Abbn postfiTi grSpT' - Cena 60 lir	TRST, nedelja, 19. novembra 1967	Leto XXIII. - Št. 274 (6858).
I
I
k
)
)
i
e
d
o
u
r
>
iO
v
b
V
ij*
lS
v
30


RIIHI

fašistična vlada številne politične voditelje in nasprotnike tega režima,
!o taborišče na otoku Leros v Grčiji, kamor
V •	* ■ v
Prod l;iiii(ii'(isiiiii lil)
Pomemben napredek levice in splošno poudar-fanje naprednejših stališč v nasprotju z nameni lojoika Krščanske demokracije Humorja, ki je hotel premakniti os stranke proti desni
četrtek se prične v Mila-V nu kongres Krščanske demokracije, ki zavzema iz-redno mesto v italijanskem Političnem življenju, saj je od Povojnega razdobja osrednja Politična sila na oblasti in je Sv°j pretežni vpliv ohranila tudi z novim političnim zavezništvom s socialisti. Nič ne kašo, da bi se po političnih vo-ktvah prihodnjega maja to stanje spremenilo, in je zato še toliko bolj zanimivo, kakšne | sicijah, od orientacije izhajajo iz doseda- | pa nJe predkongresne razpravp.
Delegate za kongres so že izvolili v skoro vseh pokrajinskih federacijah; danes in jutri bodo samo še štirje pred-kongresi, ki pa ne bodo hi-/fP’ stveno spremenili do sedaj utrjenega razmerja sil.
Na videz ima Rumor se-®°j trdno večino, saj je do sedaj prejel nekaj čez 70 odst.
Klasov, sledi levica z 22 odst.
. novost Taviani s svojo sku-P*no s skoro 8 odstotki.
Resnično razmerje sil in premiki pa dajejo nekoliko drugačno podobo. Levica je občut-napredovala, saj je na zadnjem kongresu KD predstavlja samo 19,59 odst, članstva sedaj pa po podatkih taj-?*tva stranke (ki je v rekah Runnorja) več kot 22 odst. po Podatkih levice same pa več kot 24 odst. Razlika med te-podatki je možna, saj nastopa v raznih pokrajinah vijta krajevnih list, katerih poetična orientacija ni povsem Jasno in dokončno opredeljena.
Se bolj zapleteni in pomemben. pa so premiki v večini sa jei, kjer so se Rumorjevi načr-" v celoti razblinili.
Načrt je bil dokaj preprost:
Ustvariti veliko koncentracijo,
naj z geslom o premostitvi *tfuj v stranki izolira levico in ustvari dejanski premik proti pesnici, tako da bi postal nesporen kandidat za novega Predsednika vlade Rumor sam bi se celotna os vladne po-‘tike ieve sredine premakni-s za novo stopničko proti desni.
To ni prvi tak manever in tudi prvikrat povezan z Ru-**1°rjevim imenom, saj je nje-*0va «zasluga» propad prve j^de leve sredine s Fanfani-Jhe,n na čelu, ki je bila naj-°'J radikalna in nato postopaš evolucija leve sredine v u-^rj ene j še vode, opustitev revolucionarnih reform, kot je 'a na primer nacionalizacija Električne industrije, zavlačeva-Je reševanja kritičnih vpra-*Snj in Dodobno.
Sedaj bi bilo treba narediti P°hoven korak v tej smeri, za ,ar bi zmagovit zaključek kon-resa z Rumorjem na čelu Postavljal prvi in istočasno odločilni korak, saj nih-® resno ne računa na večje Publike na prihodnjih poli-®nih volitvah in bodoča pro-Fshiska usmeritev vlade je j^ej bolj odvisna od razmer-r sil v strankah samih kot od Szmerja sil med strankami. Nepričakovan porast levice J.,, tudi odkrit spopad Tavia-s,Js Z vsemogočnim tajnikom jOke in povrh njegov izre-j. 11 uspeh pa predstavljajo že - J'0 oviro za tak zmagoviti sljuček. Pri tem je zlasti Psčilen Tavianijev uspeh, saj i , Vsi pričakovali, da bo pre-j. kakih šestdeset tisoč gla-l_v In ne več kot dvajset de-v^tov, prejel pa je dvakrat
yj^'č manj pa ni postal akti-y Colombo, ki je sicer ostal l VeUki koaliciji tajnika stran-, ■ ki pB je vneto obdeloval lastni «fevd» in je za to jbložnost povsem pozabil na PtUerjeno)) govorico, temveč ih 0<lkr,to spogleduje z levico * se je spremenil v odločne-p,. Progresista. Očitno ve, kam p‘na splošni veter, in očitno , stavija v prvo vrsto lastno JPdidaturo
za predsednika
( končno so tu še fanfanljevci Ce tPorotejci, ki so vsi, iz si-p, različnih razlogov, povežejo* ^umorjem v »sli, so pa tako iz različnih razlogov
Moro š tajnik celo v
njemu odločno nasprotni. Na vsak načip pa je bila njih predkongresna govorica odločno levičarska in s tem tudi v odločnem nasprotju s tajnikom stranke. •
Večina se je torej razbila na stvarne struje, pa čeprav je vse skupaj pokrito s plaščem formalne enotnosti v veliki o-sreunji struji tajnika stranke. Dejansko je torej dobra tretjina stranke odkrito na levih po-dveh tret j di nadzoruje*® Colombo,”— -svojim^ strani 'nanj:
ijjbsledice bodo nujno tudi iblitične in bo KD prisiljena tudi na političnih volitvah zagovarjati sodelovanje s socialisti, kot zahteva Moro in bo morala opustiti protisocialistično tematiko, kot sta jo že napovedovala Rumor in njegov namestnik Piccoli.
Vse te predkongresne mahinacije pa^, imajo nekatere skupne politične značilnosti, ki so v skladu s strukturo stranke. KD ima nedvomno široko ljudsko bazo in so še prevladovali vedno v zgodovini njenih kongresov, kadar je šlo za izraz/ politične orientacije njenega članstva, širši in naprednejši koncepti ter je bila desnica v stranki poražena.
Povsem drugače pa stoje stvari v vodstvu stranke, Xi je heterogena, jc povezuje samo vera, nima lastne trdno izdelane enotne ideologije in stališč do socialnih, gospodarskih in drugih vprašanj. Takrat pa pridejo na dan interesi in povezave vodstva z velikim kapitalom, interesi Vatikana kot države, povezanost s politiko določenih krogov ZDA (ni zaman pred kongresom tekel Rumor v Ameriko), skratka vse se pomiri in politika stranke nekako neopazno prične drseti proti desnici.
Zato lahko pričakujemo, da bo na kongresu Rumor bil v resnih težavah, levica se bo še okrepila, ker bo potegnila nove glasove predstavnikov, ki so bili izvoljeni na samostojnih kraievnih listah. Vendar Da bo velika skupna lista prejela veliko večino, sprejetih bo nekaj odločnejših resolucij, do bistvenega premika pa verjetno ne bo prišlo in se bo šele po kongresu pričel boj med raznimi prvaki za bodoče mesto predsednika vlade in s tem tudi istočasno boi za usmeritev italijanske politike v naslednji poslovni parlamentarni dobi.
Bogo Samsa
ki so se povezali v «patriotično fronto*
NAPETOST NA CIPR£ NEVARNO NARAŠČA
Turški parlament je odobril pooblastilo vladi da lahko pošlje turške vojake na Ciper
Premiki čet na obeh straneh meje med Grčijo in Turčijo - Grivasa so poklicali v Atene V Ankari govorijo o možnosti turško-grške vojne - Poročilo U Tanta varnostnemu svetu
ATENE, 18. — Grška tiskovna agencija je javila, da je poveljnik narodne straže na Cipru general Grivas prišel d;', u v Atene, kjer bo ostal več 'dni in se bo posvetoval z grškimi voditelji. Zatrjuje se. da ga je v Atene poklicala grška vlada.
Ciprski radio in predstav- ---------------------
nik vlade sta danes javila, da so turška letala danes štirikrat kršila ciprski zračni prostor. Ciprska vlada je javila, da bo dala navodila svojemu predstavniku v OZN, da protestira proti tem kršitvam
Pozneje je atenska tiskovna a-gencija javila, da niso še potrdili Grivasovega prihoda v Atene. Baje je Grivas še vedno na Cipru.
Medtem napetost na Cipru narašča. V Nikoziji so bili štirje Grki ranjeni med zadnjimi snopadi na «zeleni črti«, ki loči turški in grški sektor. Turki so danes začeli trikrat streljati.
Številni politični opazovalci pa trdijo, da so Grivasa dokončno odpoklicali v zvezi s spopadi med Turki in Grki v zadnjih dneh na Cipru. Turški listi, ki izhajajo na Cipru, so danes celo pisali, da je bil Grivas aretiran, ter zahtevajo njegovo odstranitev z otoka.
Sinoči je bil na otoku nov incident. Turki so streljali z neke utrjene postojanke in napetost je znova naglo narastla Streljanje je baje trajalo eno uro.
V Ankari je bil davi sestanek voditeljev turške vojske, ki mu je predsedoval načelnik glavnega štaba general Tural, in kateremu so se pozneje pridružili predsednik vlade ter zunanji minister
in minister za obrambo.
Turški parlament je preteklo noč pooblastil vlado, da lahko pošlje čete v druge države, vkljpč-no v Grčijo, če bi nastali novi incidenti na Cipru. Zadevni predlog sta odobrili obe zbornici parlamenta na skupnem tajnem zasedanju. ki je trajalo dva dni in je bilo posvečeno razmeram na Cipru. Tudi leta 1964 je turški parlament pooblastil vlado, da lahko pošlje vojake na Ciper
Turški zunanji minister Cagla-jangil je takoj po sklepu parlamenta poklical v svoj urad grškega poslanika v Ankari, mu sporočil sprejete sklepe ter mu izročil noto s tem v zvezi. Kakor Je javilo zunanje ministrstvo, je Cagiajagil poudari! odgovornost Grčije za dogodke na Cipru in mu obrazložil takojšnje ukrepe, k; jih Turčija pričakuje od Grčije v zvezi s temi dogodki.
Po končani seji parlamenta Je neki poslanec izjavil časnikarjem: «če boste zopet slišali govoriti o grškem napadu na Ciper, bodite gotovi, da bo izbruhnila vojna z Grčijo.))
Zvedelo se je, da je turska nota Grčiji zelo ostra. Med drugim je rečeno, da ((Grčija v zadnjih dneh sistematično kompromitira turško-grške odnose«, in da «od-
govornost za hude incidente na Cipru pade nanjo«. Nota našteva ukrepe, ki bi jih morala Grčija sprejeti za normalizacijo na otoku Zdi se. da Turčija zahteva odškodnino ciprskim Turkom, ki so imeli človeške izgube in materialno škodo med zadnjim spopadom. Ponoči je turški zunanji minister poklical v svoj urad tudi ameriškega poslanika.
Turški tisk pa soglasno obtožu-
je Demirelovo vlado, da je pokazala šiJjJs,ost,.t češ da je zgubila priložnost za vojaško intervencijo na Cipru zaradi zadnjih incidentov. Turška vojska je še vedno v pripravljenosti. Neki turški dnevnik trdi, da Grčija zbira svoje vojake na Egejskih otokih. V Atenah pa govorijo o poročilih iz Soluna, da se turške čete zbirajo na grški meji na področju Marice. Na istem področju pa se
po omenjenih trditvah opažajo premiki čet tudi na grški strani, 'rudi grška vojska je še vedno v pripravljenosti.
Grška vlada je danes objavila sporočilo, v katerem pravi, da je zaradi razvoja na Cipru sptejela vse potrebne ukrepe Grška vojska je v pripravljenosti, grški voditelji so se danes večkrat se-
(Nadaljevanje na 2. strani)
lllllnMlllll•lllllll•lllllllllllllllllllllllllllllllllltIllmlllll||||||||||lll1||||f|||||||||||||||||tl|||||||||||||ln||||||||||||||r|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||,B
VSEDRŽAVNI KONGRES ZDRUŽENJA BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH
Govor predsednika Piera Caleffija Pozdrav tržaškega delegata A. Bubniča
SESTO SAN GIOVANNI (Milan), 18. — Danes se je začel peti vsedržavni kongres Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih, na katerem sodeluje tudi delegat iz Trsta tov. Albin Bubnič.
Najprej so delegati položili ve
nec k spomeniku padlim in nato se je 250 delegatov iz vseh krajev Italije zbralo skupno s predstavniki oblasti v dvorani občinskega sveta, kjer so poslušali poslanico, ki jo je prebral predstavnik predsednika republike, ki sporoča ((hvaležnost vsega italijanskega ljudstva bivšim politič-
Železniška proga od Prešnice do Kopra je že dograjena in od četrtka vozijo po njej vlaki iz koprskega pristanišča. Uradna slovesnost pa bo 2. decembra v Kopru. Slika kaže most čez Rižano
nim deportirancem v nacističnih taboriščih, ki predstavljajo žive pričo trpljenja za priborjenje svobode in za uveljavitev demokratičnih idealov«.
Tudi predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci ter številni drugi poslanci in senatorji so poslali pozdravne poslanice.
Uraden govor je imel podtajnik v ministrstvu za javno vzgojo senator Piero CaleffJ, ki jc predsednik Združenja. Caleffi je med drugim poudaril: «Vojna, genocid, deportacije, uničenje, in poniževanje človeka niso še prenehali. V Grčiji je bila demokracija zadušena, čeprav v svojih očitnih protislovjih. Z zadušitvijo demokratičnega življenja tega naroda se je začela negacija svobode. Naša solidarnost gre vsem antifašističnim patriotom.«
Senator Caleffi je podal pregled sedanjega političnega stanja s posebnim pogledom na Sred nji vzhod, od koder prihaja huda nevarnost hudo ogrožanje naših čustev do miru in do mednarodnega ravnotežja.
Omenil je nato žrtve črnskega prebivalstva v Sudanu, ki je prisiljeno bežati v gozdove med pomanjkanjem in boleznimi. Pri pomnil je, da vojna v Vietnamu ogroža mir na vsem svetu in da je pogoj za normalizacijo in za začetek pogajanj ustavitev bombardiranja in vsake vojaške de javnosti na obeh straneh. Orne nil Je tudi Južno Tirolsko in de javnost nemških neonacistov na tem sektorju.
Govornik je zaključil, da vsi ti dogodki kažejo, da so vojna, grožnja z uničenjem človeštva, genocid še realna nevarnost. Svet, in Usti, ki k sreči niso poznali vojne in nasilja, potrebujejo, da jim njihovi starejši in manj srečni bratje pokažejo pot, da se doseže svoboda.
Kongres je pozdravil tudi član tržaškega združenja bivših političnih deportirancev, ki je najprej v slovenščini dejal: »Dovolite mi, dragi prijate.ji m tova riši, da vam, kot i.a zadnjem našem kongresu marca 1965 v Bologni, izrečem tople tovariške po-
zdrave in najboljše želje za u-speh tega kongresa v io.enu slovenskih članov naše organizacije, bivših slovenskih deportirancev in svojcev umrlih v nacističnih taboriščih.
Tovarištvo, vsebino osvobodi! ne borbe, ki nas je družila v taboriščih smrti, še globoko čutimo, in nam je drago, ko se spet srečamo, ne glede na jezik ali politično pripadnost.«
Nadaljeval ie « italijanščini. «Tudi ob tej priložnosti sem se hotel izraziti v slovenščini, v s vijem materinem jeziku, v mate rinem jeziku številnih naših nesrečnih tovarišev, c katerih m ostalo drugpga nego spomin — da poudarim eno od načel, eno od pravic, za katere smo se borili, šli. v fašistične zapore, na otočke in bili obsojeni pred posebnim sodiščem Tudi ob tej priložnosti vam moram reči, dragi prijatelji in tovariši, pa moramo mi Slovenci, ki živimo v okviru italijanske republike, ki je izšla iz odpora, še nadaljevati našo borbo za priznanje vseh tistih pravic, ki so določene v italijanski ustavi. Ne bom jih našteval, tudi zaradi tega, ker so tistemu, ki more in bi moral o tem odločati — popolnoma in že zdavnaj znane. Toda hotel sem to na kratko omeniti, ker se_ udeležujem kot delegat vsedržavnega kongresa Združenja odpora. Nekaj je bilo v zadnjih letih storjenega, toda storiti je treba še mnogo. Naše združenje ni številčno močno kot kaka sindikalna organizacija ali stranka, toda ima moralno silo, ki presega število, funkcijo, ki nam nalaga naloge in dolžnosti. Dolžnost nas in naše organizacije je varovati in braniti vrednote odpora, delati in boriti se, da bodo te vrednote podlaga in kvas našega socialnega in kulturnega življenja, delati in boriti se, da se ne bi nikoli več in nikjer na svetu ponovili zločini in grozote taborišč smrti. Zato da bi človeštvo živelo v miru in napredku. V tej borbi so Slovenci in vedno bodo ob strani vseh tistih, ki iskreno delujejo za vzajemno razumevanje med narodi, za mir na svetu.
Hočemo bratsko sožitje med
narodi, mir na vsem svetu!*
K spominski svečanosti
Ob 40-ietnici razpustitve mladinskih društev
Prihodnjo soboto, dne 25. t.m. bo pod okriljem prosvetnega društva Slavko Škamperle organiziral Odbor bivših mladinskih društev v dvorani na stadionu Prvi maj svečanost, posvečeno spominu, ko so pred 40 leti fašistične oblasti nasilno in čez noč razpustile vsa še preostala slovenska in hrvaška prosvetna društva ter ustanove. Ta prepoved je prizadela še zlasti mladino, saj je edino še ta v takratni dobi s svojim žilavim in nadvse aktivnim delom sestavljala uspešen jez proti nasilnemu fašističnemu raznarodovanju.
Prav še pred kratkim se je Primorski dnevnik spomnil tedanjih časov ter objavil potek dogodkov, ki so privedli do razpusta društev, in tudi posledice, ki so zaradi razpustitev nastale. To pot pa bi hotel navesti nekaj dokazov, ki pričajo, kako so bila mladinska društva zaradi svoje aktivnosti predmet stalne oblastvene pozornosti in kako so bila nekatera teh zato razpuščena še pred letom 1927, kar je bilo odvisno od večje ali manjše vneme krajevnih oblasti, katerih mnenje je bilo pri tem odločujoče. Tako n.pr. je bilo razpuščeno že v letu 1926 mladinsko društvo Kovčiči, mladinsko društvo v Bar-kovljah, mladinsko društvo Zarja v Rojanu ter mladinsko društvo Jadran v Dekanih. Od tega poslednjega mladinskega društva se nam je ohranil originalni razpustitveni dekret istrske prefekturne oblasti. Zaradi zanimivega utemeljevanja te razpustitvene odločbe navajamo vsebino, ki se v prevodu glasi:
Odd. 437 IN.G.P.S.
PREFEKT ISTRSKE POKRAJINE
V zvezi s poročilom koprskega podprefekta, iz katerega je posneti, da mladinski krožek «Jadran» iz Dekanov, ki združuje nepopustljive slovenske elemente, vrši izrecno protidržavno dejavnost;
Ker se v prostorih tega krožka pogosto vršijo številni sestanki in ker agitatorka Kosmina Zora iz Dekanov vrši med člani krožka najbolj aktivno protidržavno propagando;
Ker se je veliko število članov, ki jih je vodila Zora Kosmina, udeležilo dne 13. maja procesije v Škofijah pojoč slovenske narodne himne in z namenom protidržavne propagande;
Ker so 17. t.m. zvečer imeli člani spet sestanek s protidržavnimi nameni, kateremu sta predsedovala Kosmina Zora in prof. Kosovel Josip, znani protidržavni agitator;
Ker je zadržanje članov imenovanega krožka povzročilo v zdravem delu vaškega prebivalstva najbolj živo nezadovoljstvo, ki je bilo brzdano doslej od koprskih političnih oblasti;
Ker je razburjenje dobromislečih državljanov tako, da se je bati javnih nemirov:
Ker razlogi javne varnosti in javnega reda zahtevajo hiter in učinkovit ukrep:
Se po členu 3 občinskega in pokrajinskega zakona
ODLOČA:
Mladinski prosvetni krožek »Jadran« v Dekanih se razpušča.
Pulj, 30. julija 1926
Prefekt:
Cassini
Podprefekt v Kopru naj skrbi za izvedbo tega dekreta.«
* * «
Iz tega razpustitvenega dekreta izhaja predvsem to, da so mladinska društva p(»segla s svojo dejavnostjo prav na vsa področja Mladinska društva se vorc niso omejevala samo na članske sestanke, ki so jih imel) redno vsak teden, na predavanja ter na udejstvovanje članov v -aznih številnih društvenih odsekih temveč so se trudila povsod tam. kjer je nadaljevanje tradicije zahtevalo, da se slovenski jezik ohrani Člani mladinskega društva Jadran so se gotovo udeležili \ celoti vaške procesije in to morda niti ne toliko iz zgolj verskih nagibov kolikor zaradi slovenskega petja samega. Saj razpustitveni odlok izrecno omenja, da so se v procesiji pele slovenske narodne himne z namenom protidržavne propagande, kar pa gotovo ni bilo res Že to. da je vaška mladina pela v procesiji po slovensko, kakor se je do tedaj tudi vedno pelo, je predstavljalo za fašistično oblast hudo oviro v njenih raznarodovalnih naporih Pa še nekaj nam ta razpustitveni odlok dokazuje. Odkriva namreč resnico, da mladinska društva niso bila nikdar dete te ali one politične struje, tega ali onega sve-Milko Škrap
(Nadaljevanje na 2. strani)
Rnomranevnli
- 2 -
KONEC DOLGE NEGOTOVOSTI
Funt šterling razvrednoten za !4,3 odst. Funtu sledita tudi danska krona in irski funt
DELEGACIJA ENI V MOSKVI
Posojilo 1400 milijonov dolarjev mednarodnega denarnega sklada Veliki Britaniji - Vrsta drastičnih ukrepov
LONDON, 18. — Nocoj so uradno javili, da je Velika Britanija razvrednotila funt šterling za 14,3 odst.
Finančni minister je javil, da bo pariteta funta z ameriškim do-larjem, ki je znašala 2,8 dolarja za šterling od leta 1949, sedaj zna-ša 2 40.
V ponedeljek bodo banke zaprte. Obrestna mera se takoj zviša od 6,5 na 8 odst. Razvrednotenje šterlinga je stopilo v veljavo ob 12.30 danes po srednjeevropskem času.
Napovedali so druge drastične
ukrepe, da se podpre britansko gospodarstvo. Med temi so: nove o-mejitve kreditov povezane z novim zmanjšanjem vladnih izdatkov. Zaklad je sporočil, da bo vlada zmanjšala izdatke za obrambo za več kot 100 milijonov šterlingov prihodnje leto. Zmanjšali bodo tudi druge javne izdatke, med katerimi investicije v nacionalizirani industriji v skupnem znesku 100 milijonov šterlingov. Povratek na izvoz, ki je do sedaj stal državo skoraj 100 milijonov šterlingov letno, bo ukinjen, ker se ne zdi potreben. Velika Britanija je formalno zahtevala od mednarodnega denarnega sklada kredit 1400 milijonov dolarjev in je dobila zagotovilo, da bodo zahtevo «takoj ugodno upoštevali*.
Mednarodni denarni sklad v \Va-shingtonu je javil, da Irska sledi razvrednotenju britanskega funta.
Iz Kopenhagna poročajo, da je danska vlada sklenila slediti britanskemu funtu in bo zaradi tega razvrednotena danska krona.
V	Rimu je italijanski minister za zaklad Colombo sporočil, da so države evropske gospodarske skupnosti, ki so se posvetovale z mednarodnim denarnim skladom, sklenile, da ostane pariteta njihove valute z ameriškim dolarjem nespremenjena.
Uradna pariteta lire do dolarja ostane 625 Ur za dolar; pariteta lire s šterlingom pa bo znašala 1500 lir za šterling namesto dosedanjih 1750 Ur za šterling.
Minister je izjavil, da prihajajo današnji dogodki, v trenutku, ko je gospodarsko in finančno stanje Italije trdno. Dejal je dalje, da so rezerve ogromne in da znašajo danes zlato, valute in krediti do mednarodnega denarnega sklada nad 5400 milijonov dolarjev. Italija nima kratkoročnih dolgov.
Minister je končno izjavil, da današnji dogodki niso prišli nepredvideno. Colombo je bil ves dan v stiku s francoskim ministrom za finance, z bonskim ministrom za gospodarstvo, z oblastmi evropske gospodarske skupnosti v Bruslju in z italijanskimi predstavniki v vseh prizadetih prestolnicah. Poleg tega je točno obveščal predsednika republike, predsednika vlade in druge zainteresirane ministre o sklepih, ki so dozorevali. Ves pretekli teden sta minister Colombo in guverner Italijanske banke Carli sledila razvoju dogodkov, da v mejah možnosti prispevata pri reševanju angleških denarnih težav in k zavarovanju italijanskega gospodarstva.
LONDON, 18. — Vlada še vedno vztrajno molči v zvezi z vpraša njem' funta šterlinga. Zatrjuje se, da ‘G se nekateri ministri od ocno uprli novi deflacionistični politiki, in prav to je baje vzrok vztrajne ga molka. Ugotavlja se volja v mednarodnih krogih, da podprejo funt šterling, toda verjetno se prav britanska vlada obotavlja. Prevlm duje pa mnenje, da bodo moral', še pred ponedeljkom sporočiti odločitev, ker bi nadaljnja negotovost zelo negativno vplivala.	.
V	Washingtonu se govori, da je svet guvernerjev mednarodnega denarnega sklada imel danes izred no sejo v zvezi z britansko financ
no krizo.	.
V	poučenih krogih v VVashingto-
........MIMI..Illllllllllll..
nu izjavljajo, da je imel mednarodni denarni sklad novo sejo ob 21. uri po srednjeevropskem času v Washingtonu. Prva seja se je končala ob 19.30. O poteku dela ne dajejo nobenih pojasnil.
V Bruslju pa pravijo, da se je popoldne sestal odbor šestih skupnega evropskega tržišča za valutna vprašanja. Glavna dejavnost pa je v Parizu. Po zadnjih poročilih iz Pariza se baje pet držav evrop ske skupnosti upira podelitvi kredita Veliki Britaniji. Med šestimi je baje samo Zahodna Nemčija naklonjena temu kreditu poleg ZDA. ki bi bile pripravljene prispevati polovico, to je 500 milijonov dolarjev. Ostalih pet držav skupnosti baje kritizira gospodarsko politiko britanske vlade in omenjajo notranje sindikalne spore in druge težave.
Britanska vlada pa je baje zagrozila skupnemu tržišču, da bo izvršila veliko razvrednotenje funta. če ne bo dobila kredita, kar bi zelo omajalo svetovni denarni sistem. ZDA odločno nasprotujejo razvrednotenju, ker se bojijo posledic za dolar.
0 izvozu
jugoslovanskega mesa v Italijo
BEOGRAD, 18. — Uvedba posebnih pristojbin, ki jih je Italija kot članica evropske gospodarske skup nosti uvedla na uvoz govejega mesa iz Jugoslavije, ima lahko zelo negativne posledice za nadaljnji razvoj jugoslovansko-italijanske iz menjave blaga, kajti dodatne pristojbine praktično onemogočajo izvoz govejega mesa v Italijo, ki skupno z izvozom goved sodeluje s 35 odst. v skupnem izvozu Jugoslavije v Italijo. Glede na to, da je Italija največji jugoslovanski zunanjetrgovinski partner in da je Jugoslavija eden od glavnih oskrbovalcev italijanskega trga s kvalitetnim mesom, zvezno tajništvo za zunanjo trgovino pričakuje, da bo italijanska vlada poleg razumevanja, ki ga je doslej pokazala za to vprašanje, s svoje strani storila potrebne korake pri evropski gospodarski skupnosti, da bi se čim prej ukinile te diskriminacijske posebne pristojbine na uvoz govejega mesa iz Jugoslavije.
Kongo zahteva odškodnino od plačancev
Ob 40-letnici
(Nadaljevanje s 1. strani)
KINŠASA, 18. — Začasna komi sija organizacije afriške enotnosti je objavila danes resolucijo, s ka tero zahteva reparacije od vseh držav ali organizmov, katerih državljani ali nameščenci so bili med plačanci, ki so zasedli Bukavu v vzhodnem Kongu.
Komisija je dala nalogo predsedniku posebnega odbora, da skupno s predsednikom Konga določi višino škode in da se pogaja za povračilo škode.
Približno 130 plačancev so državljani Belgije, Francije, Italije, Velike Britanije, Portugalske, Rode zije, Izraela, Grčije, Španije, Za hodne Nemčije in Južne Afrike. S> daj so v Ruandi.
Resolucija določa, da plačanci ne bodo mogli zapustiti Ruande, do-
to vnega nazora, temveč da so bila društva, ki so zbirala pod svoje okrilje vso slovensko mladino ne glede na njeno politično prepričanje. Vsakdo je bil kot član slovenskega občestva v največji nevarnosti, da se potujči in da kot Slovenec izgine. V mladinskih društvih je prihajala do izraza le ena zavest, le en občutek, le eno pre pričanje, in sicer, da, če se v ti stem za naš narod usodnem ob dobju ne združi, bo slovenski ži velj na Tržaškem, kot del sloven skega naroda, v zelo kratkem ča su izginil! Iz tega razloga je imeti tedanje mladinsko gibanje na Tr žaškem kot vsenarodno nadstran karsko mladinsko gibanje.
Pripadniki teh nekdanjih mla dinskih društev na Tržaškem se bodo torej v soboto zvečer zbrali z namenom, da na svečan način proslavijo to svojo borbo za na rodni obstoj, borbo, ki ni nikdar nehala, ne takrat, ko so mladinska društva nasilno razpustili, in tudi takrat ne, ko je fašistični svinec ugasnil življenje štirih mladincev na bazoviški gmajni. Gibanje in borba za obstoj slovenskega naro da v teh krajih se je nadaljevala neizprosno vse dalje do narodnoosvobodilnega vstanka, kateremu so se nekdanji mladinci pridružili, lahko rečemo, strnjeno.
V soboto zvečer je pričakovati, da se bodo nekdanje mladinke in nekdanji mladinci udeležili spominske svečanosti v velikem številu. Prišli bodo od vsepovsod. Prihiteli bodo od tu in iz oddaljenejših kra jev, kamor jih je pahnilo fašistično preganjanje in življenjska usoda. Prišli bodo, ker je vez med njimi navzlic odmaknjenosti časa ostala še živa, še neokrnjena, saj je bila skovana v brezkompromisni in pre-često krvavi borbi za naš obstanek na tem krvavem koščku zemlje.
sti pismenega jamstva, da se plačanci ne bodo več vrnili v Afriko. Poleg tega se bodo morali plačanci pred odhodom pismeno obvezati, da se ne bodo vrnili v Afriko V pričakovanju ugoditve tem zahtevam bodo plačanci pod nadzorstvom posebnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki Burundija, Konga - Brazzaville, Ruande, Ugande in Tanganjike.
Resolucija obsoja tudi napad na Kongo, ki so ga izvedli plačanci, ki so prišli iz Angole ob podpori portugalske vlade.
Novo streljanje med Jordanci in Izraelci
AMAN, 18. — Izraelski in jordanski vojaki so danes eno uro streljali čez reko Jordan. Danes sta se dogodila tu dva incidenta. Jordanski predstavnik je obtožil Izraelce, da so začeli streljati
vzhodno od kraja Mahada Saida.
Izraelci pa so obtožili Jordance, da so prvi streljali.
