Sušec
iPripo verdka.)
f§E?ivel je svoje dni ovčar, ki je gnal zgodaj spomladi (§|i svojo čredo na pašo. Takoj prvi dan je obljubil Sušcu, da mu podari najlepše jagnje, če mu cel mesec ne bo nagajal s slabim vremenom. Sušec je bil s po-godbo zadovoljen in ostal res mož-beseda: dan za dnevom je sijalo solnce, da so ovčice veselo meketale in obirale zeleno travico, ki je čudovito hitro silila iz tal. Hitro so potekali ti lepi dnevi, še tri dni — in mesec je pri koncu. Tedaj je pristopil Sušec k ovčarju in zahteval obljubljeno jagnje. Ovčar je bil pa velik skopuh in kar škoda se mu je zdelo lepe živalice. Rad bi se kako na lepem iznebil Sušca, zatorej mu reče, da je še tri dni do konca meseca, da naj še počaka in naj ga ne nadleguje, sicer jagnjeta sploh ne dobi.         **
40
,,Tako!u zavzame se Sušec. ,,Ti se obotavljaš dati, kar si obljubil. Dobro!
V teh mojih treh dneh                                             >
In Aprilovih dveh
Bo tvoja čreda vsa na tleh."
Takoj je zavel mrzel veter, začelo je deževati in naposled snežiti, kot o Božiču. Predno je mogel ovčar prignati ovce domov, pocepale so mraza po tleh in ža-lostno poginile.
Ta pripovedka ni kar tako brez pomena, kajti v resnici je sušec oni mesec, kateremu Ijudje najmanj zaupajo. Če je nekaj dnij Iepo, pa se že v kratkem-tako prevrže, kakor bi bili hipoma sredi zime. Veliko resnice ima v sebi oni pregovor, ki pravi:
Če v sušcu že igrajo Po zraku se mušice, V aprilu še pogosto So dobre rokovice.
Pivčan