s r hst ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IV - št. 6 - Junij ’95 cena 150 SIT NK ZlN I K splošna banka koper srednja primorska ^oslova v II. Bistrici ' Bistrici že od leta 1985 ni bilo podobne proslave, zato so organizatorji °ni pogledovali v nebo, ki v nedeljo, 25. junija, ni obetalo nič dobrega, 1 Meteorologov pa so se izkazale za pravilne in dež je ponehal kmalu po 0 So se začeli zbirati prvi obiskovalci - do začetka proslave se jih je na zbralo okoli 2500 iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Osrednja 3 Pr°slava je obeležila 50. obletnico zadnje bitke na Primorskem in y"', avn°sti obenem, mediji z obeh strani meje pa so največ zanimanja pokazali 1 ^0rana Thalerja, ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije. 1 strani ko V'. leppari ’95 % I^LIJ 1995 ■ ^wNa PRVENSTVO V GHD consko prvenstvo v ghd REDEN VOL NA RAŽNJU Slavno prvenstvo v ghd -,.v ri Pqi ctrinhin ČP bi ^Ve^^ * ’ veški roi takim mnenjem ne strinjajo. Če b1 reč to mnenje pravilno, bi jih tako? ^ reajs|. za priložnost, da svojo zmoto P*? Jatričn, 'e kli i8asilcc . . > 'H- zmotnim mnenjem svojo resnih v letu jasneje in občutijo bolj živo.1 1 z resnico, če pa bi bilo mnenje Z j j jim odvzeli možnost, da ob ^ in -| - f NALOŽBE Začetek prodaje komunalno opremljenih parcel VIZITA 1995 Letnik 1977 v objemu tradicije m jne 2. junija, je bil v Galeriji na Vidmu predstavljen projekt "Stanovanjsko ^ cone Koseze" in tega dne je praktično stekla tudi prodaja komunalno •Oljenih parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, stanovanjskih hiš Ino delavnico, obrtnih delavnic, poslovnih, gostinskih in trgovskih objektov, 'iezelo prilagodljiv in na 3,14 Ha ob cesti Koseze-Brezje ponuja 29 parcel ntlllii-”St' 452 m2 naPreh sai ie možno več zemljišč tudi združiti in na njih l* iti objekte s kletnimi prostori, pritličjem in nadstropjem. Na severnem delu r, o pcedvidoma stalo 17 obrtnih delavnic, na južnem delu pa 12 stanovanj-la neln S,0r'tveni*1 objektov. Kupci parcel bodo zgrajene objekte lahko priključili .aiif^Ioe naprave (vodovod, meteorna in fekalna kanalizacija, elektrika, \e s °n 'n Plinovod) do začetka poletja 1996. ds!ov- 3n ^nislav Prosen je povedal, ieovJj ,e°°čina odločila za gradnjo co-po^em zato, da bi zadovoljila na-bi 5ff0ce interese podjetij in posamez-pajej, P0 obrtnih in stanovanjskih ob-J 1 ^^otni zazidalni načrt za Obrt- rim "edii L°no Koseze je bil sprejet že leta jeu^0 agresiji na Slovenijo pa je vse duščV ne' je Jitelji "ta# m sprejel dopolnjen zazidalni načrt in v njem predvidel faznost izgradnje cone v smeri vzhod-zahod, namembnost objektov je od proizvodnih hal na severu pomaknil proti južnim obrtnim in stanovanjskim objektom, z ukinitvijo večjega dela ceste, ki je sekala cono po sredini, je nekoliko spremenil prometni režim ter določil razporeditev dejavnosti po stopnji hrupa s severa proti jugu. S tem se je spremenila samo struktura in razporeditev, ne pa programska zasnova cone - zmanjšano število de- lavnic v halah je imelo za posledico več individualnih stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami. V coni ne bodo dovoljene vse tiste dejavnosti, ki bi škodljivo vplivale na okolje. O možnostih za nakup zemljišč in gradnjo objektov sta spregovorila Marjan Pišot, avtor načrta, in vodja projekta Vladimir Durcik. Gradilo naj bi se od severa proti jugu, od proizvodno-sto-ritvenih dejavnosti do čistih stanovanjskih enot v zadnjem delu, tako da bodo šele dejanske potrebe trga izoblikovale končno varianto. Osnovna proizvodna celica bo velika okoli 110m2 in se bo lahko dopolnjevala glede na potrebe investitorja. Povprečna parcela bo merila okoli 800 m2, na obrobju pa bo lahko dosegla tudi 1200 m2 in več. Podjetje Projekt bo do junija naslednjega leta pripravilo tudi načrt čistilne naprave za cono in KS Koseze. Vse informacije o nakupu parcel so vam na voljo tudi v občinski zgradbi. PEVCI IZ VSE SLOVENIJE V IL. BISTRICI nski» obJi 3 v! i Indrf * feti1 \ * ^ "v t*or poje rad' ostane mlad!" se je v petek, 23. junija 1995, v Osnovni razp 9l •u'13 ^n'deršiča zbralo 20 zborov in več kot 300 pevcev, oskrbovancev vije h *avod°v '2 vse Slovenije. Deževno vreme, ki jih je pregnalo s ploščadi jote1 ozna ovir , eoiom starejših občanov v Ilirski Bistrici, ni moglo zmotiti veselega !0|o>n • - niCe tni ' 0 3 vsem' tut*' tistim, ki so potrebovali pomoč spremljevalcev. V naju J1 deluje 63 domov s skoraj 13.000 stanovalci in prav petje je ena od [ekltfeb,. naiP08°stejših oblik druženja, saj nobeno praznovanje v domovih ne Cz Pesmi. daV keg* ovpo -------- takP1 0v, , ^esta, kjer je prepevalo 12 keg3' |0vZa tovrstna srečanja je prišla lani Vega mes V' banski zmagovalci so bili prav člani pevskega zbora Doma starejših občanov in po predhodnem dogovoru jim je pripadla čast, da organizirajo 2. , I nekega zbora Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice in Vesna Bizjak ^ °pom v Osnovni šoli Antona Žnideršiča 3 : e n' e t0, tu ni .u —---------------------------------------------------- unrianitarno dejanje stanovalcev ian Trnovske ulice 'seb^Pletnern ocenjevanju urejenosti bivalnega okolja, ki ga je izvedla noP1' ‘la,je[y 0rnisiia v okviru vseslovenske akcije Moja dežela - lepa, urejena in Ijudii, ,sbnQ lln v Ilirski Bistrici za najlepšo proglašena Trnovska ulica. Za nagrado ,/j/lt lr'QveV'1LC' 0<^ organizatorja akcije, občinskega sekretariata za gospodarstvo, ikof ll9pirn°rn 1994 prejeli 50.000 tolarjev. 2/3 stanovalcev (26 gospodinjstev) n/ ‘lni ijenac|a^ Večjem! Ilirski Bistrici je bila Lana Izrael, sodelavka Tonyja Buzana, enega izmed v» je strokovnjakov za preučevanje možganov in izumitelja miselnih vzorcev,« enja^ ^ ^ s katero si otroci in odrasli pomagajo pri učenju. Lana Izrael je študentka 2. letnika psihologije na Hardvardski univerzi. Z miselnimi vzorci se ukvarja že od svojega trinajstega leta - rezultat njenega dela in zanimanja je bila tudi znanstvena raziskava o delu z miselnimi vzorci za osme razrede osnovnih šol, ki jo je privedla med mnogo starejše raziskovalce na 8. svetovno konferenco o nadarjenih otrocih v Sydneyu. Petletno ukvarjanje z miselnimi vzorci, v tem času je napisala dve knjigi, ki sta prevedeni tudi v slovenščino (Moč možganov za otroke ali kako se v hipu preleviš v genija in Iz drugačnega kota pristopamo k matematiki) ji je omogočilo gostovanja po vsem svetu. Da gre za obetavno raziskovalko pričata tudi dve nagradi, ki ju je prejela za svoje dosedanje delo: državna nagrada na Sejmu znanosti in tehnike v rojstni Floridi in najvišje priznanje britanskega Možganskega trusta, nagrado Možgani leta (Brain of the Vear - Bri-tain's Brain Trust) pred dvemi leti. , i.0Veniiasej Po kratkem ekskurzu o fuflio bo cecp., možganov in ustvarjalnosti so nj giral na ne. koliko zabaven način učenja s(* poved obis tudi ilirskobistriški osnovnošolci ierepublik, snila jim je, da je podoba, ki naj® ,rliaAva|e! stavljala izbrano temo, najpom# ali:"^ tu ^ ša stvar pri miselnih vzorcih. Mo nas bo I vzorci so seveda zelo individual' >rtja najej, nika učenja, vendar se sama držil Ju( idj^ ^ in osnovno temo vedno začenja ,erspe| kmalu. Ijuje s sorodnimi temami in pod« ' Indiji |jucj ki zajemajo več podatkov (trohi peratUrj 50' dala, pihala, različne zvrsti U !o$to nase|j Učencem je svetovala, naj upo,( '^niejesi^ samo ključne besede in ne stavk nov0j2vo|.