MOSKVA, 18. — Z dekretom od 28. oktobra, kj je bil objavljen v teh dneh, je sovjetska vlada podelila 29 pesnikom in pisateljem visoko odlikovanje «red Lenina«. Med odlikovanci sta tudi ravnatelja revij «Novi svet« Tvardovski in ((Literarni list« čakovski, ki sta pogosto objavljala prispevke mladih avtorjev. Z redom za zasluge pa sta bila odlikovana pesnika Jevtušen-ko in Roždestvenski.
BRESCIA. 18. — Štiri osebe so umrle v bolnišnici, ker so jim po vsej verjetnosti dalj pri transfuziji kri, ki je bila okužena z virusi. Sodno preiskavo so zahtevali zdravniki bolnišnice, ki si niso mogli razložiti razloge za nenadne smrti. Prve tri osebe so umrle že pred dnevi, sinoči pa je zadel šok pacienta med transfuzijo in je ponoči umrl.
Pogajanja o metanovodu med Uralom in Trstom
■K	dSHij
MEDNARODNI	
Po neuradnih vesteh se razgori bližajo ugodnemu zaključku Težave zaradi cene plina, rešeno pa je vprašanje dobav italijanskih cevi in kreditiranja
RIM, 18. — V Moskvi je delegacija ENI in pričakujejo, da bo zaključila pogajanja za graditev me-
več v pomanjkanju jeklenih cevi, ki jih morajo uvažati iz tujine. Po drugih vesteh pa gre za popolno
tanovoda Ural . Trst- O razgovorih preure(jjtev dela težke industrije v se ne more izvedeti podrobnosti, ker pričakujejo, da jih bodo za-
IVO X	VIM. .J-*** « v*	™
ključili na najvišji ra\ni, vendar se je iz sovjetskih gospodarskih krogov izvedelo, da je zaključek blizu.
Razlike so glede cene metana, ker zahtevajo Jtojeti višjo, ceno kot na mednarMinm tržišču, ENI pa je noče plačati. Rešena pa so vsa ostala vprašanja, in predvsem glede dobav italijanskih cevi in naprav za graditev metanovoda v Sovjetski zvezi. Sporazum je bil dosežen, ker so znižali kredite od 300 na 130 milijard lir.
V Sovjetski zvezi je prišlo d& po. lemik o celotnem problemu e^r-
Ste
getskih rezerv. Po nekaterih vesteh je Sovjetska zveza prisiljena znižati proizvodnjo plina in petroleja. Go-
spodarski’načrt je predvideval proizvodnjo zemeljskega plina od 225
do 250 milijard kubičnih metrov v letu 1979, sedaj pa bodo baje to predvidevanje znižali na 219 milijard kub. metrov.
Težave niso glede najdišč, tem-
proračuna za

zvezi z zvišanjem oborožitev.
V tem okviru pg ENI meni, da bodo še laže prišli do sporazuma, ker Ho Sovjetska zveza v še večji meri potrebovala njih dobave.
Avstrijci pa so med tem časom skušali doseči delen sporazum za dobavo plina, ki predvideva, da bi do leta 1968 zgradili kratek metano-vod ie Bratislave do kraja Schwecht pri Dunaju, po katerem bi dobavljali milijon in pol kubičnih metrov plina na leto. Ta odsek bi bil del velikega metanovoda Ural-Trst, ki bi ga začasno napajali z manjšim, ki je že zgrajen dt> Bratislave. Vendar pa so v zvezi mnenja, da bi težkd manjše odseke, ker je treba seči popoln sporazum za celotno gradnjo z vsemi prizadetimi državami.
i m n i i^ii
Zahteve državnega tožilca na procesu proti grškim antifašistom
Za komunističnega voditelja dosmrtna ječa za 25 obtožencev skupno 168 let napora
PRVO TEKMO ZA POKAL EVROPSKIH NARODOV
V dvoboju s Švico Italija izenačila z enajstmetrovko
Dva gola na vsaki strani - Švicarji dvakrat v vodstvu
STRELCI: v 34’ p. p. Quentin (Švica); v 20’ d.p. Riva C Italija), v 23’ Kuenzli (Švica), v 40’ Riva (Italija) iz enajstmetrovke.
ŠVICA: Kunz; Pfirter, Michaud; Perroud, Tacchella, Diirr,‘ FiP hrer, Odermatt, Kuenzli, Blaettler, Quetin.	_
ITALIJA: Albertosi; Burgnich, Facchetti; Rosato, Bercellino, P1 -chi; Domenghini, Juliano, Bonninsegna, De Sisti, Riva.
SODNIK — Zsolt (Madžarska). GLEDALCEV — 60.000. Kotje
8:4 za Italijo.
BERN, 18. — Res je, da pravil-
nik predvideva enajstmetrovko, kadar branilec podre v kazenskem prostoru s pomočjo rok nasprotnika. In Zsolt se je danes strogo držal pravilnika. V ' Italiji noben sodnik ne bi tega storil, predvsem, ker je bil prekršek na zunanji črti kazenskega prostora in vrhutega je postal žrtev tega igralec, ki s tistega položaja ne bi mogel uspešno streljati na vrata. Madžarski sodnik je tako malo pred koncem podaril Italiji neodločen izid, ki je toliko bolj dragocen, ker bo prihodnjo tekmo s Švico igrala na domačih tleh.
Val procesov: istočasno tudi v Solunu, čez nekaj dni nova skupina v Atenah, pripravlja se proces proti Papandreuju - Proglas političnega urada grške komunistične stranke - Mednarodna organizacija pravnikov obsoja samovoljo v Grčiji
ČUDEN POSTOPEK: IZKLJUČEVANJE GRŠKIH ŠTUDENTOV Z UNIVERZ V ITALIJI
Švicarji so danes igrali kot odlični amaterji in so izkoristili taktične napake tehničnega komisarja Valcareggija, ki je določil ne-\ jkaterim igralcem mge, ki jim ne ugajajo. Zaradi tegftso Švicarji prvi prišli v vodstveno izenačenju so ponovno ranili^Mbertosija. in če n#bi bilo Italijanovi naklo-njenegasodnika (glede enajstmetrovke), bi se danes prav gotovo ponašali z zmago.
ATENE, 18. — Javni tožilec je na procesu proti 31 članom odporniške protifašistične organizacije ((domovinske fronte« zahteval za glavnega obtoženca komunista Filinisa dosmrtno ječo, za 26 obtožencev skupnih 168 let zapora, za pet oseb pa oprostitev (tri moške in dve
ženski). Za Leludasa, nečaka visokega funkcionarja dvora pri kraljici Frideriki, je tožilec zahteval 18 let zapora, za Akrito, 38-letno vdovo po bivšem ministru za šolstvo pa 12 let zapora. Po neuradnih vesteh bo sodba znana šele v torek.
Ta proces je sedaj osrednji v Grčiji, vzporedno pa se vrste tudi drugi procesi in med njimi po obsegu celo še večji proces v Solunu, kjer je na zatožni klopi 41 antifašistov, ki so obdolženi prevratniških dejanj in oboroženega napada Pri tem gre za dramatičen dogodek, ko je policija v »rdečem predelu mesta« obkolila neko zgradbo, v kateri se je skrivalo sedem pripadnikov odporniške organizacije, ki so se uprli aretaciji. Med bitko je bil en antifašist ubit, več pa ranjenih.
V	Atenah se bo pričel 22. novembra proces proti 19 osebam, ki so obdolžene dejavnosti proti režimu, kršitev izrednih zakonov in zarote proti vladi. To skupino je vodil predstavnik levičarske stranke EDA Dopergolas.
V	ponedeljek bodo premestili iz zapora v taborišče na otoku Folen-grados lastnika skupine listov Lam. brakisa. Do sedaj je bil zaprt v kasarni žandarjev.
Uradni list je danes objavil vladni odlok, s katerim so izključili iz vojske in poslali v rezervo enajst častnikov raznih činov. Uradno obvestilo pravi, da so ukrep sprejeli, ker se je izkazalo da so častniki ((nesposobni«, šest rezervnih častnikov pa so degradirali, češ da so se zarotili proti socialnemu ustroju države.
Vzporedno torej prihajajo iz Grčije vesti o vedno novih procesih s številnimi obtoženci in o izključitvah častnikov, kar je vsekakor povezano in kar priča, da vojaški
podpore, kot bi hotel prikazati, in da se odporniško gibanje širi tudi
kler ne bodo njihove države položile organizaciji afriške enotno- ’ režim niti v vojski ne uživa takšne
HiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiHiiiimiMiiiiuiiiiiiiiuiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiimiiiniiimiiiiiiM
Napetost na Cipru
(Nadaljevanje s 1. strani)
stali, da pregledajo nevarno stanje. Zelo živahna je tudi diplomatska dejavnost.
Grški ministrski predsednik in zunanji minister Kolias je sprejel sinoči ameriškega poslanika v Atenah Talbota. Danes je podtajnik v zunanjem ministrstvu sprejel ameriškega In zatem britanskega poslanika. Med pogovorom, pravi poročilo, so iskali najboljši način, kako bi se izognili novim incidentom na Cipru in na splošno zmanjšali napetost. Grški radio je v svojem komentarju izjavil, da je mir vzpostavljen in da je zadeva zaključena.
V Carigradu je tudi zelo napeto. Nekatere študentovske organizacije so zahtevale dovoljenje za demonstracije. Iz previdnosti so grške šole in cerkve zaprte in tudi trgovine, ki so last Grkov.
Glavni tajnik OZN U Tant je poslal varnostnemu svetu poročilo, v katerem poziva obe strani, naj se izogneta ponovitvi incidentov, kakršni so se dogodili ta teden na Cipru. U Tant poudarja, da Incidenti, kakršni so se dogodili v vaseh Ajos Teodo-ros In Kofinu, lahko negativno vplivajo na ozračje, ki se je v zadnjem času izboljšalo.
U Tant pravi, da so 15. novembra prvi streljali ciprski Turki v bližini vasi Ajos Teodoros. Streljali so na patruljo narodne straže, od katere je poveljstvo OZN zahtevalo, naj ne patruljira na tem področju. To Je prispevalo k povečanju nevarne napetosti,
ki je nastala, ko so se ciprski Turki uprli patruljiranju ciprske policije, ki jo sestavljajo Grki.
U Tant dodaja, da so kljub nasprotnemu mnenju poveljstva OZN oddelki narodne straže in pehote skušali patruljirati v omenjeni vasi ter so naleteli na odpor Turkov. Tedaj sta narodna straža in policija odgovorili na streljanje. Sledilo je streljanje s težkim orožjem. Poročilo pravi zatem, da Je narodna straža izvršila akcijo tudi proti bližnji vasi ter da sta bili postojanki Turkov v obeh vaseh premagani. Zatem dodaja U Tant, da so turške sile na Cipru sprejele premirje, toda ciprska vlada je izjavila, da «zadevo še proučuje«.
U Tant pravi tudi, da je narodna straža streljala tudi na varnostne sile OZN In Je nekatere vojake tudi razorožila.
Poročilo pravi dalje, da Je U Tant med pogovorom s turškimi In grškimi delegati na sedežu OZN Izjavil, da je bil ((neugodno prizadet zaradi ravnanja sil narodne straže proti silam OZN«. Končno pravi, da je poveljnik narodne straže general Grivas kritiziral sile OZN trdeč, da bi morale pomagati patruljam. U Tant je zavrnil Grlvasove obtožbe, češ da «niso v skladu z dejstvi«.
Na koncu pravi poročilo, da se morata obe strani potruditi, da prispevata k obnovitvi miru ter sodelovati, da sP prepreči ponovitev podobnih obsojanja vrednih Incidentov.
med vojsko.
Iz vseh krajev Grčije prihajajo vesti, da je režim privil policijski vijak in da je sedaj v pričakovanju procesov več sto jetnikov, številne Da so že na tihem obsodili za zidovi vojašnic, ali jih enostavno brez procesa poslali v taborišča.
m m l-i M' IM*»llll	, Irtlll JU Iliri
V	tej zvezi je zanimiv proglas političnega urada grške komunistične partije, ki pravi,' da se je vojaški režim moral 200 dni po državnem udaru poslužiti pritiska, da bi zavrl naraščajoče odporniško gibanje. V proglasu je govora o obsežnih aretaoijah v Atenah, Solunu, Patrasu, Lutraki, na Kreti in drugod. V celicah javne varnosti v Ul. Bouboulinas v Atenah policija na brutalen način muči pripornike po vzorcu nacistov. Na otoku Jaros m Leros je okrog 2.500 političnih jetnikov, ki so brez najmanjše pravne zaščite ter jih mučijo in na tajnih procesih obsojajo na najostrejše kazni.
V	tem ozračju se pripravlja tudi proces proti Andreasu Papandreuju in njegovim sodelavcem. V proglasu je nato rečeno, da to teroristično akcijo hladnokrvno vodijo «a-genti tajne ameriške službe« in do. mači fašisti.
K temu ozračju prispeva tudi grški tisk, ki je popolnoma v rokah in odvisen od volje grške vojaške vlade. Prvi dan je proces proti obtožencem v Atenah objavil z velikimi in mastnimi naslovi, čeprav je istočasno bila vest zelo kratka in očitno iz uradnih virov. Nato pa je sledil popoln molk in so o procesu lahko poročali samo tuji listi, grški tisk pa ga ni več niti zabeležil. Tudi ta reakcija je razumljiva, saj so najprej skušali s tem procesom nekako ((Zgledno« kaznovati «upornike» in ostalo prebivalstvo zastrašiti, zaradi izredno junaškega zadržanja vseh obtožencev, pa se je obtožba v resnici sprevrgla v obsodbo vojaškega fašističnega režima.
Iz Ženeve poročajo, da je mednarodna komisija pravnikov, ki združuje okrog 50.000 pravnikov z vseh kontinentov, izjavila, da je proces, proti 31 grškim političnim osebnostim ((samovoljen in protipraven«. V uradnem sporočilu je rečeno, da so sedanje grške oblasti «ponovno dokazale svoj prezir do pravic obrambe In da so onemogočili državljanom osnovna pravna jamstva, ki veljajo v demokratičnih državah«. Položaj obtožencev je vedno težji, ker vedno teže dobijo odvetniško pomoč. Odvetniško zbornico so praktično razpustili in mora biti neki odvetnik v resnici požrtvovalen in junaški, da sprejme obrambo obtožencev v sedanjem ozračju terorja, ki ga je v Grčiji ustvarila vojaška vlada. Komisija zato opozarja vse svetovne pravne organizacije na nemogoč položaj v Grčiji, ki se lahko še dramatično poslabša, če bodo ostali obtoženci brez pravne zašči te, ko je njih življenje v nevarnosti.
Včeraj smo poročali o solidarnosti vsega italijanskega parlamenta z obtoženci na procesu in o intervenciji predsednika republike Saragata, kar je v skladu z voljo najširšega italijanskega javnega mnenja, ki je odločno na strani patriotov in proti vojaški vladi. Zato Je toliko bolj čudno nepričakovano in striktno izvajanje okrožnice ministra za šolstvo Gutja, ki izvaja nove ukrepe grške vlade glede vpisa na univerzo, tako da se sedaj zahteva od grških študentov, da morajo pri vstopu na italijanske univerze položiti zelo težak izpit, ki zahteva dobro obvladanje italijanskega jezika. Ministrstvo se izgovarja, da je prišlo do sprememb v grškem šolstvu In da sedaj tudi v Grčiji zahtevajo za sprejem na univerze sprejemni Izpit. Dejansko pa gre za ukreD grške vojaške vlade, da bo lahko nadzorovala vpis na univerzo, ki bo odslej odvisen tudi od političnega prepričanja študenta.
V Italiji so na osnovi te okrožnice v praksi že trideset študentov vrgli pri izpitu in jih postavili pred dramatično odločitev, saj so se vsi v Italiji udeležili protifašističnih demonstracij prot; vojaškemu režimu. Sedaj lahko zaprosijo za politično zavetišče, kar pa bo imelo takojšnje posledice za družinske člane, ki so ostali v Grčiji. Lahko se vrnejo v Grčijo, kar pa v najboljšem primeru pomeni, da jih tudi tam ne bodo prepustili na univerzo, v praksi pa pomeni, da se bodo preselili z univerzitetnih klopov taborišče na .Jaros
S«m1 razpravlja o državnem proračunu
RIM, 18. — Senat je zasedal tudi danes dopoldne, ker se mudi z delom, da bo pravočasno sprejet 1 lsfonskega sistema.
proračun za prihodnje leto in da bo kasneje lahko senat pričel z obravnavo drugih pomembnih zakonskih predlogov.
Nadaljuje se stavka uslužbencev državnih finančnih uradov, ki traja že štiri dni in je proglašena za nedoločen čas. V uradnem sporočilu pravijo neposredno prizadete sindikalne organizacije, da je postalo nemogoče, ko velja za njih stroko kar 26 različnih pravilnikov, zaradi česar ta uprava ne more v redu. poslovati.
Vsedržavna sindikalna tajništva prizadetih strok so proglasila za torek 21. novembra vsedržavno stavko telefonskega državnega podjetja, ker so izvedeli, da bo v torek medministrska komisija za gospodarsko programiranje (CIPE) razpravljala in sklepala o preureditvi te-
V BEOGRADU
Nadaljuje se delo mešanega odbora
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Jugoslovansko-italijanski mešani odbor za manjšinska vprašanja, ki se je v ponedeljek sestal v Beogradu na 14. rednem zasedanju, kot kaže, še ni končal načelne razprave na plenarnih sejah o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Sodeč po zunanjem razpoloženju, in sicer o samem delu odbora popolnoma molčečih članov jugoslovanskega dela odbora poteka zasedanje v zelo delovnem ozračju medsebojnega razumevanja. Kaže, da je bila razprava o enakopravni uporabi jezika v javnih uradih in javnih mestih in o šolstvu zelo izčrpna in da je jugoslovanska stran zelo resno in odločno postavila vprašanje otvoritve slovenskih strokovnih šol v Trstu. Za svoje uporno vztrajno
stališče glede tega vprašanja imajo člani jugoslovanskega dela odbora utemeljeno opravičilo, saj je znano, da daje Jugoslavija z italijanskimi strokovnimi šolami v Izoli dijakom številčno manjše italijanske manjšine v Jugoslaviji vse možnosti za srednješolsko strokov no izobrazbo. Sodeč po tem, da sta predsednika obeh delov odbora že priredila običajni kosili, katerih so se udeležili tudi predstavniki jugoslovanskega zunanjega ministrstva in italijanskega veleposlaništva, in sicer predsednik jugoslovanskega odbora dr. Perlšič v klubu zveznih ljudskih poslancev na Dedinju, predsednik italijanskega dela od bora dr. Milesl Ferretti v hotelu ((Metropol«, bi se moglo sklepati, da bi se zasedanje moglo končati do prihodnjega četrtka,
B. B.
V Clevelandu je bil pred dnevi izvoljen prvi črnski župan. Na sliki ga
vidimo z ženo
ODBOJKA
BOR - CRDA 3:2
Sinočnja tekma B lige Bor-CRDA se je zaključila z zmago plavih s 3:2 (16:14, 6:75, 15:13, 7:15, 15:10).
Ker smo morali predčasno zaključiti redakcijo bomo komentar objavili v torek.
Italija Romunija Švica Ciper
LESTVICA 6. SKUPINE
5	4	1	0	13	3 9
6	3 0 3 18 1*
4	2 1 1 16 7 »
5	0 0 5 1 24 0
PREOSTALE TEKME 23. decembra: Italija - Švica v Cagliariju)
17. februarja 1968: Ciper - Švica
PROMOCIJSKEM PRVENSTVO
Borovci danes prvič pod košem
Prva preizkušnja za borovce promocijskem košarkarskem Prv0j, stvu. Plavi bodo namreč danes J). 10. uri igrali proti goriški pep Libertasa. Tekma bo v Gorici, . sicer v šolski telovadnici v Puccini, Za današnjo tekmo °° plavi nastopili z naslednjo posta Borut in Savo Spacal, Edi Čerin ' Rajmund Kralj, Andrej Rudes, drijan Zavadlal, Aleksander ’ Darko Košuta, Boris Fabjan Branko Lakovič.
Danes pa bodo Borovi narasč« niki počivali Mladi borovci so odigrali 3 tekme (proti Italsia • CRDA in LIoydu), v nedeljo pa “ do nadoknadili tekmo s Servoia" ki so jo zaradi slabega vrem že dvakrat odložili.
nllIllllllllllllllllllllllll1"ll",,l,l,,l,l,,,,ll,,l,,,,,,,,,,,,,,,,l,,,,,,l,,"l,1,,,llll,,lllll,,,,ll,,,,llll,,l,I,I,,,,
DANES POPOLDNE NA STADIONU «CRE1AR>
iiiii'"*
Pavia v gosteh: zopet obe točki za Triestino
,,„!<■> notjAolhi' f|fn I ‘iivojjei.1
Dapas namesto Colovattija v vratih?
,/T'
P
Danes bo Triestina imela v gosteh enajsterico Pavie, ki žara* skrajno neugodnega položaja na lestvici — zadnje mesto — ne smela delati oreglavic moštvu v rdečih dresih. Tržačani bodo na stopili v trenutno najboljši postavi, le nastop Colovattija je v dvom"' ker se je vratar Triestine še pred-
včerajšnjim pritoževal nad želodč nimi krči. Njegovo mesto bi moral tako prevzeti bivši vratar Ponziane Depas, ki pa predstavlja, kljub naslovu rezerve, vseeno varnost pred mrežo.
Triestina bo verjetno nastopila v postavi Colovatti (Dapas), Da Rold, Martinelli, D’Eri Capitanio, Pestrin, Ridolfi, Brusadelli, Pedroni, Scala in Ive.
A SKUPINA
O
|bI O == =
—■ ■, SSSS 7=^ i-1
(10. kolo)
TRIESTINA - PAVIA
Longi
ALESSANDRIA - VERBANIA Moretto
MARZOTTO - ENTELLA Petro
PIACENZA - MESTRINA Lo Cascio
PRO PATRIA - UDINESE Panzino
RAPALLO - COMO Gialluisi
SAVONA - MONFALCONE Bianchi
SOLBIATESE - BOLZANO Casarin
TREVIGLIESE - LEGNANO Monforte
TREVISO - BIELLESE Trilli
BUflA
(11. kolo)
FOGGIA - CATANIA Pieroni
LECCO - BARI Caligaris
LIVORNO - MONZA Sbardella
MESSINA - CATANZARO Valagussa
MODENA - POTENZA Canova
NOVARA - REGGINA Giola
PALERMO — LAZIO Vacchini
PERUGIA — PADOVA D’Agostini
REGGIANA - PIŠA Toselli
VERONA - VENEZIA Vitullo
NOGOMET
7. KOLO II. KATEGORIJE
Vesna danes proti Farri
Danes bo kriška Vesna gostovala v Farri, kjer bo odigrala svoje sedmo srečanje prvenstva II. amaterske kategorije. Po nedeljskem uspehu proti Rosandri, čeprav s pičlim, toda dragocenim 1:0, kriški navijači upajo na ponoven uspeh svojega moštva. Za uspeh pa mislimo neodločen rezultat. Seveda bi
v'v
bila zmaga toliko bolj dobrodo toda vsakdo ve, kaj pomeni » stovatl v Furlaniji.	. _nj
Za jutrišnjo tekmo naj bi zaigrala s postavo, ki je Prel_l0. gala Rosandro, seveda s kako > rebitno spremembo, ki jo bo ljal trener moštvo Jellini.
Možna postava pa naj bi " ; Gardini; Danilo Sulčič, Marches* Finotto, Zoch, Silvano Sulčič; go Košuta, Micnelini, Renato
šuta, Milič in Boris Tence. g
Tekma Farra - Vesna bo ob 14.30 v Farri.
DOMAČI NOGOMET
Danes, 19 novembra II. kategorija ob 14.30 v Boljuncu
■;N’
ROSANDRA - ROMANS
ob 14.30 v Fari
FARRA - VESNA
ob 14.30 v Dolegnanu
DOLEUNANO
JU VENTIL* III. kategorija
ob 10.30 v Naorežinl	-
LIB. PROSEK — PRIMOR"*
ob 10.30 v Boljuncu UNION — RUPINGRANDE '
ob 14.30 na stadionu »Prvi
mKl’
PRIMOREC — ZARJA
■ *.
ob 14.30 v Nabrežini
AURISINA — BREG
ob 10.30 v Gradiški
S. MARKO — SOVODNJE
Mladinsko prvenstvo ob 12.30 pri Sv. Ivanu CRDA — BREG
ob 10. url v CaprivI
LIBERTAS — JUVENTINA
ROKS
LAS VEGAS, 18, — Nigerijs^ ksar Dick Tiger je s tehničnim gJ\. v dvanajsti rundi premagal AGJfF čana Rogerja Rousa in tako nil naslov svetovnega prvaka njetežke kategorije.
OBVESTILA
S.d. BREG
obvešča, da bodo jutrišnji’ deljkovi treningi v odbojki 0‘?njel" dionu «Prvi maj* po nasl,,<,nJ razporedu:	ob 17.30 članice'^i.
18.30 mladinke, ob 21. uri P"
Jutri, ob 20.30 bo
stadionu «Prvi maj* se.l® f razporeditev vadbenih °r , dvorani. Vabimo zalnterf"" na društva, da se seje 8°l# udeleže.
A

Na vratih, lesenih vratih, ki so se slabo zapirala in ki jim je pe-sek z vrta in prah s ceste vdiral v široko špranjo, je že dalj časa, nepremična ob poletnem soncu in bingljajoča v jesenskem vetru, visela ploščica: «Hiša na prodaj,« kar bi se nekako reklo: «Zapušče-na hiša«, tako tiho je ležala tu.
A vendar ni bila prazna. Modrikast dim se je dvigal iz opečnega dimnika, ki je nekoliko prežgal zid, in izdajal skrito življenje, tako skrivnostno in otožno 'iakor dim ubornega ognja. Pa tudi skozi reži vrat si namesto zapuščenosti in praznote, namesto tistega nereda, ki ga navadno opa-*Mno pred vsako prodajo ali se-utvijo, videl ravne vrtne stezice, okrogle ute, škropilnice ob vodnjaku in na hišico naslonjeno vrtno orodje. Bila je skromna hišica, ^a južni strani je bilo kakor v rastlinjaku. Drug v drugega poveznjeni stekleni zvonci so stali na stopnišču, prazni cvetlični lonci so bili prevrnjeni, drugi z gerani-jami in sporišem so stali pokonci v svetlem, vročem pesku. Pahljačasto na žice ali špalirje razpeto sadno drevje se je raztezalo v son-cu- Tu so bili tudi nasadi vrtnih jagod in nizkega graha: v vsej tej tišini in urejenosti pa je ves dan hodil okrog star mož v slam-"tku, zalival v hladnih dnevnih urah, čistil steze in obrezoval mejo.
Ta starec ni poznal nikogar v okolici. Ce izvzamemo pekovski ki se je na posameznih va-cestah ustavljal pred vsa ko hišo, ga ni nihče obiskoval časih se je zgodilo, da je ka t6ri mimoidočih, ki so se zani JOali za tista odročno ležeča zem-jišča, ki so bila tako rodovitna d šesto zasejana s tako mičnim ^nim drevjem, zapazil ploščico, Obstal in pozvonil. Sprva se ni bthče oglasil. Ko je drugič po-^duil, se je iz ozadja vrta počasi Približalo ropotanje cokel in sta-rec je z besnim obrazom za spo Tatije bolj odprl vratca.
“Kaj hočete?«
*Je hiša naprodaj?«
*Da,» je z muko odgovoril stari jb°č. «da... je naprodaj, ampak 'okuj vam povem, da je zelo dra-k*-in njegova roka, odločno prijavljena, da bo spet zaklenila, k"1 je zaprla vhod. Iz njegovih ?čt je iskrila taka jeza, da je vsa-ega pognala v beg in ostal je na .v°iem peščenem dvorišču in svo-
na
aelenjadnih gredah kot zmaj
Svojih zakladih.
Nato so ljudje nadaljevali svojo Pot in se snraševali. s kakšnim
čudako:
kakš]
se spraševali, s n so imeli opraviti in ;sna norost je to, da nekdo po-bja svojo hišo naprodaj, če bi
I	t*ko rad obdržal.
^a skrivnost se mi je kmalu po-asniia. Ko sem nekega dne šel ?bho hiše, sem slišal razburjene asove in hrup prepira:
"Prodati moraš, papa, prodati |e°ta$- saj si obljubil!« In tresoči j glas starca: «Ampak, ljubi o-v°°i. saj hočem prodati, poglejte btfar! Saj sem vendar izobesil P1^Čico.»
,/ako sem zvedel, da ga njegovi in snahe, majhni pariški ,^01 silijo, da bi zapustil ta j^bljeni kotiček. Iz kakšnega raz-ka? Ne vem. Vsekakor se jim je da se stvar že predolgo vle-
V* b* 0<* tega dne s0 Prihajali
II	ko nedeljo in nesrečneža sili-c’ naJ izpolni svojo obljubo. S v ?e’ iz globoke nedeljske tišine,
kateri počiva po oranju in se-
tvi utrujena zemlja, sem to prav dobro slišal. Kramarji so blebetali, se pri balinanju prepirali in beseda «denar» je v njihovih vreščečih glasovih udarjala kakor krogle in zadevale druga ob drugo. Zvečer so vsi odšli in ko jih je dobri starec nekaj korakov pospremil, se je brž vrnil in spet zaklenil velika vrata, srečen, da je imel spet osem dni odloga pred seboj. Za teden dni je bil mir v hiši. V majhnem sončnem vrtu je bilo slišati le škripanje peska pod težkimi koraki in zobovji grabelj.
Medtem pa so starca od tedna do tedna bolj privijali in mučili. Kramarji so uporabljali vsa sredstva. Pripeljali so s seboj vnuke, da bi ga zapeljali. ((Poglejte dedek, ko bo hiša prodana, boste stanovali pri nas. Kako srečni bomo potem!« — In neprestano so bili razgovori po vrtnih stezicah, glasno podajani preračuni. Nekoč sem slišal, kako je ena izmed snah kričala: «Bajta še sto sou-vov ni vredna. Podrtija!«
Starec je molče poslušal. Govorili so pred njim, ko da bi bil že mrtev, o njegovi hiši, ko da je že porušena. Ves skrušen, s solznimi očmi je hodil okrog in skušal po stari navadi mimogrede tu očistiti vejo, tam popraviti plot v pravi položaj. Njegovo življenje je bilo tako trdno zakoreninjeno v ta mali zemeljski kotiček, da je bilo čutiti, kako se ne bo nikoli mogel iztrgati iz njega. In zares je poskušal, pa naj so mu rekli že karkoli, čimdlje odložiti trenutek prodaje. Poleti, ko so zorele češnje in ribizel, je rekel: ((Počakajte, da oberem. Potem bom takoj prodal.«
Ko pa so obrali češnje, so prišle na vrsto breskve, nato pa grozdje in po grozdju lepe rjave nešplje, ki jih trgajo, ko že sneži. Potlej je prišla zima. Zemlja je ležala črna, a vrt zapuščen. Nobenih izletnikov, nobenih kupcev več, niti malih trgovcev ob nedeljah ne. Trije dolgi meseci počitka, da se pripravi seme in obreže sadno drevje, medtem ko binglja na vratih nepotrebna ploščica, ki jo dež in veter premetavata sem ter tja.
