m >, HmI 1»« j . V‘»«fcC'fe Nič nojs?ga,..navsezadnje , bi kdo dejal. IgSše ponavlja že več tisočletij. Ce nekaj končamo začnemc* pač I z drugim. Tako je tudi s starim in novim letom. i Vendar se časi spreminjajo, vsako j leto prinese nekaj novega. Nikakor j ne moremo primerjati teh letnih , j prehodov iz cehovskih časov, s pre—1 hodom v razviti industriji. Takrat, | so te cini odpuščali delavce, danes j jih nagrajujemo po doseženih uspe- | ' hih. I amo ena primerjava: leta 1957 ! ^^j®-bilo zaposlenih 514 delaveev, j ki-sso ustvarili 487 milijonov proizvod, je bilo Preteklo leto pri približno enakem številu zaposlenih ustvarjeno 3 krat več bil Kot je v letu 1962/63 prebit "zvočni zid", namreč, da je proizvodnja presegla vrednost milijardo, tako računamo ob prehodu iz leta 1963 na 1964 da bomo li-zdelivli leuno prvič preko loo.ooo p. i smuči. Seveda bomo morali odpraviti še razne pomankljivosti v sami organiza— ciji dela, delovni storilnosti in disciplini. Posebno še ko pripravljamo prehod na 42 urni tecmik. Pečena gos ne pade sama na krožnik. Tudi nam v Elanu ne bo. Treba bo vsestransko pljuniti v roke, Zavihati rokaVe, odpravljati napake, pa bo šlo. Ne bi bilo ravno prijetno,.da bi po sedmih debelih, sledilo 3edem suhih je bil slab, ga zopet zali-f- let. Imamo- vse pogoje, da tega ne bo, +nT'1 c i „ a, Nasprotno ! Izgleai za tekoče leto in perspektiva naslednjih ne.:aj let, nam daje dobra jamstva, Zavisi od tega, kako bomo pristopili k stvari, prav vsi od najvišjega do najnižjega v podjetju. Na Silvestre napravimo letni obračun, inventuro, ki pokaže končno sliko gospodarjenja v letnem obdobju, če j.e bil uspeh dober, ga zali jemo, če jemo po stari slovenski navadi. iViedj letom je malo tako pomembnih dni', ! privatno le, pa se komu rodi sin, j umrje tašča, če koga odpokličejo k j vojakom. V službi pa prav niči Po- j Ujetje je nas drugi dom, saj v njenr preživimo pri delu dobršen del živ-* ljenja. Ta drugi dom si gradimo samil Cim več naporov vložimo vanjtemv6č bonitet nam vrača, i Za preteklo poslovno leto ne “bi mo-j-gli reči, da je bilo slabo. Dela n.uh ni manjkalo, vzporedno z njim pa soj bili tudi naši prejemki dobri. Elaiji raste, rastejo njegove kapacitete iiji rentabilnost. i ’S samozaupanjem" v lastne sile in delovnim elanom — uspešno v 1 e t o 15 ll)§ e ,r n O o jIAKS_£N ugled uživa naša država in sam naš predsednik TITO osebno, so pokažale spontane ovacije in navdušenje narodov v krajih, skozi katere so Tito in njegovo spremstvo potovali* V Titu so narodi pozdravljali ne le voditelja narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, ampak tudi neumornega borca za mir, napredek svetuj pobornika za vsestransko sodelovanje in borca proti katerikoli diskriminaciji* Pot predsednika Tita je pokazala, da narodi Latinske Amerike vedo mnogo o Jugoslaviji, o njenih napo- ; rih ^na poti gradnje socializma in o njenih dosežkih. Dobro so poznani z načeli naše -..zunanje politike, ra-i di katerih si je naša država prido-bil'a velik ugled v tem delu sveta* Naša misija na selu s tov. Titom je : mnogo videla. V prvi