( tem je priporočljivo uporablja tičan0v b( in risbe za boljše pomnjenje, 1^ 'ljub razne Ijivost in ločitev podatkov. lekciji in 1 Miselne vzorce je precej en« Omskimi p, izdelati in veliko pripomorejo irikanciar2 učinkovitemu učenju, saj o ternj o$tijje za učni uspehi učencev, dijakov,I 'Ije, njegov tov in odraslih po vsem svetu. atni kone Postali ini Ždružei LePOslo '■[l,: B°g na H'Kavčič |V|l>raPi;Fajdi l^tger, A.: ^o.Rend ,Cill B. M. OGLASI KOVINOPLASTIČNA GALANTERIJA, STRLE ANTON s.p. PUDOB 57, 61386 STARI TRG, tel./fax.: 061/707-415 LAMELA ZAVESE ZA VSAK PROSTOR Želite spremeniti vaš delovni ali bivalni prostor? Z lamela zavesami boste ugodili vašim željam. Zavesa daje prostoru lep in prijazen videz. Z obračanjem lamel lahko spuščate v prostor različno količino svetlobe. Izdelujemo jih po naročilu v različnih barvnih odtenkih, širinah in kvaliteti. Lamele so pralne in antistatično obdelane (ne privlačijo prahu). Nudimo vam vse sestavne dele za lamela zavese, ki so izdelani v naši obratovalnici. Izdelujemo tudi Plisse zavese v različnih barvah in vzorcih. .Clnsty F.: D PSskeces mr lidaali Coe:PCrpar' ',1 “Očesu; Roj Lana Izrael med predavanjem v večnamenskem prostoru OŠ A. Žnided1*0^, ^ -j. Curld JtS S.: Ro UREJANJE PARKOV IN VRTO^S, b ep°štirides VRTNA ARHITEKTURA X Urejujemo in čistimo parke, vrtove, okolice stanovanjskih, posloV\ °vna |jt€ in proizvodnih stavb. te ’aščita f Opravljamo zemeljska in zidarska dela pri postavitvi vrtnih porasli g skalnjakov, bazenov, vodometov, trat Načrtujemo in izdelujemo počivališča, vrtne ute in otroška igrišč11' Pripravimo Vam zemljo, zasadimo cvetje, grmičevje in drevesa. Barvamo okna, ograje in ostalo. nape fova|TlG* v boj Xoovinar iSo,b,č Wilefsikon KJsaStepl f,|a|Ja;Dula, , PO' PREPUSTITE DELO NAM IN , „rov i|.p0v°jnen SI VZEMITE ČAS ZA POČITEM^'*^ Cfastarše L//lovcev; B V Informacije in naročila sprejemamo na tel.: 067/82-586 (Dejan Rolih) Nice !kar'M' iihj. ls°otr KUPUJEMO aniepso\ MANJŠO HIŠO V ILIRSKI BISTRICI ALI OKOLICI Tel.: 00 385 51 338 776 K,.; ““"»g" rt, ^nciko lX0va kn itr „ ' Vic, Iličem '7ni: Pirje’ •NOVO*NOVO*NOVO*NOVO« AAi se imamo radi asopis Snežnik je res hecen. Eno-v] se^ni presledek med izidom dveh ghil je ravno dovolj dolg, 0|j P02abite na njegov obstoj. Objav-■ v( Jenadaljevank ni mogoče, v poštev tel eVečjemu kakšna nanizanka. Zato eniam v tem slogu. 0venija se je prestrašena spraševala, . 0 bo cerkveni vodja iz Beograda na nezaslišano predrznost, na a s? Poved obiska bratske, a tudi nehva-^^epoblike. Iz zanesljivih virov bli-13 n ^va^e smo' povedano v grščini, 'Ettu brutus Joannes Carniolus!" h- 0 nas bo kar krepko stalo, saj do lua 'rtja našega urada za stike v Beo-trzl vkljub ponižni prošnji naše mlade , le.rsPektivne države, ne bo prišlo še up1'kmalu. od*( Indiji ljudje cepajo kot muhe pri robi per ti g1 lost, iraturi 50°C v senci, vojne redčijo >t0 naseljeno človeško vrsto, sla- P0'* 'rerne je skoraj uničilo Bistriške dne-tav novoi2VO|jenj chef države Galov, ■ j|.|.anov' Baskov in drugih plemen 3 , lub raznovrstni dehumanizaciji, nsekciji in deratizaciji spet začenja e[1 Riškimi poskusi. Pravi, da imajo i 'ri^anc' arzenal atomskih bomb, ki ;el11l|Stuie za 1000-kratno uničenje 3V,Tif' nje80va Francija pa samo za tu' I, ratr|i konec sveta, kar je svinjarija jakost ali non egalite. Tako ime-1 ^druženi narodi (ampak zakaj 'Ce se med seboj kregajo in mla- tijo), posebno Avstralci in nekaj otoških dežel, mu navdušeno ploskajo. Meni bi bilo veliko lažje pri srcu, če bi Slovenci imeli vsaj 3 atomske bombe, pa čeprav takšne majčkene. Kakšno zavist bi vzbudili pri človeku v snežnobeli uniformi, ki se je vozil v franjomobilu na paradi, ki je prikazovala moč palice, korenčkov pa nič. In tudi za vstop v EU bi nas prosili. Na kolenih. Tam v bosenski deželi bi lov na golobe lahko takoj končali. Muslimani bi morali kidnapirati Mladiča in tistega doktorja srednjeveške filozofije, demagogije in psihiatrije. Oba bi oblekli v kuharsko uniformo s čisto belo čepico. Kuharja bi nas s televizijskih zaslonov prepričevala, da se jima v ujetništvu godi odlično in da lahko pripravljata celo svojo naj ljubšo jed - špagete a la bolo-njez. Njuni herojsko nastrojeni in navdušeni privrženci, ki vodijo bosanski maraton, bi ob pogledu na sramotno početje z gnusom pljunili. Morala vojske bi v trenutku padla pod ledišče in vojne bi bilo konec. The happy end. Po osvoboditvi pa bi Mladič povedal, da so ga k sramotnemu dejanju prisilili, da so mu špageti ogabni in da je vegetarijanec, ki mu gredo najbolj v slast zelenjavne juhe. Če se sprašujete zakaj je jugoslovanski narodni heroj Kusturica sprejel v Cannesu nagrado, vam odgovorim da zato, ker je v filmu prikazal Balkan do NOVOSTI V KNJIŽNICI leposlovje za odrasle L.jl,: Bog na dopustu; Žilevski, D.: Otok Kavčič, V.: Minevanje; Mestnik, 1.: '8raPi; Fajdiga, F.: Venecijanke so utihni- PPer; 8er, A.: Kitajski zapiski; Christie, A.: r^o; Rendell, R.: Strah pred naslikanim !?'ll, B. M.: Umorčki; Sterle, M.: Stara 1? |Clnski, F.: Drobiž; Jurič, E.: Grizem afori-LnU Za ^0: židov5ki humor, Rebula, A.: E 'niške cesarice in zgodnje novele: Ra-l eaa'da ali Bratski spor; Jurčič, J.: Izbor l/02!' l>crPar/ A.: Limonovec; Bataille, G.: Rožanc, M.: O svobodi in Bogu; der^pc, \^. -r v v ... .... ~ . i . : Tržačani; Pertot, B.: Dokler ma- rB°; Curk, I.: Deček z Gornjevipav-fcV[,ric^ S.: Pokopljite me v škornjih; Jeza, meja; Strojnikova, Š.: Jastreb kroži; >o'A::.Diamanti v 0^e^' Prcs,on, R.: Iz-m B.: Pesmi za umrlimi sanjami; Hu-v zre^ barms, D.: Zakon Po štiridesetem; Poslovne šale; Šale o n-frno literatura za odrasle L ^ščita poslovnih skrivnosti; Red- “t A ld posiovmn SKnvnosu; ^eu-(f lč ^" Odrasli gluhi in naglušni v Sloveniji; i\'r ns'lna poravnava, stečaj, likvidacija; ^aln ^ V za c^0rn0v'r10' Buen' M.: I; [||)n?.rJ0v'narstvo; Okolje in človek (lek-m 5 Z|C' B.: Čedermaci današnjega dne; 5, D- Ci ^ . efsikon za tajnice; Berilo h kratki il|)0|.Casa Stephena Havvkinga; Ravnikar, Ig | .V*3' Bular, A.: Pij, kume moj dragi!; ,J|.pt ovojne nacionalizacije v Sloveniji; '•Trn' Pasvet Se *eP'san' vuzem; Lansky, V.: Prak- Jg x. . Vcev; Bosmams, P.: Ne pozabi na M.: Kartuzija Pleterje; Ortner, Jain.e' so otrokom v pomoč; Fogle, B.: 4: ^di| anle p)sov' ^crn''<' 0- M.: Urejeval-,'T. n D°Binger, M.: Življenje z rakom; iv f0;>ci kot nacija; Liibcck, W.: Reiki; p. ^ Mlinarič, J.: Stiska opatija (1136-S ir, c.J.: Albert Schvveitzer; Knjiga ilr*ho mo- ,iri' 'ova knjiga; Ceglar, L.: Nadškof š^°v ^asi Brajša, P.: Sedem skrivnosti ir, 8° P': Gradbena mehanika; lIj^'1 ^oblemi realizma; De Mello, A.: Pirjevec, M.: Trubar, Kosovel lli^Zni; mtauner, T.: Med hlapčevstvom in samobitnostjo; Makuc, D.: In gnojili boste nemško zemljo; Jeza, F.: Spomini iz taborišča; Ham-mer, M.: Preurejanje podjetja; Levine, S. R.: Kako uspešno vodimo ljudi; Beaumont, G.: Osnove angleškega glagola; Ferjančič, J.: Pogoji in oblike aktivnega učenja v vrtcih; Rijavec, L.: Dežela Črkarija; Golob, J.: Okrasne čebulnice in go-moljnice; VVeininger, O.: Spol in značaj; Flegel, G. VV. F.: Znanost logike 1., 2.; Kant, L: Kritika praktičnega uma; Janša, J.: Sedem let pozneje; Pokorn, D.: Vino in zdravje; Vukadinovič, R.: Diplomacija; Arah, M.: Evropska unija; Brzc-zinski, Z.: Izven nadzora; Freud, S.: Tri razprave o teoriji seksualnosti. Leposlovje za mladino Levstek, Z.: Zakajske; Žabji kralj: pravljica v sliki, besedi in kretnji; Frančič, F.: Ulica svobode; Scamell, R.: Mili; Dahi, R.: Odvratne rime; Rudolf, F.: Srebrna ribica; Nostlinger, C.: Pes gre v širni svet; Bevk, F.: Zlata voda; Zupan, D.: Tolovajevo leto; Curvvood, J. O.: Kazan, volčji pes; Dumas, A.: Črni tulipan; Barrie, J. M.: Peter Pan; Seliškar, L: Mule in liščki; Kastncr, E.: Emil in detektivi; Čukovskij, K. J.: Doktor Joj boli; Baum, L. F.: Čarovnik iz Oza, Demšar, B.: Dvojne počitnice; Ffofman, B.: Ringo Star; Ende, M.: Momo; Lindgren, A.: Erazem in potepuh; Kovač, P.: Mu-fijeve sanje; Mal, V.: Miši, žabe in drugačni princi; Cajnko, M.: Pikapolonca se potepa; Makarovič, S.: Kam pa kam, kosovirja?; May, K.: V gorah Balkana (Kovač Simen, Zaroka z zaprekami, Mohamedanski svetnik, V golobnjaku); Stevenson, R. L.: Črna puščica; Suhodolčan, L.: Stopinje po zraku; Fussenegger, G.: Jona; Kanižaj, P.: Ura tukaj ni okras, mali Niki kaže čas; Burger, G. A.: Čudovita potovanja lažnjivega kljukca barona Miinchhausna, Arhar, V. T.: Palčki; Disney, VV.: Najlepše zgodbe Carla Barksa, 101 dalmatinec; Švajncer, J.: Belkini prijatelji; Bond, M.: Medvedek Paddington; Debelak, M.: Življenje