Slednjič' so nepotrpežljivi otroci, prepričani, da njihov oče vse stori, da preplaši kupce, napravili odločilen sklep. Ena izmed snah, neka mala prodajalka, ki se je že navsezadnje razkričala in imela hinavsko prijazen izraz, pretirano vljudnost nekaterih poslovnih ljudi, se je domače vgnezdila pri njem. Cesta ko da je njena. Na široko je odprla vrata, glasno kramljala, se nasmihala mimoidočim, kakor bi hotela reči: ((Pridite, poglejte, hiša je naprodaj!«
Za ubogega starca ni bilo več odloga. Včasih, kakor da bi poskušal pozabiti njeno navzočnost, je okopaval svoje grede in jih znova posejal, kakor nekateri ljudje še na smrtni postelji delajo načrte, da bi zakrili svojo bojazen. Neprestano pa je bila za njim kramarica in ga trapila: »Pah! Cernu pa? Zakaj se toliko trudiš za druge?«
Ni ji odgovoril. Le z novo trdovratnostjo se je zagrizel v svoje delo .
A če je še tako čakala, kupcev m bilo. Bila je vojna in naj je vrata še tako odpirala in se še tako nasmihala, le selilci so hiteli mimo, le prah je vdiral v hišo. Od dne do dne je dama postajala bolj neprijetna. Iz svoje
prodajalne ni mogla več izostati. Slišal sem, kako je svojega tasta obsipavala z očitki, mu uprizarjala scene in treskala z vrati. Starec je molče krivil hrbet in se tolažil pri pogledu na svoj mladi grah in ploščico, na kateri je še zmerom bil napis: «Hiša na prodaj«.
Letos, ko sem prišel na deželo, sem hišo seveda še našel toda, oh, ploščice z napisom ni bilo več. Raztrgani, plesnivi lepaki so viseli na zidovih. Bilo je končano, prodali so! Namesto velikih rjavih duri so bila tu sveža prepleskana zelena vrata z majhno zamreženo lino, skozi katero si mogel videti na vrt. Nič več ni bil prejšnji preprosti sadovnjak, temveč plehka zmeda cvetličnih gredic, trat, vodometov in vse to se je zrcalilo v veliki kovinski krogli, ki je stala pred teraso. V tej krogli so vrtne stezice ustvarjale cvetlične trnove 'in dva široka obraza sta bila v njej še bolj brezoblična, debel rdeč, poteč se mož, ki se je stisnil v kmečki stol in mogočna, speča dama, ki je vihtela škropilnico in kričala: «že štirinajst sem jih zlila na balzamine!«
Dozidano je bilo nadstropje, špalirji obnovljeni in v tej prenovljeni hiši, ki je še dišala po barvi, je klavir naglo in glasno u-darjal znane polke in koračnice.
Ti plesni napevi, ki so padali na cesto, da so bolela ušesa, in se mešali z julijskim prahom in vsem hrupom debelih vrtnih gred, tolstih dam in prekipevajoče, grobe veselosti, so mi stiskali srce.
Mislil sem na ubogega starca, ki je tam tako srečno in spokojno hodil okrog in predstavljal sem si ga v Parizu z njegovim slamnikom in njegovim zaokroženim vrtnarskim hrbtom, kako zbegan in zdolgočasen, s solznimi očmi, v kakšni zakotni sobi bega okrog, a njegova snaha triumfira pred novo pisalno mizo, v kateri leže tolarji od prodaje male podeželske hiše.

Goriška
srečanja
Revija Goriška , srečanja (pred kratkim je izšla osma številka) prikaže v vsaki številki kakega likovnega umetnika. V novi številki piše Janez Mesesnel o slikarju Rafaelu Nemcu (r. v Vrtojbi pri Gorici 1914). Objavljenih je tudi več reprodukcij njegovih del. Sicer pa so za revijo, ki po svoji živahni podobi daleč presega vse ostale slovenske revije, prispevali svoje članke Jožko Martelanc (Dileme ob delitvi dohodka), Stane Kavčič in Milan Vižintin (Pred dvajsetimi leti so bili naši kraji priključeni k novi Jugoslaviji), Franc Leskovec (Kadri in gospodarstvo), Jože šuš-melj (Odnosi mladih do vstopa
(Na levi:	Rafael Nemec,
Lipica, tempera - olje 1966)
v Zvezo komunistov), Božidar Borko (Prevodi slovenske književnosti v tuje jezike), Ivan m Branko Marušič (Goriški rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič). Približno tretjino številke dopolnjujejo razni manjši, vendar nekateri dokaj pomembni, prispevki. Ludvik Zorzut je objavil Odmeve iz Furlanije (zapis ob stoletnici smrti Pieri Zorutija). Marijan Drobež poroča o srečanju književnikov iz dežel srednje Evrope. O nekaterih knjigah, dogodkih in drugem pišejo Albert Rejec, Matija Bravničar, Jože A. Hočevar, Jožko Martelanc, Marijan Brecelj, Avguštin Okrogli^ Ciril Zupan, medtem ko Marjan, Tavčar polemizira z Novim li -stom. Revija je bogato ilustrirana.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiKiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
IGRA V VETRU - nov roman Mire Miheličeve iz sodobnega življenja
Najnovejša stvaritev Mire Miheličeve Igra v vetru je izrazito sodoben roman, z izrazito sodobno tematiko. Srečala sta se slučajno, oba že v zrelih letih, sredi življenja. Ona, Helena, zdravnica, docentka na univerzi on, Avrel, pisatelj, svoboden umetnik. Ona je imela za sabo bedno mladost, potem pa mnogo starejšega moža, s katerim se ni razumela in bila z njim v stalnih sporih. Mož se je zastrupil s preveliko dozo zdravila. Mu ga je dala žena, ali se je zastrupil sam? Ali pa je bilo to le nesrečen slučaj? Kdo ve? Menda je bil le slučaj. Vendar je bila Helena zaradi suma zastrupitve moža v zaporu, pa ji niso mogli dokazati ničesar. Toda smrt moža je stala nad njo kot nekaj usodnega, resnično u-sodnega do njene tragične smrti. Avrel je bil majhen pisatelj, dramatik z neuspelo dramo, sicer pa povprečen samec, skromen pod-
Cerkev careviča Dimitrija v Ugliču (Jaroslavi). V Sovjetski zvezi so začeli posvečati znatno skrb obnovitvi in o-hranitvi raznih — tudi verskih — umetnostnih spomenikov
najemnik. Ko sta se spoznala in zaljubila, sta se poročila. Sklenila sta, da bosta drug drugemu zvesta, da bosta poštena, da pa bosta ohranila vsak svojo duhovno svobodo in neodvisnost. Toda življenje jima je takoj prineslo kup problemov. Najprej sta bila tu njena otroka. Hčerka Anja, osemnajstletna, se je s prihodom očima odselila k svoji teti, pa se je potem v vseh kritičnih obdobjih njunega življenja vmešavala vanj. Sin Čeč tudi po svoje doživlja prihod Avrela v družino, slednjič pa postane orodje v rokah matere. Potem je med njima kalila odnose njegova materialna odvisnost od nje. Končno pa je bil on vendarle pisatelj, umetnik. In kot umetnik je srečal drugo žensko, Lidijo, s katero pa je ostal je pri bolj ali manj bežnem srečanju, ker se je k njej vrnil mož. Toda ko je Helena začutila, da se je Avrel začel odmikati od nje, je po logičnem sklepanju zasumila drugo žensko. In res je Avrel postal nezvest; bo tudi njen drugi zakon doživel polom? V tem usodnem času je Avrel zbolel. Vsi znaki so govorili za zastrupitev. Torej je zastrupila tudi njega, sumi in sklepa Avrel. Zdravniki zatrjujejo sicer drugače, da je vsa bolezen na živčni podlagi-,. Torej ni zastrupitve? Vtem ko on v bolnišnici preživlja krizo, se Helena v bolestni obsedenosti zaradi ljubosumja, zaradi poloma v življenju odloči za samomor. Smrt z injekcijo.
Igra v vetru je torej roman o sodobnem življenju intelektualcev, umetnikov in o problemih življenja. V romanu se v duhu sodobnih tekstov postavlja vse do konca nerešeno vprašanje, kje je resnica. Kaj je torej res? In kaj je samo domišljija enega ali drugega glavnega junaka zgodbe. Dokončnega, povsem jasnega odgovora ne zvemo. Sicer pa to ni važno. Važno je, da nas s tem, ko nam postavlja to vprašanje, sili k razmišljanju o odnosih med ljudmi, njihovih problemih in usodah. In o tem, kaj sploh je življenje, v čem je njega smisel. Tako se nam torej roman Mire Miheličeve Igra v vetru kaže kot sodoben tekst s sodobno tematiko. V njem pisateljica prikazuje zgodbo iz življenja intelektualcev (podobna zgodba bi se lahko odigrala kjerkoli v svetu), po manirah sodobnega evropskega romana se v njem prepleta resnica z domišljijo in pripoved zgodbe z razmišljanji avtorja o človeku, življenju in njega bistvu. Zgodba sama torej ni tipično naša, čeprav je govor o ljudeh, ki jih
vsak dan srečujemo tudi na naših ulicah. Koncept romana tudi ne predstavlja nečesa novega, saj pisateljica sledi vzorom sodobne evropske literature. In misli o problemih sodobnega življenja in o življenju sploh? Ne moremo reči, da niso originalne, toda podobnih, morda še boljših sentenc in globljih misli najdemo tudi v drugih knjigah močnejših avtorjev.
Kljub temu pa nas roman Mire Miheličeve dovolj pritegne k branju in nas sili k razmišljanju. To pa vendarle pomeni, da je pisateljica dosegla svoj namen in uspela s tem, kar si je zastavila. Zgodba sama je tudi dovolj zanimiva, da pritegne vsakega bralca in se zato za bralce ni bati. Morda nas lik Avrela povsem ne
;:£-TT
pip* tv.c.
Mira Mihelič
in duševnost Helene vse bolj razumemo. Morda je Anja
I prepriča I bolj razi
kljub svoji navidezni kompliciranosti jasnejša kot njen brat Čeč. Morda so tudi vmesna pisateljičina razmišljanja bila nujna, ker bi sicer zgodba sama dala vse preveč šibak tekst. Toda če na koncu strnemo teh nekaj misli o najnovejšem tekstu Mire Miheličeve lahko zapišemo pozitivno oceno. Ocena sicer ne sega visoko, kajti konec koncev tekst kljub sodobni tematiki, kljub zanimivi zgodbi in kljub temu, da nas vodi k razmišljanju, le ne presega povprečnosti. Kajti to vendarle ni izpoved o sodobni generaciji, kar bi roman moral biti.
Roman Igra v vetru je izdala Pomurska založba v Murski Soboti v lepi opremi, ki jo je zasnovala Lidija Osterc.
Sl. Ru.
...........................■■IIIIIIHI UH m || || n im n mn m um.Illllllllllllllll.llllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIHIIII.Hill«
Ponatis Goethejevih pesmi
Državna založba Slovenije je že leta 1950 izdala kiijigo Goetheje-' vih pesmi v slovenskem prevodu in tako širokemu krogu naših ljudi približala največje pesniške stvaritve nesmrtnega nemškega pesnika. Kajti vse manj je med
J. W. Goethe
našimi ljudmi takih, ki bi bili sposobni Goethejeve poezije uživati v originalnem jeziku. Izdaja, ki jo je uredil Fran Albreht, z uvodom Josipa Vidmarja in s
kov, je bila mišljena kot reprezentativna izdaja od dvestoletnici pesnikovega rojstva. Zato tudi vsebina te slovenske izdaje Goetheja ni slučajna, temveč je bila sad skrbnega izbora. Prevajalci so na skupnih sestankih določili glavne osnove zbornika in je tako vsak od njih prevzel v prevajanje tiste pesnitve, ki so mu bile najbližje. Urednik pa je nekatere najznačilnejše pesmi sprejel celo v več variantah. Vendar je v izboru obveljalo načelo, naj prinese knjiga nekak prerez vse Goethejeve poezije, od mladostno preprostih pesmic v ljudskem tonu pa do najbolj zapletenih filozofskih pesnitev starega Goetheja, od anakreontsko poskočne, rokokojsko igrive zaljubljene popevke do pretresljive ljubavne izpovedi štiriinsedemde-setletnega poeta. Razpored pesmi se naslanja z majhnimi izjemami na tradicionalne klasične izdaje celotnega pesnikovega dela, ki pa se drže spet razporeditve, ki jo je v svojih zadnjih izdajah določil pesnik sam. Tako najdemo v slovenski izdaji Goethejevih pesmi tudi Goethejeve Elegije, balade, epigrame, odlomke iz Fausta. Zastopani pa so kot prevajalci Oton Zupančič,
prevodi mnogih slovenskih pre- | Janko Glazer, Pavel Golia, Fran vajalcev, pretežno samih pesni- i Albreht, Lily Novy, Josip Vidmar,
'''"'Hiiiiiii,,,,,,,....,l,,,,,,i,i,iiiiiiiiiiiiiiiiiiii*ii*iiiiii1iiiiiiiiiiiii|i*ii>aii*|i'i*ii'ii'i"'iii|i",|ii'i'l"ii*l"a*|i'ii'i"|iii|i'ciiiiii|t'iiiiiiiiini"i"i'iiii'iiiiiiii|iiiiii"'iSJUi"ii'iiiiiiiiiiiii'iirtiiiiiiiiii"|iiiiiiii*iiiiiii*iiiiiiiiiiii*iiiaiii,iii,ifiiii,iiiiiiiiiiiai
Anton Sovre, torej sami predstavniki slovenske starejše, sedaj skoraj v celoti že mrtve literarne generacije, pa tudi Dušan Ludvik, Jože Udovič in Božo Vodušek od mlajših. Uvod sam pa, ki pravzaprav ni toliko uvod v knji. go kot esej o Goetheju, pa primemo uvaja bralca in ljubitelja poezije v svet pesniške umetnosti velikega mojstra pesniške besede.
To knjigo Goethejevih pesmi je Državna založba v nespremenjeni obliki izdala zdaj v ponatisu. Gre za enako izdajo kot je bila prva, z enakim uvodom in opombami urednika, le da je oprema danes primernejša in vse lepša. Izdelala jo je Nadja Furlan in dala tako knjigi Goethejevih pesmi še bolj žlahtno zunanjo podobo. Ob dejstvu, da prve izdaje Goethejevih pesmi v sloven čini že dolgo ni več na knjižnem trgu, da pa je še vedno veliko ljubiteljev poezije, tiste pristne klasične poezije, in tudi Goetheja, je nova izdaja bila več kot potrebna, saj knjige Goethejevih poezij že dobro desetletje ni bilo moč kupiti. Zato sodi izdaja Goetheja v slovenskem prevodu med potrebna kulturna dajanja. Pa tudi založbi se gotovo ni treba bati, da knjiga ne bi bila deležna zanimanja
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||„l||„l|lll|nlllIIIIIIIII„ll,„||„l,l|,„„||||,||||l|||iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilll|ll|ll||llllllrl,llllll,llll|iail|lull|ll........	iiiiihi iiimiiiim
Iz razprave o oktobrski revoluciji in slovenskih književnikih
v 11. številki letošnje Sodob-'J°stj je Franc Zadravec obja-,l razpravo Otobrska revoluciji In slovenski književniki, /z Je ponatiskujemo nekaj odlom-j.0*, predvsem tistih o Srečku °>ovelu, Joietu Pahorju in Ru-Golouhu
Jugoslovanska meščanska držala z Obznano (1920) in Zako-tr)L0 2aSčiti države (1921) po-IIn ®, da vsa dvajseta leta ni mogoče ustanoviti leposlovca časopisa, ki bi bil temeljil ^•Marksistični ideologiji in li-nl estetiki in ki bi zbiral o-t sebe marksistične pisatelje njihove simpatizerje. Prežihov -.anc, ki je tedaj delal na Rav-Je še zlasti hudo občutil po-jnJkanje takšnega časopisa, v Jfrem bi z leposlovno besedo *o delal «za našo stvar«. An-0 J^odbevšek se je 1922 sicer bi-M al z Rdečim pilotom in [.a* okrog sebe skupino progre-vj1 pesnikov in publicistov, eha, P° drugi številki ga je pre-ji izdajati. Povrh ga tudi ni in 'Manksištično zasnoval. Anton *tan je v reviji Pod lipo do-jArai sicer različna Ideološka lsr, a, prevladoval pa je ven-Hj ® socialnodemokratski refor-Tudi revije Mladina ni ju*ofe imeti za marksistično gla-ne glede na to, da Je pone-
kod bolj ali manj odkrito zastopala marksistična načela. Slovenci so imeli samo dve glasili, kjer je do leta 1923 bilo mogoče kolikor toliko neovirano objavljati tudi marksistično zasnovane študije in poglede na literaturo. To sta bila tržaško Delo in tržaški Učiteljski list. V obeh Je marksistične poglede na umetnost v.-vajal Tržačan Vlado Martelanc, ki je imel vsaj posredne stike tudi z Moskvo. Ko so fašisti v Italiji prevzeli oblast, je prenehala tudi ta «zamejska» publicistična možnost.
Med pesniki in pisatelji, ki so ta bolj drugi manj revolucionarno, vztrajali pri socialni in revolucijski tematiki in socialistični ideji oziroma so jo obravnavah tudi z nasprotnega stališča, so o-pazna zlasti naslednja imena: Tone Seliškar, Mile Klopčič, Srečko Kosovel, Jože Pahor, Juš Kozak Ivan Vuk in Prežihov Vo-rane, Rudolf Golouh, Bratko Kreft in Anton Leskovec.
Kako je vrednotil socialistično idejo in se opredeljeval do revolucije Srečko Kosovel?
Okoli leta 1923 je odklanjal tako imenovani ((materialistični socializem« in materialistično filozofijo ter se potegoval za «etičnl socializem«, kot so ga po njegovem učili Kristus, Lev Tolstoj ui
Tagore. Toda — kot je na nekem mestu pravilno pripomnil Vlado Martelanc — Kosovel pri idealističnem pogledu na družbo ni mogel dolgo vztrajati in tudi ne pri božji zasnovi človeka, s katero je hotel obraniti pravice Slovencev pod italijanskim fašizmom. Začel je nihati med čisto človečansko oziroma personalistično in med proletarsko revolucijo. To dilemo, ki jo je mogoče zasledovati v njegovih člankih od leta 1923 do 1925, je polagoma sprejel tudi v pesem.
Sprva je bil pripravljen v pesmi slaviti vse, kar bi ljudi osvobodilo, tudi nasilnost, torej družbeno revolucijo, če bi preprečila, da bi kdorkoli človeku še lahko grenil življenje in mu odvzemal dostojanstvo. Toda kdaj bi pesnik slavil tako silo? «Toda, dragi, ne sedaj, potem...« (Revolucija ) In kdaj potem? Ko ni se končala «borba v nas«, ko bi bila končana notranja ali etična revolucija v ljudeh. Kajti samo ta, je veroval Kosovel, bi lahko preobrazila m počlovečila družbene odnose. Povrh se je ta pesnik toliko zaveroval v dobroto kot temeljno človeško lastnost, da je iz te idealne točke gleda! v prihodnost in v njej etično lepo uskladeni svet. Tam «na rdeči obali« si bodo vsi ljudje bratje, zato ljudje morajo čakati na
«belo bodočnost« (Oda na bodočnost J. Ko pa mu je romantična iluzija o lepi bodočnosti začela razpadati, je v pesmih svetoval etični pogum in kvietizem:
Trpiš krivico? Trpi jo pogumno! preizkusi v molku svojo moč.
(Ne toži, drug) Misel o «močnih dušah« je ponavljal kar naprej (Ne prosi, brat), celo v Rdečem atomu III je prepričeval, da bo samo ((zvezda duše« pokazala pot k pravemu človeškemu cilju, še je vztrajal pri tolstojanski trpljenjski filozofiji, naj se človek nasilju ne upira z nasiljem, ampak le s plemenito dušo, z etosom in s povečanim spiritualizmom.
Od kvietizma in od misli, da človeka mora voditi »božje poslanstvo«, je v pesmi Ne prosi, brat napravil tudi že korak v levo. Tu je že dovolil upor, vendar z omejitvijo, da je najprej treba ločiti «kdo je naš« in «kdo stopa preko naših bolečin« in šele po tej spoznavni razliki izbrati »upor«, V to koncesivno obliko upornosti spadajo tudi tisti idejni motivi, s katerimi je napovedoval, da se bodo družbene vloge neizogibno zamenjale. Takšni so zlasti nekateri verzi iz Rdečega atoma in Iz cikla Peto nadstropje. Končno je v nekaj pesmih pristal na družbeno revolucijo in na «krvav» upor:
Podor! Vse do tal in le tako vstal bo nov tempelj, bleščeč in bogat
(Meditacije II) In če je treba, prelij svojo kri!
(Pravim ti, brat)
V	Pesmi o preobrazbi sveta v Svet je razmišljal tudi o smislu revolucionarne in kvietistične pesmi in se spraševal, ali je ravnal pravilno, ko je začel vabiti tudi k uporu in je opominjal, da ((Evropa umira, / Rusija vstaja«. Sklep, ki ga je naredil in z njim zadolžil resničnega pesnika humanista, je bil zanj sicer dramatičen, vendar neizogiben:
Joj, bratje, ste šli skozi rdečo zarjo krvi?
Joj, vsak mora skozi njo, joj, bratje in drugovi!
«Vsak mora skozi njo«, kdor hoče resnično preporajati človeka. Iz drugih verzov te pesmi je namreč razvidno, da se je kot graditelj humanističnih odnosov Kosovel znašel v tragičnem protislovju: klical je smrt, da bi človek mogel živeti, sovražil je človeka, ker je ljubil ljudi, ubijal je, da bi oživljal. V tem ustvarjalnem protislovju je vztrajal do smrti.
V	času, ko je urejal Mladino, se torej ni \*č strinjal s Tolstojevo pasivistično modrostjo, obupal je nad ftuhovno »evolucijo«
in vsako »notranje«, v resnici pa pasivno revolucionarstvo odbil z utemeljitvijo:
Ni mogoče, da človek veliko misli, če mora ves dan kopati premog .. Tako trpljenje ne o-buja človeške duševnosti, marveč jo otopeva (Razpad družbe in propad umetnosti, Mladina 1925-26).
Utopistične ideologije od krščanstva do tolstojanstva, ki so na Slovenskem hromile misel o »ponosnem človeku«, so pri Kosovelu, ki se je krepil pri Ivanu Cankarju, Maksimu Gorkem in Romainu Rollandu, morale doživeti polom. Naposled je priznal marksizem kot najbolj človečansko akcijsko dediščino 19. stoletja in oktobrske revolucije. Hkrati je dezavuiral personalistično ideologijo, za katero so se vse bolj zavzemali ((križarji« in jo postavljali proti materialistični filozofiji in proti slovenskim marksistom.
Jože Pahor je ((socialni roman« Medvladje (1923) prostorsko zamejil v nacionalno in socialno problematiko med Gorico in Trstom po prvi svetovni vojni. V sklepnih poglavjih se je upiral italijanskemu nacionalizmu, v glavnem pa je iskal novega človeka. Iskal ga je na ozadju spopadov med kapitalisti in delavci. Novega človeka je našel v obeh
slojih. Njegov tvomičar Rojnik je najprej varianta Oblomova. Toda Rojnik se spreminja iz Oblomova v dejavnega človeka, se moralno obnavlja in doživlja nekakšno personalno revolucijo. Kakor da ga je avtor krojil po načrtu socialnih demokratov in pesnikov personalistov. Rojnik se »grize«, ker je odstavil delavca, da so ga vrgli na fronto, doma pa so mu ostali lačni otroci, se «kesa» m se naposled vprašuje: «Bo li prišel oni ogenj, ki me razje in prenovi? Bo li prišel?« Pahor je naslikal razrednega spokornika, zglednega romantičnega junaka in ga na koncu razrešil še z obrabljenim obrazom socialne povesti, z ljubeznijo Čemu staviti umetne pregrade, ko narava vendar podira razredne meje? Najprimerneje je torej: spraviti se, pomiriti se, ljubezen naj nasprotnike poveže v harmonično skupnost. Torej »Oblomov«, ki ne ruši, ne hujska, marveč le še gradi.
Rudolf Golouh je leta 1926 objavil ((socialno dramo v šestih slikah« Kriza. V uvodu je opisal snov in tendenco dramskega besedila. Iz tega opisa sledi, da je hotel razčleniti in popisati vzroke gospodarske, duševne in moralne krize v povojni Sloveniji in ublažiti posledice, ki so izvirale iz tega stanja za slovensko ljudstvo. Hotel je pokazati izhod iz j
napetosti in pot, na kateri b: si majhen narod lahko zagotovil prihodnost. Menil je, da more Slovence rešiti «le pogumna m nagla obnovitev gospodarske konjunkture«. «Krvave socialne in nacionalistične konflikte« je v šestih slikah razrešil tako, da je spopad-Ijivce rezonersko pomiril. Ravnal je po načelu kulturne ((revolucije« oziroma revolucije, kot jo ;e programirala socialna demokracija. Ne likvidacija kapitalistov, ampak sodelovanje in delo med razredom, ((osvoboditev tovarne« pa je lahko le daljna perspektiva Golouh ni ponovil Maksove ideje «krono z glave, žezlo iz roke!« (Kralj na Betajnovi) Zato je Ivan Cankar tudi po Krizi o-stal še zmerom največji družbeni revolucionar v slovenski dramatiki.
Po dramatruškem osnutku pa je Kriza prva slovenska drama, ki nima glavnega junaka oziroma je glavni junak množica, delavski razred, njegov protiigralec Da razred kapitalistov. Takšna dramska zgradba, v kateri sta si stopila iz oči v oči nasprotna družbena bregova, je postala aktualna zlasti po oktobrski revoluciji, ko je v SZ zamrlo meščansko salonsko gledališče Stanislavskega in sta odprla nov, množični gledališki oder Tairof v Moskvi in Er-win Piscator v Berlinu.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.7, najnižja 9.9, ob 19. uri 12.4 stopinje, vlaga 50 odst., zračni tlak 1023.9 pada, veter 4 km jngovzhod-nik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes. NEDELJA, 1». novembra
Liza
Sonce vzide ob 7.09 in zatone 16.31. Dolžina dneva 9.22. Luna vn de ob 17.37 in zatone ob 9.35.
Jutri, PONEDELJEK, 20. novem«*
Srečko
DEŽELNA KONFERENCA KPI
Odvzem pristojnosti za vprašanja Slovencev pomeni okrnitev avtonomije deželne uprave
Deželni tajnik Bucicchi je govoril ludi o socialnih, gospodarskih in drugih vprašanjih dežele
Včeraj zjutraj ob 9.30 se je začela v veliki dvorani krožka «Ri-naldi» v Ul. Madonnina 3, deželna
nosti».
Nadalje je komunistični predstavnik poudaril, da je vlada levega
...  ' w * ■ *»*»»v* «-.*** ******	JV/ V laiAC* ICVCgfl
konferenca KPI, katere se udele- centra pokazala takoj od začetka žujejo delegacije štirih pokrajin- (ko je šlo za notranji pravilnik deških federacij stranke, in sicer iz želnega sveta) svojo nemoč, da bi Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, pospeševala napredek. Niti se ni Konferenca bo nadaljevala svoje I zanimala, da bi reševala ta vpra-delo danes. Prisoten je član osred- | sania na ravni vlade ali parlamen-njega vsedržavnega vodstva komu- ta. S tem je seveda ohromila deže-nistični poslanec Alessandro Natta, | lo. Pri izvrševanju ene izmed nje-
svetovalec
nih najbolj bistvenih funkcij.
Taka je v bistvu kritika komunistov do deželnih organov kar zadeva vprašanje slovenske manjšine.
Bacicchi pa ni bil nič manj bolj oster glede ostalih gospodarskih, socialnih in tudi splošnih političnih vprašanj, ki zadevajo deželo.
Sem spadajo vprašanja splošnega deželnega gospodarskega načrtovanja, usode tržaškega ladjedelništva ____________
in industrije, deželnega kmetijstva I cesom proti grškim demokratom.
predseduje pa deželni sen. Pellegrini.
Na včerajšnjem jutranjem zasedanju je govoril deželni sekretar KPI Silvano Bacicchi o temi: «Za širšo enotnost v borbi za mir, za avtonomni razvoj in za gospodarski ter socialni napredek Furlanije-Julijske krajine«.
V svojem govoru je Silvano Bacicchi obravnaval v bistvu dve glavni temi. Prva zadeva splošni gospodarski in socialni razvoj v deželi po treh letih obstoja avtonomne uprave, drugi pa položaj slovenske manjšine.
Obe ti dve vprašanji sta bili v izvajanjih komunističnega predstav, nika tesno povezani. Politika levega centra, mehanični prenos političnih in gospodarskih smernic iz rimske centrale na obrobna obmejna področja države, so praktično ohromili možnosti razvoja dežele v okviru posebnega satuta.
Hromljenje uredb deželnega statuta, ki so bistvenega pomena, se kaže posebno na področju odnosov do slovenske narodne manjšine. «V ta okvir — je dejal Bacicchi — spada vladno stališče, da se odreče deželi vsakršno pristojnost za reševanje vprašanj, ki zadevajo slo. vensko manjšino. Na ta način se Potrošnja sadja in povrtnine se seveda zanika eden izmed osnovnih tudi v naši deželi iz leta v leto ve-r&zlogov, ki so napotili odgovor- ča. V Furlaniji Julijski krajini dene činitelje na ustanovitev dežele j iuje danes pet tržnic s tem bla-s posebnim statutom.«	| gom, in sicer občinska tržnica v
Ds.elni sekretar je dejal nadalje ; Trstu in štiri sorodne organizacije
in končno bistveno vprašanje miru.
Ali predstavlja dežela Furlanija-Julijska krajina most med Zahodom in Vzhodom, ali pa sprednje pozicije Zapada pred Vzhodom? Odgovor na to vprašanje je bistvenega pomena. Toda dokler bo o-zemlje dežele služilo kot oporišče NATO in bodo obstajale vojaške služnosti, bo vsa gospodarska in socialna politika usmerjena proti dejanskim koristim prebivalstva. Govornik je zaključil svoje poročilo s pozivom, da stranka napne vse svoje sile, da bi se organizacijsko okrepčala ter povedla delav. ske množice v boj za resnične interese dežele.
Na kraju so delegati, na predlog sen. Pellegrinija sklenili, da se pošlje grškemu poslaništvu v Rimu protestno brzojavko v zvezi s pro-
DEJAVNOST DEŽELNE UPRAVE
200 milijonov lir prispevka za gradnjo šole «A. Volta»
Skupno bo stala šola 2.153 milijonov lir
Na predlog odbornikov za šolstvo Giusta in za javna dela Ma-sutta je deželni odbor na svoji zadnji seji odobril porazdelitev izdatkov za prispevke v kapitalu za gradnjo, razširitev in opremo šol tehničnih in otroških vrtcev pri uresničevanju zakona štev. 22 iz leta 1965. Vsoto 422 milijonov lir dobe pokrajine, občine ter druge ustanove za razna dela, za katera so že dobile državni prispevek.