vrsti težnjo teh narodov, da se razvijajo v miru in v tem tudi njihove velike možnosti. Videli so in to je osnovno, da je narodom Latinske Amerike potreben mir kot naši državi, ker vedo da se 7 I more le v miru postopoma ustvarjati j. srečnejšo bodočnost. Narodi teh držav upravičeno čakajo, da se jim pomaga k uresničitvi svojih načrtov, | da bi mogli koristiti svoja narodna bogastva, Iti niso majhna in tako imajo tudi možnosti, da pomoč vračajo. , i Ti razgovori so prinesli tudi zaključek, da se morajo med našo državo in državami Latinske Amerike pričeti razgovori o gospodarskem sodelovanju^ Obisk predsednika je velika poslanic^, iskrenega prijateljstva z narodi Bra_ zilije, Čila, Bolivije in Mehike in nova stran v zgodovini v oanosu imenovanih držav in Jugoslavije, In prav v tem jo velika vrednost tega obiska Predsednik Tito je obiskal tudi ZDA* S predsednikom Xcnncdyem, ki je pred kratkim umrl od zločinske roke, kot žrtev svoje napiedne in pogumne politike, je naš predsednik izmenjal mnogo mišljenj o najbolj aktualnih problemih in odnosih med dvema državama kot tudi o odnosih svetovne politike* Ti zjIo koristni razgovori, so odprli vrata k boljšemu sodelovanju, ki zavisi od dobro volje in so pokazali ■pot, da tudi države z različno družbeno ureditvijo morejo sodelovati, č če se medsebojno spoštujejo. Krvavi zločin nad dalekovionim predsednikom Kennedyen kaše, da so sile, ki ne Sele Miru in sodelovanja med narodi, še močne in podtalne in da bo treba mnogo naporov, da se jih paralizira, ker le na ta način bo prišlo do mirnega sožitja med narodi. Krona vsega potovanja našega predsednika je bil njegov govor v Društvu narodov v katerem jo podčrtal osnovne principe miroljubne koesistence in ustvaritev humanih odnosov med narodi, Predsednik Tito je posebno naglasil, da danes v sv^tu vedno bolj prevladuje mnenje, da je vojna v današnjih časih, to je v času ogromnih tehničnih napredkov, absurd in da je treba politiko silo za vedno izključiti iz mednarodnih odnosov. S silo se ne more preprečiti posr-jneznim državam, da si s~me sebi ne bi mogle urejati družbeno ureditev kot si želijo, če so se za to odločile in če jim tako narekujejo zgodovinske, in ; družbene potrebe, ( Nadaljevanje na str, ) 2 Ob orchndu iz st irer-: v novo loto je pač običaj, da si vsakdo napravi j pregled uspehov in neuspehov za pre-| teklo leto. Istočasno pa že vsak dela in kuje načrte za prihodnje leto, da bi bilo čim uspešnejše v osebnem življenju in v službi. Tako ob zaključku leta podajamo • J kratko poročilo o delu U 0 od prve; redne seje z dne 29. aprila do dru- 1 ge izredne seje prod novim letomi i Med navedenim časom je imel UO 9 re-j dnih in dve izredni seji. Seje niso bile tako pogoste iz razloga, ker; jp med istim obdobjem imel celotni svet kolektiva več sej in se je mnogo stvari obravnavalo že tu. jvino-j go pogovorov se je sukalo zlasti | o investicijah in dokončni izgrad- 1 nji podjetja v res moderno proiz— j vodno enoto« I — N; jbolj problematično za UO in isto za člane delovnega kolektiva -j je, fto vlagajo razne prošnje, prito-l žbe na osebne dohodke. Tu je ros težko najti pravilno rešitev. Mnogo—I krat ostane katera pritožba dalj ča-J sa odprta, prodno se zadovoljivo re-i šil Tako je UO sprejel okoli 50 pri-! tožb od katerih jih je rešil šest negativno. Prošnge za štipendije je j U 0 reševal posebno v | skladu z dolgo-j ročnim planom strokovnega ka- ! v •>. '■‘/.j dra v podjetju, j V—J.'