hišnega mačka; Petan, Ž.: Ja-ga, tretji dvojček Strokovna literatura za mladino Burnie, D.: Rastline; Disney, W.: Angleško-slo-vensko: ilustrirani slovar; Mettler, R.: Palma; Pe-rols, S.: Sova in drugi nočni letalci; VVhitelaiv, I.: Vesolje; Življenje v morju; VVilkinskon, P.: Ljudje: spremenili so svet; Znanstveniki: spremenili so svet. pičice tak, kot si ga želijo videti Evropejci. Na ta način jim je očistil vest. Bravo, Custurika ... Pravijo, da ima v Sloveniji vsaka vas svojo lokalno radijsko postajo. No, no, ne smemo pretiravati. Dokazano je, da jo ima vsaka druga vas. Pri nas slišimo sežanski in postojnski radio. Uganite torej, katera vas v tej okolici nima oddajnika?! Pri Športni zvezi deluje strelsko društvo, katerega šef se vedno krega z mojim kolegom, da mu ne da niti ficka za nakup nekaj prepotrebnih pušk. Priporočam mu, naj prepiše svoje tekmovalce v kakšno društvo z več denarja, n. pr. k lovcem ali še bolje k tistim, ki streljajo glinaste golobe. V skrajnem primeru naj se lotijo tenisa, ki je na najboljši poti, da bo postal šport kot se šika. Tudi besede ali stavki so lahko bolj ali manj moderni: včasih je bilo moderno pisati in govoriti o etatizmu, birokraciji in tehnokraciji, potem je prišla na vrsto "demagogija", ki se je transformirala v "sprenevedanje". V sedanjem času, dobi sprave in tranzicije, pa slišimo najpogosteje stavek TAKO ALI DRUGAČE. Torej "praznovanje tako ali drugače", s "tako ali drugače mislečimi" mladi, jeseni in zime. In MKNŽ, ki po vsakem koncertu "v živo" reklamira pivo in kokakolo (glej sliko). Ker stavba nima lastnika iščemo dobrega gospodarja. Da ne pozabim. Na novo se je vselil Klub študentov Ilirska Bistrica, ki bi se lahko komot zbiral v Ljubljani. Da bi ustanovili klub tudi srednješolci pa nobenemu ne pade niti na pamet, čeprav je domača mladina s trebuhom za kruhom ali z možgani za znanjem raztepena po Sežani, Kopru, Postojni, Lju- Končujem s svetoboljem in prehajam na veliki finale članka. "Arhitektonski pomniki našega časa" je naslov, ki bi najbolj pristajal k naslednjemu zapisu. Sokolski dom. Zgrajen v kavbojskem stilu. V dobi prevlade modnih kreator-jev iz Rima so ga preimenovali v Časa bljani, Novi Gorici, Kranju, Mariboru itd. itd. in se v Bistrici počuti tuje ... (Tu lahko naredite pavzo med branjem in si obrišete solzne oči). 0,001% domačih študentov bo po zaključku študija ostalo doma. To bodo samo ekonomisti. Drugi nimajo možnosti za perspek- njih letih doživel strahovite spremembe. Predvsem pa psiha stavbe deluje na ljudi tako, da pridejo iz nje čustveno pretreseni in lažji za nekaj tisočakov. Obiskovalec na sliki nam je povedal, da je v prostorih za prvim oknom pustil vse, razen žepnega robčka. Da bi uredili Bistrico, bi potrebovali vsako leto vseprimorsko proslavo. Uredili bi vse zelenice, vse ceste, zaflikali bi vsa parkirišča ... Edina izjema bi bila rečica Bistrica, ki je začarana in je ni mogoče očistiti. Očiščena vzdrži še vedno le teden dni. Pa da ni čudežev?! Ljudje s hiše na sliki uživajo prekrasen pogled na cesto RI-LJ in niti ne vedo, da je nastala iz hišice s stolpičem. Po vojni so jo preuredili, ker je bila preveč fevdalnega videza. Najlepša pa ni hiša, ampak tri arkade pred njo. Grajene so protipotresno in vzdržijo potres 16. stopnje. del fascio in ga prebarvali v takrat moderno svetločrno barvo, ki se pri nas ni obnesla. Tudi nalivno pero (glej sliko) je pisalo samo s črno tinto. Pozneje je bila stavba prepleskana v živahno barvo, ki pa je sčasoma obledela v sedanjo svetlorožnato. Pred nedavnim so nekdanje dolgoročno zastavljeno ime Dom družbenih organizacij zamenjali s starim - Sokolskim domom. V njem domujejo ŠZ, ZKO, stranke slovenske po- tiven in vsestranski razvoj svoje osebnosti. Nekaj šans imajo še učitelji, kasta, ki jo v današnjem času zaradi neznosno visokih plač vsi zelo "rešpekti-rajo". In štirje upravni delavci na občini, katerim bi morali stalno vtepati v glavo naj bodo srečni, da sploh imajo službo in podobne moderne resnice. Provizorij je bil provizorično zgrajen za 50 in več let. Postavljen v prijazno zeleno ozadje velikega brata je v zad- Zaključujem s tipično tranzicijsko obnašajočo se Staro sodnijo. Na živopisni fasadi z raznimi sledovi burne preteklosti se sveti vsak dan več reklam, ki naznanjajo nove čase ... Stalnim, občasnim in enkratnim bralcem Snežnika želim poletje z ne preveč vročine in primerno dozo dežja. Dimitrij Bonano LITERATURA Krpanova kobilica ne zmore več poti v Evropo V nedeljo, 18. junija, sta Edelman Jurinčič in Frane Gombač, predsednika Združenja književnikov Primorske in ZKO Ilirska Bistrica, že devetič pozdravila udeležence tradicionalnih Premskih srečanj. Tudi na letošnjem srečanju so literati z obeh strani meje izmenjali mnenja na okrogli mizi in pripravili literarni večer, ki ga je v sklepnem delu s Kettejevimi verzi in petjem popestrila dramska igralka Jerca Mrzel. Da se pisatelji težko izognejo aktualnim dogodkom, predvsem vpetosti Slovenije v sodobne politične tokove, so dokazali udeleženci razprave, ki so pojasnjevali svoja stališča do tega, kako in na kakšen način uveljaviti slovensko literaturo v Evropi. Izsledki občutljive teme so poskušali dopolniti množico tovrstnih razprav v slovenskem prostoru in dodati pisanemu mozaiku pogledov še nekoliko primorske barve. Dr. Ivan Verč, strokovnjak za rusko literaturo iz Trsta, se je omejil predvsem na problem prevajanja. Prepričan je, da se slovenski pisatelji na poti v Evropo ne bodo odpovedali slovenščini, čeprav so znani primeri, ko so Slovenci pisali tudi v italijanskem ali nemškem jeziku. Kdo bi moral vplivati na koga: Slovenija na Evropo ali Evropa na Slovenijo? Po njegovem se nismo sposobni osvoboditi "tudi sindroma" in zaradi mnenja slovenske komparativistike neprestano povezujemo domače avtorje s tujimi. Vprašanje je, kaj bi morali ponuditi drugim in kdo odloča o tem. V slovenski literaturi pogreša odsotnost slovenske duše, odsotnost zgodbe in želi si, da bi Slovenci končno nehali opazovati sami sebe, se usmerili k drugim in začeli pisati dobre zgodbe. Jolka Milič ima "polne škatle Evrope, saj nikjer drugje ne govorijo o evropski literaturi." Imamo manjvrednostni kompleks? Že veliko let hodimo v Evropo in še vedno smo zunaj. Tudi v Evropi obstajata samo dve vrsti literature: velika in majhna, veliki in majhni ustvarjalci. Če prezremo nacionalno pripadnost pesnikov med dobrimi pravzaprav ni razlik. Za Evropo ni nujno, da pozna samo tisto kar je pomembno za nas, bolje bi bilo, da tujina spozna še manj pomembne stvari. Ciril Zlobec razume navzočnost slovenske kulture v drugih okoljih nekoliko drugače. Večji narodi, ki so s svojim ekspanzionizmom izvažali kulturo, niso posvečali pozornosti majhnim in nepriznanim narodom, zato imamo po vzpostavitvi svoje države na tem področju večje možnosti. Tujina redko premore poznavalce, ki bi brali jezikovne umetnine v jeziku dvomilijonskega naroda. Slovenci vedno postavimo okvir in njegovega nosilca, ki je skoraj nujno pripadnik večjega naroda, šele potem ocenjujemo naše reakcije. Slovenska kultura ne dohaja slovenskega političnega dogajanja; ostajamo na robu, provincialni in tudi zaradi tega se pri nas ne more razviti zgodba, pri- poved, kar najbolje kaže primerjava s špansko literaturo v zadnjih desetletjih. Trdno je prepričan, da kljub temu slovenski literaturi ob srečanju z večjimi ni treba zardevati. Marjan Tomšič, predlagatelj letošnje teme, čuti veliko zadrego ob vprašanju vključevanja slovenske literature v Evropo, ker se pri tem dogajajo absurdne, celo smešne stvari. S kakšnimi deli naj bi Slovenci pravzaprav plemenitili Evropo? Po njegovem imamo svojo identiteto in dovolj dobrih književnih del. Slovenci bi se morali svetu predstaviti s tistim kar premoremo , s tistim, kar je specifično naše, sicer bomo zašli v "bolezensko stanje iskanja neke nove literature. Bodimo to kar smo in s tem mirno živimo naprej tudi v svetu literature!" Boža Brecelj je na