Velik del vsote pri izvajanju o-menjenega zakona so namenili tržaški občini za zgraditev novega poslopja za tehnično - industrijski zavod «Volta». Iz proračuna za leto 1967 bo prispevala dežela 200 milijonov lir v ta namen k 300 milijonom, ki jih je že dela iz lanskega proračuna. Skupno bo stala gradnja te šole dve milijardi in 153 milijonov lir. Dve sto milijonov lir bodo prispevali iz »sklada za Trst«, ostalo vsoto pa občina, ki bo najela za to posojilo pri bla gajni za naložbe in posojila. Z odločilnim posegom dežele bodo ta-
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiIllliiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
POTROŠNJA SADJA IN POVRTNINE V NAŠI DEŽELI
Na tržnicah so v desetih mesecih letos prodali 1.323.000 stotov blaga
Cene naraščajo iz leta v leto - Trgovci na debelo in na drobno pravijo, da imajo vedno večje režijske stroške
v svojem govoru, da so krajevne stranke levega centra hudo zgrešile, ker so sprejele brez ugovarjanja sklep osrednje vlade. Nato pa
je Bacicchi polemiziral s Slovensko skupnostjo, ki se je znašla v hudem precepu in ki si danes skuša, na predvečer volitev, «ustvariti neko novo devištvo«.
V nadaljevanju svojega govora pa je deželni sekretar dejal, da se ne bo moglo premostiti težave, ki se postavljajo v okviru dr>ave in dežele z ubornimi predvolilnimi triki. Edina rešitev je v enotni borbi za odstranitev vseh zaprek, ki ovirajo ta razvoj.
Prav zato — je nadaljeval Ba-
Ker moramo zaradi tehničnih razlogov današnjo številko prej končati, moramo poročili o gostovanju Koro cev z «Miklovo Zalo« ter o premieri »Rienzija« v gledali ču «Verdi« odlo iti na torek. Bralce prosimo, da nam oprostijo.
cicchi — je bilo treba razumeti v vsej njeni popolnosti prepoved, da bi se dežela ukvarjala, kot je njena dolžnost in bistven predpogoj njenega obstoja, z razvojem pravic slovenske skupnosti v okviru italijanske države. S tem dejanjem se je samo dokazalo Slovencem, da razen nalepljenja nove etikete in nekaterih obrabnih koncesij, levi center ni prinesel nič novega z ozi. rom na politiko prejšnjih vlad. Edina razlika je v tem, da je nadomestil politiko odkritega zanikanja pravic manjšine s politiko asimilacije. V bistvu se torej ni spremenila politika, katere osnova je zanikanje pravice slovenske manjšine do njenega svobodnega razvoja ter enakopravnosti v državni skup-
lit* Vtčliu &VO.O'JOJ, Ul . nu SUUSJU, JJIUUdJcUH lia U1UUUL
sadja (lani 260.063); pa zopet navajajo da , jih čedglje 609.106 (lani 553.421) več stane zaposleno osebje ir vo je tudi pogledati, splošna režija. Kaže pa, da so dra
v Vidmu, Gorici, Krminu in Tržiču. Na teh tržnicah so v prvih devetih mesecih letošnjega leta prodali 1.323.000 stotov blaga, kar predstavlja za 142.000 stotov večjo količino kakor v ustreznem razdobju leta 1966. Potrošnja povrtnin je dosegla 700.186 stotov (75.370 več kai<or lani), potrošnja sadja pa 623.081 stotov (66.744 več kakor lani). Na sami tržaški tržnici so v omenjenem razdobju manipulirali naslednje količine blaga:	316.578
stotov povrtnine (lani 293.358), in 292.528 stotov "	7'	'
skupaj torej stotov. Zanimivo je tudi pogledati koliko je bik) prodanega svežega sadja (letos 193.578, lani 185 965 stotov), suhega sadja (letos 387, lani 353.352 stotov) in agrumov (le tos 98.298, lani 73.746 stotov). Na ostalih tržnicah v deželi se je nrav tako Količina manipuliranega blaga povečala tako pri sadju kakor tudi pri povrtnini. Le v Tržiču so zabeležili rahlo nazadovanje pri povrtnini, medtem ko je v Krminu upadla potrošnja bodisi sadja ka kor tudi Dovrtnine.
Letošnja letina na tem področ ju je bila razmeroma dobra, ven dar so kvotacije tako sadja kakor tudi raznega sočivja ostale čez vse leto precej trdne in so v številnih primerih občutno narasle. Če upoštevamo povprečje cen na najvaž nejših italijanskih tržiščih na debelo, so cene v primerjavi z lanskim letom narasle v razmerju 10-15 od sto. Z nastopom jeseni je o-bilica sadja nekoliko vplivala na cene na debelo, da so popustile, cene za blago v prodaji na drobno pa so ostale kljub temu čvrste. Tako se je na primer pri grozdju zgodilo, da so kvotacije na debelo
SLOVESNOST NA TRŽAŠKEM ŽUPANSTVU
Pet milijonov združenja gradbenikov za ureditev zgodovinskega središča
S tem denarjem bodo krili stroške za natečaj za ustrezen načrt
Včeraj je bila v občinski palači pomembna slovesnost. Voditelji zbornice gradbenikov so namreč izročili županu inž. Spacciniju vsoto petih milijonov lir, ki je namenjena za občinski sklad, s katerim bodo krili stroške natečaja, ki ga je razpisala tržaška občina, v vsedržavnem merilu, za izdelavo podrobnega načrta ureditve zgodovinskega središča mesta.
Pobuda zbornice gradbenikov je pomembna ne samo zato, ker bo občinska uprava razpolagala z večjimi denarnimi sredstvi za kritje stroškov natečaja, temveč tudi zato, ker dokazuje, da se gradbeniki zanimajo za življenjska vprašanja ureditve mestnega zgodovinskega središča.
«Mi gradbeniki«, je izjavil predsednik zbornice inž. Canarutto v svojem pozdravnem govoru «se zavedamo važnosti in potrebe, da se nekatera gradbena vprašanja, ki zadevajo Trst v celoti, rešijo čim-prej« Inž. Canarutto je nato de jal, da bo združenje, ki ga zastopa, pripomoglo pri reševanju teh vprašanj ter utegnilo pritegniti k delu tudi druge sile, ki delujejo na urbanističnem področju. Predstavnik gradbenikov pa je poudaril potrebo, da se splošne urbanistične in gospodarske potrebe uskladijo z zasebno pobudo, ki je po njegovem mnenju še vedno zelo potrebna ter utegne rešiti vrsto vprašanj. Inž. Canarutto je nadalje dejal, da je pobuda, ki jo je sprejela občinska uprava za razpis natečaja, zelo umestna ter da bo pomagala, da se po mnogih letih doseže rešitev, ki bo najbolje odgovarjala zahtevam občinstva. Pri tem pa je predstavnik gradbenikov opozoril občinske oblasti, da
inž. Canarutto večkrat poudaril, da je sicer treba ohraniti zgodovinske arhitektonske vrednote, toda je treba vedno stremeti za tem, da se dediščina preteklosti nenehno obnavlja v sodobnih pogojih življenja.
Na kraju je inž. Canarutto dejal, da je pobuda zbornice gradbenikov izredno pomembna, ker jo je sprožil zelo važen gospodarski sektor ki nudi delo in zaslužek tisočem delavcev in uslužbencev in ki meni da je delo občinskih oblasti izredno pomembno za celoten razvoj mesta. Zupan inž. Spaccinl se je zahvalil inž. Canaruttu ter Je poudaril, da bo sodelovanje kategorije gradbenikov nedvomno koristilo mestu.
Huda nesreča mladeniča
Včeraj popoldne je 18-letni uradnik Sergio Riccobon iz Ul. Belpog-gio 5 postal žrtev hude nesreče, zaradi katere bo verjetno izgubil desno oko. Okrog 12.30 je Riccobon v čolnu priplul do sesljan-skega pomola v istoimenskem zalivu ter hotel privezati čoln. Sam je ostal v čolnu, njegov prijatelj 27-letni Marino Vidulich iz Ul. Bel-losguardo, pa mu je s pomola vrgel vrv, ki naj bi jo Riccobon prijel in z njo privezal čoln. Vrv je na koncu imela kos kovine, ki služi za obtežitev in prav ta konec vrvi, ki je priletela s pomola, je po obrazu ošvrknil Riccobona, kovinski del pa zadel Riccobonove naočnike in zdrobil desno lečo. Nesrečni fant je tako zadobil hude poškodbe očesa, saj so se mu drobci leče zarili v oko in mu verjetno preluknjali zrklo.
ves čas od junija do oktobra nihale med 140 in 800 lirami za kilogram, medtem ko niso lansko leto v nobenem primeru prekoračile višine 680 lir za kg. Podobno je bilo tudi z drugimi vrstami sadja in povrtnine, da so namreč cene na debelo med letom tudi močno nihale, vtem ko so ostale kvotacije v prodaji na drobno praktično nespremenjene na isti višini. Ta fraktura med tržiščem na debelo in tržiščem na drobno je nekoliko iznenadila poslovni svet, ki je po navadi ugotavljal, da se tudi pri prodaji na drobno čuti igra po: nudbe in povpraševanja. Grosisti zagovarjajo svoje zahteve z visokimi prevoznimi in manipulacijskimi stroški, prodajalci na drobno
__i ______j.:. j _	::l
In
splošna režija. Kaže pa, da so draginje vsaj v določeni meri krivi tudi sami potrošniki, ki se pri nakupovanju ozirajo predvsem na ce ne — češ da je dražje blago tudi boljše — in pa na posebno lepo in veliko sadje, ki morda niti ni najboljše na trgu, a je toliko bolj privlačno po svoji zunanjosti.
Med povrtnino so postali v zad njem času posebno dragi fižol, česen in krompir. Česen stane danes od 600 do 1000 lir kg, tako da se njegova povprečna cena na trgu na debelo suče na višini okoli 800 lir za kg. Povpraševanje po česnu je namreč precej razvito, in to ne toliko pri gospodinjam temveč pri kemičnih in farmacevtskih tovarnah, ki izdelujejo iz njega razna zdravila. V Združenih ameriških državah proizvajajo iz česna tudi neko osvežujočo pijačo, ki je zelo razširjena in ki jo proizvajajo v glavnem i/. česna, paradižnika in aromatičnih zelišč. Uvoz česna na ameriško tržišče se zaradi tega v zadnjem času stopnjuje in to vpliva tudi na ceno domačega česna.
Radič je v zadnjem času dosegel visoko ceno 380 lir za kg, sledi solata s ceno 290 lir, dalje fižol v stročju s ceno 224 lir itd. Med raznimi vrstami sadja so najdražji a-grumi, medtem ko se cena grozdju kljub dobri letini drži stalno nad nivojem 100 lir za kg. Tudi pri breskvah je cena letos bila skozi vso sezono čvrsta (nad 200 lir) in kljub dobri letini se je tudi cena smokev sukala stalno na višini 100 lir za kg.
Ponekod v Italiji so cene sadja in povrtnine dosegle takšno višino, da so morale intervenirati oblasti. Tako je prefekt v Vicenzi opozoril prodajalce na to, da ne smejo zahtevati za svoje blago neupravičeno visokih cen, v več mestih pa se je začelo razpravljati o tem, da bi oblasti postavile tudi za sadje in povrtnino podobne maksimalne cenike, kakršni veljajo za prodajo mesa.
Tudi v Bazovici so razpravljali o Krasu
Kako ljudi vprašanje Krasa, rezervatov ali narodnih parkov na Krasu ter končno vprašanje ohranitve zunanjega videza kraške vasi zanima, je pokazal sestanek v četrtek zvečer v Slomškovem domu. Saj je razgovor trajal skoraj do polnoči, pa še bi ljudje naprej govorili. čeprav Je šlo za nekako «okroglo mizo«, kjer naj bi o istem predmetu govorilo več ljudi, se je vendar za njimi oglasilo še več oseb iz občinstva. Res Je, da Je moral dr. Dolnar, ki je vodil razgovor, večkrat opozarjati, naj se diskutanti drže predmeta, vendar so se od njega nekoliko oddaljili že prvi govorniki. Poleg dr. Dolharja so namreč «pri mizi« sodelovali še prof. Gojmir Budal, ing. Milan Sosič, tehnik Atilij Kralj in živinozdravnik dr. Leo Kralj.
Razgovor je pokazal, da naši ljudje razumejo prizadevanja, da se na Krasu to in ono zaščiti, ohrani, le da se jim zdi, da je pri vsej stvari njih vloga — in včasih tudi njihove želje ali celo potrebe —■ postranskega pomena. Tako jim pravzaprav niti še ni prav jasno, kaj pravzaprav zanje pomeni narodni park Ali se bodo morali
takšna obnovitev ali predelava hiše, da ne bo pokvarjen njen zunanji videz, je večkrat dražja kakor gradnja nove hiše. In če uživajo drugod lastniki starih, posebnih stavb (n. pr. trulov v Albero-bellu) vso gmotno pomoč, zakaj ne bi podobno delala oblast tudi pri nas in prevzela del stroškov. Nerazumljivo in že tudi nedopustno je, da se morajo marsikje lastniki kake hiše celo odpovedati minimalnim ugodnostim, zato da se hiša ne spremeni.
Vsekakor so taki sestanki po vaseh lahko zelo zanimivi, vendar se nam zdi, da bi bilo treba ljudem postreči z bolj jasnimi in natančnimi podatki.
k. vrompNmh,
za doktorico matematike.
Starši in prijate1 ji ii iskreno čestitajo.
18. t. m. je promovirala na tržaški univerzi za doktorico matematike
NIVEA KURET Sorodniki, prijatelji in znanci ji iskreno čestitajo.
Opozorilo Zveze invalidov NOV
Zveza vojnih invalidov NOV v Trstu vabi svoje člane, naj dvignejo pri blagajni Kulturnega doma v Ul Petronio 6 abonmajske izkaznice za gledališke predstave.
Blagajna je odprta od 9. do 14. ure (ob nedeljah eno uro ored pričetkom predstave).
Obenem opozarjamo in vabimo k današnji prireditvi, ki je namenjena tudi invalidom z gledališko invalidsko izkaznico.
Smrtne posledice padca na hodniku
Na tretjem medicinskem oddelku, kamor so Jo premestili z nevrokirurškega, je včeraj zjutraj izdihnila 84-letna Nora Brunner vj. Depangher Manzini iz Ul. Buonar-roti 21. Priletna ženska se je ponesrečila prejšnji ponedeljek doma, kjer je zaradi nenadne slabosti padla na hodniku stanovanja in si povzročila rane po tilniku In desnem sencu ter zadobila možganski pretres.
Brunnerjevo so tistega dne s pridržano prognozo sprejeli na zdravljenje v bolnišnico, toda vsa zdravniška nega je bila zaman in včeraj je nesrečnica podlegla poškodbam.
V kopalnici se je ponesrečila
Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek bolnišnice s pridržano prognozo sprejeli na zdravljenje 62-letno gospodinjo Annomario Bran-dolin vd. Rossini zaradi verjetnega zloma desne stegnenice. Brandoli-nova se je ponesrečila prejšnji petek v kopalnici občinskega zavetišča v Ul. Pascoli 31, kjer je stanovala. Zaradi nenadne slabosti je izgubila ravnotežje in se zgrudila na tla, pri čemer je zadobila ome njeno poškodbo. Brandolinovo so komaj včeraj zjutraj odpeljali v bolnišnico.
_____ntm Z zasebnim avtom so nesrečnika
btobilo^^reba"najti* tako rešitev, ki i nemudoma odpeljali v bolmimoo, , ipet svoji zenuji odreči? Ah pa bo-hi ob sooStovaniu družbenih inte- kjer so ga nujno sprejeli na oku Ido ostali nje lastniki, ne da bi bili sebne pobude. I listični oddelek. Kar se tiče vid i, na ntej ~	'J"-“ T“
■v,'",j1. In ohranitev
Nesreča v pristanišču
V novem pristanišču blizu skladišča štev. 61 se je včeraj popoldne ponesrečil 43-letni pristaniški delavec Glovanni Lusslch iz Ul. del Pane 3. Lussich je skupaj z delovnimi tovariši stal pod bokom ladje «Argentina», na katero so natovarjali bale papirja. Nenadoma je Lussich zagledal ročico žerjava, ki se Je premikala proti njemu. Ker se je zbal, da bi ga zadela, je odskočil nazaj, ampak pri tem je izgubilo ravnotežje, se prevrnil ter si povzročil kostne poškodbe levega stopala In piščali.
Delavca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeti na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 15 dni.
Šestinpetdesetletni Giuseppe Sco-paz iz Ul. Cordaroli 17 je predvčerajšnjim dopolne na vogalu Ul. Carduccl in Ponte della Fabra pitan motil mimoidoče pešce. Pri hiteli so policisti toiečcha oddelka, odpeljali Scopaza v bolnlšn co in nato na kvesturo. Kasneje so gt
ko uresničili delo, ki je zelo važno za tržaško šolstvo.
Umrl je duhovnik Jože Vidmar
Sinoči ob 20. uri je v bolnišnici umrl openski kaplan gospod Jože Vidmar. Pred enim tednom je postal žrtev cestne nesreče in se od takrat ni več zavedel.
Pokojni je bil rojen leta 1909 na Otlici pri Vipavi. Živih je še 11 njegovih bratov in sester, živi tudi mati, ki je stara 90 let.
V	mladih letih si je izbral poklic krojača, šele po končani vojaški službi je začel študije v salezijanskih zavodih v Sloveniji; v duhovnika je bil posvečen leta 1946.
V	prvih letih svoje duhovniške službe je vodi! veliko misijonov na Primorskem in Koro kem. Pred de. setimi leti je prišel za kaplana v Barkovlje in zadnjih devet let je vzorno opravljal kaplansko službo na Opčinah.
čas in kraj pogreba še ni določen.
Duhovnikovi materi, bratom in sestram izražamo globoko sožalje.
Svetovalec dr. Dolhar o slovenskih lepakih v mestu
Občinski svetovalec dr. Dolhar (Slov. skupnost) je naslovil na župana inž. Spaccinija naslednje pismo:
«Iz nekega poročila krajevnega tiska sem zvedel, da je občinski odbor izdal ukrep za odstranitev lepakov v slovenskem jeziku, kj so bili nalepljeni nekaj dni v nekaterih ulicah v mestnem središču
Da bi izločili enkrat za vselej vse razprave o veljavnosti in učinkovitosti Londonske spomenica iz tega izvirajočih diskriminacij, ki nastajajo zato, ker ni bil uveljavljen v državi ta mednarodni sporazum, Vas prosim, da predložite občinskemu svetu priloženo resolucijo ter da vključite v glavne zahteve, ki jih boste postavili o-srednjim oblastem za proslavo «Trst 68», pravno, upravno in birokratsko uveljavljenje Londonske spomenice.«
Resolucija najprej omenja, da je bila 5. oktobra 1954 podpisana Spomenica o soglasju z dodeljenim posebnim statototo, ,Jji „yset)uje, točne določbe za zaščito slovenske narodne manjšine. Med temi določbami so uporaba lastnega jezika v osebnih in uradnih odnosih z u-pravnimi in sodnimi oblastmi; pravična zaposlitev in zastopstvo v u-radih m javnih ustanovah; ureditev slovenskih šol; zagotovitev gospodarskega razvoja brez diskriminacij in pravična razdelitev finančnih sredstev; prispevki vzgojnim, kulturnim, družbenim in športnim ustanovam; lepaki; napisi in naslovi na javnih ustanovah, napisi krajev in cest v slovenskem jeziku itd..
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
DANES, 19. novembra ob 16. uri
IVO BRNČIČ
MED ŠTIRIMI STENAMI
(drama v treh dejanjih)
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. V poštev prideta sindikalni in invalidski abonma.
GLASBENA MATICA
TRST
V četrtek, 30. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
koncert orkestra Glasbene matice
Dirigent: OSKAR KJUDER Solisti: Vojko Cesar (fagot) in Beograjčan Lazar Marjanovič (violina)
SLOVENSKI KLUB priredi
^	v torek,
I 21. novembra HJpia Ob 20.30
v Gregorčičevi dvorani,
Ulica Geppa 9, izredno zanimiv večer. Gost bo JOŽA HORVAT iz Zagreba, po poklicu pisatelj, ki bo govoril o svojem
POTOVANJU OKOLI SVETA
ki je trajalo dve leti.
Vabimo vse člane in prijatelje kluba, da se večera polnoštevilno udeležijo in tako počastimo tudi mi tega našega sodobnega Argonavta.
Joža Horvat v Slovenskem klubu
Kdo se ne spominja J. Horvata, ki je že predaval v Slovenskem klubu. Bilo je to 14. januarja 1964. Večer nam je ostal v nepozabnem spominu, ker je predavatelj na svojstven način privlekel publiko in jo od začetka do konca zabaval s svojim prijetnim skoro humorističnim načinom pripovedovanja.
Joža Horvat je pisatelj. Izdal je že nekaj del med katerimi je vri nas znan njegov Mačak pod šlje-mom, ki je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu. Tokrat bomo Horvata spoznali kot mornarja, ki je prejadral vsa morja. Pred dvema letoma se je jx>dal na pot s svojo jahto BESO in je na tej poti marsikaj doživel. Z Jadrana čez Sredozemsko morje se je podal na Atlantik, preplul Panamski kanal, prejadral Pacifik, Polinezijo, dalje v Indijski ocean in preko Sueškega prekopa pristal v Boki Kotorski letos v avgustu. Dolga pot.'
Ker je bilo tržaško ozemlje vrni*- i J^TTepm^m' so ) italijanski upravi prav na pod-	dnmnmni nriredili svečan
ra8sničSrmkaf' “Tče *S0setaeM ^emZmBrSZ Je spre-statuta,''razen nlkaj ukrepov v sol- Predsednik republike maršal stvu, zaradi česar je imelo to ou- 1 au'
de posledice za nacionalne, kultur-1 O tem potovanju ima Joža Horne, gospodarske, socialne in poli-; vat v načrtu dve knjigi, ki bosta tične interese državljanov sloven- J za vsakega, ki rad bere potopise skega jezika; ker so se v teku tri-1 zelo zanimivi. Za člane in obiska-najstih let pojavile razne juridič- valce Slovenskega kluba bo torkov
ne teze, ki so si med seboj v popolnem nasprotju, glede veljave in notranje učinkovitosti tega dokumenta, in ker je očitna potreba, da se neha upravna in pravna zmeda, ki iz tega nastaja, katera je tudi med drugim v nasprotju z nače’1 demokracije, poziva občinski svet predsednika republike, obe veji parlamenta in vlado, naj že v tej zakonodajni dobi dajo nujno pobudo za stvarne ukrepe, da se v notranjosti države uveljavi Spomenica o soglasju, zlasti kar se tiče pravic in zaščite slovenske narodne manjšine.
večer orovtako zanimiv, ker nam bo Horvat govoril o svojem potovanju okoli sveta in nam tako vnaprej povedal nekaj, kar misli napisati.
Te dni je promoviral na tržaški univerzi za doktorja prava
DRAGO STOKA
šnortno društvo Kontovel čestita svojemu odborniku ter mu želi mnogo uspeha.
Agenti s komisariata na sodišču so predvčerajšnjim izvršili dva zaporna naloga. Aretirali so 42-let-nega Marcella Polacca, ki bo moral prestati mesec dni zapora, ker se je odtegnil svojim obveznostim. Nadalje so aretirali tudi 41-letnega Giusta Gressija iz Ul. San Pelagio 25. Priprli so ga za 10 dni zaradi prekrška cestnega zakonika.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
1'rMl - Ul. av. 1'rančitkn :i«i Uleliin «l-7Wi
Novost:
Zidar: OČE NAS 2300 lir
Včeraj-danes
Gledališča
Verdi
Pri gledališki blagajni se danes od
9.30	do 13. ure začne prodaja vstopnic za drugo predstavo Wagnerjeve opere «Rienzi», ki bo v torek ob
20.30	za abonma C za vse rede.
Nazionale 15.30 «Blow up« Technico-lor. Film je prejel mednarodno priznanje festivala v Cannesu 1967. Režija Michelangelo Antoniom. Pre povedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.30 «Ad ogni costo« Tech-nicolorscope. Jolly film. Edward G. Robinson, Janet Leigh, Robert Hoffman, Klaus Kinski, Riccardo Cucciolla, George Rigaud, Adolfo Celi. Režija Giuliano Montaldo.
Fenice 14.30 «Due stelle nella polve-re». Technicoioscope. Supervvestern an Simmons. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 14.00 «Mon amour mon amour« Technicolor. Techniscope. — Jean Luis, E. Valerie. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 14.00 «Sette volte donna« Technicolor de luxe. Shi-rley Mac Lame, Alan Arkin, Rossanno Braz zi, Michael Chaine. Vlttorio Gass-man, Peter Sellers. Režija Vittorio De Sica. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Hit* (Ulica San Kran.cescu Štev 10) 14.30 «Mas<!uerade» Technicolor. Rex Harrison, Susan Hayward, Ca-pucine, Cliff Robertson, Edie A-dams, Adolf Cieli. Režija Joseph L. Mankievvicz.
Alabarda 14.30 «Gungala la vergme della giungla« Technicolor. Katty Swam. Linda Veras, Poldo Bendan-di, Konrad Loth, Archie Savage. Režija Mike VVilliams.
Filodrammatico 14.30	«11 Faraone«
Technicolor. B. Bryl, G. Zemk. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.00 «Doppio bersaglio« Technicolor. Yul Brynner, Britt E-klund Suspense film
Cristallo 15.00 «Un uomo per tutte le stagioni« Technicolor. Film je prejel šestkratno nagrado Oscar.
Capitol 14.00 «Le dolci signore« Technicolor. Virna List. Uršula Andreas, Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Garibaldi 14.30 ((Agente 007 misslone Goldfmger« T echnicolor Sean Con nery. Honnor Blackman, Shirley Eaton.
Aurora 15,30 «La via del West» Tech riicolor King Douglas. Riccardo Loan, Richard VVidmark, Robert Mitchum.
Impero 14.00 «11 ladro di Parigi« Jan Paul Belmondo. Prepovedano mladini pod 14 letom
Astoria 14.C0 «Un avventuriero a Thaiti« Technicolor, Jean Paul Belmondo, Stefania Sandrelli
Astra 16.00 »Cammina, non correre« Technicolor. G Grant.
Vittorio Veneto 15.00 «Due assi della manica« Virna Lisi. T Curtis,
Ideale 14.00 »Colpo maestro al ser-vizio di sua maesta britannlca« Technlcolorscope. Richard Harrt son. Margareth Lee. A. Celli. Zadnji dan.
Abbazia 14.30 «Scusi, lel t favorevo-le o contrario?« Technicolor. A Sordi, A. Egberg, S. Mangano, G Rosina.	—
Prosvetno društvo »France Prešeren* Iz Boljunca priredi prihodnjo nedeljo 26. t.m. Izlet v Beneško Slovenijo za člane društvenega pevskega zbora.
Mali oglasi
V nadaljevanju
ga govora je so si zdravniki pridržali prognozo, tipa kraoke niše - že prav, toda 1 aretirali in prijavili sodišču.
ROJSTVA, SMRTI POROKE
18. novembra 1967 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 10 ljudi.
UMRLI SO: 9(Metna Giovanna Sta-cul vd. Reschitz, 80-letni Enrico Ber-ra, 81-Jetna Giuseppina Clacchi, 75-letni Lelio Leban, 58-letni Glovanni Barel, 86-letna Angela Davi vd. Moll-ner, 46-letna Maria Dl Muchiel por. Trlzio, 63-letni Luigi Fabris, 54-letna LiWa Lenussi vd. Vian, 74-letni Antonio Semech.
OKLICI:	zavarovalni zastopnik
Renzo Colmo in prodajalka Mirelia Grosiila, kapitan Fabio Baitz in u-radnica Modesta Dubani, upokojenec Antonio Fontanot in upokojenka Antonia Neri, študent Paolo Iersettig in uradnica Maria Rosanla Lucia Bas-so, uradnik Gualtiero Mloc In uradnica Teresa Norchi, učitelj Ugo Migi iorati in študentka Laura Omero. uradnik Fernando Melelli in gospodinja Daniela Giorlo, zavarovalni inšpektor Glancarlo Patuzzi in manekenka Marisa Narduzzl, uradnik Pier-paolo Augustlni in gospodinja Vera Vuletlc, pomorščak Mario Kosoveu In frizerka Orietta Rigo, podoficir finance Antonino Recupero in gospodinja Adalgisa Del Fabbro, podoficir finance Salvatore Russo in telefonistka Silvana Gallo, delavec Er-nesto Benedetti In gospodinja Giu-llana turisevlch, finančni stražnik Salvatore Lavenia in frizerka Adriana Squill»nl, mesar F ul v i o Germani in barisiua N,JJ'a Ruzzler, kuhar Bruno De Zorzi m uradnica Slava
Lamza, prodajalec Glovanni Pavoni in pestunja Tatiana Afernlch, pleskar Antonio Ambrosi In Rosa Rebula, trgovec Nereo Ozblc in natakarica Maria Patone, študent Ettore Resta in gospodinja Eleonora Sam-martano, šofer Silvano Zampar in gospodinja Giuseppina Bertino, šofer Glovanni Ceccottl In bolničarka Nun-ziata Benedetto, mehanik Giorgio Bole In tapetna delavka Vojka Sulčtč, uradnik Gualtiero de Facchinettl tn uradnica Fulvia Paslnatl, čuvaj Angelo Romano In gospodinja Lldia Žaro, mehanik Mario Zulian In ba-rlstka Angela CastelU, knjigovez Wal-ter Doz in baristka Mara Bencina, študent Vincenzo Santese In študentka Loreta Settepani, strojnik Eldare Zonch In frizerka Rita Gruden, stražar Javne varnosti Vittorio Salvatore Contlnella in gospodinja Anna Marina Cooper, elektromehanik Glovanni Buri in prodajalka Stella Stefančič, finančni stražnik Carmine Casa-le in uradnica Blanca Bertolla.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. Signorl, Trg bolnišnice 8; Tamaro in Nerl, Ul Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 30)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grlgo-lon Alla Minerva, Trg sv. Frančiška I: Ai Due Mori, Trg Uniti 4; Nlcoll, Skedenjska ulica 80 (Skedenj).
KUPIM kmetijo na tržaški planoti, 4 do 5 hektarov, po povoljni ceni. Ponudbe na upravo lista.
MLADO dekle išče zaposlitev pri slovenski družini, Telefon 57942.
VAJENKO ISče frizerski salon Florida, II. kategorija, najboljši pogoji. Ul. L. Vero 5, telefon 36664.
.■*'
ISCE SE v najem samotna rustična hišica, tudi daleč od periferije. Ponudbe na upravo lista.
PRODAM 18-karatno zlato, gram od 600 Ur dalje. Hollesch, Trst, Trg S. Glovanni 1.
KUPIM srebro In srebrne kovance. Hollesch, Trst, Trg S. Glovanni 1.
IŠČEJO SE uradnica za poldnevno ter uradnica In uradnik za celodnevno službo. Prijave na poštni preda! 301.
KASTA priredi danes 19. tjn. popoldanski izlet na Kras * osebnimi avtomobili. Odnoo ob 13.30 s Trga Oberdan.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Skedenj 7*
svoje člane in simpatizerje na Po tovanje, ki bo v sredo, 22. t.m.
20. uri v društvenih prostorih, dnevnem redu bo razprava o Pr0 . vi stoletnice organiziranega pr°sv nega dela v Skednju.
* * *
Prosvetno društvo Ivan Cankar
vešča, da bo odborova seja jutro ponedeljek 20. novembra ob 20.J0-
* * *
Danes bi moralo prosvetno^ štvo «France Prešeren« iz Boljun nastopiti v Nabrežini z .Nusice igro ((Analfabet«. Iz tehničnih 1 logov pa nastop odpade.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. ^ r|ir Dovška daruje Anton Pečar 1000 za Dijaško matico.	.j().
