeno celo premoženje 300 gld., katere je imela pri nekem kmetu na G°/0 naložene. Premotila jo je Ries-nerica, da je denar odpovedala in Aristote-lesovki „ posodila" na 5 procentov vsak mesec, kar bode — pravi — ves Čas svojega življenja obžalovala. Na vprašanje predsednikovo, zakaj je denar, ki je bil vendar dobro in varno naložen, izterjala, pravi, da so jo visoki obresti 5 gld. od sto na vsak mesec zapeljali. Predsednik reče: No o tej kupčiji se more vam pač on kmet smijati. Priča Fani Ki ch t eri ca, uradniška gospa, je šla Rama ponujat Aristotelesovki denar, zato ker jej je zanpala, poleg tega pa tudi hotela si nekoliko denarja pridobiti za vz-državanje svoje bolehne sestre. Denar nij bil njen, nego ona je bila samo mešetarica. Vsega skupaj jej je Aristoteleiovka dolžna 630 gld. Priča Katarina Maurerica, kondnk-tčrka, je po posredovanji mešetarice Komeljke Aristotelesovki posodila 400 gold. na menjice, ki so bile pa ponarejene. Tudi ona jej je denar samo zategadelj posodila, ker je mislila, da potrebuje denar za kupčijo z lesom. Priča Cecilija Ilruševarica, sirota, 42 let stara, je po Cimžarici naj preje posodila Aristotelesovki na različne prave in ponarejene menjice 500 gl. Jokaje pripoveduje, da je ta denar v krvavem potu svojega obraza prihranila. Pozneje pa nij hotela več, da bi Čimžarica mej njo in Aristotelesovko posredovala in sicer zato ne, da je ona sama — mešetarino v žep spravila. Se ve, da, kakor vsi, je tudi FTroševarica posojevala denar proti 5 procentov na mesec! Priča Kristina Čimžarica, železniškega delavca žena, 45 let stara mešetarica z denarjem, je meseca marcija 1873 seznanila se z Aristotelesovko ter jej sama ponudila 200 gld. : pozneje pa še na razne menjice 570 gld., skupaj 770 gold. Prvih 20O gld. je lastnina njene sestre, katera pa jih je Cimžarici podarila, 70 gld. jej je dala zdaj že umrla revna dekla, 50O gld. pa so jej dali na posojilo taki ljudje, ki zdaj nočejo sč sodnijo nič opraviti imeti in ki zdaj tudi nobene odškodnine ne zahtevajo. Predsednik: Nam morate te ljudi naznaniti. Čimžarica: Tega ne morem storiti, ker sem jim častno besedo zastavila, da jih ne bodem imenovala. Dr. Kozjak: Ali so bili ti ljudje duhovni ali gospe? Čimžarica: Dve gospe. — Priča Ana Obreza, poštama mati, hišna posestnica, vdova, nočejo nič po nemški govoriti, ampak Bamo po slovensko. Seznanila se je ta mati z Aristotelesovko po sen-zalki Komeljki. Aristotelesovka se jej je zdela jako poštena gospa. Pokazala jej je polnomoč svojega moža, da sme denarje zanj najemati, po tem enkrat tudi bankovec — za 1000 gld., in več zavitkov, v katerih je bilo baje po 12—140O gld. denarja. In ker so mati mislili, da je Aristotelesovka tako poštena kakor so oni sami, so jej posodili DOO gld. na razne menjice. Obrestij mati nijso nikoli nič zahtevali, ampak zadovoljni so bili s tem, kolikor jim je Aristotelesovka sama dala. Po zaslišanji so mati v dvorani ostali in poslušali, kako pravica naprej gre. Priča Helena Kremlj ak ovka, žena krojaškega pomočnika je stanovala z Ries-oerico v eni hiši in na njeno priporočilo posodila proti 5 procentov mesečnim obrestim Aristotelesovki na menjico 100 gl. Do sedaj j c dobila 32 gld. obrestij in čo se jej še GS gl. dade, je zadovoljna. Priča Jos. lihimi aclmcr iz Salcbnrga, bivši gledališki igralec in sedaj učitelj muzike, pripoveduje in deklamnje, kakor da bi na odru igral, da je na priporočilo mešetarice Riesnerice posodil Aristotelesovki 250 gld. na tri menjice. V poldrugem letu je dobil, kakor mu predsednik Rome izračuni, od Ari-stotelesovke samo na obrestih toliko de-uarja, da ima kapital in jako dobre