izziv odgovorila s stališča svoje 35-letne pedagoške prakse. Nikoli ni občutila manjvrednostnega kompleksa do slovenske literature, ampak je zavestno poudarjala predvsem Prešerna in Cankarja, ki po njenem najbolj ustrezno predstavljata slovensko dušo in slovenska literarna snovanja. Slovenci smo del Evrope že od takrat, ko smo sprejeli krščanstvo. Ne razume našega neponovljivega občutka majhnosti, saj tudi Jurčič opisuje evropske probleme. Po njenem se lahko v Evropo vključimo samo kot narod, ki govori slovensko. Vido Mokrin našteta vprašanja stalno zaposlujejo in misli, in da je treba najprej definirati pojem Evrope in določiti podobo Slovenije v njej. Slovenija je trenutno na nekakšni prelomnici - po njenem bi morali obdržati svoje bistvo in preprečiti utopitev v večjih ekonomskih in kulturnih sferah. Bolj bi morali poskrbeti za status litarata, več prevajati in postati narod poliglotov. Prodor slovenske literature na tuje povezuje s prihajajočimi generacijami, bolj dovzetnimi za angleško govorno področje, in upa, da literature v prihodnosti ne bodo izničile vizualne oblike umetnosti. Aleksander Peršolja se ni hotel omejiti na nekatera slovenska imena, ki imajo tudi izven Slovenije določeno veljavo, saj smo v preteklem obdobju pogosto pozabljali na manj znane, a velike ustvarjalce slovenske literature. Kot eden izmed evropskih narodov smo v literaturo vstopili že z romantiko. Slovenska besedna umetnost, od nekdaj dovzetna za pobude in medsebojna oplajanja, bo v spremenjenih časih prej ali slej postala del evropske literature. Sergej Verč ima občutek, da vsi skupaj živimo v neki "paranoični atmosferi". Govorimo o tem, da smo ponosni na svojo literaturo, da se nam ni treba ničesar sramovati in da je naša književnost enakovredna drugim. V bistvu gre samo za življenjsko odločitev: pisati v lastnem ali drugem jeziku. Literatura v življenju ni najpomembnejša stvar. Sam se je odločil za pisanje kriminalk, zvrsti, ki se je po osamosvojitvi Slovenije silno razmahnila. Jasno Čebron neprestano zanima odnos med liriko in pripovedništvom. Po njenem je tudi zaradi politične samostojnosti dobo pesništva v Sloveniji zamenjala doba pripovedništva. Pozitivno dejstvo vidi v tem, da smo se Slovenci začeli obračati drugam in nekoliko pozabili sami nase, čeprav smo po njenem prepričanju še vedno "bolj samozadostni kot samozavestni". Dramska igralka Jerca Mrzel s kitaro in knjigo Kettejevih pesmi Slovenska literatura si je pogosto iskala in si še išče mesto v Evropi s težko razumljivimi in ozkimi literarnimi besedili, zaprtimi v majhen geografski in miselni prostor. Vprašanje je, če so prevedena dela pravi odraz trenutnega in preteklega stanja slovenske literature. V zadnjem času največkrat prevajani avtorji (CirilZlobec, Žarko Petan, Tomaž Šalamun, Aleš Debeljak itd.) do svojih del v tujih jezikih prihajajo, vsaj sam tako mislim, s poznanstvi in ne s kvaliteto. Za Evropo utegnejo biti bolj zanimive tiste slovenske literarne umetnine, ki presenečajo in na svet gledajo z neslovenskimi očmi. Ugotovitev nekaterih lepoznancev, da Slovenci ne znamo pisati univerzalnih tekstov in da se največkrat zapiramo sami vase, najbolj demantira neslutena količina proznih tekstov v zadnjih letih in samo vprašanje časa je, kdaj se bo iz nje izcimilo kaj resnično dobrega. Do takrat imamo, če odmislimo poezijo in dramatiko, vsaj nekaj proznih besedil, ki jih lahko brez zadržkov ponudimo Evropi. Tu mislim predvsem na dva romana, ki presegata zgornjo trditev, saj sta se zavestno izognila slovenskim prizoriščem. Skoraj neverjetno je, da sta Bartolov Alamut (kje je bil takrat Umberto Teol) in Flisarjev Čarovnikov vajenec plod slovenskih avtorjev. B. Zidarič Literarni večer (z leve): Aleksander Peršolja bere pesem, posvečeno 70-letnici Cirila Zlobca, Vesna Furlanič Valentinčič, Ciril Zlobec, Sergej Verč (za to priložnost je napisal duhovito črtico "Ivan in Ivana" in si z njo pridobil nedeljene simpatije občinstva), Robert Grošelj iz Ilirske Bistrice in Branka Zgaga. Pred njimi so nastopili tudi učenci trnovskega begunskega centra in Ismet Bekrič s Kettejevo poezijo v bosanskem jeziku. RAZSTAVA Kiparjev dnevnlitrii Erika Lovka revi Pregledna razstava malih plastik akademskega kiparja in slikarja Erika Lovka obsegi 01, poje, £|0 kiparska dela, ki so nastajala skoraj dve desetletji. V tem obsežnem in izpovedno^ ,0dila nedelj kiparskem opusu so se zvrstile mnoge, med seboj dokaj različne ustvarjalne faze ' ^žila pevc ciklusi. Gotovo mu je študij umetnosti slikarstva na Akademiji lepih umetnosti vi* ,Jvdušeni in dal veliko znanja in možnosti za nadaljnje delo, ki ga je nadgradil še s študijem ^ s'v°, dase, i na specialki na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Italija je še vedno veli^' 0rana (šolsk niča umetnosti, duha in kulture, od antike, preko renesanse do sodobnosti - pravi3* ^ Proti odr pa so vplivala tudi na Lovkovo ustvarjalnost. Njegov odnos do zgodovine in vi®! ^ in podoij, plastike je vedno ostajal in ostaja problemsko - raziskovalno usmerjen, saj sel ^spremijgj pojavljala v preteklosti npr. 16.-18. stoletja v nereproduktivnem smislu kot11 a,1a Gombač mojstrovina, kot izvirno in neponovljivo umetniško delo. '^ena Hostir 'ro^h grl svi Mala plastika predstavlja Lovku lahko tudi izhodišče ali skico za neko nadaljnje večje delo, vendar s tem ni razvrednotena niti po obliki, po vsebini ali po umetniški pojavnosti, kajti monumentalnosti ne gre zgolj jemati kot posledico, ki je lastna po dimenzijah le velikim kiparskim stvaritvam. Lovko je pripadal generaciji in (avantgardističnim) gibanjem, ki so se predajala nefi-guralnim oblikam izražanja, kot težnje sodobnih (post)modernističnih likovnih tokov 20. stoletja. Večina ustvarjalcev je sledila formalizmu v smislu oznake eksperimenta, temu pa je sledilo tudi Lovkovo kiparjenje male plastike v neklasičnih materialih. Od tu dalje je počasi prehajal svojevrstno, a še ne opredeljivo figuraliko, preko katere je sporočal svoja razmišljanja kot odgovore na poslanstvo človeškega bivanja, z igrivimi ali celo ironičo grotesknimi detajli. Lovka je zanimala plastika že od samega začetka kot ambientalni, univerzalni in vključujoči se del v neko širše urbano ali arhitekturno okolje - v prostor, kjer s svojo prisotnostjo, izrazom in funkcijo osvaja nove dimenzije. Velikega pomena so bili gotovo številni kiparski simpoziji, med drugimi v 70. letih v Sisku, Danilovgradu, Počitelju, Rušah in forma viva projekti ter srečanja v Portorožu in v Avstriji poleg številnih natečajev, kjer je Lovko aktivno sodeloval. To so bile pomembne poti za pridobivanje novih izkušenj in smeri v uresničevanju velikih kiparskih del oziroma monumentalnih plastik, ki so jim bila namenjena mesta v (določenem) urbanem prostoru. Po letu 1981 je prišel Lovkodo novih spoznanj, ki so bila posledica iskanja novih "zgodb", ta pa so bistveno posegla v spreminjanje oblik in vsebin plastik. Odločil se je vrniti k človeškemu liku, ki ga je vključeval v neobičajni, a razpoznavni prostor. Tako je nastal večji ciklus malih plastik na temo mest in bazenov. Za tem je začel ustvarjati venem izmed najplemenitejših materialov, v kamnu - marmorju, ki ga je kombiniral z elementi kovine, vse do uporabe brona. V letu 1986 se je za kratek čas vrnil tudi k žgani glini in lesu, vendar sta marmor in hehuv . 