Namesto cvetja na grob pok. u vanne Reschitz darujeta Ema io ni 1000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina pok. IvanJS Reschitz daruje družina Gregor!
orič 1000
lir za prosvetno društvo Ivan
CaO'
lil z.«a j/iučvciiiu uiuotvu * ■ —	-i«,
kar. V isti namen daruje Mario »“ gajna 1000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. m* tov. Alme Reschitz darujeta A« in Milan Udovič 1000 lir za Dijas* matico.	t.e
Ob obletnici smrti Edvarda Rus se ga spominjajo družine Rust.ia Polduzzi ter darujejo 4000 lir za jaško matico.	. vf
V	počastitev	spomina	iit
mame daruje Sonja Prinčič l00®
za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti pok * ka Subana daruje družina Paolo retto 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob in v jj£ častitev spomina pok. Ivanke O-schitz darujeta Vlasta in Armido o mar 2000 lir za Dijaško matico. ^
V	počastitev	spomina	pok.	^vailpo
Reschitz daruje Ema Toinažč 50 lir za Dijaško	matico.	^
V	počastitev	spomina	pok	lvj8.
Reschitz in pok. Draga Pangerca rujeta Tončka in Emil Colja 5000 za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. vanne	vd.	Reschitz	daruje	M*r
Sonce 1000 lir za Dijaško matico-
Namesto cvetja na grob pok. " .j vanne	vd,	Reschitz	daruje
Lipovec 2000 lir za Dijaško
V	počastitev spomina pok. Gi°v )fl
ne vd. Reschitz darujeta Nadj* Branko Pahor 2000 lir za Dijaško " tlc°.	rw.
Namesto cvetja na grob pok. V } vanne	vd.	Reschitz	daruje	d(0ž,ko
Darka	Kosmine 2000	lir za	Dij*s
matico.	o.
Namesto cvetja na grob pok “ a vanne	vd.	Reschitz	daruje	drU,|.0
Valoppi 1000 lir za Dijaško m*11, '
Namesto cvetja na grob P°kO' Giovanne Reschitz daruje Malka E mina 2000 lir za Dijaško matico.
SOŽALJA
Prosvetno društvo Vesna iz izreka ob smrti drage mame « u rije Žerjav iskreno sožalje su Frančku in družini.
Odbor in člani ljudskega ((Padli za svobodo« izrekajo svw globoko sožalje Frančku 2erJ8 ob smrti ljubljene mame.
KPI sekcija Sv. Križ Frančku Žerjavu in družini
sožalje ob izgubi drage mame rije Žerjav
Pevski zbor prosvetnega dr°Lo-«Vesna» izreka globoko sožalje j*, jemu pevovodju Frančku 2erJ* ob izgubi njegove matere.
Slovenska prosvetna zveza v stu izreka globoko sožalje PjLf. vodji kriškega zbora Vesna ku Žerjavu in njegovima sest** ob Izgubi njihove matere.
Člani pevskega zbora «Vesna» Križa izražajo globoko sožalje jemu pevovodji Frančku 2erJ ob izgubi drage mame.
Z žalostjo naznanjamo, da je zapustil naš dragi
Gigi Fabris
Pobreg bo jutri, 20. t n*- po-14 uri iz glavne bolnišnice h* kopališče pri Sv Ani.	jj
Žalujoči brat. sestre, t*111 in drugo sorodstvo
Trst. 19 novembra 1967
gega
Za hvala
Ganjeni ob izrazih sožalja ob prerani izgubi našega dra
CARLA (DRAGO) PANCRAZIJA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali-
SORODNIKI
Trst, 19. novembra 1967 Prlmarla Impresa Zimolo
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil® naša draga žena, mati in nona
MARIJA ŽERJAV roj. FABRIS
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 15. uri v Kri*11'
Žalujoči mož Franc in hči Danila, sin Frančko * ženo Justino, hči Lojzka z možem Viktorjem. 1F Marica z možem Stankom, vnuki in drugo sorodstvo
Križ, 19. novembra 1967
ANPI ZA PRIZNANJE BIVŠIM PARTIZANOM NAZIVA «BORCA ZA SVOBODO»
VAŽNO ZA KMETE IN DRUGE LASTNIKE ZEMLJIŠČ
Delegacija ANPI iz Trsta na sestanku lakon za ureditev lastninske pravice
s predstavniki Združenja ZB Slovenije
Vzpostavljeno je bilo tesno sodelovanje med dvema organizacijama borcev za rešitev raznih vprašanj bivših borcev na Tržaškem
Kakor je znano, je pripravljalni odbor partizanskega shoda v Bazo-v'ici mobiliziral vse požrtvovalne bivše borce na Tržaškem, da so z veliko vnemo vsestransko delali mesece in mesece, da bi izvedli popis Vseh bivših borcev, ki še nimajo Priznanja «borca za svobodo*. Pripravljene so bile pole, ki so jih preživeli bivši borci izpolnili in podpisali, a za padle borce so jih izpolnili in podpisali njihovi sorodniki. Iža je protestni shod v Bazovici za dosego priznanja tako veličastno in brez motenj uspel, je dokaz velike discipline in moralne moči bivših Partizanov.
Za ureditev dokumentacije bor-cev, ki so bili v jugoslovanski arkadi, je imel tržaški pokrajinski ndbor ANPI prvi sestanek z Združenjem zveze borcev Slovenije, kjer je posredoval, da se vsa vprašanja r?šijo, kar mu je bilo tudi obljubljeno. Na srečanju bivših preko-•horcev v Kopru se je tržaška delegacija dogovorila za sestanek v Ljubljani.
V soboto, 11. novembra sta šestčlansko delegacijo pokrajinskega odbora ANPI .v Trstu, ki jo je vodil podpredsednik Arturo Calabria, sPrejela predsednik Združenja zve-*e borcev Slovenije in podpredsednik Združenja zveze borcev Jugoslavije Franc Leskošek — Luka in dlan odbora Združenja zveze borcev Slovenije tov. Julij Beltram. Tržaška delegacija jima je poklonila album fotografij s partizanskega shoda v Bazovici in jima je izročila prvi sveženj izpolnjenih pol.
Na tem prvem delovnem sestanku so razpravljali o vprašanjih predelih borcev, padlih in partizan-skih borcev, ki so ostali v jugoslo-vanski armadi po 1945, o borcih, ki s° po končani vojni ostali v Jugo-slaviji v raznih civilnih službah, ter o raznih priznanjih in odlikovanjih. Poleg tega so govorili tudi o težavah s seznami, ki jih imajo še vedno razne enote jugoslovanske Rejske in o priimkih borcev, ki so bdi čestokrat zgrešeno napisani.
Predstavnika Združenja zveze bor-C6v Slovenije sta tržaški delegaciji Zagotovila, da bo njuno združenje tnkoj začelo -eševati postavljena vPrašanja, ter da bodo pokrajinski ?dbor ANPI v Trstu sproti obvezali o morebitnih težavah in drugih vprašanjih, ki se tičejo bivših Partizanskih borcev na Tržaškem.
Pokrajinski odbor ANPI v Trstu Poziva vse bivše borce, ki niso še jzpolnili zadevnih pol ali so v po-”h navedli nepopolne podatke, da zadevne pole čimprej pravilno izgini jo in da se za vsa morebitna Pojasnila obrnejo na sedež ANPI v tL Zonta 4, ali pa na pooblaščence ^Posameznih vaseh. Hkrati pa od-“°r obvešča bivše borce, da naj na Prijavnih polah napišejo tako svoj 'zviren priimek kot tudi morebitni Priimek v spremenjeni italijanski "bliki, kot n.pr.: Kralj — Carli, volk — Volpi, Lah — Lacchi itd.
Obvestila Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
PRISPEVKI ZA NAKUP KMETIJSKIH STROJEV
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata člane in kmetovalce, da je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo dobilo sredstva za prispevke za nakup kmetijskih strojev.
Prispevki gredo do največ 25 odst. nakupne cene stroja, ki ne sme stati več kot milijon lir.
Prošnje sprejema Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, Ul. Ghega 6, I. nadstropje, v uradnih urah (vsak dan razen sobote).
* * *
TEČAJ ZA UPORABNIKE KMETIJSKIH STROJEV
Ustanova za pomoč uporabnikom kmetijskih strojev (UMA) priredi dvomesečni praktični tečaj za mlade kmete, ki se poslužujejo strojev. Tečaj, ki bo pn strokovnem kmetijskem zavodu v Montagnani pri Padovi, bo trajal od 1 decembra letos do 10. februarja 1968 (prekinjen bo od 20. dec. do 2. jan. 1968 za praznike) in bo popolnoma brezplačen, tudi glede hrane in stanovanja.
Prijavijo se lahko kmetje in njihovi družinski člani v starosti od 18. do 30. leta.
Prijave sprejema ustanova UMA v Trstu, Ul. Mazzini 20.
* * *
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovo-ljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na mož. nost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ in ZMP, da jim izpolni in vloži prijavo.
Tajništvo KZ in ZMP
zemljišč podaljšan za pet let
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov dajeta prizadetim kme-tom potrebna pojasnila, navodila in pomoč za pravilno vknjižbo

rjjb
Nik.
Po časopisnih vesteh, ki so opozarjale na rok o zapadlosti za uživanje ugodnosti, ki jih predvideva zakon št. 1610 od 14. novembra 1962 glede ureditve lastninske pravice za malo kmečko posest in ki M moral poteči 14. decembra letos, se je zadnje čase v uradu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov zglasilo precej članov, ki so zaskrbljeno vpraševali ali je to res.
Tudi v tržaški pokrajini je namreč mnogo lastnikov, ki še nimajo redno vknjižene svoje posesti, bodisi ker so še vknjiženi očetje ali stari očetje, bodisi ker za nekatera zemljišča, ki jih sicer dejansko uživajo že desetletja, niso še poskrbeli za prepis lastnine. To stanje povzroča našim kmetom in posestnikom precejšnje težave, zlasti še ko hočejo kako parcelo prodati ali ko je treba vložiti dokumente o lastnini za priznanje prispevkov in posojil v okviru deželnih in državnih zakonov za pomoč kmetijstvu.
Ravno ta zakon je dajal in daje možnost, da z nevelikimi stroški dejanski posestnik postane tudi pravni lastnik, se pravi, da se lahko vknjiži.
Po tem zakonu, kdor koli lahko dokaže, da poseduje na podlagi veljavnega akta (pogodba ali zapuščine) sklenjenega vsaj dve leti pred 14. decembrom 1962, toda ne
....... ..............im........................ihiiiiiiiiiiiiim....
ODPOSLANSTVO BARKOVLJANOV PRI ODBORNIKU MOCCHIJU
Ceste med zgornjimi Barkovljami in obalo so spremenjene v prave struje potokov
Odbornik je obljubil, da bodo le ceste s časom popravili, ni pa zagotovil nič stvarnega - Zapreke za razširitev Furlanske ceste
registriranega, ali da je vsaj dvajset let v nemoteni in neprekinjeni posesti nekega zemljišča, lahko zahteva, da se zemljišče vknjiži na njegovo ime. Pri tem je oproščen vsakih stroškov za vse davki in dajatve ter globe (davek na dediščino, registrski davek itd.).
Postopek, ki ga zakon predvideva, je sicer daljši kot pri navadnem priposeštvovanju. Toda glede na omenjene olajšave je to najcenejši in najboljši način, da si naš človek uredi premoženje.
Veljavnost zakona bi imela zapasti, kot omenjeno, 14. decembra letos. Dne 9. oktobra letos pa je parlament izglasoval zakon st. 952, ki podaljšuje veljavnost zakona št. 1610 iz leta 1962 za nadaljnjih pet let, se pravi do 14. decembra 1972.
Vseeno pa svetujemo vsem članom Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov ter na splošno vsem prizadetim, da se poslužijo ugodnosti, ki jih zakon daje, brez odlašanja, ker je popolnoma jasno, da čim dlje časa se neurejeno lastninsko stanje zavlačuje, tem težj? ga je potem razvozlati in urediti. Zato tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov pozivata vse posestnike, ki niso še pravilno vkn.iižer.i, naj se zglasijo v njunih uradih v Ul. Geppa 9, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila, navodila in pomoč.
Občinski odbornik javnih del At-tilio Mocchi je v petek sprejel odposlanstvo iz Barkovelj, v katerem so bili Francesco Michelazzi, Bruno Babudri in Franc Žnideršič, katere je spremljala občinska svetovalka KPI Jelka Gerbec. Odposlanstvo je prikazalo odborniku slabo stanje cest, ki vežejo zgornji del Barkovelj s spodnjim področjem ob obali. Nekatere ceste in ulice, '-'ot na primer ulici Moncoiano if>.gan-zera, so postale prave struge potoka,'tako1 da ni ob slabem vremenu moč hoditi po njih. V zelo slabem stanju so tudi deli ulic Lavareto, Bonafata in Boveto ter obrobni od-cepki Furlanske ceste, medtem ko je Stara cesta na Kontovel zaradi del, ki trajajo že leto dni, skoraj v celoti neprehodna. Dejansko je edina prehodna cesta, ki veže Furlansko cesto z Miramarskim drevoredom, Ulica Perarolo, medtem ko so tudi stranski klanci, ki končujejo na njej, v obupnem stanju.
Na nekaterih izmed teh cest in ulic je treba urediti tudi odtočne kanale, in sicer na odcepku Ulice Perarolo od hišnih številk 55 do 61
KINO PROSEK-KONTOVEL
Predvaja danes, 19. t.m. z začetkom Charlesa Chaplina:
ob 16. uri film v barvah
LA CONTESSA *........——
_ Dl HONG KONG
(HONGKONSKA GROFICA)
Igraio- SOPHIA LOREN, MARLON BRANDO, SIDNEY CHAP-LIN TIPPI HEDREN in MARGARET RUTHEFORD
prepovedal prehoda po njih. Zato bil! vsi lastniki kakor tudi vsi prebivalci zelo zadovoljni, če bi jih popravili. Zavoljo tega naj bi občina upoštevala to stvarnost ter popravila ulice in ceste v Barkovljah v celoti. Pri uporabi razpoložljivih sredstev pa naj bd se ravnala po kriteriju, da jih je treba porazdeliti po vseh področjih, katerim so namenjena
Odbornik Je odgovoril, da bodo popravila ulic v Barkovljah izvedli, vendar pa da ne more povedati, kdaj se bo to zgodilo, razen za tista dela, ki so že določena. Vsekakor pa je vzel predloge odposlanstva na znanje.
~aiTtnTiwwiikiJnWIN-
predvaja danes, 19. t.m. z začetkom ob 15. uri Technicolor War-ner Bros film:
Tior
ram
lanr
________	JECHNICOLOR SUPER PANAV1SI0K /0
ATiriPirv HFPBURN REX HARRISON, WILFRID HY-DE wStTgX?Š COOPER, STANLEE HOLLOW»Y
KINO «1K1S» PKOSEK
.	___uh 16. uri po istoimenskem
Predvaja danes, 19. t.m. s pričetkom on w. i
bestsellerju Cineinascope film v barvah:
SUšUiiHiUiniHšiHilUitHšii:::«:::::::::::::::::-:::::
	
	m
ITT TTj	H 1
BRUCIA?
(PARIZ GORI?)
m
Igrajo: KIRK DOUGLAS GLENN FORD ALAIN DELON LESLIE CARON CHARLES BOYER JEAN PAUL BELMONDO GEORGE CHAKIRIS
		
ceste sko cesto med hišnimi številkami 54 in 82, je odbornik odgovoril, da ne ve, kdaj se bodo dela zopet pričela, ker so tu birokratske težave v zvezi z zemljiščem, kjer je poslopje jugoslovanskega konzulata, katera ima ta v najemu. To zemljišče bi moralo preiti v last dežele. Občina se ne more pri tem niti sklicevati na načelo nujnosti, ki ga zakon dopušča za šolske zgradbe in za dela, ki so proglaše-, na za nujna.
ter na odcepku Furlanske med številkami 209 in 261.
Odposlanstvo je povedalo odborniku, da že več let ne opravljajo vzdrževalnih del v teh ulicah. Včasih popravljajo spodnji del teh u-lic, kar pa nič ne hasne, ker prinaša za časa neurij voda z gornjih predelov navzdol vsakršne odpadke ter nastelje z njimi popravljene predele in jih s tem pokvari.
Odbornik-Mocchi je-dejal, da so sredstva, namenjena za ta dela, o-mejena. Poleg- tega pa, kot je bilo že poudarjeno v odgovorih na vprašanja svetovalke Gerbčeve, ne more občina prevzeti naloge za po pravila in vzdrževanje vseh cest ker so nekatere zasebna last.
člani odposlanstva so poudarili, Na zadevno vprašanje občinske-aa so vse omenjene ceste odprte ga svetovalca Muslina je občinski za javni prehod več kot 35 let in ; odbornik Mocchi odgovoril, da je Ulica Moncolano na primer že več zapuščeno zemljišče v Ul. Abro, ki kot sto let ter da ni nikoli nihče "Jf/j Približno 2500 kv. m., last
občine m da ureditev zahteva pre-
: j Odgovori odbornika Mocchia na vprašanja svet. Muslina
Starc murve in mlin v Rojanu
okolice še danes pričajo ostanki tudi mlina na veter.
a.
Ustanovitev sindikata bivših policistov CISL
Pri pokrajinski zvezi CISL se je ustanovil pokrajinski sindikat bivših policistov, vključen v FILS-CISL v Ul. Carducci 35. Vsi prizadeti se lahko obrnejo na sindikat v uradnih urah za informacije in za pristop k sindikatu.
Ker bo zapadel kmalu rok za obnovitev prošenj z znanimi zahtevami glede zaostankov, naslovljenih na vladnega komisarja, poziva pripravljalni odbor vse prizadete, naj vložijo prošnje na papirju, ki ga predpisuje zakon.
Tržaški krvodajalci na obisku v Karlovcu
Prisrčen sprejem in navezava koristnih stikov
Pri igri se je včeraj dopoldne ponesrečil 30-letni uradnik Patrizio Giuniori s Trga Monte Re 4 na Opčinah. Na nogometnem igrišču v Naselju Sv. Sergija je Giuniori skupaj s prijatelji igral nogometno tekmo. Med igro ga je nehote pahnil nasprotni igralec, da je nesrečnik padel in se ranil po desni obrvi. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Pred časom je delegacija Združenja krvodajalcev iz Karlovca obiskala Trst ter se sestala s predstavniki tržaškega združenja. Ob tisti priložnosti so Karlovčani povabili tržaške predstavnike združenja krvodajalcev na praznik »krvodajalca«, ki je bi! v Karlovcu 25. oktobra.
V tržaški delegaciji so bili predsednik združenja Giuseppe Tendel-la, blagajnik Ettore Sessi ter svetovalec deželne federacije avtonomnega združenja krvodajalcev Antonio Comel.
Tržaško delegacijo so sprejeli predsednik karlovškega združenja Krunoslav Lovrekovič, dr. Nikola Paunovič in tajnica karlovškega RK Zora Grabušek.
Po ogledu transfuzijskega centra v karlovški bolnišnici, kjer je goste sprejel dr. Kiseljak, so sl Tržačani ogledali v spremstvu gostiteljev mesto. Po kosilu v neki karlovški restavraciji se je tržaška delegacija udeležila uradne proslave »dneva krvodajalca«. Proslavi so prisostvovali predstavniki RK Hrvatske Greta Izava! in Danica Hrovta.
Na kulturnem sporedu proslave je nastopila tudi skupina otrok. Zvedelo se je, da je v Karlovcu 1115 krvodajalcev, kar omogoča krajevnemu transfuzijskemu centru popolno avtonomijo. Gostitelji so podarili tržaškim gostom spominsko diplomo.
Sledili so razni govori. Spregovorila sta tudi predsednica RK Hrvatske in predsednik tržaškega združenja, ki sta poudarila potrebo, da se poglobijo stiki med obema organizacijama.
njeni razni predmeti, ki so jih našli v preteklem mesecu na cestah in trgih, in sicer denarnice, ure, torbice, dežniki, zlate zapestnice, knjige, valuta itd. Lastniki jih lahko dvignejo ob delavnikih, in sicer od 9. do 11. ure.
Natečaja za tri mesta pri pokrajinski upravi
Tržaška pokrajina razpisuje nate. čaj za voditelja radiološkega kabineta ter za voditelja laboratorija za patologijo in klinične raziskave pri psihiatrični bolnišnici v Trstu. Prošnje je treba vložiti do 23. decembra. Najvišja dopuščena starost je 35 let. Informacije se dobe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure pri uradu za osebje v Ul. Geppa 2.
Nadalje razpisuje pokrajina nate. čaj z aslužbo namestnice višje sestre v tržaškem zdraniško-pedago-škem inštitutu Prošnje se lahko vlagajo do 23. decembra opoldne. Prosilke ne smejo biti starejše od 30 let in morajo imeti diplomo učiteljišča ali specializacijo v orto-frenskem pouku Informacije se dobe v zgoraj omenjenem uradu.
Najdeni predmeti
Na občinskem ekonomatu v Trstu (3. nadstr., soba 128) so shra-
cejšnja dela. To delo bo občina opravila, kakor hitro bo mogoče, in sicer ko bo ustanovljen delovni center
Glede ureditve podpornega zida v dvorišču šole «Bergamas» je odbornik Mocchi odgovoril občinskemu svetovalcu Muslinu, da so ga te dni podprli, ker je bil nevaren, za postavitev novega pa bo poskrbelo podjetje, ki bo gradilo šolski vrtec.
Glede postavitve dveh novih kjo-skov ob postajališču prog R in C, in sicer na Reški cesti ter na Trgu Pestalozzi je odbornik Mocchi odgovoril svetovalcu Muslinu, da gre za privatne proge, da pa je občinska uprava kljub temu
N.	l°mt
Gerbec, kdaj bodo razširili Furlan- | lijon lir.
Ob rojanskem, še pred nekaj leti odprtem potoku, je prvotno raslo na desnem bregu dvanajst murv. Vzporedna ulica se je zato imenovala Ulica dvanajstih murv (Via dodici moreri). Nekaj teh ure-ves je občina posekala ter nasadila platane in lipe, ulica pa je ohranila svoje ime po murvah (Via dei moreri).
Trinajsto murvino drevo, katero ni prišlo v poštev pri imenovanju omenjene ulice, raslo je za zidom dvorišča, prvotno vrta, Montanel-lijevega posestva, je vzelo slovo v lanskem poletju. Leta 1932 so izsekali še ostale murve in kasneje nasajeno drevje, potok poknli in ulico razširili.
S pokritjem potoka je ta del Ro jana izgubil prvotno in tipično lice. Vsekakor pa je bilo to delo nujno potrebno, saj so se v potoku grmadili vsakovrstni odpadki, ob katerih so se množile in redile ostudne podgane.
Gornji del potoka, ki se vije po dolinici med Frlugi in Močniki, oživi le ob velikem deževju. Včasih je moral vendarle biti bogatejši na vodi, kajti za dober streljaj od omenjenega posestva proti Frlugom je stal mlin, ki je v začetku tega stoletja odslužil svojemu namenu. Ob močnih nalivih ga je voda odnašala kos za kosom
O mlinu priča še danes zbiralnik, v katerem se je nabirala voda, ko so pojemale moči ošibelemu potoku.
Mlina torej ni več, a sled je ostala. Ker ima še precej prostorni zbiralnik obokan strop in je pred dežjem zavarovan, so ga zasedle domače perice. Tu so še dolgo vrsto let prale mestno perilo, si za kratek čas prepevale in drobile dnevne novice, o katerih so bile vedno na tekočem. Marsikateri par, katerega oklic je izšel iz tega »informativnega urada*, pa še danes čaka na ohcet.
Omenjeni mlin ni bil edini v tej okolici. Ostanki vlinov so še ob drugih potokih. In v tem predelu
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi!iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiijiiiiijiiiii,ii|||||||||,|j||,||,,lll,|||l|ll||jll|lllll||1|l|l||||III|„mn,|ll|llllllllll|l|]|l|llll|l,||||||||||l„mini,mm,itiimiiiiiii
Smrtna kosa je ponovno posegla med naše ljudi. V sredo popoldne so pri Korošcih (Sv. Barbara) pospremili k zadnjemu počitku Ivana Svetino, ki mu je življenje usahnilo že pri 61. letu starosti. Miljski hribi so z njim izgubili poštenega moža, zavednega Slovenca in vnetega borca za boljše in bolj pošteno življenje. Kako je bil pokojni Ivan Svetina med ljudmi miljsklh hribov cenjen in priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Okoli krste, se je zbrala vsa vas m mnogo po-! grebcev je prišlo tudi iz drugih vasi in zaselkov miljskega grebena.
Kako tudi ne, saj je bil Ivan Svetina eden tistih na področju Milj ne redkih ljudi, ki se od vsega začetka niso sprijaznili s fašizmom. Organizirano se je pokojni Ivan lotil borbe proti fašističnemu nacionalnemu in socialnemu zatiranju že v dneh, ko je fašizem ob pomoči uradnih oblasti divjal po naših krajih in se z nasiljem po-laščal ne le oblasti, pač pa tudi sedežev in domov slovenskih in vseh naprednih ustanov in organizacij. 2e leta 1922 Je bil sprejet v komunistično partijo, kateri je o-stal zvest vse do svojih zadnjih dni. Skupno z vaščanom Natale-jem Kolaričem, Miljčanom Luigi-jem Frausinom in drugimi antifašisti je organiziral in vodil odpor proti mračnjaštvu črne dobe. Njegova dejavnost ni mogla ostati prikrita fašistom in zato je moral Ivan Svetina leta 1933 pred sodišče in nato v zapor, kjer pa je ostal le leto dni, kajti deležen Je bil neke splošne amnestije.
Po vrnitvi na svobodo se je še z večjo vnemo lotil prejšnje dejavnosti in tudi njegovemu delu je treba pripisati dejstvo, da se Je antifašistična borba v dobi NOB v miljskih hribih tako močno razbohotila. V času narodnoosvobodilne borbe Je bil Ivan Svetina kot
KOROŠCI
Izgubili smo zavednega Slovenca in antifašista
■■■MB
Ivan Svetina
Janez znan tako na domačem terenu, kot tudi številnim aktivistom v Slovenski Istri in v Brkinih. Hkrati pa Je bil v stalnem stiku tudi z mestnimi antifašističnimi gibanji.
Tudi po osvoboditvi je Ivan Sve-tina ostal zvest svojim načelom in njegova prisotnost se je pri Korošcih in v sosednih naseljih vedno čutila. Njegova doslednost pa je bila očitna tudi na dan pogreba.
Na njegovo izrecno željo je bil pogreb civilen in nad njegovo krsto, posuto z rdečim cvetjem, so se v zadnji pozdrav nagnile rdeče zastave.
Pokojnemu Ivanu Svetini naj bo
lahka domača gruda, ki ji je toliko dal, njegovima hčerkama In drugemu sorodstvu pa naše iskreno sožalje.
KRIŽ
Zapustila nas je Marija Žerjav
Včeraj ponoči je umrla Marija Žerjav iz Križa. Pokopali jo bodo danes ob 15. uri na kriikem pokopališču.
Pokojna Marija je dočakala častitljivo starost, 85 let. Zadnjega tega meseca bi bila, ako je ne bi smrt prej ugrabila, slavila šestdesetletnico svojega zakonskega življenja. Imela je osem otrok, od katerih so živi štirje, tri hčere In sin Prančko, ki je pevovodja zbora Vesna.
Kljub temu, da je bila življenjska pot pokojne s trnjem postlana, da je morala, lahko rečemo, vse življenje trdo delati, je bila še pred nedavnim čvrsta. Sele pred tremi meseci jo je bolezen potisnila v posteljo.
Pred tremi dnevi, ko se ji je stanje poslabšalo se je hotela še enkrat posloviti od vseh svojih dragih. Stisnila jim je roko v poslednji pozdrav, nakar je nastopila agonija.
Vsem žalujočim svojcem, predvsem možu, hčeram in siru izrekamo občuteno sožalje ob boleči izgubi.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST
Viaie XX Settembre 16/111
SKBOFLKX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361
Prijatelje m znance naprošamo da nas ohiščejo II
Kot smo včeraj poročali, je znani ameriški pisatelj Dos Passos med svojim večdnevnim obiskom v Trstu predvčerajšnjim tudi predaval na tržaški univerzi o svojih dogodivščinah v zimi leta 1917-1918 na italijanski fronti, kjer je bil kot prostovoljec pri Rdečem križu, ter o svojem takratnem potovanju po Italiji, kjer se je zanimal zlasti za slikarstvo in arhitekturo. Na sliki vidimo, kako župan inž. Spaccini pozdravlja odličnega gosta pred začetkom predavanja
FRANKO
PAHOR
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBRIANI, 9 DREV. MIRAMARE 183
SPLOSNA PLOVBA Pl RAN
vzdržuje s svojimi tovorao-potni kiini ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOSNA PLOVBA*, Piran, ŽUDaneičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi:	341 23:	341-22 Plovba
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
TRST
UL Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi v inozemstvo
URARNA IN ZLATARNA
T. TREVISAN
TRIESTE - TRST, UL. UMKERTO SABA 5 (ex C.so Garibaldi) ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia
URE SVETOVNO ZNANIH ZNAMK OD 5.000 LIR DALJE £ ZLATI IN SREBRNI OKRASKI ZA VSAKO PRILOŽNOST £ ZLATO 18-KARATNO PO KONKURENČNI CENI £ ZLATO ,2-KARATNO V PLOŠČICAH ZA ZOBE £ JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE
Govorimo vse jugoslovanske jezike
ZA NAJUGODNEJŠI NAKUP
RADIO — TELEVIZORJEV - SUPERAVTOMATICNIH PRALNIH STROJEV — HLADILNIKOV — ELEKTRIČNIH GOSPODINJSKIH PREDMETOV - PECI NA KEROZEN
OBRNITE SE NA TRGOVINO BRUNO BRESClANi
OPČINE — NARODNA ULICA 47 — TEL. 221-711
IZREDNI POPUSTI ZA IZVOZ
Obiščite nas, ne bo vam žali
ZA FINO GOSPO,
ZA ZAHTEVNEGA GOSPODA,
ZA VSAKOGAR,
IN ZA VSAKRŠNO PRILOŽNOST, pri:

IlilC? A
Ll IVI
MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE TER PERILO IN ŠPORTNE OBLEKE
VIA CARDUCCI, 4 - TEL. 31.1.88 - TRIESTE
NEDELJA, 19. NOVEMBRA Radio Trst A
8.15, 13.15, H.15, 20.15 Poročila
8.30	Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Skladbe za klavir - 10.00 Acquavivov godalni orkester -10.15
-	10.15 Poslušali boste - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše: «M.>j oče in jaz» - 11.45 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba
-	12.30 in 13.30 Glasba po željah -13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Popevke - 15.30 «Razsvetljeno ok-no», drama - 16.55 Revija orkestrov - 17.30 Prijatelji zborovskega petja - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Iz pesniških gajev: «Aleardo Aleardi» - 18.40 Zabavali vas bodo - 19.15 Nedeljski vestnik
-	19.30 Lahka glasba - 20.00 Šport
-	20.30 Pod farnim zvonom v Šte-verjanu - 21.00 Vaški ansambli -21.30 Moderni ritmi - 22.00 Šport
-	22.10 C. Taranu: Dialogi za šest inštrumentov 22.20 Vokalni ansambli - 22.45 Antologija jazza.
Trst
9.30	Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11.00 Skladbe za godala - 11.30 Za prijatelje cvetja
-	12.15 Šport - 14.00 El Campanon.