-.*. ■ / V zvezi s štipen- dijami je UO spr^ jel nov pravil- i nik v višinah za ra- j zlične stopnje šol. UO je na seji razpravljal o izboljš vah in izumih, ki so jih potom komisiji za racionalizacijo in nova-torstvo pripravili člani kolektiva. , ..L Tako je U 0 potrdil denarno izplači- lo po izračunu na prihranek časa, materiala, boljšega postopka dela j itd petim člahom* Trije izumi oziro— I ma izboljšave so pa v teku reševan- J ja, da se čim prej dobi izračun za i osnovo izplačila. i ! Za omejitev stanovanjske stiske - je U 0 na predlog kreditnega odbora Elan in po sprejetju " Pra- i vil o financiranju gradnje stanovanji' sprejel oziroma predlagal svetu kole-! ktiva za izplačilo posojila osmim članom kolektiva za gradrjp novega in trem za popravilo že obstoječih stanovanj . Na sedmi redni seji je U 0 razprav- ' ljal o osnutku pravil Instituta športnega orodja Elan., zaradi dokončne registracije. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, da se predložen ! osnmtek pravil razmnoži in, da se da na vpogled članom sveta kolektiva po—: djetja, in iste potrdi. S tem bo za- I gotovijena pravilna registracija Inštituta pri Svetu za znanost SRS. U 0 jo sprejel sklop, da se predloži i svetu kolektiva predlog o imenovanju ' članov sveta kolektiva Inštituta* kot to določa 8 člen pravil Institu— j ta. Istočasno je bil sprejet sklep, {. da se da javni razpis za mesto direk-‘ torj a Inštituta. T Za strokovno izpopolnjevanje naših delavcev je U 0 na oni izmed I sej določil štiri člane kolektiva, da! se ude le ži ji* strokovne ekskurzije po : Jugoslaviji. Ekskurzijo prireja za ! svoje članstvo Društvo inžinirjev in ; tehnikov lesne stroge triglavske se- j kcije BLED . -• I t Da bi člani delovnega kolektiva dobi-j li smuči po nižjih cenah je UO na pre+ dlog Sindikalne podružnice Elan spre-! t jel skelp, da se smuči z napakami v proizvodnji to je III in IV vrsta zadrži v skladišču in iste sindikat proda izven podjetja samo članom delovnega kolektiva. S tem je zajamčeno, da bodo dobili člani poceni smuči. PQ drugi strani pa je bolje, da slabo robo ostane doma kot' pa, da gre na trg. Na osmi redni seji je razpravljal o predlogu šefa fi— ,, nančnoga sektorja o imenovanju inven— , turnih komisij za \ popis od osnovnih j sredstev pa tja do drobnega inventarja;. U 0 je imenoval 12 komisij. Določil je tudi roke v ka- ! terih mora biti inventura izvršena, ' da bo na tej jodlagi mogoče izvrši-ti pravilen in stvaren obračun po— j— djetja za leto 1963« . i « 0 vpr :.šanju v katerem je U 0 r. z- r vljal na prvi izredni seji dne | 23. 