poštene obresti izplačane. Priča Rlumlachner: To je res. Vendar sem prepričan, da se mi tudi kapital enkrat povrne. Priča Terezija P o 1 č e v a iz Tržiča, stara ženica, se je seznanila z Aristotelesovko pri svojem bratu Alojzu Bachmannu, bivšem škofovem oskrbniku. R;e9nerica je pregovorila Rachmanna, da je posodil Aristotelesovki skoro vse svoje premoženje, samo na ponarejene menjice, znašajoče 1358 gld. Po katastrofi je to moža tako peklo, da je meseca novembra umrl. Tudi ona (T. Polčeva) je po nasvetu Ricsneričnem posodila 400 gld. Ker priča zaradi bolehnosti no more govoriti, prinese soboj pisano, v katerem živo popisuje svojo in svojega brata veliko nesrečo, v katero je pahnena po A ristotelesovkini goljufiji. Priča Flora pl. flariboldi, mešetarica z denarjem, starikova gospodična z očali na nosu, je-poizvedela, da Aristotelesovka včasih potrebuje za kupčijo denarja ter jej je zato šla v stanovanje ponujat 400 gl. na posodo, katere je „gonpau Aristotelesovka blagovolila vzeti. Ob enem je priča „gospo" prosila, da naj se blagovoli na njo obrniti, kedar bo še kaj denarja potrebovala. Vsega skupaj so razne stranke po njenem posredovanji posodile Aristotelesovki 4700 gld. Priča dalje žalostno pripoveduje, da je pri ljudeh vse zaupanje zgubila ter da se zdaj z mešetar-jenjem ne more nič zaslužiti. Priča Marija Ž i v č e v k a iz Tržiča , 52 let stara, vdova, je posodila Aristotelesovki na menjice 200 gld. Priča Uršula Oberwadizor, 47 let stara deviška kuharica se Rvitlim tercijalskim obrazom in povešenimi očmi se jako boječe vede pred sodnijo. Mešetarica Komeljka in gospa Aristotelesovka ste so strašno dolgo trudili in trdo TTršo obdelavali, da jtma je proti 4 procentom na mesec posodila 500 gl. Priča Uršula Vernikova, 36 let stara dekla, Ločanka, pride prav po domače oblečena ter se s komolci nasloni na mizo. Prvosednik: Kako ste vi prišli do tega, da ste Aristotelesovki 100 gl. posodili? Urša: Riesnerieva goHpa so prišli pa so rekli: „Denar sem!" — Jaz sem se nekaj časa branila, na posled pa vendar posodila 100 gld. na „Šrifto", ker so mi Riesnerjeva gospa obljubili po 3 gld. na mesec činža. Prvosednik jej kazaje: Ali je bila tista „šrifta" takale? Ali veste kaj je „wechsel?" Priča: Kaj bom vedela! Prvosednik: Pripovedujte nam dalje! Priča: Pozneje pa začnem stvar premišljevati in začelo me je za denar skrbeti, zatorej vzamem tisti „beksel", ga nesem v kancelijo h tistemu Costi, pa so Riesuerico tožili in zarubili in jaz sem dobila bvoj denar. Priča Urša Crničevka, 36 let stara mitničarjeva žena iz Logatca vživa to posebno srečo, da je Riesnerica njena botra. Prišla je k njej na vodo, ko je prala, da jej je posodila 150 gl. Obrestij so jej „botra" plačevali po 5 procentov na mesce. Obljubili so mi, da bom prav gotovo svoj denar dobila. Menjica, katero ima priča v rokah je ponarejena na ime hišne posestnice Klcraen-sovke. Priča na dalje pripoveduje, da je v Riesneričino stanovanje vedno veliko „gospode" hodilo, ki jo denar prinašala in odnašala. Prvosednik k Ricsnerici: Zakaj ste menjico ponaredili? Riesnerica: Nijscm vedela, da se to ne sme. Votant Perko: Saj ste bili veliko let bankirka, pa bi tega ne vedeli V —o— (Dajo prih.' l»o*luno. Vsem čest. gg. udom „Matice slovenske4' da volitve Prof. Krek. še o pravnu ča.* u naznanjam, v odbor ne sprejmem. POJ*lt*Jl«». Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescičre du Barry Vsem trpečim po izvrstni Ivevalesi-ioro du IJnrrv, katera brc/, porabe leka In brei .stroškov sledečo bolezni (»Istrani: bolezni v želodci, v/.i\cili, v prsih, na pljnčuh, jetruh, žlezah, na sliznici, v duanjuku, v mehurji iu na ledvicah, tuberkole, sušicu, naduho, ka-šili, na prebavljivost, zapor, driski), nespečnost, ida-bušt, zlato žilo, vodenicu, mrzlico, \ rtoglavicu, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico in bljevauje krvi tudi oh času nnscčosti, scalno silo, otožnost, su-lenje, revmatisem, pmtin, bledico. — Izpisek iz T.'i.oOO sjiričeval o ozdravljenjih, ki so \ sem lekom kljubovala: Spričevalo št. 74.070. Na 1 '.maji 18. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj, ko sem bil v najo-bupnejieni položaji. 1'il sem bolan mi prsih in živcih, tako da sem od dneva d<> dneva vidno ginčval in v sled tega dalj časa nijsein mogel so učiti. Slišal sem <> Vušoj čudovitoj Itevaleseierei rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vašo tečne in žlahtne Kevalesciere popolnem zdravega ln okrepčanega, tako da morem, ne da bi se tresel, pisati. Napoten beni tedaj, \scin bolnim to razuienio jako dober kuj) in okusno zdravilo kot najbolji lok priporočati in ostajem Vaš udani Gabriel Tcaclmor, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišča. Spričevalo it 78.668« Mitrovice, .'10 aj>rila 1873. IIvala izvrsttuj moki jo moja sestra, ki jo na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi >i funtov ua potu k holjšanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Kevalesciere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo to moko pri otrocih 8 tednov starih pošljete S spoštovanjem Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 78.704. Pfilep, pošta Holešan na Moravskom 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta Kovale kolere du Barry pošla in jc za mojo želodčno slabost iti neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Kevalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete. Spoštljivo udani J o ž e f K o h a c ž e k , gozdar. Tečnoj £i kot meso, pn hrani Kevalesciere pri odra&čenih in pri otrocih 50krat bvojo ceno za zdravila. V plohastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 fant 2 gold. hO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Bevalc.icierc-Biscuiten v pušicah 4 2 gold. 50 kr. iu 4 gold. 50 kr. — Kovaleaciere-Chocolateo v praha iu v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 4» tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat 10 gold., za 288 taa 20 gold., -- za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Bar ry du Barrv & Coinp. na Dn> iimJI, WalltlucliK***»e 8t. 8, v Ljubljani Ed. Mnlir, v Urudcl bratje Ubeiauauiovr, v inatu- uk u Diochtl & Frank, v Celovol P. Birn-bacher, v Loućl Ludvig MUIlor, v Mariboru F. Koletnik & M. Morio, v Ueruuu J. B. S t ockhaua on, kakor v vsuh mestih pri dobrih le-karjih in spucorijakih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša ua v«e kraje po poštnih nakaznicah uli povzetjih. It ali a* 14 v JLJubtJuiil od 20. do 23. febr. Ivana Urankar, delavsk otrok, 2 1., nadavici. — Marija Čepoluik, čevljarsk otrok, 3 tedne in Marija Pertekel. posestniška hči, IU I., oba na kozah. - Alojz Kak, hlapec, *J9 1, na pljučnem vnotji. — .Jan. Trošt, delavec, ^0 J., jo zmrznil. — Marija Gole, krojaška vdova, 41 1., na turdici. — Ludvik 1'eronio, sirota, 4 1., na kozah. — G. Gabriole pl. von Schi-^vitzhofen, hči c. kr. okr. glavarja in namestniakega svetovaloa, 19 1., na tuberkulab. — G. Ana Dolchor, kljuearska soproga, 50 1.. na rudečici. — Gospoj Ivani (Jrorjanc v sili krščeno doklč. — Noža Čorov, prcbivalska vdova, 67 1., ua inrtudu. — G. Anton Kuritz, pena. uradnik sluga, 70 1., na kožah. — Iv. Bobe, zidarsk pomočnik, 22 1., ae jo poškodoval. — Mar. Webor, boračica, 51 1., ua pljuč, vnetji. — Jožo Karlo, delavsk otrok, 14 dni, na kožab. — Anton Zupančič, delavce, 23 1„ na pljuč, tuberk. — Marija Erjavc, prebivalka, 73 1., na pljuč, vnetji. Dunajska borza 27. februarja. (Izvirno telegrafi 6n o poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 60 gld. 70 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 15 1860 drž. posojilo.....104 , 86 Akcijo narodne banke . . 