Zadružno gibanje. KAKO DELUJU ZADRUŽNA ZVEZA V LJUBLJANI. Naša največja zadružna organizacija Zadružna zveza v Ljubljani jc imela 24. junija občni zbor, ki ga je vodil njen predsednik dr. Korošec. In poročila g. ravnatelja dr. Basaja povzamemo na- slednje važne odstavke: Obrestna politika.  Zadružna zveza je pristopila k dogovoru bank za znižanje obrestne mere za vloge, ki se je koncem leta 1925 določila s pet odstotki za nevezana, s 7 odstotki za vezane vloge in račune. Naše kreditno zadružništvo bi delalo proti svojemu namenu in br izgubilo pravico do obstoja ,ako ne bi z vsemi sredstvi skrbelo za cenen kredit kmetu in obrtniku. Kreditno zadružništvo je nastalo kot odpor proti oderušt\-u ter oderuikim obrcstim in kot organizirana fronta za samopomoč in vzajemnost gospodarsko šibkih. Ali naj se sedaj, ko je potreba njcgove zaščite in njegove pomoči še veliko večja, izneveri svojim ciljem in se iz zaščitnika  šibkih izprevrže v organiziranega oderuha, ki tirja visoke obresli? Vsled pretirane obrestne mere je hiralo vse naše gospodarstvo. Kdor resno hoče ozdravljenje gospodarstva, mora poprej in nič manj resno hoteli znižanjc obre»tne merc. Dočim je Zveza v poslovno leto 1925 stopila z osem odstotno obrestno mero za vezane vloge celo z 9 in 10 odstotno obrestno mcro, je začela poslovno leto 1926 s 5 odstotoo, za vezano največ 7 odstotno obrestno mero. Vsled tega je sorazmerno znižala tudi obrestno mero za posojila od 10 na 8 »dstotkov in to v času, ko velja pri bankah še srednja obrestna mera za kredite 16 odstotkov. Položaj kmetijstra. Se težavnejši kot položaj za trgovine, obrti in industrije pa je bil v letu 1925 položaj za kmeta. Razmere T kmečkem gospodarstvu so sc tekom leta 1925 tako poslabšale, da se more upravičeno govoriti o težki krizi kmetskega gospodarstva. Carinska politika, boljša letina v drugih držaTah in drago posredništvo prekupcev so vrgle cene kmetskih pridelkov tako navzdol, da so cene kmetskih pridelkor v primeri s cenami industrijskih izdelkov, zlasti pa s cenami gospodarskih potrebščin, ki jih mora kmet kupovati, katastrofalno padle. Stevilne eksekucije in dražb« nepremičnin, \i polnijo predale Uradnega lista, najbolj jasno gOTorijo o. težkem položaju kmeta. Bati se je, da bomo prišgi do položaja kakor pred mol stoletjem, ko je darkarija sama na dražbi kuporala za smeš,Jo ceno kmetska posestTa. Naloga zadružništva naprani kmeta. Pri reševanju vprašanja rentabilnosti in kionkurenčnosti našega poljedelstva je naloga zadražništva, da nudi krepko in dejansko pomoč kmetu, da ga cdruži za skupen naknp potrebščin ler za »kupno predelaro in prodajo pridelkor brez dragega, nepotrebncga posredništva, zlasti pa, da mu nudi ali potrebni kredit ali potrebne skupne naprave za boljše in cenejše proizvodstva itot so na primer stroji, električna sila, mlekarne, sušilnice itd. Priznati moramo, da so se naše zadruge svojih nalog do lcmetskega Ijudstva y preleklem letu dobro zaredale in jih požrtvoralno izvršeyale, Nezadružno stalisče. Vendar pa «pažamo, da se z gotove strani skuša zanesti med naše zadrugarje profitarski duh in se razširja misel, češ, da je namen naših posojilnic čim ugodnejša izraba ljudskih prihrankov. Ce se oprimejo naše posojilnice lega načela, potem bodo Ijudski prihranki romali v najbolj nevarna trgovska in industrijaka podjetja in se mnogckrat od tod ne bodo več vračali. Potcm za kmeta ne bo yeč pri posojilnirah cenenega kredita, ampak le oderuška posojila. Nasprotno, ravno v teh težkih časih je treba izvršerati načelo: »Kmetski denar kmetu, ljudski denar ljudetvu!