11. je zelo pomembna orelomnica ' o dosedanji priksi pri uvajanju novih artiklov. Potrebe po otroških .smučeh so vodno večje. Tako bomo v | tem leti izdelali okoli 3o.ooo parov-' otroških smuči v dolžinah od 8o -17o cm. Tiikih otroških smuči v toliki ko- -ličini še nismo izdelovali, niti res’ enostavnih konstrukcij in površinskih ottdelav, kor smučko poceni.Zato js Ucj sprejel sklep, da se izda inxerni razpis za celotno izdelavo otroških smuči i od prve do končne delovne pperacije, j -z vsemi potrebnimi izračuni, tehnolo-4 škern ojpisu del in potrebnimi risbami J R?„zpis je bil izdan in upamo, da bomcj v začetku januarja že vedeli za rezultat razpisa. V razpisu 30 biJc objavi j'— ene tudi nagrade za prve tri najboljšej razpise. V kolikor pa bo kdo imel n'jboljšo rešitev za gotovi del delovne operacije ali del konstrukcije, se! bo ta odkupila po naknadno določeni nagradičeprav v celoti rešitev ne bo dobila nagrade po razpisu.« Komisija strokovnjakov za pregled in oceno prispelih rešitev bo U 0 imenoval naknadno. T jnost razpisa je popolnoma zajamčena. U 0 je na svojih sejah razpravljal tudi o službenih potovanjih v inozemstvo. Sprejemal je poročila o izvršenih potovanjih in iste predlagal svetu kolektiva v potrditev. mm Ml ll'MS0RU€ Na oni izmed sej je centralni svet kolektiva sprejel sklep, da obišče olimpiado v Innsbrucku 10 članov našega kolektiva. Na podlagi toga sklopa je v Innsbrucku rezerviranih pet j ležišč. Udeleženci olimpijado, - i bodo obiskali to prireditev v dveh j skupinah po pet članovi Člani jugoslovanske reprezentance bodo z nekaj izjemami vozili z našimi smučmi <■ Zato je res zaželjeno, da si naši člani ogledajo svetovno elito in njihovo opremo„ U 0 predlaga svetu kolektiva v potrditev sledeče kandidate : Šiško Rajmund; Zupan Jože, Janša Stanko. Bohinc Janez, Cvenkelj I Franc, Čufer Andrej, Lipnik Jože, Bogataj Vinko.,. Arh Silva, ing«. Jože i Osterman. I Poleg navedenega je U 0 na sejah razpravljal o poteku proizvodnje, doseganju operativcih planov, o periodničnih obračunih, investicijah in nadaljni izgradnji podjetja in še o mnogih problemih, ki na- j stajajo v podjetju,, Janša Stanko la 4 DEBETKREDITDEBETi3tSDITEEBETKREDiTDEj3ETr(RfiDITDEIiETi®.EDlTIEB2TKREDlTDSDETKElELIT \V F mik U \i KyC^/r-}) o O o DEBETKREDlTDEBET.&EDlTDEIffiTJltEDlTDEBElV^DiTDEBEivIlEDlTDEBETKRiDITDEijETilREDIT Leto je spot naokrog in čas je, da ugotovimo rezultate našega dela v preteklem letiji 1963« Natančnejši podatki bodo sicer ugotovljeni šele z zaključnim računom, ki bo sestavljen do 15. 2, 1964, vendar pa lahko nekatere podatke sporočamo že sedaj* Nakaxeri podatki za december 1963 se šele zaključujejo in zato tukaj navedeni podatki niso dokončni, vendar pa kakšnih večjih odstopanj ne bo. 1962 1963 indeks DOSEŽENA PROIZVODNJA: - v oktobru - v novebru - v decembru - skupaj od januar,da dec. Dosežena prodaja - celotna j ; - v oktobru | — v novembru - v decembru 1 - od januar.do decemb. i i I Dosežena prodaja na domačem tržišču: 85,278.122 lo3,375.731 96,299.719 9o7,oo2.144 159,2o9.8ol 199,632.1oo 158.881.5oo 1,066.814.819 134,156.102 111,166.5o8 113.166.ooo 126o,73o,ooo 229,215.918 251.8o8.117 247,lo8.ooo 149o,694.ooo 157 I08 117 139 144 126 156 14o - v oktobru - v