870 „ — Kreditne akcije ... . --'42 „ — London........111 „ 7fl Napol..........8 .93 0« k. cekini.......— „ — Srebro.........tOtt „ 70 kr. Naznanilo za trgovce. Kupčija z šivnimi masinami od K. II. Ilolluha. geneialncga represen-tanta l.\««> < Hompai nio za A v str o- (48—1) Ogersko Xa I hi na ji. Mariahilf, \\ indnriihlgasse 88. it Z ozirom na oznanilo visoke c. kr. deželne vlade štev, 445, Pr., od 1!*. februarja t. 1. se s tem sploh na znanje dajo, da bode posojilnica ali založnica za Kranjsko S?5*. fl>R»i*iiiarii»i 1*74- svojo delavnost začela in da jc vsled naredbe visocega c. kr. finančnega nnnisterstva od 4. februarija 1SST4, š!cv. 535/F. M. pod natančnim izpolnjevanjem postave od 13. decembra 1873 in ntatuta centralnega vodstva državnih posojilnic, kakor tudi občno instrukcije za vodstvo in gospodarjenje, pooblaščena bila, 1114'ia j ■<'<* mkoill |»l i 1*411 i. kakor tudi na ItieiljlCC, €»f «kKtc» iu lilil^o |»o*o.J4Mtlti. Vendar ji nij bilo dano občuo poohlušccnje prejemati drugo papirje, nego take, ki se morejo kot pupilarni denarji zalagati, tudi no za poslove, ki so v odstavkih d) in c) članka 4. postave od 13. decembra 1873 omenjeni. Samo simbolično izivčeujo zastavljene stvari ($. 31 instrukcije) so sme le v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih zgoditi. Obredi pri državni |»0*0 ja 2n ivi za la l"Miij»lto so bili takole postavljeni: 1) Eskompt menjic. Za menjice tukajšnjega mesta: do ;] nieseeov......... do <> mesceev ......... Za domicile: «io 3 meieoev.......... «l<» ii iim'mccc'v ........, 2) Posojila na mciijiee, c»li»Ii<«» in blago, katera se sinejo užc po občnem v članku 5. postave nahaja j oče m se pravilu samo na obtok a (mesecev dajati..........s °/0 Pri izjemno daljšem obroku, kakor tudi pri prolongaeijah »Va% do »% Poslovno manipulacijo je prevzela podružnica pi'iv. av.nlrijMlic ■■aeijoiialiie banKo v JLjuulJaiii. Prošnje, ki so vsled naredbe visocega c. kr. finančnega ministerstva od 27. dec. 1874, štev. 34.427 stemplja proste, naj se ob navadnib uradnih urab pri filijali iiaeijoualiio banke izločujejo. Reševale se bodo kakor hitro mogoče potem, ko se bodo o njih posvetovali zaupni možje, ki bodo imeli za zdaj trikrat na teden in sicer: pondeljek, sredo in petek posvetovanja. V Ljubljani, 23. februarija 1874. (43—2) Od vodstva državne posojilnice za Kranjsko. T °/o r Vi % r va »/o *7o Dolžnost nam jc, javno priznati in zahvaliti so yzaj emno - zavarovalne] tanki „SLA?IJA" v Pragi, katera nam je, vsled požara poškodovana poslopja, pri istrj zavarovana, v skupnem znesku 1905 gold. 41 kr. s posredovaujem t;la% net;a xaNto|i-■aika j;, l^p. AikIi*. l*l<»>4olic'ia v Trtttfii, v gotovini resnično izplačala. Pri tej priložnosti se čutimo navezane, omenjeno slovansko banko i jo- glede na njeno solidno in vestno postopanje, najgorkejše priporočiti vsem gospodom posestnikom, da uvoja poslopja ali tudi druge premakljive reči pri njej zavarujejo. Slovani! porabimo vsako priložnost, koja meri na vzajemnost in zedinjenost slovansko! V Hrušici, 15. januarja 1874. (49) Štefan Dodič, Jakob Valenčič, Jurij Mezgec, Josip in Štef. Firm, Franjo Vajšelj, učitelj, kot priča. zavarovanci. Isdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".