« Narastek naložb. Ustalitev denarja je imela za posledico, da se je dvignilo pri •Ijudstvu zaupanje y dinar in se zopet začel vračati smisel za varčncst. To kaže silni narastek naložb pri Zvezi y letu 1925. Naložbe so se dvignile od 76,777.767 na 95.333.850, torej za celih 18,556.082 D ali za 24 odstotkov napram letu 1924. Naloga zatlružništva je, da smisle za varčnost še naprej krepi in razvija, da se bodo ljudski prihranki množili in da bo s tem vzporedno načela ponehavati med ljudstvom zapravljivost in veseljačenje, fci tako škodujeta ne le liašemii narcdnemu ugledu, ampak zlasti našemu narodnemu gospodarstvu. Krcditi. Krediti niso v enaki meri zrasli, kakor so zrasle naložbe, ker izkazujejo napram letu 1924 le prirastek Din. 2,021.811 ali pct odstotkov prirastka. Dvignili so se namreč iod D 38,840.000 na 40,862.000 dinarjeT. Lastno premoženje. Izredno ugoden je vtis Zvezine bilance y pogledu na lastno .premoženje Zveze, to je na deleže in rezerve. Lastno premoženjc t delcžih in izkazanih rezervah je s koncem preteklega leta presegalo že en in eno tretjiroo milijbna dinarjev. Solidarnost zadrng. Na splošno je vladalo pri članicah razumevanje za veliko in važno delo, ki ga vrši Zadružna zveza kot zadružna matica, vsled tega so tudi zadruge imele do Zveze vsestransko zaupanje, katero je našlo gotovo najlepši izraz v silnem dvigu naložb pri Zvezi. Łalibog pa so se od gotove strani delali poizkusi to edinost v našem zadružnišivu zopet uničiti in to zaupanje v zadružno matico omajati z vsemi sredstvi, zlasti pa s klevetami. Priznanje najyišje revizijske oblasti. Ne bomo na vse odgovarjali z besedami, najboljši odgovor na te klevete je bilo naše delo v preteklem lelu in bo tudi na&e delo v bodoče. Ne moremo pa preko lega, da ne bi tu povdarili napram vsem tega, kar je najvišja rerizijska oblast, Glarni Zadruzni Savez v Beogradu, izrekla k6i svojo sodbo o Zvezi in njenem ]Eelu in to na podlagi temeljite več koi osemmesečne revizije: *Položaj Zadružne zyeze je tako čvrst in soliden, da Zadruž na zveza predstavlja danes eno izmed najmofnpjših in najsolidttejših zadruznih uetanor v celi naši državi. Težke razmere in okoliščine, ki so yladale, namreč denarna in kreditna kriza in vsi pojavi, ki so davili in mrtvili gospodarsko življenje y naši državi in ki so zrahljali temelje tolikih ustanov, nezadružnih in zadružnih, in porušili tolike močne ustanove ,oni niso bili v stanu, da položaj Zadružne zveze, najsibo v kateremkeli oziru ogroža jo. Te razmere so celo povzročile, da so se po onem narodnem pregovoru >v ognju se zlato preskuša«, vrste Zadružne zveze še močneje združile,, da se je disciplina v vrstah Zadružne zveze še bolj okrepila in se je okrepil še bolj njej položaj.« Ozko sodelovanje Zadružne zveze z Zadružno gospodarsko banko, ki je eden od najsolidnejših bančnih zavodov pri nas, je mnogo pomagala k temu, da je Zadružna zveza lahko vsak čas zadostila potrebam svojih članic. • Zvezine udeležbe so solidnega značaja, vodstvo udeležb in rpliv Zveze v tem pogledu je bil vedno tako moder in previden, «5a so težke razmere in kritični položaji, ki so se, kakor povsod. pojavljali tudi v delokrogu Zadružne zveze pri poslovanju z blagom, prekoračili brez nevarnih posledic. Premožcnjsko stanje Zadružne zveze je absolutno krepko in Zadružna zveza je ustano-va, ki je v položaju, da vsak čas zadosti svojim obvezam in katerim njene članice, oziroma zadrugarji lahko zaupajo svoje premoženje in so lahko sigurni, da se lo premoženje nahaja v zanesljivih rokah. Vloga Zadružne zveze kot zaščilnice, voditeljice in matice svojih članic je bila zelo blagodejna. Zadruge so v njej imele silno in miočno oporo in ustanovo, ki je pred svojimi članicami šla >ˇ izvrševanju vrhovnega načela zadružništva eden za yse, vsi za encga. Na podlagi vsega tega se more priznati upravi Zadružne zveze in uradništvu polna zahvala za njihovo zelo solidno in nesel>ičn<o delo.f To izredno laskavo pohvalo Glavnega Zadružnega Saveza v Beogradu so zborovalci posebno navdušeno sprejeli. Jasno pa je tudi iz tega, koliko je resnice na neprestanih lažeh, ki so jih razSirjali o Zadružni zvezi.