Koper
7.30,	12.30, 13.30, 19.15 Poročila
-	7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Nedeljsko srečanje
-	9.45 Orkester - 10 00 Prenos RL
-	10.30 Nove plošče 10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.20 Harmonikar J. Kam-pič - 11.30 Današnji pevci 11.50,
12.00	in 14.00 Glasba po željah -
12.35	Zunanjepolitični pregled -
13.40	Sosedni kraji in ljudje - 15.20 Prenos RL - 18.30 in 19.00 Šport -
19.30	Prenos RL - 22.10 Ples.
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila
8.30	Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja 10.45 Nove plošče
-	11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt - 13.15 Nagradno tekmovanje «Tisočak» 14.30 Lahka glasba 15.10 Neapeljske pesmi -
16.00	Popoldne z Mino 17.30 Or-
kestri - 18.10 Simfonični koncert -20.25 Glasbeni variete -	21.15
Šport - 21.30 Violinist A. Peliccia in pianistka O. Puliti.
II. program
7.30,	8.30, 13 30, 19.30 Poročila -8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Zborovsko petje 11.35 Juke box - 12.00 Šport -
13.00	Radijski kvizi - 13.45 Nedeljski ansambel - 14.30 Aktualnosti -
15.00	Orkestri in solisti - 16.30 Šport - 18.00 Claudio Villa - 20.00 Iz opere «Haensel in Gretel*
-	21.00 Stendhal v Milanu - 22.00 Glasbeno govorni spored.
III. program
10.00	Cirrijeve in Mekulove skladbe - 11.00 Coplar.dov koncert - 11.15 Operni koncert 12.10 Kafkova korespondenca - 12.20 Glasbene priredbe - 13.00 Dvorak, Šostakovič, Strauss - 14.30 Beethovnov trio -
15.30	F. De Agostini: «Bang, amo-re sul muro del suono» in Levi: «11 versificatore* - 17.30 Sličice iz Francije - 17.45 Pianist Dino Ciani
-	18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Koncert s sodelovanjem D. Ojstraha.
Slovenija
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.20 in 7.50 Informativna oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 A. Popovič: Kot kraguljčkov cinglanje 8.38 Skladbe za mladino 10.00 Še pomnite, tovariši... - 10 45 Mozaik lepih melodij 11.00 Turistični napotki -
12.00	Na današnji dan - 13.15 O-peretne melodije - 13.40 Nedeljska reportaža 14 00 Lahka glasba -
14.30	B. Šomen: Slovenski mikro-svet (humoreska) - 15.05 Športno popoldne - 17.05 Arije iz ital. oper
-	17.30 J. Reed: Deset dni, ki so pretresli svet - 18.40 Nekaj skladb F. Chopina 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Orkester Ray Con-niff - 22.15 Serenadni večer - 23.05 Literarni nokturno
Ital. televizija
11.00	Nabožna oddaja - 12.30 Kmetijska oddaja - 15.00 Šport -'7.00 Program za mladino - 18.00
ettevoci - 19 00 Dnevnik - 19.10 logometna tekma 19.55 Šport in ronike strank - 20.30 Dnevnik -
1.00	Thackeray: «La fiera della anita» - 22.25 Šport 23 15 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik 21.15 «Ci vedia-mo stasera» 3 Sandro Millo -
22.15	Film «L’assedio».
PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole -12.00 Trobentač N. Im-pallomeni - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije -
17.00	Ansambel C. Pacchiorija -17.20 Ne vse, toda o vsem - 17.30 Antiljski orkester - 18.00 Polifon-ski zbor - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Schubert in Kodaly
-	19.20 Danny Stewart - 19.30 Moj prosti čas - 19.40 Glasovi in slogi
-	20.00 Šport - 20.35 Trii in kvarteti - 20.50 Kulturni odmevi - 21.15 Tamburaški ansambli - 21.30 Orkestri v jazzu - 22.00 Popevke -
22.30	Mezzosopranistka E. Novšak
-	22.50 Glasba za lahko noč.
Trst
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Ansambel Pac-chiori - 13.45 Drobci iz istrskega življenja 13.55 Duo Dandoy-Ger-bitz - 14.15 Jazz.
Koper
6.30,	7.30, i2.30, 13.30, 14.30,
16.00,	19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Melodije - 11.00 Otroški kotiček -
11.15	Plošče - 11.30 Današnji pevci
-	12.00 in 13.00 Glasba po željah -
13.40	Za oddih in razvedrilo - 14.00 Zvoki in barve - 17.45 Popevke -
15.30	Popularne skladbe - 16.30 Šport - 16.40 Glasbeni mozaik -
17.00	Jugoslavija v svetu - 17.15 Pesmi - 17.40 Poje Ljubica Berce
-	18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.10 Klarinetist Shaw.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, ročila - 8.30 Jutranje pe 10.07 Šol
15.00,	20.00 Po-pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.07 Šola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 13.20 Zlate pesmi - 14.40 Ital. popevke 15.45 Plošče - 16.00 Oddaja za bolnike 16.30 Simf. glasba - 17.20 Radijska priredba
17.35	Operetna glasba - 18.15 Glasba za mladino 20.20 Sestanek petih - 21.00 Verdijeva opera «Trubadur».
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
II. program
7.30,	8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska pri: redba 10.15 Jazz 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 šport - 13.04 Juke box - 14.45 Glasbena paleta -
15.15	Pianist W. Gieseking - 16.38 Popoldanski spored - 18.35 Enotni razred - 20.00 Iz operetnega sveta - 20.50 New York 67 - 21.15 Znanstvena oddaja.
III. program
10.00	Moteti L. Da Vittoria in Schubertova Maša - 11.00 Čajkovski, simfonični poem 12.20 Per-golesijeve skladbe - 13.00 Velike interpretacije 14.30 Ravel - 15.15 Šostakovičev kvartet - 15.30 Pai-siellova «La Molinara* - 17.10 De-bussyjeva rapsodija - 17.20 Francoščina - 17.45 Stravinski, simfonija - 18.15 Gospodarstvo - 18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturni pregled 19.15 Koncert - 20.00 C. Spaak: Tre volte quel giorno.
Slovenija
7.00,	8.00, 10 00, 13.00 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže
-	9.10 Iz jug. studiov - 9.45 Mladinski pevski festival - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 11.15 Coctail melodij 12.00 Na današnji dan - 12.10 Pianist G. Ginzburg 12.30 Kmetijski nasveti
-	12.40 Lovske pesmi - 13.30 Pripo-
ročajo vam... 14.05 Razpoloženjska glasba - 15.40 Ženski in moški pevski zbor «F. Prešeren* - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Slavni solisti - 18.00 Aktualnost:	18.15 «Si-
gnali» - 18.35 Mladinska oddaja -
19.00	Lahko noč, otroci! - 19.15 Melodije Latinske Amerike - 20.00 Vokalno-inštrumentalni koncert
22.10	Radi ste jih poslušali - 23.05 Literarni nokturno.
Ital. televizija
10.30,	11.00, 11.30 in 12.00 Šola
17.00	Giocagio - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižna oddaja 19.15 Narodi in dežele 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -Film «Scandalo internazionale* -
23.00	Dnevnik.
II. kanaI
21.00	Dnevnik - 21.15 Portret Benedetta Croceja 21.45 Kome-morativni koncert Umberta Giordana - 22.45 športni tednik.
JUG. TELEVIZIJA OD 19. DO 25. X. 1967
NEDELJA, 19. novembra 9.25, 20.00, 22.00 Poročila - 9.30 edeljski vrtiljak - 10.00 Kmetij-ca oddaja - 10.45 Ne črno, ne »lo - 11.30 V mestu je klovn — Im - 12.00 Nedeljska TV konfe-;nca 14.20 Šahovski komentar -
1.40	Kjdbenhaven: Svetovno pr: snstvo v telovadbi - 17.15 Ruski idež - 18.30 Karavana — repor-iža 19.10 Vrnitev — film - 21.00 lasbena oddaja 22.20 Rokomet artizan-Island - 23.20 Boksarsko •ečanje Hrvatska Srbija. PONEDELJEK, 20. novembra 16.55, 20.00, 22.10 Poročila 9.40,
1.40	in 14.50 TV v šoli 10.35 in
j.45 Ruščina	ll.Ou Splošna izob-
izba 17.00 Mali svet — za otro-e - 17.25 Risanke 17.40 Kje je, aj je - 17.55 Obzornik 18.55 toji, stoji Ljuliljan’ca 18.45 Ku-arski nasveti Kostanj - 19.15 port 19.40 Znanstveniki na An-jrktiki - 20.40 S. Rozman: Blaž rekrščevalec — drama - 21.40 agrebški solisti.
TOREK, 21. novembra
9.40	m 14.50 TV v šoli - 10.35 in
5.40	Angleščina - 11.00 in 16.10 plošna izobrazba - 18.15 Biologija abe — kratki film 18.25 Torkov ečer z dobrimi znanci - 18.45 lov. film: Včeraj, danes in... -
9.30	Obzornik - 20.10 Mildred »ierce — film - 22.05 Satirična cezija 22.40 Poročila.
SREDA, 22. novembra
17.00,	20 00 in 22 40 Poročila -
13.50 Praga: Nogomet ČSSR-Irska
-	17.05 Lutkovna igra 17.25 Spominčki in priljubljeni konjički — film - 17.55 Obzornik 18.15 Združenje radovednežev 19.00 Reportaža - 19.30 Portreti dokumentari-stov: M. Štrbac - 20.40 V smeri kažipota: Celje - 21.40 Srce.
ČETRTEK, 23. novembra 17.05, 20.00 m 22.20 Poročila -9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli -
10.35	in 15.45 Angleščina - 11.00 Splošna izobrazba - 17.10 Vijavaja ringaraja - 17.55 Obzornik - 18.15 Po sledeh napredka - 18.35 Glasbena oddaja - 19.00 Dežurna ulica
—	humor, oddaja 19.40 TV pro spekt 20.30 Aktualni razgovori ■
21.10	Risanka 21.20 TV drama.
PETEK, 24. novembra
17.05, 20.00 in 22.35 Poročila -
9.40	in 14.50 TV v šoH - 11.00 in
16.10	Splošna izobrazba 17.10 Va ša križanka 17.55 Obzornik
18.15	Glasbeni magazin - 19.05 Šport 19.40 Domiselnost ni snobizem: človek in kultura 20.40 Giuseppe Verdi — ital. film -22.20 šlager sezone.
SOBOTA, 25. novembra 9.40, 20.00 in 23.25 Poročila -
9.40	in 14.50 TV v šoli 17.40 Vsa ko soboto 17.55 Obzornik - 18.15 Gledališče Boško Buha 19.15 Sprehod skozi čas 20.40 Nacio nalni cirkus — film - 21.10 Risanka 21.20 Sanremo pozdravlja Zii rich - 22.35 Ubijalec žensk — film
23.30	Hokej Medvešček Partizan
Debata o pobudah v kmetijstvu in o gradnji protosinhrotrona
V bivši sedež INAM se bo vselilo šolsko skrbništvo Oddaja v najem gostišča Lanterna d'oro na Gradu
štva nastaniti tudi šolsko nadzor- ninskem društvu. Prizadeti družini
Na začetku seje pokrajinskega sveta v petek zvečer je predsednik dr. Chientaroli sporočil, da je tudi v imenu sveta poslal solidarnostno brzojavko videmskemu županu in predsedniku pokrajine v zvezi s tragično nesrečo ob eksploziji. Predlagal je tudi, naj bi na prošnjo svetovalca KPI Meni-china odložili razpravo o njegovi resoluciji glede gospodarskega in socialnega načrtovanja na prihodnjo sejo. Svetovalci so soglašali.
Poletto od PSIUP je nato sporočil, da je bil le deloma zadovoljen z odgovorom, ki mu ga je dal predsednik pismeno na njegovo interpelacijo v zvezi s protosinho-tronom pri Doberdobu ter govoril o vojaških služnostih in dragih vojaških utrdbah, ki so v oviro, ker bi jih bilo treba podreti. Predsednik mu je odgovoril, da nima o kaj pristaviti k svojemu odgovoru ijpOUlCIllCd in da problem rešujejo sedaj višji ....
forumi ter bo morala vlada poka mladUlSK«^ OUbOTa Vladi zati tudi svojo politično dobro vo-	°
2?«$ “,rS? naprave.13 P« protisiniirotrona
Po tem uvodu so obširno raz-
ništvo, učiteljsko knjižnico in druge sorodne ustanove. Pogodba velja za dobo 9 let.
Odobren je bil tudi predlog za oddajo dobave mleka in mesa za potrebe pokrajinske umobolnice v letu 1968. Letos so za mleko potrošili 3,7 milijona lir, za meso pa 21,5 milijona lir in na tej o-snovi bodo proučili tudi ponudbe. Prav tako so odobrili dela za ureditev sanitarij v posameznih paviljonih umobolnice, za kar je predvidenih 50 milijonov lir stroškov.
Za šolsko ambulanto pri Rdečem križu so tudi odobrili za letos prispevek 100 tisoč lir.
Na tajni seji so potem odobrili še nekatere sklepe ki se tičelo pokrajinskega osebja.
izrekamo ob izgubi matere iskreno sožalje
Orgelski koncert v cerkvi na Travniku
Pevski zbor «Sv. Ignacija» iz Gorice je organiziral za jutri, v ponedeljek, ob 20.30 orgelski koncert v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
Igral bo znani mojster na orgle Hubert Bergant iz Nove Gorice, ki je že nastopil z velikim uspehom v Gorici. Koncert bo izvajal v dveh delih. Na programu so klasične skladbe J. S. Bacha, C. Francka, G. Frescobaldija, J. Frobergerja, B. črnohorskega, J. Alaina in O. Mesiaena.
Vstop h koncertu je prost. V petek 24. t.m. bo prav tam in ob isti uri orgelski koncert mojstra Vittoria Toniuttiia.
ZADNJA POT ŽRTEV EKSPLOZIJE
pravljali o programu za nekatere pobude v kmetijstvu z deželno pomočjo, potem ko so se spomnili umrlega Francesca Brumata, ki je bil ugleden javni delavec ha kmetijskem področju.
Odbornik Vezil je sporočil, da bo deželna uprava dala za potrebe goriškega kmetijstva 20 milijonov lir za dve leti; iz te vsote naj bi porabili 12 milijonov lir za razne pobude na izboljševalnem področju med Krminom in Gradiško, 8 milijonov pa za kemične in druge preizkušnje na področju vse pokrajine. Zadnji predlog je bil sprejet soglasno, pri prvem delu pa so KPI in PSIUP glasovali proti.
Svetovalci so potem odobrili najemninsko pogodbo za gostišče Lan tema d’oro na goriškem Gradu. Na povabilo pokrajinske uprave, ki so ga poslali številnim pripadnikom gostinske kategorije, so prejeli samo dve ponudbi. Med njima so se odločili za Goričana Francesca Licarija, ki je do sedaj vodil podoben lokal nekje v Nemčiji, ima dovolj prakse ter dobro obvlada tri jezike. Najemno pogodbo so sklenili za štiri leta po en milijon najemnine letno ter en milijon kavcije. Licari je zagotovil, da bo storil vse za vpeljavo tega gostišča, za katerega obnovo je pokrajina potrošila 10 milijonov lir.
Prav tako so odobrili oddajo v najem bivšega sedeža INAM v Ul. Leopardi, ki ga bo prevzelo šolsko skrbništvo v Gorici za nizko letno najemnino 1.750.000 lir ter namerava v njem poleg skrbni-
Mladinski odbor za protosinhro-tron in gospodarski razvoj na Goriškem je imel napovedan sestanek s predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Sporazumeli so se, da bodo skušali zbuditi večje zanimanje javnega mnenja za te probleme.
Sklenili so nadalje, da bodo poslali predsedniku vlade resolucro, v kateri vzamejo na znanje njegovo izjavo, da za protosinhrotron pri Doberdobu ni ovir vojaškega značaja, ampak samo ovire finančnega in proračunskega značaja. Zato bodo pozvali vlado, naj se čim-prej jasno opredeli glede odstranitve teh ovir, da se čimprej izvede to delo, ki je osnovne važnosti za pokrajino in vso deželo.
V	Podgori so pokopali Frančiško Delphi
V	Podgori so včeraj popoldne pokopali 81-letno Frančiško Bandelj, vd. Delpin, ki je stanovala v Ul. Attimis. Na zadnji poti od hiše žalosti na domače pokopališče so jo pospremili številni domačini ter prijatelji in znanci.
Pokojnica je bila zavedna napredna Slovenka, ki je vse svoje življenje posvetila družini ter vzgoji svojih otrok. Moža je izgubila med bombardiranjem goriškega letališča v drugi svetovni vojni, v italijanski vojski pa ji je umrl sin. Hčerki, Severina in Zorka ter sin Vanko so se aktivno udejstvovali v prosvetnem društvu v Podgori, sedaj pa delujejo v Slovenskem pla-
Kakor smo že včeraj poročali, je okoli 15.000 ljudi pospremilo na zadnji poti štiri žrtve eksplozije v Vidmu. Na sliki so furgoni s krstami ter ogromna množica meščanov, ki so se pridružili žalosti
prizadetih družin
...................mm......umu..............m................................................................
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI	VOZNI RED V14K0V
GORICA
GLAVNA POSTAJA
ODHODI
ZA TRST: 5.40 (L), 6.41 (L), 7.3« (D), 8.06 (L), 8.38 (D), 11.04 (L), 14.02 (L), 16.42 (L), 18.22 (DD),
18.54	(L), 19.57 (L), 21.19 (L), 21.56 (D), 22.56 (DD*), 23.50 (L).
ZA VIDEM: 4.40 (L), 6.23 CL), 6.55 (D), 7.26 (L), 8.05 iD), UM (L), 13.05	(D), 13.46	(L), 144«
(DD**), 15.19 (L), 17.49 (L), 19J2 (L), 19.56 (D), 21.05 (L), 21.32 (D).
22.54	(L).
ZA NOVO GORICO:
13.05 (L), 19.01 (L).
Žena iz Št. Mavra pred sodniki zaradi družinskih prepirov
Oprostili so jo zaradi pomanjkanja dokazov - Epilog smrtne nesreče pri Tržiču
V Doljakovi družim v šentma- tako prišla pred sodišče.
vru, Čase Noriš 1/A, pride več krat do družinskih prepirov med materjo Alojzijo Melink vd. ' Do-Ijak, njeno hčerjo Viktorijo por. Cattaneo in snaho Klaro Ipavec por. Doljak. Ti prepiri so pripeljali na zatožno klop pred okrožno sodišče v Gorici 27-letno snaho Ipavec iz Dolenj, ki se je pred leti poročila s Francem Doljakom tei ima z njim tri otroke.
Obtožnica se nanaša na dogodek z dne 7. marca 1966, ko se je ob 10. uri Klara vrnila iz Gorice, srečala na dvorišču domače hiše Viktorijo Doljak ter se je med obema vnel prepir. Takoj se je vmešala tudi mati Alojzija, ki je potegnila s hčerjo proti nevesti. Ta je v razburjenosti pahnila taščo, ki je padla po tleh, vendar se je takoj pobrala in zdravnik, ki so ga še istega dne poklicali, je ugotovil, da je dobila le nekaj manjših prask, ozdravljivih v nekaj dneh. Cez teden dni pa je Alojzija odšla v bolnišnico, kjer so ji ugo
Mati in hči sta nastopili kot priči proti nevesti. Ta je priznala, da je pahnila taščo, ki je padla, vendar se ni poškodovala. Pričal je tudi mož obtoženke Franc Doljak, ki je povedal, da se sestra in mati čestokrat prepirata z njegovo ženo, ter da jo je mati s tremi majhnimi otroki zapodila iz hiše.
Sodišče je ustavilo sodni postopek zaradi telesnih poškodb in o-prostilo obtoženko, proti kateri ni bila vložena tožba, zaradi pomanjkanja dokazov. Branil jo je uradno dr. Battello.
fano Manservisi, Cristina Medeot, Marco Manfrini, Sonia Gomiscn, Prieluigi Sardelii,' Luciana Guerra, Marta Calligaris, Flaviano Spanghe-ro, Fabio Glessi, Michele Bonazza.
SMRTI: 81-letna Frančiška Bandelj, vdova Delpin, 80-letni Michele Rosito, 62-letni šofer Marino Per-co, 83-letna Luigia Gratton, vd. Ho-fer, delavec 59-letni Leopoldo Franco, krojač 75-letni Giovanm Cumin, S mesece stara Marisa Calligaris, 80-letna Francesca Culot, vd. Larise, kmetovalec 80-letni Luigi Medeot, 75-letni Giuseppe Madriz, 50-letni livar Boris De Stefano, 61-
Pri drugi razpravi se je moral letna Maria Želodec, vd. Bagnar-
zagovarjati 23-letni elemente Vigi-ni iz Trsta, Ul. S. Lorenzo in Selva 25/2 pod obtožbo, da je dne 6. maja 1966 ponoči ob 0.30 uri. ko se je s svojim fiatom 1100 peljal iz Trsta proti Tržiču, na nekem križišču blizu Tržiča, zaradi prenagle in neprevidne vožnje izgubil kontrolo nad svojim vozilom, trčil ob dve drugi vozili, ki sta prihajali iz nasprotne strani ter pri tem povzročil smrt 39-letnega
MiiiiiimMiiimiiiiiiimiiimimmiimmiMiiiiiu,minimum..
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GOBICI
Regulacijski načrt v zaključni fazi
V ponedeljek, 27. novembra občinska seja
Gorico
VERDI. 14.30: «La carovana di fuo. co», J. Wayne In K. Douglas. A-meriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 15.00: «La calda preda«, J. Fonda in Mc Enneri. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 14.45—22: «L’oc-chio selvaggio«, Ph. Leroy in D. Boccardo. Italijanski kinemasko-pe v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.15: «Fathom, bel-la intrepida e spia«, T. Fran-ciosa in R. Welch, ameriški film v barvah in kinemaskopu.
VITTORIA. 15.00:	«Maggiordomo
nel Far West», Roby Mc DowaIl in Susanne Pleschette, ameriški film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 14—22: «11 coraggioso, lo spietato, il traditorev*, Robert Anthony in Cilene Chanel; kine-maskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 14—22: «E venne la notte«, M. Caine in J. Fonda. Ki. nemaskope v barvah.
PRINCIPE. 14—22:	«Quattro bas-
sotti per un danese«, D. Jones, v barvah
S. MICHELE. 14—22: «Le meravi-gliose avventure di Sambad«, barvna slikanica, film «La ronda di mezzanotte«, Stan Laurel in Oliver Hardy.
Ranite
EXCELSIOR. Zaprt.
RIO. 15—21.30: «Io non protesto, io amo«, Caterina Caselli, v kinemaskopu in barvah.
DE2URNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 29-72.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «AUa Salu-te», dr. Fabris, Ul. Cosulich 103, tel. 72480.
V	RONKAH
Danes ves dan in ponoči Je od prta v Ronkah lekarna »AlTAnge lo« dr. Olivetti, Ul. Roma 23 — tel. 72393.
Dežurna cvetličarna v Gorici
Danes dopoldne Je v Gorici od
orta cvetličarna Reichman, Korzo Talija 34, tel. 53-71,
Na zadnji seji občinskega odbo-, ra v Gorici so na predlog župana Martine odločili, da bo prihodnja seja občinskega sveta v ponedeljek 27. novembra ob 18.30. Župan in odbornik za vzgojo Agati sta nadalje predlagala, da bodo novi osnovni šoli v Ul. Cipriiani in Pon-te del Torrione svečano odprli v soboto 25. novembra ob 10., odnosno ob 11. uri. Za šolo v Ul. Cipria-ni so potrošili skoraj 80 milijonov, za tisto v Ul. Ponte del Torrione pa 47 milijonov. V prvi je prostora za 200, v drugi pa za 150 otrok.
V obeh šolah so kuhinje, ambula-toriji ter centralno ogrevanje.
Na svoji seji v petek so odborniki nadaljevali z obravnavo pritožb k splošnemu regulacijskemu načrtu ter ugovorov proti pritožbam, ki jih je utemeljil odbornik za javna dela Lupieri. Splošni regulacijski načrt bo predmet jutrišnje seje občinskega odbora, na kateri se bodo spoprijeli tudi z osnutkom organičnega pravilnika občinskih uslužbencev.
O osebju je nadalje poročal odbornik Candussl, De Simone pa o prispevku nekemu športnemu društvu Fantini je predlagal odobritev stroška 6,7 milijona lir občinskim podjetjem za potrošnjo elektrike, vode in plina ter za delo in material v tretjem trimesečju tega leta, kakor tudi uvedbo novih prometnih znamenj.
Odbornik Tomassich je predlagal izplačilo bolniških stroškov, odbornik Lupieri pa stroške popravila športnega igrišča v Ul. Baiamonti ter uporabo novega vodovoda za potrebe prebivalstva.
Vesli iz Doberdoba
Jutri, v ponedeljek ob 19. uri bo v prosvetni dvorani v Doberdobu sestanek bivših političnih preganjancev Na sestanku bo prisoten tudi predstavnik šolskega patronata, ki je odbornik te komisije.
Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov in povračilo stroškov civilni stranki, se pravi ženi umrlega Mer-luzzija, Giulii in hčerki Lauri, ki ju je zastopal jdv. Lettis iz Trsta. Na račun odškodnine tema dvema je sodišče določilo tri milijone lir in še 90 tisoč lir za stroške civilne stranke. Obenem so Viginiju odvzeli vozno dovoljenje za dobo enega leta ter bo moral odsedeti tudi pogojno kazen, ki jo je dobil v Trstu z razsodbo od 28 aprila 1965. Obtoženec je vložil proti razsodbi priziv.
Omenimo naj, da je zastopnik žene in hčerke pokojnega zahteval odškodnino okrog 29 milijonov lir.
Drž. tož. dr. Caputi- preds. sodišča dr. Cenisi, sodnika Mancuso in Mazzarella; zap. Petti.
V petek zvečer je bila na županstvu seja občinskega upravnega odbora. Pod predsedstvom župana Jarca so razpravljali o raznih u-pravnih zadevah, ki se tičejo do-berdobske občine ter jih tudi rešili.
Cepljenje živine v Sovodnjah
Občinski veterinar dr. Tomba sporoča, da se bo v ponedeljek dopoldne začelo cepljenje goveje živine proti slinavki in parkljevki. Cepljenje se bo okoli 9. ure začelo v škrljah ter se ves dopoldan nadaljevalo v Sovodnjah. Naslednja tri jutra bo opravil cepljenje na Peči, v Rupi, Gabrjah in na Vrhu. Ker je za letos deželna uprava primaknila nekaj denarja, bo cepljenje živine brezplačno. Zivinozdrav-nik prosi živinorejce, naj bodo v dopoldanskih urah doma, da bi lahko opravil svoje delo.
Smrt v Doberdobu
V Doberdobu so pokopali 48-let-no Zairo Ulian, mater Giorgiota, aktivnega nogometaša športnega društva Jezero. Športniki mu ob tej izgubi izrekajo sožalje.
Nezgoda vespista iz Doberdoba
Prejšnji večer je neki finančni stražnik od Devetakov pripeljal s svojim avtom v goriško civilno bolnišnico 37-letnega Viljema Ferle-tiča iz Doberdoba, Tržaška cesta 19. Zdravniki so mu ugotovili udarec na lobanji in rano na čelu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Ferletič se je malo prej ponesrečil pri Devetakih, ko se je peljal z vespo pa je zaradi slabe ceste izgubil kontrolo nad vozilom in padel.
Štandrcici za Dijaški dom
Ob priliki zahvalne nedelje je Kmečko društvo iz Štandreža darovalo Slovenskemu dijaškemu domu v Gorici 105 kg krompirja in 53 kg razne zelenjave
Gojenke in gojenci doma se iskreno zahvaljujejo zavednim slovenskim kmetom iz Štandreža, ki se vsako leto spomnijo tega zavoda in njegovega plemenitega poslanstva v korist slovenske manjšine v Italiji.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
V občini Gorica je bilo med 12. in 18. novembrom 1967. leta 24 rojstev, 20 smrti, dve poroki in dva oklica.
ROJSTVA: Lorena Zaruttin, Sandro Peric, Donatella Contremolesi, Laura Piccardi, Alessla Vidoz, Mau-ro Cumin, Fabio Persoglia, Cristina Bon, Laura Cotič, Flavio Livon, Liliana Germanetto, Paolo Riavez, Angela Pizzol, Giuseppe Carusi, Ste-
di, poprej vdova Ferfin, 80-letna Teresa Furlan, vd. Bisiani, 83-let-na Caterina Sorgo, 68-letna Gisel-la Iacuzzi, por. Caverzan, 63-letm Antonio Trevisan, 78-letna Santa Toffolo, por. Cristofoli, mehanik 58-letni Giovanni Faganel, 78-letna Luigi Kert, vd. Gorini, upokojenec 36-letni Luciano Mašini.
POROKI:	osnovnošolski učitelj
Franco Milani in baristka Maria Cumar, delavec Carlo Pahor in učiteljica Maria Zanardi.
OKLICA: zastopnik Aminto Cer-chiari in uradnica Fausta Cusima-no, električni varilec Renato Devetak in uslužbenka na železnici Ce-cilia Parrinello.
7.10	(D.
PRIHODI
IZ TRSTA: 4.39 (L), 6.20 (L). 6.53' (D), 7.24 (L), 8.04 (Dj, lU1 (L), 13.03	(D), 13.44	(L), M-42
(DD**), 15.17 (L), 17.47 (L), 1908 (L), 19.54 (D), 21.03 (L), 21.31 (D). 22.53 (L).
IZ VIDMA: 5.36 (L), 6.39 (L). 7.36 (D), 8.03 (L), 8.36 (D), lL«2 (L). 14.00 (L), 16.40 (L). 18.20 (DD). 18.49 (L), 19.53 (L). 21.18 (L), 21-54 (D), 22.52 (DD*), 23.49 (L).
IZ NOVE GORICE: 8.58	(L>>
14.47 (L), 21.00 (L).
* Vozi ob praznikih, od 17.12.1967 do 25.2.1968 razen 24., 25., 31.12.1967 in 6.1.1968.
*• Vozi ob dneh pred prazniki od 16.12.1967 do 24 2.1968.
(L) — krajevni vlak (D) — brzovlak (DD) — ekspresni vlak
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORI Z1 AN A
GORICA - UL Uuca d Aosta 180 - lel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA KI. Ali A
ESSO ČASA (•pore telic«!
ESSO SPLENDOR
— KER0ZEN —
esso m
— PETROLEJ ZA OGREVANJE -
ESSO DOMESTIC
— GORILNO OLJE —
ZASTOPSTVO IZDELKOV PODJETJA ESSO
PETROIIFESA GORIZIMA
E. BISSALDI & C. S. a. s.
GORICA - Tržaška cesta 102 - tel. 87155 TRST . Ul. Machiavelli 9 - tel. 35559
Konfekcija MONCARO
GORICA — Verdijev korzo 113/118
Zaradi izredne propagandne prodaje velja
ZA VSA MOŠKA OBLAČILA
POSEBEN POPUST 25 7.
(Ugodna menjava dinarjev)
Najbojše konfekcije za
MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE
bogate izbire najmodernejših krojev prvovorstne kakovosti v zadnjih modnih barvah.
S torkove «okrogle mize», ki jo je organiziral Slovenski klub
Zaščititi je treba nas Kras in njegove značilnosti, hkrati pa ne smemo pozabiti na človeka, na Kraševca
Kakor smo na kratko že porogali, je bila v torek v Gregorčičevi dvorani okrogla miza o temi «Go-spodaraka in kulturna zaščita Krasa«, ki jo je organiziral Slovenski klub Ker gre za važno stvar, ki se ne tiče samo našega Krasa in Kraševcev, ampak vse naše narodne skupnosti, objavljamo poročila, ki so bila podana. Kot prvi je spregovoril dr. Vladimir Turina, ki je rekel:
Slovenski klub je za nocoj pripravil okroglo mizo o temi Gospodarska in kulturna zaščita Krasa. Nocoj naj bi posebno poudarili arhitekturo, kmetijstvo, turizem in naravne posebnosti Krasa, ki naj bi se, kolikor današnji, vsestranski nagel razvoj dopušča, ohranile v svoji izvirnosti.