1 nasProtje 0 s,arejših f goliča in el' kar 243 I [noin doživel yk.:sose nar 8 avili pevc "Hrac JStankočd 1 L53'*'Priliki ; S J Ilirski : J,Sajljubij( ^Ca^'50' BRODOLOMCI, bron/kamen,* mitJ6 1 bron ostala dominantna material3'J ^ed kipari še danes. Obdelana sta ai°i' ^Ijubk, krepko izstopajočimi in pogloblj3^ f | e M tudi v velikih slikarskih ciklusih' Skozi volumen in prostor, su izraza, skozi obvladovanje časa, stavlja svojo osebno interpretacij3' nost forme, z drznimi skrajšavaP3'* nacijami telesa. V plastikah, koti3 skem opusu Erika Lovka, zaznaj ževanje njegovega zavedanja o P_ z občutenjem sedanjosti, ker v svd i vah staplja zgodovinsko izročil0 l navezavami na univerzalno sod0^ !ni|itudipev( l*s ki* “nami, ki kovalni Plovni če no govorico. Pričujoča razstava malih plastiki pregled ustvarjalnosti in avtorjev3 odgovor na raziskovanja znotraj33 problematike kiparstva. Pol011 Galerija na Vidmu (16. junija): kitarist Andrej Poljšak, Jožef Šlenc, Polona Škodič i° ^ V?’0 io le kiS-Tok fa% ras sku ti>skih I icbil člo p>opne t|e| n° in« sNpa, k^S.vu,K ZBOROVSKO PETJE nUtrinki s XIV. občinske --- i lj v, vio. junija; pnreuiiev v imiit^uivu. r'—' >ze ^ ,r j^a Pevce, poslušalce, organizatorje in vse, ki so tako ali drugače s odelo' osti A ''dušeni in zadovoljni celoti. Vaški župan Darko Urbančič je izrazil zai 'ien1 V0'da se' čeprav poredko, v njihovi vasi poje na tako pomembnem srečar i velik*1 ana (šolski večnamenski prostor) je bila prepolna, oči in ušesa prisotnih 'rav,a; aProti odru in domiselni dekoraciji. 'n. ej i^ln P°dobnih prireditev bo še, pomi- uspehe so potrdili tudi s tem nastopi sf*.(( 0 ^eoiljaš zvonko petje najmlajših. Alojzu Boštjančiču, ki jih vodi, želimc J ° ,0JGombač iz OŠ Antona Žnideršiča veliko uspehov. ^ Mostinger, domačinka, sta znali Na radijskem tekmovanju v kategorij —grl svojih zborčkov izvabiti ra- kliških zborov so leta 1994 zasedle prve I : J in ves živžav mladosti. sto, večkrat pa nastopile na zaključnih I l° riasProtje ali resnično zrelost "ne- jah najboljših primorskih mladinskih zb m ^ar^jših fantov" Antona Knafelca, "Naša pomlad". Skorajda samo po se l.. °šiča in Toneta Tomšiča (skupaj mevno, če govorimo o zborčku čudo K.1. ar 243 let) nas je popeljala v tisto glasov petnajstih pevk Komornega dekl JL ln doživeto ljudsko petje, ki so mu ga pevskega zbora Ilirska Bistrica, zaj l-Ud' Pevci Pevske skupine Vasova- rega je zaslužna Marija Šlosar Lenarčič P iRif iCe' ^ '° vodi Gr,i- hova vodite|iica od vse8a začetka. Ol se na občinskih revijah do sedaj slušanju smo resnično uživali. JfI rji. o ^evc' Cerkvenega mešanega *] j,(.a °dgrada. Le tako naprej zboro-1:1 lvJl0 in optimistično". Žal je bila odptra le do 25. junija. NA SLIKI: ___ Utripa, v katerem Erik Lovko leta 1976 razmišlja o kiparstvu, idič in^l%s!TTU, 8laSb' 'n filmU POEZIJA V živahnem kulturnem življenju Slovencev iz Pariza in okolice tudi poezija ni pozabljena. Prav nasprotno: ta pomlad nam je prinesla kar dva pesniška dogodka, ki smo se ju z veseljem in polni pričakovanja udeležili. V nedeljo, 14. maja, smo prisluhnili stihom pesnika-samorastnika Jožeta Steguja, katerega zbirka "Nočni samogovori" je izšla letos v Ilirski Bistrici. Na žalost pesnika ni bilo med nami, vendar nam ga je njegova sestra, gospa Ana Vičič, ki tudi drugače zelo aktivno sodeluje v naši skupnosti, predstavila v kratkem in zanimivem predgovoru. Jože Stegu je bil rojen leta 1953 na Premu, v kmečki družini. Godi se mu kot mnogim kmečkim ljudem: kmetuje sam z materjo. Za razliko od drugih pa se posveča tudi poeziji, piše in sodeluje v literarnem društvu v Ilirski Bistrici. Kako bi moglo biti drugače za človeka, ki ima poseben čut za današnji čas in za življenje v njem, posebno če se spomnimo, da je pesnil tudi njegov pokojni brat, duhovnik Vili Stegu in da je bil na Premu doma med drugimi tudi Dragotin Kette. Kot da je Jože Stegu vedno živel s poezijo. V svečano pripravljeni dvorani Slovenskega doma so pesmi brali mladi člani naše skupnosti na zelo dinamičen in prav zanimiv način. Klavir in flavta sta povezovala pesmi in pridajala še poseben poudarek pesnikovi besedi. Jože Stegu je pesnik-samouk, pesnik-samorastnik in še veliko več. Po eni strani se nam zdi res predstavnik cele struje kmečkih pesnikov, ki so ob delu zlagali svoje preproste in obenem globoke pesmi in z njimi razveseljevali in kratkočasili svoje rojake v dolgih zimskih večerih in na raznih praznikih. Po drugi strani pa bi lahko rekli, da v Stegujevi poeziji živi tudi vsa tradicija umetne slovenske poezije od Vodnika preko Prešerna pa prav do pesnikov modernizma. Vendar skrb za obliko, iskanje metafore ali rime nikoli ne zatemnjuje globokega smisla. V Stegujevih verzih čutimo bližino med človekom in zemljo, trdne korenine, ki srkajo lepoto iz globin človeške vsakdanjosti, ki nas včasih tako teži. "Na svetu ni nič novega", piše pesnik preprosto, skoraj prozaično. Z njim se poglabljamo v temne praznine grobov, da lahko potem spet dvignemo pogled na "belo nebo" in na "beli čas". V največji praznini se obrača k Stvarniku, ki ga kliče "z osamljenega brega". Pri poslušanju ali branju pesmi Jožeta Steguja začutimo globoke vezi, ki nas vežejo na naš jezik, na našo zemljo, ki nas približujejo srcu trpečega in samotnega sočloveka. Kako bi pesnik ne poznal samote? Pozna jo kot kmet, ki v času, ko se polja in travniki in vasice spreminjajo v puščavo, ostaja na svoji zemlji, izraža tudi samoto ustvarjalca, tistega, ki se skuša po lastnih močeh prebiti skozi dvom in iskanje svoje poti. Njegova pesem nam je blizu, ker je kot klic iz samote sodobnega človeka, ki mu materialna civilizacija ne prinese utehe. Par tednov pred literarnim večerom Jožeta Steguja (26. marca) pa nas je obiskal Tomaž Šalamun. Prebral nam je nekaj svojih pesmi v slovenščini in nekaj v francoščini. Izbor njegovih pesmi v francoskem prevodu je namreč ravnokar izšel pri založbi Est-Quest. Očeta moderne slovenske poezijeni treba posebej predstavljati, saj je od leta 1966, ko je izšla njegova prva zbirka "Poker", na splošno znan in priznan. Sodeloval je v literarnem gibanju teh težavnih let in zmeraj iskal nove oblike pesniškega izražanja. Nenavadne metafore, izključujoče se primerjave, nepričakovani zaključki označujejo njegovo poezijo. Ponekod se nam zdi bleščeča igra besed, kot da pesnik ne išče navadnega, zanj preveč prozaičnega smisla. Vendar iz njegovih pesmi veje neka tiha človeška toplota. Lahko samo ugibamo, kaj bi si rekla Tomaž Šalamun in Jože Stegu, če bi se v Slovenskem domu tudi srečala. Pe-snik-kmet in pesnik-intelektualec? Nasprotje je samo navidezno. Oba namreč predstavljata bogastvo in raznolikost današnje slovenske poezije in pričata o njeni življenjski sili. Prof. dr. Antonija Bernard .. Težko je zbrati slovenske izseljence iz Pariza in okolice h kulturnim prireditvam na Chatillon, a 14. maja so napolnili dvorano Slovenskega doma, da bi prisluhnili poeziji slovenskega pesnika-samorastnika Jožeta Steguja. Prisotni so bili tudi številni rojaki iz Knežaka, Pregarij, okolice Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne in "beseda slovenske duše", preprosta rima pesnika, je vzbudila čustva Slovencev. Ko so besede na odru odzvenele, se je petje in kramljanje v prijetnem vzdušju nadaljevalo še dolgo v večer. Upam, da Jožetova pesniška zbirka ne bo ostala pozabljena na knjižnih policah slovenskih izseljenskih domov. Naj njegovi verzi krepijo slovensko zavest in kažejo pot do bratov iz domovine. ____________________Marij Osredkar^ Marij Osredkar in Nataša Vičič (pesnikova nečakinja) recitirata Stegujevo pesem Na literarnem večeru so sodelovali še Patricija Valant "Naši očetje so bili drugačni". V ozadju Ciril in Maksimiljan Valant pojeta eno in Simon Vidmar (na sliki), Sofija Vičič (flavta) in Gre-od nastarejših ljudskih pesmi "Marija z Vogerskega gre". gor Vidmar (recitacije). V ozadju je slika Trnovega. Pozdrav Jožeta Steguja pariškim rojakom “Ko ljudje dobijo v roke moje pesmi, mi vedno zastavljajo nerodna vprašanja: zakaj tako pišem, kaj sem mislil s tem povedati ... Od nekdaj so pesniki govorili o isti stvari: o duši, edinem človeškem bivališču. Vsi smo v nekem smislu popotniki in brezdomci, zato so tudi vse domovine prazne. Dom je tam, kjer gre človek na pot in ta pot pelje domov v dušo. Pesnik je eden od čuvajev tega doma, ki ga hrani s svojo besedo in varuje skupno ognjišče. In dokler bo tlel ogenj v tem ognjišču in nas bo čakal kruh na mizi, se naš narod ne more in ne sme bati za svojo prihodnost, pa čeprav sta nas čas in zgodovina še tako raztepla po svetu. Spet se bomo zbrali v tem skupnem domu, se pogreli, najedli in šli na pot močnejši."