novembru - v decembru - od januarja do decemb. Dosežena prodaja v izvoz : v oktobru - v novembru - v decembru od januarja do decembra 33,787.571 75,432.345 120,528.625 367,516.351 123,467.14o lo9,6oo.485 28,186.875 642,287.996 39,826.686 96,148.167 162,5oo,ooo 5o5f893,ooo 187,217.412 151.042.598 76,lo8.ooo 945,195,ooo 118 13o 135 138 152 138 27o 147 1962 1963 indeks Dosežena prodaja za lastne potrebe s — v oktobru l,955.1oo 2,171.820 111 - v novenbru 14,599.27o 2,617*352 18 - v decembru lo,I66.000 8,5oo.ooo 84 — od januarja uo decemb. 57,olo.472 39,6o6* 000 69 Povprečni netto osebni dohodki mesečno s - v oktobru 29.952 36.6o8 122 — v novembru 30.995 33,696 lo9 — v celem letu 27.685 34.5oo 125 Izpolnitev letnega plana Plan 1963 izvršitev 1963 indeks - proizvodnja l,l00,f>00 l,41o.ooo 128 - prodaja'v celoti 1,I40.000 1,490.694 131 - prodaja v izvoz 7ol.3oo 945.195 135 - prodaja doma 438.7oo 545.499 125 . t..- Lipnik Jože " DRUGA VRSTA " - ne samo pri smučeh — ~-i~ — 0ir\ • I ' J f t ■,/ \i j s- / i \ \ alV;. j >i_^oJv /• ^■x2s ::w —Vi' ‘^4,0 .Uk—vi-4 •*& - Imate* kaj* bankovcev - z napakami ? 6 n e R E PRIČAM da je zidanje opečnega zidu na prostem, pri temperaturi 15°C pod ničlo nerentabilno. Da gradbena ekipa za zidavo ca 10 m3 zidu porabi kar 4 delovne dni in kakih 3 m lesnih odpadkov za ogrevanje vo— 1 de in sobe, ■ feerjetno trdnosti gradnje ne bo dosti koristilo ; sicer pa " pravijo", da čez sedem let j vse prav pride ... I oecudu m m ii delovni elan pri izgradnji naše Trafo - postaje, pri kateri se je od druge polovice julija lanskega leta do danes že kar nekaj naredilo. Trdijo, da tovarna zaradi tempa tega dela nima škode, jaz pa mislim, morda pa le, kajti di vlečejo pravijo ", da zgle*-| da predstavlja dejstvo, da se vhodna vrata v močno frekventirano moško stranišče ob temperirnici že leto dni brez kljuke, kak prihranek. Držalo bo le, kakor " pravijo, da sta čevljarjeva žena in kovačeva kobila običajno bosi . •'. e a m aef oseacnmaKO k V ŠECEmRU . V mesecu decembru 1963 so bili v osebnih dohodkih obračunani sledeči odstotki na preseganje plana : SMUČARSKI OBRAT . . . SPLOŠNO L3SNI ODDELEK . KOVINSKI OBRAT . . . SEDL^RS.a OBRAT . . . LESNI OBRAT SKUPAJ PODJETJE SKUPAJ 50 b ICakor vsako loto je tudi letos na ; pobudo sindikalne organizacije sprejel svet kolektiva podjetja sklep, da se obdarijo vsi otroci do 15 let ! statosti za " DSLiJi. rJLiZA" . i --------------------------j I Na osnovi tega sklepa je bil iz- ^ 7. Da je,: j vršen popis vseh otrok, ki pridejo v poštev za to obdaritev in pri tem 125 2lanov kolekt. z po enim otrokom] se je ugotovilo naslednje : 75 n im ", Z po dvoma 11 -a 1. ' i Obdarovano je bilo 346 otrok | 16 H tt Z po tremi 11 2. . Vsak otrok je prejel; 4 M 11 Z po štirimi n 3- m flanele po din 32o,- 96o,— * 1 t! II Z petimi otroci 1 zavitek bombonov 48,-i 1 " napolitank. 114,-i i 1 " čokolade 98,— : Doberlc i/dodrag -----------L I I •' ! SKUPAJ ZA : 1.220,-i 3. Vrednost obdaritve anaša 422.120,-r 4. Da se je število otrok povečalo | za 15 napram številu obdarovanih I otrok v letu 1962. i ! i i . j . 