Prijetno mi je, da lahko' pozdra-vim v naši sredi predvsem župane s*0venskih občin: Doline, Nabrežine, Repentabra in Zgonika, dežel-n*ga svetovalca dr. Skerka, pokrajinskega svetovalca Sašo. Rudolfa, Občinske svetovalce oz. odbornika ur. Dolharja, Dušana Hreščaka in vranca Gombača, predstavnike tiska in radia in vse, ki ste se va-telu odzvali.
Vem, da karkoli bo nocoj povejmo, kolikor bo predlogov in izraženih želja, mi vsega tega ne bo. n>o mogli uresničiti. Ni pa izključno, da se bo našlo uho, ki nas “o slišalo, razumelo in kolikor se Ua tudi pomagalo in nam ustreglo, dato je prav, da se sliši tudi naš glas, da jasno povemo svoje mnenj®, ko gre za del našega Krasa, ki J® drnes stopil tako živo v ospredij ki je postal predmet živahnega razpravljanja vseh, Slovencev jj) Italijanov, ki s Krasom čutijo, ?a( ga čim delj ohranimo takega je, z vsemi njegovimi arhitektonskimi, naravnimi in drugimi po. tebostmi,
O Krasu beremo tako rekoč vsak
dan bodisi v našem, bodisi v drugem tisku. Od Primorskega dnevnika, Gospodarstva, Novega lista tja do Piccola. Ne bom našteval vseh člankov in spomenic, bilo bi jih preveč. Vredno je omeniti le nekaj zadnjih: Spomenico SKGZ, članek v Gospodarstvu, kjer pravi pisec, da naj ostane vsaj ščepec zemlje, da bodo na njej rasle krizanteme, divje in kljubovalno, ne pa v rezervatih. Tudi Biagio Marin v svoji recenziji o knjigi Umile Carso, se nič manj. ne zavzema za Kras. Iz vsake njegove besede dihata lepota in čar našega Krasa. Ne pozabimo' slik, tudi • slovenskih slikarjev, pravi Biagio Marin, ki poudarjajo barve Krasa, ne pozabimo lepih cerkvic in pomena tradicij, ki bi nas morale pobratiti s Kraškimi Slovenci. On sicer vidi v Krasu sličnosti in podobnosti ljudi s sosedno Furlanijo. Celo ljudje so si enaki, pravi, morda edina, globoka razlika je- le v govorici, s čimer, verjetno, hoče povedati, da so kraški Slovenci in Kras vsi eno in najbolj prizadeti. In Stelio Crise, ki je; knjigi napisal spremno besedo, pravi «qui il confine ha da unire».
Da, n%) nas združi v naših željah in zahtevah, .da naš Kras ne postane zemlja cementa in betona, asfalta in smoga, zemlja posejana z neokusno grajenimi hišami in weekendi, brez borjačev in kraških gmajn, da ne bi borovci bili le beseda v Kosovelovih pesmih, da ne bi izginile kalone, ki hranijo večstoletne stare napise in vklesane okraske nageljnov in gorečnic.
Le to sem želel povedati za uvod. Napovedani govorniki bodo povedali svoje strokovno mnenje. Večer oz. okroglo mizo bo vodil Egon KrauSf- ki bo ■■ tudi pojasnil potek nocojšnjega razpravljanja.
Hvala vam za vašo navzočnost in še enkrat prav vsi iskreno in toplo pozdravljeni.
SASA RUDOLF:
Specializacija in narodni park
EGON KRAUS:
h našo prisotnost na Krasu
Kot ste že slišali v uvodu dr. Tute, je Slovenski klub vključil v ogram letošnje sezone nekaj pre-vanj in diskusijskih večerov s ksko tematiko. Imeli smo za po-ibno, da se lotimo tudi mi tega rašanja, predvsem zato, ker smo t tržaški Slovenci in mnogi med tai tudi Kraševci, najtesneje po-teni s Krasom in nam torej ni ne more biti vseeno, kakšna bolnost je namenjena Krasu v o-iru meja tržaške pokrajine. ,, Pretekli torek smo z zanimanjem idili predavanju dr. Gojmirja Bute, ki je govoril o «kraški hiši», nes pa smo se zbrali za tako enovano okroglo mizo, da izme-»mo misli o nekaterih splošnih rašanjih, ki zadevajo Kras. Toda samo Kras, v našo debato mo-teo nujno vključiti tudi Krašev-.. to je človeka, ki je v teku sto-*j preoblikoval Kras in mu dal našnjo podobo. Človeka, ki je na aški zemlji zrasel, ki na njej žita ki mu je kraška zemlja vir '•jenja.
rudi mi, ki nam je Kras po sr-in čustvih najbližji, zlasti pa naši sodržavljani italijanske na-taosti, gledamo na tržaški ko-kraške planote z določenim ftimentalizmom. Na Kras gleda-3 — pa čeprav nehote — z očmi snika in slikarja, ki imata tu ne-rpen vir motivov in barv, gle-tao z lečo fotografskega apara-ki bi hotel ujeti kar najlepši >tiv kraške pokrajine. Človek pri n ni važen, razen kolikor ne Odstavlja trenutnega dopolnila k ki ali motivu, tako da je vse-ozi odmaknjen, rekli bi skoraj več v tem čaru naravnih lepot skrivnosti, ki prepletajo zemelj-0 novršje in podzemlje. Nekakš-lzjemo predstavlja ta človek trat, ko se predstavi z belim sdpasnikom spoštovanja vredne-Kostinskega stanu, takrat, ko Kras gledamo skozi prizmo te-115 in pršuta.
^ zadnjem času vse bolj slišimo, je Kras naravni park Trsta, a|ova pljuča, Beremo članke, podamo predavanja in prisostvuje podobnim okroglim mizam, sr se govori o nujnosti zaščite asa. Vsebina teh govorov in član-v je v glavnem pozitivna, ima veliko napako oziroma pomanj-Uvost: nikjer, ali skoraj nikjer govora o Kraševcu, o človeku, le neločljivo povezan s Krasom.
Kako lahko govorimo o kraški pokrajini, o kraških vaseh in o kraški hiši, ne da bi pri tem povedali, kdo je to pokrajino izoblikoval, kdo je vasi ustvaril, kdo živi v teh hišah!? Zato je naš namen, da se vključimo v splošno razpravo a zaščiti Krasa, vendar s posebnim poudarkom na kraškega človeka, tudi v zaščito njegovih koristi in interesov. Vzemimo samo majhen, na videz zelo enostaven primer:’
Slišijo se predlogi, da bi z zako-‘fiBnii "zaščitili nekatere kraške- hiše ali cele komplekse hiš, ki bi še poznim rodovom verno odražale podobo stare kraške arhitekture. Vsi smo za to, da se kraška arhitektura ohrani, da se ohranijo stare hiše z majhnimi okenci in železnimi križi, toda kaj pravijo k temu Kraševci? Kaj bi dejal na primer Bazovec, ki bi hotel okno povečati, da bi bil tudi on deležen zraka in sonca, pa mu oblast zaradi zakona o zaščiti Krasa ne bi dala dovoljenja? Ali imamo pravico nekomu odrekati svetlobo in zrak samo zaradi tega, ker živi v sto in več let stari hiši?
Uskladiti oba problema — zaščito hiše in interese lastnika — to je majhen primer, eden od tolikih, ki zadevajo Kras in Kraševca.
Ta primer sem navedel predvsem zato, da nakažem smer današnje razprave. Nocoj bomo govorili o arhitekturi, kmetijstvu, krajevnih ustanovah v zvezi s Krasom in gospodarstvu ter turizmu. Za prvi večer smo zajeli dokaj obširno področje, morda preobširno, da bi ga mogli obdelati v nekaj urah Sicer ni naš namen, da bi ob koncu debate sprejeli resolucijo ali kaj podobnega. Naš namen je, da se kot tržaški Slovenci vključimo v splošno razpravo o zaščiti Krasa in da opozorimo javnost na probleme kraškega človeka, probleme, ki že nastajajo in ki bodo v bližnji prihodnosti toliko večji in težji.
In če bomo uspeli, da opozorimo naše italijanske sodržavljane na našo živo prisotnost pri obravnavanju vprašanj našega Krasa, tedaj naše okrogle mize ne bodo zaman. Vsekakor pričakujemo pomoč tiska in radia, intervencij deželnih, pokrajinskih in občinskih svetovalcev, predstavnikov organizacij, ki imajo po svojem specifičnem kulturnem in gospodarskem delu najtesnejšo povezavo s Krasom, skratka vseh, ki jim Je Kras in z njim Kraševci pri srcu.
Pristen motiv z bližnjega Krasa
V zadnjem času je po zaslugi za. sebnih iniciativ, društev in kulturnih organizacij vedno več zanimanja za problem kraške krajine, hiše, okolja in kraškega človeka. V bistvu gre za rešitev vprašanja, kako uskladiti tradicijo z evolucijo vsakdanjega življenja in ohraniti pristnost v okviru širšega pogleda ureditve programskih smernic v gospodarskem, socialnem in urbanističnem razvoju našega o-zemlja. Krajevne ustanove niso i-mele v preteklosti posebnih kompetenc v zvez} z reševanjem teh problemov. Vsekakor pa bi lahko vsaj proučile posamezna vprašanja, ki so v zvezi z uskladitvijo Krasa, in tako nakazale rešitve za ohranitev pristnosti kraške krajine in njene vsesplošne podobe v razvoju modernega življenja. Vsekakor ni moj namen iskati razloge za nezanimanje krajevnih oblasti' za kraške probleme, saj je bilo do nedavnega sila nepopularno govoriti o krajih s slovensko večino in se zavzemati za njihov socialni, gospodarski in kulturni razvoj. Le redki strokovnjaki so iz ' lastnega zanimanja proučevali a-spekte kraške krajine, vendar so se pri tem izognili kraškemu človeku, da bi pustili na strani problem, ki bi lahko povzročil namig na narodnostno vprašanje.
Edino pooblastilo krajevnim u-stanovam predstavlja dekret predsednika republike št. 987 z dne 10. junija 1955, v katerem je predvidena ustanovitev deželnega odbora za kmetijstvo in gozdove, v katerem so poleg raznih funkcionarjev še predsedniki pokrajinskih u-prav, vendar le s posvetovalnim glasom.
Ce smo torej ugotovili, da se o-blasti v preteklosti niso zanimale za Kras, je potrebno, da si ogledamo položaj, ki je nastal z ustanovitvijo dežele Furlanije - Julijske krajine in možnosti, ki se nam kažejo v tej perspektivi. Na žalost je bilo moč zaznati pri deželnem odboru tendenco proti podeljevanju pooblastil krajevnim ustanovam v zvezi z reševanjem specifičnih vprašanj. Ta politika centralizacije, ki je vsekakor konservativna, je takoj pokazala svoje negativne strani, saj nikakor ni moč zahtevati, da bi se osrednji organi lahko z vso pozornostjo posvetili tudi manjšim krajevnim potrebam, ki pa so za nas življenjske važnosti., z decentralizacijo oblasti, ali konkretno s podeljevanjem pooblastil pokrajinskim in občinskim upravam! pa bi dobili vsaj teoretično zagotovilo za primemo rešitev obstoječih problemov.
Ce preidemo na specifična področja, moramo najprej omeniti kmetijstvo. Res je sicer, da kmetijstvo ne spada med najvažnejše faktorje krajevne ekonomske politike, vendar ne smemo pozabiti, da dajeta tržaškemu kmetijstvu veliko važnost tudi oba tako imenovana zelena načrta, ki nakazujeta specializacijo v našem kmetijstvu predvsem na področju vinogradništva, gojenja cvetic, povrtnine in živinoreje. Krajevni deželni organ za kmetijstvo, to je kmetijsko nad-zomištvo deluje že vrsto let v sila težkem položaju. Številni strokovnjaki, ki so delovali v Trstu, so odšli po nalogu deželne uprave na druga službena mesta. Tako danes nimamo v Trstu strokovnjaka za vinogradništvo, za gojenje cvetic in zelenjave, strokovnjak za živinorejo pa je v Trstu le tri dni na teden. Istočasno ti strokovnjaki ne obvladajo slovenščine. Sirijo se celo že govorice, da bodo tržaško nadzorništvo priključili gori-škemu. V takem položaju je še bolj potrebno, da dežela posreduje pokrajinskim upravam specifična pooblastila na področju specializiranega kmetijstva.
Ta predlog spada med zahteve, ki jih je tržaška pokrajinska uprava vnesla v osnutek deželnega petletnega načrta za socialni in gospodarski razvoj, o katerem razpravlja prav v teh dneh posebna komisija.
Druga zahteva, ki se nanaša na krajinsko ureditev Krasa, govori o kraških parkih. V Italiji zavzemajo narodni parki površino 0,58 odst. v razmerju s celotnim ozemljem, medtem ko je odstotek v drugih evropskih državah znatno višji, saj se vrti okrog 2,5 odst. Zakonski osnutek, ki ga je v zvezi z ustanovitvijo kraških parkov, predložil parlamentu poslanec Belci in ki se opira na ugotovitve tržaških strokovnjakov Mezzene in Poldinija, je za naš mali teritorij negativen, morda celo škodljiv. Sedmerica parkov, ki je predvidena v načrtu, je po svojem obsegu preobširna. Tako zamišljena ustanovitev kraških parkov bi imela vrsto negativnih posledic, med katerimi naj omenim le:
1.	zmanjšanje zemeljskega prostora, ki je potreben za razvoj kmetijstva — predvsem mislim tu na pašnike;
2.	nove razlastitve;
3.	preprečitev gradnje novih hiš;
4.	povečanje divjadi, ki bi se v parkih neomejeno plodila — predvsem fazani, ki že zdaj uničijo lep del grozdja;
5.	pomanjkanje fondov, ki so predvideni za vzdrževanje parkov — zakonski osnutek predvideva 20 milijonov lir letnega prispevka.
Iz naštetih razlogov bi verjetno kazalo zmanjšati obseg parkov in jim dati podobo naravnega muzeja, kot so to z uspehom že izvedli v Avstriji in Nemčiji. Vsekakor bi te parke, primemo ograjene, ustanovili izključno na zemljiščih, ki spadajo pod jusarske pravice in se s tem izognili razlaščanju. Istočasno bi s primernim številom paznikov, ki morajo biti domačini, preprečili škodo, ki Jo zasebni lastnini povzročajo nedeljski izletniki na pašnikih in gmajnah. Dolgoletni spor med posestnikom in meščanom bi bil tako rešen na najbolj zadovoljiv način. Izletnikom bi bili dani na razpolago ograjeni prost'"?, v katere bi im0!! prost vstop, , 'iscrir lom pa ne bi bilo
treba več čistiti ostankov in smeti, ki jih izletniki puščajo za seboj. Poleg tega ne bi bili več priča neljubim dogodkom, ko se pašniki ob praznikih spremene v par-kirališča in športna igrišča.
To so le nekateri pogledi na kompleksno vprašanje ureditve kraške krajine. Vsekakor ne smemo pozabiti na človeka, na Kraševca, ki je prvi dejavnik. Deželni petletni načrt, ki je zdaj v pripravi, je vsekakor važno orodje, ki se ga moramo poslužiti za globalno rešitev uskladitve Krasa v modemi svgt. Nocojšnja debata pa bo lahko mnogo pripomogla k izoblikovanju misli, ki naj jih slovenski izvoljeni predstavniki predlože na kompetentnih forumih ob priliki razprave v deželnem svetu o petletnem načrtu.
LUCIJAN VOLK:
Flora in favna še nista vse
Vsi, slovenska in italijanska jav- dolgih letih, ko mu zlasti pristojnost, se strinjamo, da je treba naš ne oblasti niso posvečale nobene
Kras zaščititi in ohraniti njegove naravne značilnosti ,toda zdi se, da so se vse diskusije o Krasu v okviru dosedanjih okroglih miz in predavanj, ki so jih priredile razne organizacije, predvsem italijanske, o tem vprašanju, preveč omejile na določene specifične in specializirane plati tega vprašanja, zato se mi zdi toliko bolj hvale vred. na pobuda Slovenskega kluba, ki
skrbi, sta vzbudila profesorja Pol-dini in Mezzena s študijo o kraški flori in rezervatih in ki imata veliko zaslugo, da sta opozorila javnost in še posebej pristojne ustanove in oblasti na nujnost pristopa k reševanju Krasa.
Toda Kras ni in ne sme biti zanimiv samo po svoji flori in favni ter po geomorfoloških značilnostih, pa tudi ne le kot pljuča me-
daje možnost, da se razprava raz- sta, ker bi tako gledanje nanj pre-širi in ^posploši- Ohranitev^ narav- zrlo najvažnejši sestavni del vsa---	| kega ambienta — človeka, Krašev-
ca. če hočemo ohraniti nepokvarjen, kolikor je seveda še mogoče, kraški ambient, je treba posvetiti
nih značilnosti Krasa je treba iskati in najti, upoštevajoč razne či-nitelje, predvsem gospodarske, ki jim je Kras sedaj — ali zna biti v perspektivi — torišče.
Novo zanimanje za Kras in za škodo, ki se mu je prizadejala v
Nekdanji motiv v Križu
Arh. DARIJ_ JAGODIC:
Stanje postaja katastrofalno
Kras je postal predmet vsestranskega zanimanja pri nas. Ni je več inštitucije, ki se ne bi spoprijela s kakršno koli iniciativo, da bi o Krasu spregovorila. Danes razpolagamo že z nekaterimi tiskanimi razpravami, ki jih lahko sprejemamo za učbenike. Mislim predvsem na študije Mezzene in Poldinija ter o knjigi Paninijeve. Dostopne so vsakomur, zato se mi ne zdi potrebno, da bi njih vsebi no danes tudi ponavljal. Vse to so seveda teoretični posegi, nekateri na znanstveni osnovi. Manjka seveda pri tem ustrezni forum, ki bi imel politično moč za konkretne iniciative, ki bi problem začel re ševati v realni luči.
Kolikor so mi problemi znani, ker sam operiram na Krasu, smem reči, da postaja situacija za celotni Kras iz, dneva v dan malodane katastrofalna. Okoliške občine in tudi tržaška, kolikor sega na planoto, so podvržene nevzdržnemu pritisku novih gradenj, ki jim ne morejo biti kos. In kolikor bi bilo mogoče nove gradnje usmeriti ■vsaj z glavnimi urbanističnimi načrti, ostaja pereči problem gradbene eksplozije v starih naseljih, katerih prebivalci upravičeno zahtevajo modernizacijo struktur, v katerih živijo, seveda v glavnih primerih s povečanjem volumnov steklenih površin, kar nujno vodi do uničenja ambienta. Na tržaškem delu Krasa za sedaj občina ne izdaja gradbenih dovoljenj za načrte, ki predvidevajo rušenje ali spreminjanje oblike starih tvorb. To je hvale vredna pa čeprav malo demagoška iniciativa, ki pa ne more biti sama sebi cilj. Ljudje, ki prebivajo v starih tvorbah kraških vasi, v čudovitih, a za današnje življenje zastarelih hišah, imajo pravico do vsega udobja, ki ga more nuditi življenje.
Tak imobilizem ne bo mogel dolgo zdržati. Vem za primere, ki so se dali s pravilnimi posegi odlično rešiti, toda danes je to prepuščeno čutu posameznika. Manjka koordiniran poseg, manjka pri glavnih urbanističnih načrtih, ki jih, kolikor mi je znano, imajo že vse kraške občine, detajlni ureditveni načrt, ki je edini poseg, po katerem bi se mogle uresničiti tolike, sicer lepe in pravilne, znanstveno utemeljene, a na žalost brezmočne ideje. Detajlni urbanistični načrt bi podrobno obravnaval vsako površino, vsako vas in zaselek in vsako stavbo v vsakem zaselku. Tak načrt sestoji iz vsestranskih analiz, ki utemeljujejo posamezne posege in jamčijo pravilnost neke izbire nasproti drugi.
Tržaška občina Je pred dnevi razglasila vsedržavni natečaj za podrobno ureditev središča Trsta. Hvale vredna pobuda, ki bo po mojem pripomogla k rešitvi zamotanega problema. Najti bi bilo treba ustanovo, ki bi si prevzela breme natečaja za tako podrobno ureditev Krasa, od Glinščice do Dober-dobskega jezera. Zdaj obstaja že dovolj gradiva in tudi glavni ureditveni posegi za vse predele, ki bi lahko tvorili osnovo za podrobno in končno ureditev, želeti bi bilo, da bi s te okrogle mize šla pobuda do političnih izvršnih organov, da bi začeli ukrepati o stvari, dokler ne bo prepozno. Zdi se mi, da manjka danes predvsem jasen program, kaj bi pravzaprav na tem Krasu naredili. Z ogromnimi površinami, ki jih zasedajo privatniki z enostanovanjskimi hišami, _«e moramo sprijazniti, kajti to
šini v zelenju in v slogu, ki se ne oddaljuje od tradicije materialov in ambienta, bi moglo to postati sprejemljivo. Ostajajo pa še vedno površine, ki bi jih morali turistično organizirati, obstajajo stara naselja, ki jim moramo nuditi nove možnosti za obstoj kot študijski centri ali organizirane letoviščar-ske skupnosti. Urediti bi bilo treba cestno omrežje, seveda v smislu konkretno programirane organizacije celotne pokrajine.
Ne smemo pozabiti na kmetijstvo in na reorganizacijo celotnega sistema kmetovanja, za katerega je bilo v zadnjih časih hote ali nehote zelo malo nerejenega. Skrbeti bi bilo treba za več povezav med morjem in planoto, ker ta povezava nudi, po mojem, neslut-ne možnosti razvoja. Kras bi morali pač obravnavati kot zeleno površino točno določenih generaliziranih ambientalnih vrednosti.
je treba posvetiti malo več pozornosti tudi človeku, ki v njem živi, mu omogočiti, da se gospodarsko obdrži in uspeva.
Osebno mislim, da je to mogoče le, če bo Kraševec deležen potrebne pomoči in podpore. Kmetijstvo so, zlasti s povojnimi razlastitva-mi najplodnejših nižinskih površin, skoraj popolnoma izrinili z obalnega pasa naše pokrajine. Ostane mu skoraj samo še Kras. Toda prav na Krasu, kljub ne najboljšim pogojem, ki jih ta nudi, se je po vojni razvilo specializirano kmetijstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo in imata ti dve panogi kmetijstva še velike možnosti razvoja, predvsem zaradi bližine in obsega po-trošnega trga, ki ga domač pridelek vrtnarstva, čeprav gre že za nad 800 milijonov lir vrednosti, zadovoljuje le s 25 odst. Prav ta bližina trga omogoča hitro in neposredno prodajo pridelkov in v glavnem odpravlja škodljivo vlogo, ki jo ima posredništvo na dohodek pridelovalca. V tem okviru se je npr. vrednost iztrženega domačega pridelka iz cvetličarstva povečal od leta 1949 do 1965 za več kot štirikrat in je sedaj že več kot 100 družin, ki se ukvarjajo s to panogo. Razveseljivo je, da se pri tem obdrži na zemlji mnogo mladih kmetov. So celo primeri, ko se mladi vračajo iz industrije.
Seveda tudi pri vrtnarstvu in cvetličarstvu ni vse rožnato, in prav zato je potrebna javna pomoč in podpora, predvsem da se jim zgradijo potrebne infrastrukture. Ce se to lahko stori za druge gospodarske dejavnosti, če so milijarde za industrijo in trgovino, po. tem je treba najti tudi nekaj sredstev za poljske poti in za napeljavo vodovodov.
Najvažnejša kmetijska panoga je pa na Krasu še vedno živinoreja, kateri pa se obeta zelo slaba bodočnost, če se bodo obdržale sedanje razmere, v katerih je prisiljena delovati, živinorejci, ki so skoraj popolnoma odvisni od velikih posredniških podjetij, ne za-
Luči in sence v «stari vasi« v Nabrežini
družništvo, ki ga poleg vsega razmere in veljavna zakonodaja med drugim naravnost narekujejo.
Mislim, da bi precej možnosti obstoja mogla nuditi našim kmetom, polkmetom in nasploh Kraševcem tudi izletništvo in turizem. Že sedaj smo priča velikemu turističnemu prometu. Dograditev avto ceste Trst — Benetke bi morala omogočiti precej prehodnega turizma, pri eno ali večdnevnem postanku tujih turistov na poti proti Jugoslaviji in drugim državam.
Že samo ustanovitev «kraških rezervatov-) nas pa postavlja pred določene nelahke, tudi pravne pro-
bleme. Predložen je bil že svoj čas zakonski predlog, ki pa ni videti, da bi mogel biti odobren že v tej mandatni dobi parlamenta. Zavreti je pa seveda vseeno treba nadaljnjo škodo, ki se iz dneva v dan dela Krasu. Toda slišati je, da se to misli storiti tako, da se enostavno vinkulirajo ta področja kot »zeleni pasovi« v okviru sestave občinskih in medobčinskega regulacijskega načrta. S tem bi bili hudo oškodovani prav Kraševci, lastniki ali jusarji, ker vinkulacija v regulacijskem načrtu ne predvideva nobene odškodnine, ki bi jo pa moral zakon priznati.
Inž. MILOŠ KODRIČ:
Zastaviti pot špekulantom
Kras nas čaka! Dovolite mi, da ponovim ta klic, ki je bil objavljen 1. oktobra letos v Primorskem dnevniku. Tale klic velja še danes in bo veljal še naprej, dokler ne bomo konkretno in učinkovito, predvsem mi Slovenci, ki smo za to najprej poklicani, pristopili k reševanju kraškega problema v celoti, pristopili k dejanski zaščiti našega Krasa.
Temu, za nas življenjsko važnemu problemu, žal, mi Slovenci sami ne bomo’ kos. Predvsem ne zato, ker nismo monolitno strnjeni in enotni, a morali bi biti vsaj tedaj,. ko gre za naše skupne interese in koristi, ko gre za naš obstoj. Zategadelj torej vsaj pri reševanju vprašanj, ki se tičejo vseh nas, bodimo združeni in naj vsak po svoji moči doprinese svoj de-
izvodne stroške. Rezultat tega je, da se je samo v zadnjem desetletju število goveda zmanjšalo za več kot 25 odst.
Rešitev je možna spet le z odpravo teh posrednikov, z organizirano neposredno prodajo mleka. Naše mleko je po kakovosti veliko boljše od uvoženega, predvsem fur. lanskega. To izhaja ne le iz naših trditev, ampak iz pregledov ‘in študij, ki so jih izvršile javne ustanove, ki poleg tega svetujejo, naj se naše, boljše mleko nameni bolnišnicam in otrokom. Toda ta ne-posredna prodaja mora biti, kot Toda to obravnavanje ni lahka1 rečeno, organizirana, da se morejo stvar, k temu lahko pristopim.) živinorejci - proizvajalci postaviti samo širokopotezno in z velikimi j kot polnopravni partnerji pred u-finančnimi sredstvi.	i stanovami - potrošniki. Torej za-
...	...	lež. Vsakdo, ki mu je naš Kras pri
sluzijo niti toliko, da bi krili pro- srcu, naj opusti strankarsko splet-lzvodne stroške. Rezultat, tetra ie ^arjenje jn naj pristopi k delu.
Razen tega so nam potrebni pri reševanju kraškega problema zavezniki. Te bomo brez dvoma našli pri demokratičnih someščanih italijanske narodnosti, ki so prav tako vzljubili naš Kras in ki bi ga radi zavarovali.
Pri reševanju kraške problematike se moremo in moramo posluževati občinskih uprav, pokrajinske in deželne uprave ter parlamenta. Prav tako moramo izkoristiti vsa možna sredstva, ki jih imamo na razpolago za pritiski na javnost in na oblasti.
Ukrepi, ki jih lahko podvzame-mo, so dvojnega značaja; so taki, ki potrebujejo za svojo uveljavitev in učinkovitost dalj časa, ver-
Misli in pobude v diskusiji
Ko so izvedenci povedali svoja | čutil vpliva mesta do fašistične do-
mnenja in zamisli, se je razvila razprava.
Dr. LOJZE BERCE, ki se je prvi oglasil v diskusiji, je pripomnil, da je razveseljivo dejstvo, da so se udeležili okrogle mize pripadniki in predstavniki raznih strank ter organizacij in ustanov. Enoten nastop je glavni pogoj za uspešno delo. Nato pa je dejal, da v raznih problemih radi nasedamo «skupnim interesom«, kakor npr. vprašanju rezervatov, razla-ščevanj itd.
STANISLAV BOLE je tudi ugotovil, da je za to okroglo mizo dobro zastopana vsa naša narodna skupnost na Tržaškem. Opozoril je, da sl moramo biti na jasnem, kaj hočemo, da je zdaj zelo važno vprašanje izdelave medobčinskega regulacijskega načrta, da pri pripravah morajo sodelovati naši ljudje, da se bo vaški človek ohranil na Krasu, če bo imel gospo darsko podlago, da se vzporedno z industrijo mora razvijati tudi obrtništvo, da se bo lahko še razvilo kmetijstvo in turizem, da pa je predvsem potrebna specializacija mlade delovne sile.
DUŠAN LOVRIHA, dolinski župan, je povedal, da je bil regulacijski načrt za dolinsko občino izdelan že leta 1961 in da ga je odobril občinski svet, ni bil pa o-dobren od višjih oblasti. Zaradi obsežnih razlaščevanj, gradnje naftovoda itd., so nastale velike spremembe, ki jih bo moral novi regulacijski načrt upoštevati, ostale pa so smernice za predel občine, ki ga razlastitve niso sploh dosegle. Na tem predelu so možnosti za razvoj kmetijstva in turizma, toda za turizem ni do sedaj pobud, za razvoj kmetijstva pa je nujno potrebna zadružna oblika sodelovanja. Glede rezervatov Je dejal, da jim ne nasprotuje, ker bodo koristni, če bo stvar pravično m pošteno urejena.
DUŠAN KODRIČ, predsednik Zveze malih posestnikov, je govoril o kraških zanimivostih in do
je danes dejstvo in ne kaže, da se brinah, ki so Jih znali ceniti že v bo v bodoče kaj spremenita t,* str^orlnv^h 'sih. S >oje pp-ohrv, ostajajo c gradnje na veliki	st; inv. uidi .troski k ki n:
be. fašizmu pa se je uprl in dal velik delež v narodnoosvobodilni borbi. Vse to je treba upoštevati ko se govori o Krasu in njegovi prirodnosti.
Dr. RAFKO DOLHAR, občinski svetovalec, je predvsem pripomnil, da je prireditev okrogle mize o Krasu hvale vredna pobuda, toda v sedanji fazi diskusij, raznih prireditev in podobno je treba slišati tudi Kraševce same, kaj oni mislijo. Nujno potrebno pa je tudi prirejati predavanja, razstave, diskusije po kraških vaseh, da se ljudje seznanijo z raznimi vprašanji, da se bodo zavedali, kaj imajo in kaj morajo ohraniti v svojo in v skupno korist. Posebno nalogo imajo arhitekti in geometri, da izdelajo načrt nove tipične kraške hiše, ves problem pa je treba prenesti tudi na politični forum, da bomo lahko nekaj dosegli. Ob koncu je izrekal nekaj svojih pomislekov glede rezervatov.