____________________________________________ Prof. dr. Antonija Bernard je v Parizu doktorirala s tezo "Začetki evropske slavistike in Kopitar". Predava na Inalco inštitutu (oddelek Sorbone). Tema njenih letošnjih predavanj so kulturni začetki Slovencev. Marij Osredkar je duhovnik (frančiškan) na začasnem študiju v Parizu. Pričujoči zapis o kulturnem življenju pariških Slovencev je nastal s pomočjo Ane Vičič, ki je na literarnem večeru pripravila tudi razstavo slovenskih knjig o pokrajini, umetnosti, običajih itd. Knjiga "Reka Timav" je vzbudila veliko zanimanja med rojaki iz naših krajev. Vsi so jo hoteli kupiti. ALPINIZEM Klic "Ledene gore Naš alpinist Bojan Počkar nadaljuje nekajletno tradicijo vztrajnih naskokov na himalajske vrhove. S soplezalcem Žigo Petričem sestavljata mini odpravo, katere cilj je osvojitev še neprc-plezane vzhodne stene 6501 m visokega nepalskega vršaca Singu Čulija ali po naše "Ledene gore'1. Da gre plezalcema za novo ekstremno dejanje, potrjuje tudi njun zapis o nameravanem podvigu: "Še neosvojena vzhodna stena se iz podnožja dviguje nad stisnjenimi, prepadnimi globel-mi, ki jo brani še ogromen razbiti ledenik. Vzhodna stena Singu Čulija je in bo vedno izziv le najpogumnejšim. Je kraj za plezalce, ki iščejo pridih skrivnosti in popolno avanturo, v bteri bova uspela le z modernim in hkrati etičnim plezanjem, s hitrim vzponom v alpskem stilu in le z najnujnejšo opremo!" Bojan Počkar in Žiga Petrič plezata skupaj že drugo leto in sta se dobro ujela tudi v podvigih v Centralnih Alpah. Proti Himalaji odpotujeta sredi septembra in se vračata konec oktobra. Za sam naskok na "Ledeno goro" in nepreplezano 1500 m visoko vzhodno smer in povratek čez južno steno, načrtujeta pet dni intenzivnega plezanja. Načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije Tone Škarja ocenjuje načrtovani alpinistični podvig na "Ledeno goro", kot moderno in drzno himalajsko smer, ki bi tudi v svetovnem merilu pomenila novo potrditev za slovenski alpinizem. Za kritje stroškov odprave se alpinista priporočata morebitnim sponzorjem, ki jim nudita ugodne reklamne možnosti. Naslov odprave je v uredništvu Snežnika, za denarne prispevke pa je odprt žiro račun pri PD Snežnik Ilirska Bistrica št. 52210-678-90756 s pripisom "Počkar 95". O odpravi bomo še poročali. Obema alpinistoma želimo tudi v imenu bralcev Snežnika dobre priprave in kar najuspešnejši podvig. Vojko Čeligoj Nepreplezana vzhodna stena Singu Čulija (6501 m) v Nepalu UREJANJE OKOUA SVIŠČAKI, maja 1995 - V pripravah na prihajajočo poletno sezono so lastniki počilni oskrbnika obeh gostišč in planinci opravili kar nekaj prepotrebnih del na prijetni gozdni ji'': je zbiralnik vode in nameščena črpalka za javno uporabo vode, obnovljene so številne k* table za planinske cilje, cestarji so cesto in parkirišče pred Sviščaki na novo nasuli in $ sredi maja pa so "domačini" na Sviščakih popravili nekaj sto metrov ograde osrednje go^ Morda bodo tudi tako uspeli zavarovati dragoceno jaso pred vsiljivimi vozniki gorskih motornih vozil, ki tako neusmiljeno rad! prav tu preizkušajo sposobnost svojih vozil. Na strafl1 narave je tudi nov zakon o prepovedi vožnje izven cest. Bodo zagrožene visoke kazni dov^ čljive? (Tekst in fotografija: Vojko Čeligoj) MLADI DOPISNIKI Iz narave za naravo Na Osnovni šoli Toneta Tomšiča v Knežaku so pred nekaj dnevi odprli zanimivo razstavo, ki so jo poimenovali "Iz narave za naravo". Učenci so v naravi poiskali zanimive skulpture, jih obdelali in jim tako vdahnili umetniško moč. V likovni učilnici, ki so jo za ta namen primerno uredili, je nastala razstava plastik in risb, pravih umetnin z likovno, estetsko in sporočilno močjo. Poudariti je potrebno tudi veliko vzgojno vrednost razstave. Samostojno so jo pripravili učenci 6. razreda, vključuje pa se v letošnje akcije praznovanja evropskega leta varstva narave. Razstavo so pripravili učenci po vseh pravilih: izdelali so prijetna in oblikovno zanimiva vabila, zaprosili za sponzorstvo tovarno Javor Bač, trgovine iz Bača, Koritnic, Knežaka in gostilno Keš iz Bača. Povabili so starše, sorodnike, učitelje in pripravili slavnostno odprtje s kulturnim programom. Vse je potekalo tako, kot se dogaja na odprtjih velikih razstav. Učenci so nastopali samostojno, z zaupanjem vase, kar je dajalo dogajanju čar slovesnosti ob skrbnem strokovnem vodstvu njihove učiteljice Marje Iskra. Razstava je vsekakor izredno lep, izviren in prijeten kulturni dogodek na šoli in v kraju. V teh dneh se učenci veselijo tudi nagrad, ki so jih prejeli za uspešna sodelovanja na natečajih, ki jih je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport, Društvo za boj proti raku in založba Mladinska knjiga. Na vseh treh natečajih so bili med najboljšimi v Sloveniji: učenca 7. razreda Maja Tomšič in Izidor Dolgan ter njuna mentorica bodo odšli na nagradni izlet v Gardaland zaradi uspešno izvedene akcije v tednu boja proti kajenju, prvošolec Urban Česnik, Tadej Kogovšek ta puberteta Ko je moj brat še obiskoval osnovno šolo, so se mu na obrazu večkrat pojavili mozolji. Bil je namreč v puberteti, vsaj tako je dejala mama. "Kaj je puberteta?" sem radovedno spreševal. "Boš že videl. Tudi tebe bo čez nekaj let obiskala", je menil brat. Nisem mu verjel in sem si mislil svoje. Moj brat je lep in postaven fant. Zato mu mozolji na obrazu niso nič kaj prida pristajali. Večkrat sem ga zasačil v kopalnici pred ogledalom, ko se je ves nesrečen ogledoval in se mazal s posebno kremo. Nekoč pa me je odkril in kot huda ura stekel za mano. Prijel me je za skuštrane lase in mi eno priselil, da sem videl vse zvezde neba. Ušel sem mu in na ves glas zakričal: "Mozoljček! Mozoljček!" Videl sem, da je ta vzdevek brata prizadel. Zato sem si ga dobro zapomnil in ga uporabljal pri vsakem najinem prepiru. Kmalu mi je tudi on začel vračati milo za drago. V ustih mi je dalj časa manjkal stalni zob. Izkoristil je to mojo lepotno napako in mi nadel vzdevek Enozobi Jack. Sčasoma teh imen nisva mogla več uporabljati. Bratovi mozolji so izginili, moj nasmeh pa je krasil nov bel zob. A z njim je prišla tudi puberteta, z njo pa seveda drobni mozolji na mojem nosu. Sele tedaj sem spoznal to pubertetniško nadlogo. In šele sedaj se zavedam, kako je moral vzdevek prizadeti brata! S Simonom nisva samo brata, ampak tudi iskrena prijatelja, saj si marsikaj zaupava in si pomagava v težavah. avtor nagrajenega spisa "Imamo mir in svobodo", in učiteljica Morena Hostinger se bosta udeležila izleta v Benetke, ki ga organizira Ministrstvo za šolstvo in šport, Tadej Kogovšek iz 6. razreda pa je na natečaj, ki ga je ob 50-letnici delovanja razpisala Mladinska knjiga, poslal spis z naslovom "Uh, ta puberteta"in se z njim uvrstil med 50 najboljših (izmed več kot 2000) prispevkov, ki bodo natisnjeni v knjigi “50zlatih zrn". Še veliko drugih učencev je bilo uspešnih na različnih tekmovanjih v znanju iz matematike, slovenščine, kemije, v športnih dejavnostih, v poznavanju prometnih predpisov in spretnostni vožnji s kolesom in z mopedom. Na občinskem tekmovanju so kot ekipa dosegli 1. mesto med mlajšimi tekmovalci, 1. in 3. mesto posamezno pri mlajših kolesarjih in 1. mesto pri mopedistih. Uspešno je bilo tudi delo krožkov in mladih gasilcev. In še bi lahko naštevali. V tem šolskem letu so kar trikrat nastopili v živo na Radiu 94 v Postojni in dvakrat v Ljubljani v mladinski televizijski oddaji Pod klobukom. Vsekakor lahko zapišemo, da je bilo to šolsko leto leto uspešnih nastopov kneških učencev. Dopisniški krožek OŠ T. Tomšiča Knežak Srečanje mladih novinarjev 25. aprila smo se na naši OŠ Antona Žnideršiča zbrali učenci in mentorji novinarskih krožkov z naše šole, šole Dragotina Ketteja, iz Sežane, Jelšan, Kuteževega, Košane in z dveh osnovnih šol v Postojni. Namen tega srečanja je bil, da si izmenjamo izkušnje in se spoznamo. Najprej sta Ivo in Martina vse zbrane