5. Da sta se za čas popisa rouila 2 otroka. : • i 6* Da podjetje zaposljuje 3 parov ! zakoncev ,( mož in žena ) j , . r . i ■ ^ V želji, da bi čim bolj prišla do izraza skrb za človeka, je na pobudo sindikalne organizacije svet kolektiva sprejel sklep naj ; bi se v bodoče enkrat na leto vabili vsi upokojenci našega podjetja na tovariško snidenje. i Prvo tako snidenje je bilo v sobo- . to dne 4. januarja 1964. Upokojenci so se sestali v prostoru družbene prehrane ob 16 uri. Od 17 upokojencev se jih je zbralo 15. Poleg upokojencev so se tega prvega srečanja uteležili predstavniki uprave, direktor, šef splošnega sektor-4 ja, šef računovodskega sektorja, sekretar samoupravnih organov ter I predsedniki, samoupravnih in družbe-! no političnih organizacij : Zajc j Bojan, Janša Stanko, Mikič Alojz, Dobida Majda, Posavc Vinko in Zupan Anica. Ko so vsi tovariši in tovarišice nasmejani posedli k svečano pripravljenim mizam, jo tov. predsednik sindikalne organizacije Sitar Rok otvoril in pozdra— i vil vse navzoče, upokojencem pa v imenu sindikalne organizacije za- ; i želels srečno, zadovoljno, predvsem >a pa zdravo Novo leto 1964 z željo, | ' da bi bil ta čas snidenja čim j bolj prijeten in, da bi se v naši j sredi kar najbolje počutili. Po tem nagovoru jim je na kratko j analiziral razvoj podjetja Elan, odi leta 1944, ki se začenja v Cerknem,j pa do danes. Direktor ing. Jože Osterman pa jim je v nadaljevanju I podal analizo današnjega stanja in : perspektivni razvoj podjetja. Nato | pa jim je tov. Vidic Angelca razde-i lila denarne nagrade v znesku 3000,i- 12 , ... . Sitar Rok ki jih je zanje pustil Dedek iviraz. Po zaključka prvega dela slovestno— sti so si šli ogledat tovarniške ptostore. l.ied ogledom so vsi upokojenci izražali veliko zadovoljstvo in ponosni so bili na kolektiv in njegove uspehe, ki'jih je v tako kratkem času dosegel s trdno voljo in požrtvovalnim delom, Kb so si ogledali prostore so se vrnili nazaj v obrp.t družbene prehrane. Od zadovoljstva, ki jim je igral v srcih so izrazili v besedi zaupanje v kolektiv, da je na pravi poti in, da uspešno nadaljuje pot, ki so jo oni začrtali. Ob kaplici vinčka in zakuski so je razgovor nadaljeval, kako je bilo včasih, kako je danes* " Na nekaterih mestih so delavci danes gospodje, napram včev-sih, Koliko manj trpe, pa•mnogo več naredijo kakor včasih ", tako je tekel pogovor. Ob zaključku pa se je tov. Triplat Vinko v imenu upokojencev, prisrčno zahvalil sindikalni organizaciji, vodstvu podjetja in celotnemu kolektivu za tako razumevanje do upokojencev in zaželel celotnemu kolektivu srečno,zdravo in zadovoljno loto 1964, da bi še v naprej tako gospodarilo in doseglo obilo uspehov. C. PROTI SRtlPt Zajc Bojan 1 R prežentantka Rutar Maje ni imela -j tekmovalk in je vozila le kot predtekmovalka« Velik prispsnsrek k izvedbi tega nad- i vse zanimivega tekmovanja so prispevali TVD Partizan kot organi— I 1 '(nodnl jevartje na st. 19 Zadnjič smo se ustavili ob trdoživosti Sequeie sempervirens, katere les je lahek, ravne rasti, prožen, ima prav majhen skrček in je izredno