pozdravila, potem smo odigrali skeč z naslovom Radijska zmešnjava. Nato je vsak krožek predstavil svoje člane in glasilo. Sledila je nekakšna okrogla miza. Ugotovili smo veliko zanimivosti. Z izdajo glasila je veliko dela, so vsi priznali. Večino prispevkov, zlasti novinarskih, napišejo člani krožka. Na velikih šolah obstajajo novinarski krožki (kakor pri nas), na majhnih šolah (Košana, Jelšane) pa je to skupina učencev, ki so za vse: nastopajo v dramskih skupinah, hodijo na razna tekmovanja, sodelujejo pri izdelavi glasila. Na večjih šolah učenci sami tudi ra-čunalniško oblikujejo glasilo. Večina glasil se razmnoži s fotokopiranjem, le redke so tiskane izdaje. Fotokopiranje ima to prednost, da lahko učenci sami oblikujejo likovno podobo glasila. Ugotovili smo, da imajo pomembno vlogo pri idejni zasnovi glasila učenci sami, mentorji pa so seveda nepogrešljivi pri svetovanju, organiziranju srečanj itd. V glavnem izide na vsaki šoli po ena, največ dve številki letno (pripomba: lahko bi jih bilo več). Kljub temu, da je z glasilom veliko dela, pa učencem novinarjem ne zmanjka dobre volje in zagnanosti. Po pogovoru smo se med prigrizkom malo pobliže spoznali in spoprijateljili. (Medve sva sedeli s simpatičnimi Postojn-čankami). Srečanje je bilo koristno in vsi smo bili z njim zadovoljni. Krožkarji si želimo še več podobnih srečanj. Za novinarski krožek OŠ A. Žnideršiča: Nataša Mršnik in Lea Grbec, 6. h SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV KRIŽANKE IZ 5. ŠTEVILKE (vodoravno); Postojna* obrednik • planjava • lamia • EB • AČ* svila • Apo • vek* Aka • ples • Akad* acer' Na • Ricardo* Klavdij • Sveb • napeljava • SO • Ate • aa • odred • FV • nn • JJ • Oti • Eire • Oll«ljubezen »sev»Carol» Tate ♦ bikar ♦ zavezniki»Isa* Ekart« dan zmage • nav • OGLASI Snežnik • stran 9 "X r \ \ dekorativne in obstojne zidne obloge v imitaciji različnih vrst lesa MLINOTEST PEKARNA Ilirska Bistrica lesno kemična industrija, po. ilirska bistrica, nikole tesle 11 tel.: 067/41-241, fax: 067/41-433 7JUD transport terminal ilirska bistrica ProVITA lnženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Riharjeva 27 tel- 067/41-820 IZLIV SLIIEH1 BESS TRGOVINA d.o.o. Z GRADBENIM MATERIALOM PODBEZE 39 - ŽALCI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402, fax. 067/81-285 TRGOVINA "BOŠTO" BAZOVIŠKA 4a 66250 IL. BISTRICA (za GG) tel. 067/42-123 NOVO ■ NOVO • NOVO Po naročilu izdelujemo: POLICE, STOJNICE, TLAKE, PULTE, SANKE ... IZ MARMORJA IN GRANITA BESS keramika - eleganca - kvaliteta I PIVKA perutninski kombinat Neverke 30 I 66256 KOŠANA , 30% NIŽJE CENE! v a^a prodaja konzumnih-jedilnih jajc kategorij in velikosti. Dobite jih v na*i AGRO TRGOVINI na Kalu ^ Od 22. 6. 1995 dalje. f)e Slede na velikost: od 4 - 13 SIT ------------------------------------ \ l il K^ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, 66250 Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/41-630 PUR##TEX d.o.o. Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 X: ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 guuus Vojkov drevored 14, 66250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 XI COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077 V. ppj primorje ppj Majdovščinani ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. \ XI »d BMD INŽENIRING Ilirska Bistrica CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 70.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 35.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 18.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 9.000 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 4.500 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA commerce'1, Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA Naslov uredništva: Bazoviška 40, 66250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, tel/fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: 0 Borislav Zejnulovič ' Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Šlenc Urednik, novinar in lektor: Branko Zidarič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Priprava in tisk: “GA commerce" d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada: 1500 izvodov A Snežnik • stran 1 0 ŠPORT J Največji uspeh bistriških nogometašev Člani so v prvem dvoboju sicer gladko izgubili z NK Kolpa, prvakom Ljubljansko-dolenj-skega območja, tako doma (14. junija, 1 :4) kot v gosteh (18. junija, 1 : 3), vseeno pa so imeli še eno možnost za popravni izpit. V tekmah s NK Visoko, prvakom gorenjskega območja, so po dobri igri doma (21. junija) in rezultatom 3 :0 ter porazu 0 :1 v gosteh (25. junija) dosegli že več let načrtovan cilj - uvrstitev v lil. ligo - zahod. Mladinska ekipa je za napredovanje v II. mladinsko ligo - zahod v prvi tekmi doma (24. junija) premagala moštvo NK Jelovica LTH iz Škofje Loke kar s 5 : 1. Na gostovanju v Škofji Loki (28. junija) je bil rezultat 0 : 2 za Transport. Napredovanje v II. SML - zahod si je priborila ekipa NK Transport. NK Transport je tako dosegel največji tekmovalni uspeh v vsej svoji zgodovini. Ob velikem zmagoslavju se poraja grenak priokus, ker je klub postavljen pred vsaj dva velika finančna problema. Prvi je zagotovitev zahtevnih tekmovalnih pogojev na igrišču in spremljajočih objektov v sklopu stadiona Trnovo - razširitev igrišča in dozidava slačilnic za izpolnitev pogojev nastopanja članov in mladincev v višjih ligah. Drugi pa je zagotovitev potrebnih sredstev za trening in udeležbo na tekmovanjih članov in mladincev, pa tudi vseh ostalih petih selekcij tekmovalcev. Brez konkretne pomoči občine, športne sfere, predvsem pa sponzorjev, ne bo mogoče doseči tekmovalnih pogojev na domačem igrišču in zadostno napolniti klubski proračun za organizacijo dela in udeležbo v tekmovalnih sistemih. Bati se je torej, da pomeni vrhunec tekmovalnih dosežkov NK Transport začetek zatona tudi te športne igre, podobno kot se je v Ilirski Bistrici zgodilo s košarko in rokometom. Zdravko Debevc LOKOSTRELSTVO Uspešni nastopi na državnih in mednarodnih tekmovanjih Igor Rudež in Martin Hrvatin, člana Lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica, sta od 25. do 29. maja nastopila za slovensko reprezentanco na 1. tekmi za evropski mladinski pokal v Tachertingu v Nemčiji. Med 17. tekmovalci je Martin dosegel 10. mesto (1247 krogov), Igor pa 13. mesto (1179 krogov). Martin je z rezultatom izpolnil normo za nastop na mladinskem prvenstvu stare celine. V ekipnem delu tekmovanja se je slovenska postava (M. Hrvatin, G. Emeršič in P. Šilc) uvrstila na 2. mesto med šestimi ekipami. Na 4. odprtem državnem prvenstvu Fita Star Oh npic Round 10. in 11. junija v Možini \ndraž Čeligoj (olimpijski stil) osvojil 6. mesto (1134 krogov), Igor Rudež (com-pound) pa je pristal na 12. mestu (1219 krogov). Oba sta nastopila v absolutni konkurenci. S tem rezultatom je tudi Igor Rudež izpolnil zahtevano normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki jo je potrdil še na mednarodnem lokostrelskem turnirju v Kostreni (Hrvaška). Tam je nastreljal 1232 krogov. Martin Hrvatin še vedno brani državni re- kord med mladinci v disciplini Fita - olimpijski dvoboj (12 puščic) s 104. krogi, dosežen v Mioli (Italija) 26. junija 1994. Po Fita rang lestvicah slovenskih lokostrelcev so Bistričani uvrščeni na naslednja mesta: v olimpijskem slogu (18 tekmovalcev) je Andraž Čeligoj na 9. mestu (1158 krogov, Radenci 29. - 30. 4. 1995), v compound slogu je na 9. mestu tudi Martin Hrvatin (1247 krogov, Tacherting 25. - 29. 5. 1995), Igor Rudež pa je na 16. mestu (1205 krogov, Radenci 29. 30.4. 