odporen proti gnilobic Tudi gozdni požari, ki sP v Ameri-4 ki zelo pogosti in silno razsežni, le težko uničijo to drevo? *** ! Večina debel je od ogr ,enih zubljev močno očrnelih in le pri po-sobno močnem in dolgotrajnem ognju segajo plameni do vej« Toda, tudi v takem slučaju se drevesu rane zacelijo. Čim dobi poškodbe znotraj, skorje prekrije takoj rano sok, bogat pa taninu, ki stvori hrapove površine, katere les izolira in se ga bakterije in mrčes ne ' more lotitit Isto je, če drevo pa—, da in se razcepi, ^ok ga varuje pred trohnobo in je les šo po sto—| letj ih uporabene I i Ta drevesa imajo se to posebnost, I da se namreč na nastalih ranah začne tvoriti nova skorja, pod Icc«—j tero se pričnejo razvijati stani- I čne celice in drevo nemoteno raste' dalje o V bližini Santa Cruz je sekveja, ki je še pred več leti i-i mala izžgano votlino, skozi kateroj je lahko šel človek,, Danes je takoi zarasla, da je odprtina se komaj I vidna. j'» '■ I •'■i, i Sequeia sempervirens raste, kakor i sem že omenil, v vlaženem,imeglenem, obmorskem podnebju, medtem, | ko njena sestra, imenovana Se^ueiai gigantea uspeva v suhfcm podnebju, | v nadmorski višini 1500 do 2500 ra?| kjer sc tudi do 8 mesecev v letu j bori s snegom in viharjis ostali ! čas pa s svojim sovražnikom - s strelo . o Danes si bomo pobli—I bliže ogledali to vrsto* Sequeia gigantea je dobila ime po svojih gigantskih izmerah* Človeka naravnost prevzame orgomnost iti :lju- j bovalnost teh velikanskih živih bitij;,-. Največje nosijo vsaka svoje ime n0pr« ! General Sherman; General Grant, Abo j Lincoln, Grizzli C' jrt, President in i še sto drugih ter so seveda zaščiteneL Njihova debla, merjena v ;rsni višini j imajo premer okoli io m ( ,o prav I di prečital in ni to nikaka tiskovna napaka- desert metrov in več znaša premer teh kolosov); starost pa cenijo! na 3500 do 4500 let, lahko pa znaša !' tudi več o Pn vsej verjetnosti bodo živeli če tisoče leta kajti nobena se-1 levo j a ni še poginila od starosti« Strd kovnjaki so mnenja, da sekvoje lahko žive tudi 10.,000 leti, Zamisliva si, dragi bralec, da stojiva pred največjim teh orjakov. Ime mu je General Sherinari« Predstavlja najvočje j in najstarej,3e Sivo bitje na zemlji0 Velika drevesa okoli njega so pritli j kavči, kajti njegov premer, merjen l,8o oc. tla znaša. 11,1 m ( enajst metrov in en decimeter ), pri tleh pa toči)o 12 metrov,: Triindvajset moških bi ga objelo De višine 43 m nima.nobe-r nih vejo Najnižja veja je debela 2 m | in je torej za naše prilike, že čedno j drevoSherinan je visok 9o m ( trikrat j tale kot naš tovarniški dimnik) star je okoli 4200 let, njegovo težo cenijo na 2145 ton c, Za transport tega giganta ; bi bili potrebni trije vlaki po 36 vr j gonov, na vsakem vagonu po 2o ton le saj. Lep transport kaj ! v ! i Sedaj pa še današnje nalogo : : i I« / Poizkusi položiti, na konico krakov 17 N 2./ Ustrezne številke, kr/bere ustavimo mesto črk so s za A - 7 3 -4 , C - 2, D - 3, E - 1 in ? - 6, R— narisane zveze šest kovancev po sle4-dečem pravilu : Prvi kovanec položi1 na poljubno konico zvezde ter ga _>r