1995). Zdravko Debevc KARATE Karate klub Teles je uspešno zaključil sezono Člani Karalo kluba Teles iz Ilirske Bistrice že vrsto let dosegajo zelo dobre rezultate na domačih in mednarosnii' vkmovanjih. Vojka Šestan in Kristofer Štemberger, člana slovenske reprezentance, sta v svoji kategoriji že četrto leto v samem vrhu. Konec občinske lige v malem nogometu V soboto, 10. junija, se je z zadnjim, 7. krogom, zaključilo tekmovanje v malem nogometu za rekreativce. Osem ekip je odigralo 28 tekem. Strelci so na vseh tekmah dosegli 234 golov ali 8,3 na tekmo. Največ golov (22) je dosegel metod Božič iz ekipe Maestro. Končna lestvica po zadnjem krogu je naslednja: I. Maestro (19 točk, razlika v golih 59 :13), 2. Okrepčevalnica Baša (18,45 :18), 3. Agrofloris (15, 39 : 26), 4. Klub Hodnikov Mlin (11, 28 : 18), 5. Zlatorog utd. (7,14 : 39), 6. Botega (6, 29 :22), 7. OKS (6, 20 : 38) in 8. Stari (0,9 :60). Če bo dovolj zanimanja, bosta Športna zveza II. Bistrica in NKTransport jeseni organizirala podobno tekmovanje. Razpis bomo objavili v naslednji številki. Zdravko Debevc KOŠARKA Kvalifikacijski turnir v Ilirski Bistrici Športna zveza II. Bistrica je na pobudo Športne unije Slovenije organizirala enega izmed regijskih turnirjev trojk. Tekmovanje, ki bi moralo potekati 3. junija v Športnem parku Nade Žagar, smo zaradi dežja prestavili v Športno dvorano Osnovne šole Antona Žnideršiča. Nastopilo je 12 ekip iz bistriške in postojnske občine. Po dveh krogih na v predtekmovanju (na izpadanje) so v finalnem nastopu (vsak z vsakim) o končni uvrstitvi odločale tri postojnske ekipe. Te so v medsebojnih srečanjih vsaka enkrat zmagale in enkrat izgubile, tako da je odločala razlika v doseženih koših. Prva mesto je pripadlo ekipi "Picerija Čuk", ki si je poleg praktične nagrade (torbe) priborila pravico nastopa na finalnem turnirju Nike trojk, ki bo 1. julija v Ljubljani. Zdravko Debevc ATLETIKA Uspešni nastopi Tihomirja Strajniča Tihomir je 3. junija v Bresanonu (Italija) nastopil za slovensko reprezentanco na Atletskem mitingu Brixia za mlajše mladince. Sodelovalo je 12 atletskih državnih ali pokrajinskih reprezentanc iz Evrope. Tekel je na 400 m in osvojil 4. mesto. 24. junija je v članskem finalu Atletskega pokala Slovenije v Ljubljani postavil osebni in klubski rekord v teku na 400 m s časom 51,16 sck. 30. junija in 1. julija bo v Kranju državno prvenstvo v atletiki za mlajše mladince in mladinke. Za AK Postojna bodo poleg Tihomirja nastopili še Vesna Boštjančič, Špela Muha, Marjanca Muha, Mojca Klanšček in Nastja Zirnstein. O njihovih rezultatih vas bomo obvestili v naslednji številki Snežnika. Konec lanskega leta sta uspešno zastopala barve naše mlade države na svetovnem prvenstvu v Maleziji. Poleg njiju je med člani veliko nadarjenih tekmovalcev, še posebej pa moramo računati na najmlajše, ki jim trenerji posvečajo veliko pozornosti, časa in znanja. Pred zasluženimi počitnicami smo se v vodstvu kluba odločili, da bomo organizirali srečanje -piknik vseh članov, njihovih staršev in simpatizerjev naše dejavnosti. Zavarovalnica Triglav iz Postojne nam je ljubeznivo odstopila kočo v Grdi dragi, kjer smo se v soboto, 24. junija, zbrali v velikem številu. Bilo nas je več kot 80. Kljub slabemu vremenu, saj je vse popoldne deževalo kot za stavo, smo bili vsi prav dobre volje. Namen je bil dosežen. Zadovoljni smo bili, da smo se zbrali v velikem številu in tako dali zasluženo priznanje uspešnim tekmovalcem, novim mladim članom, trenerjem in staršem, brez katerih ne bi bili kos mnogim težavam, ki jih pri delu z mladimi ne manjka. Vsi smo bili enotni v Ob zaključku sezone nas je obiskal tudi mag. Stanislav Prosen, župan naše občine. občinski ravni in pa financiranje naše dejavnosti. Prepričan sem, da bomo ob pomoči in razumevanju odgovornih na občini tudi ta dva velika problema do jeseni uspešno rešili, posebej zato, ker smo po srečanju v Grdi dragi še bolj složni. Ivan Bergoč tem, da se bomo še srečali. Omenil sem zaslužene počitnice. Vodstvo kluba si jih ne bo moglo privoščiti v pravem pomenu besede. Poleg manjših težav, ki jih uspešno in sproti odpravljamo, moramo rešiti še vprašanje prostora za treninge, ki je že kar hud problem na Državni mnogoboj Zreče V času od 23. do 25. junija jc potekal v Zrečah pod Roglo državni mnogoboj v taborniških ve< \ ^ ki so se ga udeležile ekipe iz Celja, Zreč, Zasavja, Ljubljane, Cerknice, Žirov in drugih ^ V*. Rodu Snežniških ruševcev pa smo se tekmovanja udeležile 3 ekipe (dve zmagovalni s po®1, mnogoboja v Izoli in pa grče). Podobno kot prejšnje leto v Pekrah smo bili Bistričani t* najuspešnejši v državi z enakim izkupičkom kot prejšnje leto (dva naslova državnih prvak«' naslov viceprvaka). Tako so 1. mesto v kategoriji gozdovnic (11 do 15 let) osvojile Vesna Boštjančič, Andreja Molan, Polona Simonič, Petra Šajn in Darja Škerla-vaj. Državni prvaki so po dveh letih spet postali grče (nad 21 let) Jure Gorišek, Albert Ličan, Aleksander Morano, Ester Mršnik in Leon Rolih. Lanskega naslova pa ni uspelo obraniti ekipi popotnikov (16 do 21 let) v malce okrnjeni sestavi. Vseeno pa smo Tomaž Čendak, Tomaž Kaluža, Boštjan Kerma, Tina Šepec in Miha Škerlavaj osvojili 2. mesto. Panoge v katerih smo tekmovali so bile: or/en- ( tacija (7 do 10 km dolg pohod, na kateri močjo karte iščemo kontrolne točke i^r' rešujemo naloge iz zgodovine taborr#1 _ pomoči, vežemo vozle, rišemo skice terefj M — postavljanje šotora (navadnega ali iz petih odvisno od starostne kategorije), spretno* movanje (postavljanje signalnega stolp3’ ■ evropsj^ z A-jem - sestavimo ga iz dveh dolgih in ^ kip jz vse j še prečne sušice in nato s to "napravo1' tho(jnj črke A prehodimo 30 m), signalizacijo^ to$ zastop piščalko ali z zastavicami ali pa semaW defega seveda lokostrelstvo. Miha 9%^ 1 Pfostovo m - , Pala ili Atletski upi na šolskem pok 23.5.1995 je na postojnskem atletskem stadionu potekalo Območno prvenstvo v malem in velikem atletskem pokalu za osnovne šole. Obe osnovni šoli iz Ilirske Bistrice je zastopalo 30 tekmovalcev in tekmovalk od 5. do 8. razreda. Najuspešnejši po kategorijah in disciplinah so bili: SDI - 2. mesto Marko Murovec (krogla, 12,35 m, OŠ A. Žnideršiča); SDE - 2. mesto Marjanca Muha (žogica, 48,55m, OŠ D. Ketteja), 3. mesto Nastja Zirnstein (60 m finale, 8, 64 sek, OŠ D. Ketteja), 4. mesto 4 x 110 m štafeta (56,30 sek, OŠ D. Ketteja), 6. mesto Katja Smrdelj (60 m finale, 8, 94 sek, OŠ D. Ketteja); MDI - 3. mesto Simon Sedmak (1000 m, 3:21,75 min, OŠ A. Žnideršiča), 6. mesto Kristjan Pugelj (60 m finale, 8,98 sek, OŠ A. Žnideršiča); MDE - 'I Vesna Boštjančič (300 m, 47,48 sekl Ketteja), 1. mesto Špela Muha (daljin3; J OŠ D. Ketteja) in 6. mesto Špela Brož finale, 9,37 sek, OŠ D. Ketteja). Marko Murovec, Špela Muha in Vesn3 čič so se glede na dosežene rezultatS; finale atletskega pokala za osnovne * bilo 6. junija v Velenju. Na finalnem ^ na prenovljenem atletskem stadionu je5 ha zasedla 4. mesto v skoku v daljino z 4,66 m (nastopilo je 20 tekmovalk), štjančič je pristala v teku na 30 m n3 '1, (47,09 sek), 10. mesto pa je v suv3,,i# zasedel tudi Marko Murovec (12,01 Lokostrelci v samem vrhu prvenstva slovenskih osnovnih ,1 Lokostrelci OŠ D. Ketteja in A. Žnideršiča so 3. junija 1995 nastopili na državnem lokostrelskem prvenstvu za osnovne šole v Gornjem Gradu. Tekmovalci so nastopili v treh starostnih kategorijah in treh slogih. Med posamezniki so se domov vrnili z naslovi državnega šolskega prvaka: Jan Šuštar (1.-4. razred, 393 krogov instinktivno, OŠ A. Žnideršiča), Nejc Štembergar (5., 6. razred, 387 krogov instinktivno, OŠ A. Žnideršiča), Luka Iskra (1. -4. razred, 371 krogov compound, OŠ D. Ketteja) in Nejc Belušič (1.-4. razred, 387 kn ijsko, OŠ D. Ketteja). J Druga mesta so si pristreljali: Tom32 A. Žnideršiča), Urška Hrvatin (OŠ D Aljaž Simonič (OŠ D. Ketteja), Igor ^ D. Ketteja) in Dunja Štemberger (OŠ^ Ekipno sta se odlično izkazali obe*1 je OŠ D. Ketteja uvrstila takoj za zrn3? OŠ Fran Albreht iz Kamnika, OŠ A-2 pa je zasedla 4. mesto. Zdravk5 Ob tragični in mnogo prezgodnji izgubi na' FRANK Mirka se zahvaljujemo vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in nam nudili nesebično pomoč. Zahvala tudi vsem, ki so kakorkoli poma! v trenutkih zadnjega slovesa. Hvala. Mama, ate in sestra z družino Ilirska Bistrica, 15. 6. 1995