ALOJZ MARKOVIČ, predsednik Kmetijske zadruge, je omenil, kako kmečka mladina zapušča zemljo in jo bo zapuščala, če se ne bodo uresničile konkretne pobude za kmetijstvo. Precej je govora npr. o razvoju cvetličarstva in vrtnarstva, toda na Krasu primanjkuje vode in cena vode je previsoka. Govori se o živinoreji, cena mleka pa ne krije niti proizvodnih stroškov. Potrebna je konkretna pomoč oblasti, na drugi strani pa je edina možna pot v zadružništvu.
SAMO PAHOR je pripomnil, da je treba ohraniti in jih uveljaviti v javnosti stara prvotna imena vasi in naselij, kakor je tudi treba ohraniti pokrajino. Pri tem je o-menil izgradnjo smodišnice pri Briščikih in pripomnil, da bi jo morali, in bi jo lahko uredili nekje pod zemljo, kar bi bilo tudi bolj varno za domačine in izletnike.
DUŠAN HREŠČAK, občinski odbornik, je predvsem poudaril, da se je treba lotiti problema zaščite Krasa sistematično in da ne bomo ničesar dosegli, če ne bomo upoštevali tudi problema ostalega rt«**« trž/^ke-ti prebiva ir »a • Gle-1 '	1	: i,. 'rili hiš j3 d°jal,
da ni moč zahtevati, da sploh vse stare hiše ostanejo, da je pač treba upoštevati zdravstvene in druge činitelje. Omenil je zakonski predpis, na katerega je pred kratkim opozorila občinske uprave Pokrajinska turistična ustanova, da niso namreč dovoljene gradnje v slogu, ki nasprotuje okolju. Glede razširitve industrije na Kras je dejal, da te nevarnosti ni, ker so stranke odločno zavzele nasprotno stališče. Hreščak je še pripomnil, da moramo biti prisotni s svojimi pobudami in jasnimi idejami ter predlogi povsod, kjer se razpravlja in odloča o Krasu.
MITJA RACE Je pripomnil, da bi podeželske občine morale izdelati tudi podrobne regulacijske načrte, da bo potrebno sodelovanje z jugoslovanskimi izvedenci, da bi bilo umestno izdelati načrt za tipičen gostinski obrat v kraškem slogu Itd.
DUŠAN KOŠUTA je dejal, da glede zaščite Krasa še ni koordiniranega nastopa občin, pokrajine in dežele, da se po Krasu ruši in gradi ne glede na predpise in ško do, ki se s tem povzroči; da je obalno področje že vse razprodano in ograjeno itd. Predlagal je, naj bi se ustanovilo društvo za zaščito Krasa, v katerem bi bili zastopani vsi sloji in stranke.
ALBIN ŠKERK, pokrajinski svetovalec, je omenil uspeh etnografskih razstav na Kmečkem taboru na Opčinah in ob kriškem dnevu v Križu ter opozoril na škodo, k; jo povzročajo razni špekulanti, ki odkupujejo in odnašajo iz kraških vasi razne stare predmete, na škodo, ki nastaja, ker s pokopališč odstranjujejo stare nagrobne kamne, ter na zanimive, toda zapuščene kraške hiše, ki razpadajo.
BORIS RACE, predsednik SKGZ, je predvsem dejal, da nas je zbudilo zanimanje italijanskih krogov za naš Kras. To zanimanje za Kras je pozitivno, toda Kras ne sme biti samo v funkciji mesta. Poudaril je, da je potrebno organizirano delo in da bi bilo koristno, ustanoviti društvo za zaščito Krasa, v katerem bi bili vsi Slovenci zastarani.
jetno tudi leta; ter ukrepi, ki so lahko takoj učinkoviti. Hotel bi se zaustaviti pri nekaterih takih ukrepih, pri ukrepih s takojšnjo učinkovitostjo. Imam predvsem v vidu propagando, razlaganje in prepričevanje. Saj je prav tega najbolj potreben naš kraški človek, naš Kras. Mi moramo predvsem razlagati kraškemu človeku — bodisi da je to kmet ali delavec, ali oboje, kot je v večini primerov — da je on s svojo domačijo, s svojim večjim ali manjšim posestvom dejansko gospodarsko neodvisen, kar je danes najboljši osnovni pogoj za naš obstoj; da tvori oh majhno samostojno ekonomsko e-
Fotografski posnetki;
Mario Magaj'na
noto, ki more kljubovati tako gospodarski kot politični nestabilnosti. Prepričati ga moramo, da je posebno danes delavec, ki ima poleg svoje mezde lasten kos zemlje in hišo na tako' lepem, zavidanja vrednem kraju, majhen gospod. Sprašujem se, mar se ne kesajo danes tisti, ki so še nedavno tega prodali zemljo, podedovano od svojih prednikov, po 200 lir za kv. m raznim špekulantom, a ti jo danes preprodajajo po 2000 in še več lir za kv. meter. Mar ni obžalovanja vredno, da se tako na lahko vgnez-di med nami špekulant, izkoriščevalec delavca in kmeta? Čeprav je nekdo iz enega ali drugega vzroka prisiljen prodati kos zemlje, naj ga vsaj proda po pošteni ceni. In to takim, ki ne bodo izkoristili to zemljo v špekulantske raznarodovalne ali pa čisto sebične namene, ki bi kvarili kraško pokrajino. To so obžalovanja vredni primeri. Obsodbe vredni pa so primeri, ko prodajajo kmetje zemljo, umetniško izdelane kolone in vodnjake po nizki ceni in to brez potrebe in vlagajo potem izkupiček v netrajne dobrine. Le pomislimo na avtomobile, ki so, nasprotno od zemljišča, iz dneva v dan manj vredni in že čez nekaj let gredo v staro šaro.
Mimogrede naj mi bo dovoljeno omeniti tudi težki krvni davek, ki ga posebno naša mladina plačuje za motorizacijo po naših kraških cestah. Tu moramo biti prisotni z razlago in prepričevanjem. Ni dovolj enourna ali dveuma debata okrog mize, niti dve okrogli mizi; potrebni so sestanki in predavanja po vaseh, potrebno je pisanje po časopisju, potrebni so posamični pogovori.
Naša nadaljnja dolžnost je, prepričevati kmete, naj razširijo in specializirajo svojo dejavnost, ker je obdelovanje po starem obsojeno na polom, saj je neučinkovito in nerentabilno. Število delovnih ljudi v kmetijstvu se mora nujno skrčiti. Tako zahteva napredek. Toda kdor ostane na kmetiji, naj se strogo specializira v eni ali drugi panogi, v vinogradništvu, živinoreji, cvetličarstvu ali zelenjadarstvu v gojitvi tako imenovanih žlahtnih kultur, naj pristopi k primerni obliki zadružnega delovanja zlasti pri nakupovanju semen, gnojil, kr-me in pri prodaji pridelkov. Pritiskati moramo na oblasti, da se o-mogoči slovenskim kmetovalcem strokovno usposabljanje na slovenskih šolah in tečajih, da se jim dajo na razpolago slovenski strokov-n jaki. Zahtevati moramo denarna sredstva tudi za delovnega kmeta da so lahko tudi njemu dostopna’ m to ne samo v besedah.
Naše nadaljnje prizadevanje mora biti usmerjeno k temu, da večje površine Krasa ne bodo nostale last le nekaterih ekskluzivfstičnih skupin m zaprtih krogov, kot je npr. tržaški golf klub, ki ima na razpolago za pičlo število svojih članov na tisoče kv. metrov prelepega sveta na Hudem letu. Rav-no tako nameravata odkupiti večje površine jahalni klub in teniški klub. Razen tega ni dopustno, da si posamezniki zidajo na Krasu svoje vile in weekende, ki nimajo
(Natofevanje na 19. strani)
Marseille, križišče Vzhoda in Zahoda
Svetle in temne plati živahnega in pestrega sredozemskega pristanišča
Marseille je brez dvoma eno Izmed najbolj kozmopolitskih mest na svetu. Je drugo mesto v Franciji, največje pristanišče južne Evrope ter eno izmed najbolj važnih pristanišč sveta. Ko sem bil še pred nekaj leti prvič v tem mestu, je štelo okrog 800.000 prebivalcev, sedaj pa jih šteje skoraj en milijon. Tisti ,ki ne poznajo tega mesta, se bodo vprašali, kako in zakaj se je tako hitro razvilo. Vzrok je preprost. Marseille je veliko pristanišče in v njem je zato zelo živ promet z ladjami, ki prihajajo in odhajajo v vse dele sveta, zlasti pa v Afriko. Marseille služi kot pristanišče za južno Francijo ter dober del Švice. Samo leta 1960 je šlo skozi njegovo pristanišče nad 30 milijonov ton blaga.
Mesto pa razpolaga tudi z zelo velikim, sodobno urejenim letališčem Marignane, na katerem je v enem letu pristalo in odletelo več ko 21.000 letal z več kot enim- milijonom potnikov. Tudi na letališču je največ prog usmerjenih proti bivšim francoskim kolonijam
Marsejeza ne izvira iz Marseilla - Lepi Chateau d’lf, v katerega ječi je po zgodbi v Dumasovem romanu Grof Montecristo ta preživel kar 14 let
pornografske slike, razglednice in revije lepotic v Evini obleki. V bližini te mestne četrti stoji eden izmed tolikih gričev, kjer je bil pred vojno najbolj razvpiti in najbolj o-kuženi okraj Marseilla. V teh ozkih, temnih in umazanih ulicah je bilo mnogo dvoumnih lokalov in javnih hiš, kjer so se zbirali in kamor so se zatekali brezdomci, goljufi, tatovi, roparji, zvodniki, sprehajalke itd. Vsak turist, ki je pred vojno prišel v to mesto, si je hotel, čeprav podnevi, kajti ponoči je bilo zelo nevarno, ogledati ta zanimivi del mesta, kot si ogleda vsak turist znameniti Casbah v Alži-ru ali v kakem drugem mestu Afrike.
Ko so leta 1943 Nemci zasedli vso Francijo in Marseille, so opazili, da je ta del mesta tudi zanje zelo nevaren. Za časa nemške zasedbe so se tu zbirali makijevci, francoski
Pogled na Marseille z otoka If
in afriškim deželam sploh. Vsako leto pride v Marseille več kot 4 milijone turistov.
Pa pustimo te podatke ob strani in nepotimo se v to naravnost babilonsko mesto. Marseille je podoben nekakemu amfiteatru: ves je obkoljen z griči. Vanj vodi lepa, nova avto cesta, po kateri drsijo avtomobili kot po steklu. Ko pa se pripelješ v mestno središče, se znajdeš med tako kaotičnim prometom, da si ves iz sebe. Vsem se tu namreč hudo mudi. Pešcem in vozačem. Vsi hitijo, kot da bi jim gorelo pod petami, če pa živiš v tem mestu nekaj časa in si ga mirno ogledaš, se ti priljubi, ker ima tako podnevi kot ponoči svoj poseben čar, zJasti zaradi velikih nasprotij.
V bližini marsejske obale je mnogo trgovin za pomorsko opremo ter polno gostiln, ki razstavljajo v izložbah vsake vrste svežih rib in svojo specialiteto bouillabaisse, t. j. ribjo juho, ki je obenem tudi provansalska narodna jed. Seveda je tudi mnogo drugih večjih in manjših trgovin, stojnic in barak, kjer prodajajo tudi razne spominčke in kar ni nič čudnega za Francijo,
ilegalni aktivisti v borbi proti nacizmu. Zato so Nemci sporočili, da bodo v 48 urah porušili ta del mesta. In res se je tako tudi zgodilo. Nastavili so deset ton trotila in vrgli v zrak skoraj ves ta del okraja z upanjem, -da bodo uničili vse makijevce. Mnogo ljudi je v tistem času izgubilo življenje in tudi številni makijevci so ostali pod ruševinami. Nacisti so mislili in upali, da bodo s tem zločinom uničili delovanje rodoljubov in antifašistov ter s takšnimi metodami zmagali vojno. Toda zmotili so se kot povsod, saj je tudi v Franciji naraščalo število borcev, ki so se bojevali do zmage proti nacifašiz-mu.
To rušenje je res v veliki meri zajelo najzloglasnejši marsejski okraj. Vendar še danes obiskovalec teh temnih zakotij srečuje mračne, sumljive tipe raznih plemen. Na trgu Quartier des Capelier prodajajo na skrivaj strelno orožje, ki si ga razni sumljivi ljudje ogledujejo in ga kupujejo. Če se človek ustavi tu dalje časa, lahko nenadoma zasliši streljanje in sploh ne ve, od kod prihaja ter niti te-
ga, kar se okrog njega dogaja.
Neredko je prostitucija v tesni povezavi s kriminalom. Marsikateri tujec posebno pomorščak, postane žrtev propadlih žensk, ki jih je tu veliko. Lovijo ga kot nedolžno ribico, ga privabijo k sebi, nakar se pojavi eden ali več njihovih pojdašev in nesrečna žrtev mora molče izročiti ves svoj imetek, če hoče odnesti iz pasti celo glavo. Res pa je, da se zadnje čase število zločinov v mestu vedno bolj krči. Zaskrbljenost pa zbujajo sedaj zločini mladoletnikov. Večkrat se zgodi, da pripeljejo na policijo mladoletnike, ki jih zalotijo pri ropanju, pretepanju staršev ali pijane v družbi hotnic. Ta moralna in fizično pokvarjena mladina je trn v peti vsem ter dela mnogo preglavic marsejski policiji.
V	Marseillu se še dandanes pozna, da je bila Francija kolonialna država. V mestu je mnogo Arabcev in črncev iz raznih bivših kolonij, posebno pa iz Tunizije, Alžirije in Maroka. Teh ljudi je največ v bližini slavoloka zmage. Mnogo je tudi zlasti mulatov, ker je dosti porok med Francozinjami in črnci, katere imajo Francozinje rade. Tu so tudi nekatere ulice, kjer človek misli, da ni več v Evropi, ampak nekje v severni Afriki.
V	mestu je mnogo lepih in znamenitih cerkev, palač in spomenikov. Borzna palača je iz leta 1599 in je najstarejša trgovinska zbornica Francije. «Palais Longchamp« je spomenik, s katerim so hoteli marsejski prebivalci počastiti cesarja Napoleona III., ki je dal zgraditi velikanski in za tiste čase moderen vodovod. V bližini so muzeji, umetniške galerije ter v ogromnem parku zoološki in aklimatizacij-ski vrt. «Pharo» je palača, v kateri je imela svojo rezidenco cesarica Evgenija, sedaj pa je v njej medicinska fakulteta za kolonije.
Med cerkvami je zelo znamenita cerkev opatije Saint Victor, ki jo je ustanovil leta 420 St. Cassien in so jo barbari večkrat porušili. Obnovila sta jo opata S. Vilfred in S. Ysain in leta 1362 jo je posvetil sam papež Urban V. Marsejska katedrala je prava mojstrovina rimsko - bizantinskega sloga. Znamenita je tudi cerkev «Notre Dame de la Garde», ki je na griču, katerega imenujejo pomorščaki »sveti grič« in radi romajo nanj.
S tega griča je krasen razgled na morje, pristanišče in razsežno mesto. Vredna obiska je tudi trdnjava Saint Nicolas. Tu so sprejemali prostovoljce za tujsko legijo, ki so jih potem pošiljali v razne kraje Afrike.
Marseille ima tudi mnogo širokih in dolgih ulic in med njimi je najlepša Canabičre,
kjer so najbolj razkošne trgovine in najbolj važni uradi in banke. Seveda so tu tudi nočni lokali z vsemi svojimi čari. Na tej ulici so ustaši ubili jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega predsednika Barthoua, kar priča tudi plošča.
Mnogo ljudi misli, da izvira himna marsejeza iz Marseilla, a s tem mestom nima nič opraviti. Ko je Avstrija napovedala Franciji vojno, je bil v Strasburgu kot oficir Claude Joseph de 1’Isle, ki je slučajno skomponiral vojaško pesem, katero je naslovil ciChant de TArmee du Rhin». Pesem je ugajala skupini vojakov, prostovoljcev iz Marseilla. Ko so se na poti na fronto ustavili v Parizu, so jo na ves glas prepevali. Poslušalce je navdušila in so jo takoj imenovali «Chant de Marseille«. 17. oktobra istega leta je bila proglašena za državno himno in je od takrat
znana pod imenom marsejeza.
Skoraj vsi, ki so sedaj v zrelih letih, so brali razne romane pisatelja Aleksandra Du-masa, ki je bil posebno bogat s fantazijo. Poleg «Treh mušketirjev« je znan zlasti njegov roman «Grof Montecristo«. Nasproti marsejskemu pristanišču leži otok If, na katerem je grad z visokim stolpom, ki ga je dal zgraditi kralj Franc I. v obrambo proti Špancem, že od vsega začetka so uporabljali grad tudi za jetnišni-co. Sem je postavil Dumas svojo zgodbo o grofu Monte-cristu, mornarju in skrivnostnem popotniku, ki naj bi ga bili zaprli v Marseillu leta 1815 prav na dan njegove poroke z lažno obtožbo bonapartizma in ki naj bi preživel v ječi 14 let, nato pa odkril na otoku zaklad, s katerega pomočjo naj bi se maščeval svojim sovražnikom. Vsekakor je otok vreden ogleda ne glede na to zgodbo.
Clochard (berač) zbira čike v značilni ulici starega mesta v Marseillu, kjer se zbirajo razni potepuhi
Mario Magajna
.....„„.....................................................................................................
SEDAJ JE ZNANOST VSE POJASNILA
Zagonetni naravni pojavi so nekdaj povzroiali med ljudmi strah in grozo
«Krvavi» dež, žabe, morski rakci, podgane in še marsikaj je že padalo z neba - Vsega pa so bili krivi cikloni in zračni vrtinci
Prvi krvavi dež, o katerem poroča kronika je padal spomladi leta 1582 v Parizu. «Ljudje so jeli od groze vreščati, ko so videli na svoji obleki kri. V paničnem strahu so oblačila odpenjali in jih odmetavali«, je o tem dogodku pisal takratni kronist. Vsekakor pa se tedaj nihče ni pozanimal, da bi ugotovil pravi vzrok tega zagonetnega naravnega pojava. Kar samo ob sebi se je zdelo, da je ta pojav pač kazen božja, za kakršne koli grehe, ki so jih takrat ljudje napravili.
Tristo let pozneje so se prebivalci mesta Haaga med nem-ško-francosko vojno silno prestrašili, ko se je nekega jutra utrgal nad mestom oblak in so bile ulice v hipu spremenjene v potoke krvi. Vsi meščani so bili tedaj trdno prepričani, da je ta krvavi dež svarilno božje znamenje zaradi hudih bojev na francoskih bojiščih. Vendar pa so bili tudi nekateri učenjaki, ki tedaj niso sprejeli te razlage kar tako. Pregledali so nekaj tistega «krvavega dežja« pod mikroskopom in ugotovili, da je rdeča barva dežja zaradi neštetih drobnih živalic, neke vrste vodnih bolh, ki jih je
prinesel ciklon iz daljnih krajev. Toda ljudstvo ni učenjakom verjelo ter je ostalo pri svojem, da je namreč pojav pripisati nadnaravnim silam in da je to brez dvoma kazen božja.
Še manj razumljiv in seveda temu primerno skrivnosten kot da .»krvavi, dež« Je biL.do-godek iz novejšega časa. Gledalci neke športne prireditve na Škotskem so bili priča zares nenavadnemu naravnemu pojavu. Tekma se je pričela ob jasnem sončnem vremenu. Kmalu zatem pa so nebo pokrili temni oblaki in nastal je tak naliv, da so morali tekmo prekiniti. Večina gledalcev si je poiskala strehe v bližnjem gostišču. In tedaj so nekateri preplašeni gledalci opazili, da padajo z dežjem tudi morski rakci. Ker živijo te živalice samo v morju, je bil ta pojev v tistem kraju, ki je daleč v notranjosti dežele, še bolj nenavaden in skrivnosten.
Znanost je dandanes že našla za celo vrsto verodostojnih poročil o podobnih dogodkih iz davnih in tudi novejših časov, popolnoma zanesljivo razlago. Saj so na primer, posebno v Ameriki, že večkrat opazovali, kako je tornado potegnil vodo iz kakega jezera ali potoka in jo prenesel daleč proč od tistega kraja. Obenem z vodo pa je prenesel tudi vse rastline in živali, ki so bile v njej.
Taki vrtinci lahko tudi potegnejo iz morja velike množine rib in manjših morskih živali, ali živalic z zemlje in jih odnesejo kilometre daleč od tam, kjer potem popadajo na tla. Ameriški cikloni imajo tako veliko moč, ki si jo človek težko predstavlja, da odnašajo s seboj milje daleč cele hlode. Ko moč vrtinca po določenem času popusti, pade na zemljo vse, kar je nosil s seboj.
Neumno bi bilo torej vse podobne dogodke pripisovati kratko in malo nadnaravnim silam, ko je nedvomno dokazano, da so to popolnoma naravni pojavi. Razumljivo pa je, da si v davnih časih podobnih zagonetnih pojavov niso znali drugače pojasniti.
Kot je bilo tudi s «črnilnim dežjem« 9. novembra 1918 v Montrealu v Kanadi. Ko je ciklon že nekaj ur divjal in razsajal v mestu, je začelo nenadoma na vso moč deževati. A to ni bil navaden dež, marveč dež črne barve. Zdelo se je, da pada iz oblakov pravo črnilo. Lahko si mislimo, kako so ta črni dež razlagali vraževerni ljudje. Toda učenjaki so kmalu ugotovili, da izhaja tista črna voda iz nekaterih manjših jezer na precej oddaljenem področju, v katera tečejo studenci iz samih rudnikov črnega premoga ali iz njih bližine. Odtod črni dež. Tudi v tem primeru je vrtinec prenesel vodo iz razmeroma oddaljenih »črnih« jezer v samo mesto Montreal.
Tako je na primer v nekem zapisu iz 17. stoletja zelo nadrobno opisano, kako je v norveškem mestu Bergen silen ciklon prinesel s seboj žive podgane. Sedaj je jasno, kako je do tega prišlo, ko vemo, da je silovit vrtinec podrl nekaj starih hiš in odnesel s seboj vse podgane, ki so bile v njih.
Neki drug poročevalec pa piše, da so na Poljskem deževale žabe. Teh živali je bilo toliko, da so popolnoma pokrile vse mestne ulice in strehe mestnih hiš.
Leta 1959, torej komaj pred dobrimi osmimi leti, pa je ci-
klon prinesel na glavno ulico Kalkute osem metrov visoko drevo s koreninami vred, tako da je obstalo pokonci sredi ulice. A v vejevju tega drevesa so prestrašeni meščani videli več še živih in zelo nevarnih kač. Očitno je bilo, da je zračni vrtinec izru,val drevo v več desetin kilometrov oddaljenem pragozdu in ga prenesel v Kalkuto.
Ko vse to vemo, nam seveda ni več tako zelo zagonetno, ako vidimo, da padajo v velikem nalivu na zemljo živali, ki jih sicer tam ni.
S. A.
									
VODORAVNO: 1. gosta črna tekočina, ki varuje pred gnitjem, 7. vrsta živega bitja, 12. skupek več snovi v celoto, 14. ime filmske igralke Andress, 15. tatinska ptica, 16. Julijin izvoljenec, 18. avtomobilska oznaka Trsta, 19. jezero v Etiopiji, 20. bedak, norec, 21. znoj, 22. umetnost (lat.),
23.	največje iraško pristanišče,
24.	vmesna pokrajina, 25. avtomobilska oznaka Vinkovcev, 26. veliko naselje, 27. deklica, 28. departma in reka v jugovzhodni Franciji, 30. na j večje mesto v Afriki, 32. močna starogrška kolonija na Peloponezu, 34. krista-linski skrilavec, 36. slog, 37. ranocelnik, 39. kratica za »teniški klubx>, 41. izumitelj cepiva proti otroški paralizi, 42. sadni škodljivec, 43. vprašalnica, 44. časovna enota, 45. dragoceno lepotičje, 46. splet las, 47. začetnici zahodno-nemškega kanclerja, 48. skupina afriških plemen, 49. trojanski kraljevič, ki je ugrabil lepo Heleno, 50. neumnost, 52. pozna življenjska doba, 54. večji kos pohištva, 55. čudovita alpska dolina pod Triglavom.
NAVPIČNO: 1. nekdaj pomembno mestece nad Reko, 2. pristaši kmetske politike, 3. stanje zamaknjenosti spiritističnega medija, 4. največje jugoslovansko pristanišče, 5. nekdanji turški oblastnik, 6. predlog, 7. keltski duhovnik, 8. ime hrvaškega prevajalca Velika-noviča, 9. kratica za »vojaško upravo*, 10. del Hamburga, 11.
sarajevska tovarna koles, 13. monopolistično združenje kapitalističnih podjetij, 14. luka v severovzhodni švedski 17. človek v zgodnji življenjski dobi, 20. živalska zgodba, 21. sanitetna potrebščina, 23. drag kamen žolto zelenkaste barve, 24. najboljši slovenski telovadec (Miro), 26. slovenski zemljepisec (Anton), 27. jugoslovanska denarna enota, 29. mejna reka med Slovenijo in Hr-vatsko, 31. sorodnik po očetovi strani po starorimskem pravu, 33. krilo poslopja, 35. negovoreča oseba na odru, 36. raku podobno obolenje, 38. rimski konzul, znan po nasilju, 40. strnjena kri na rani, 41. tkanina, blago, 42. nemški idealistični filozof (Immanuel), 43. starogrški kipar, 45. kratica ameriške organizacije za vsemir-ske polete, 46. pravokotna vojaška formacija, 48. iglasto drevo, 49. dvojica, 51. kemični znak za radij, 53. slovenski tednik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO:	1. plast, 6.
psalm, 11. premog. 12. ranina, 14. trahom, 15. Verne, 16. Ta, 18. legar, 19. pasma, 20. gen, 21. Avar, 22. parta, 23. polk, 24. ki,
25.	kakao, 26. ladja, 27. Sternen, 30. Curie, 31. agent, 32. Lenin, 33. triko, 34. parizar, 36. sreda, 37. Rakek, 38. A(vgust) Š(enoa), 40. Lena, 41. Keres, 42. kopa, 44. Ant, 45. trakt, 46. pomol, 47. Pt, 48. Avila, 49. kumara, 50. ankete, 52. Menart, 53. stric, 54. Istra. NAVPIČNO: 51. N(ovi) S(ad).
Veljaven od 19. do 25. novembra
OVEN (od 21. 3. d« 20. 4.) V ljubezen-/	\ skih zadevah rafr
J pravljajte čim manj '	* z ljubljeno osebo.
Naleteli boste na ovire; Lotite se jih razsodno. Na delu se brzdajte in upoštevajte svoje izkušnje. Možno je neko napredovanje. Pazite, da ne padete po stopnicah. Svetujemo vam razvedrilo.
___ BIK (od 21. 4. do
f N 20. 5.) Ohranite v (	srcu svoje najbolj
lJ intimne namene; v tem trenutku bi bi-la iskrenost škodljiva. Prejeli boste neko pismo. Na delu bodite mirni, tako s® boste izognili številnim napakam. Zdravje ne bo najboljše, ker boste imeli motnje v obtočilih.
DVOJČKA (od 21. S-do 20. 6.) V čustvenih zadevah vam bo zaupanje v osebo, ki vas ima rada, narekovalo pravilne izbire. Na delu boste naleteli na razne težkoče, ki jih boste prebrodili z odločnostjo in s pomočjo prijateljev. Kar se zdravja tiče, boste imeli motnje v prebavilih.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Neka oseba (4 vam k° pokazala na-(	J klonjena čustva, kar
V	J vas bo prijetno izne-
nadilo. Teden je primeren za sklepanje trajnih vezi. Na delu vas čaka neko srečno naključje, paziti pa morate, da ne zapravite te ugodne priložnosti. Zdravje bo izvrstno-Bodite pogumni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zaradi čustve-r	A nih zadev boste mo-
j rali potovati, da raz-‘ čistite položaj. Vsekakor ni ljubosumnost upravičena. Na delu se Posvetujte z izkušenimi osebami, ki vam bodo pripomogle k uspehu. Zdravje bo naravnost izvrstno. Ne bodite plašljivi.
DEVICA (od 23. *• do 22. 9.) Zaradi svojega vzornega vede; nja boste vzbudil) občudovanje. Osvoji" li si boste mnog® srca. Možno je tudi ljubezensko potovanje. Na delu boste imej} mnogo uspehov in boste tud) mnogo zaslužili v kratkem *®' su in z najmanjšim naporom Jemljite poživila.
TEHTNICA (od 23.9-do 23. 10.) Imeli boste sestanek z ljun" ljeno osebo ter boste imeli od tega
mnogo zadoščenj®-Sploh bi morali biti bolj °Pr" mistično razpoloženi. Na del se bo vse dobro končalo i*1 b? ste poželi zaslužene sadove. mejite kajenje. Odločajte vsem sami.
ŠKORPIJON (od 21 10. do 21. 11.) Anlt' lizirali boste natan no neko čustvo končno odkrili re* nico. Zdi se, da J1 bo vse tako, kakor si želi'®-Na delu morate bolj pazit' D kakovost kot na količino-zdravjem boste zadovoljni, *.e vam bo organizem dobr) “ loval. Bodite bolj samostojni-
STRELEC (od 22. N do 20. 12.) V ijnbc* ni boste imeli uspe® zaradi nekega -‘•Pr<i nega prijema. Spl°'' bodo izkušnje teg tedna zelo pozitivne. Na d, bo prišlo do nekih prenovite'-ki bodo ugodno vplivale na a® poslitev. Vendar vam prip°rj čarno previdnost. Odpočijte 5®
_____ KOZOROG (od 2[
/ N 12. do 20. 1.) Ne^ f	)	drhteče pričakoval
l	J	bo doživelo razoč®
ranje. Ne pa se r® burjati, ker se n bena stvar ne zgodi po naklj®. ju. Kar se dela tiče, boste P°la, navdihov. Trpeli boste žara skrnine in dobro bi bilo, da šli v kakšne kopeli.
VODNAR (od 21- * do 19. 2.) Kar s1 ljubezenskih z®a10 vah želite, Je ze, daleč od vaših m® nosti. Morda ste S dali previsoko? Na vsak na® se ne prodajajte. V poslovn* zadevali vam pretijo nevam čeri. Zato bodite zelo potrpel-11, vi. Polni boste volje in enetf°'
RIBI (od 20. 2.
20. 3.) Z ljubi je® osebo polemiziral čim manj mog0®. j tako boste uZ'^,.e zaželeni mir Pojd)^ na neki sestanek. Na delu ne vmešavajte v zadeve sV° e prijateljev in raje mislite h* .e če se ne boste pazili, se bo» prehladili.
©
S torkove okrogle mize» d našem Krasu
(Nadaljevanje s 7. strani)
FiSv nič skupnega s kraško arhi-sturo in pokrajino in povrh te-1 zasedajo še po nekaj tisoč in več kv metrov površine, ram in drugi podobni pojavi, , ‘ so nenačrtna graditev naselij, oS?°Ijna gradnja raznovrstnih škanrf . od tovarn do središč, ter »naalozno odlaganje smeti na na-D^.^rksu, zelo škodujejo našemu Pror * emu naravnemu okolju.
°n takim pojavom se moramo st^^^zirano boriti, moramo nanj™-1 kot zaščitna organizacija 7/“a naravnega bogastva.
. ®ednarodnem obsebu obstaja sJ?0.1? internationale pour la con-tp!yatl°n de la nature et des ses . sources«. To je najpomembnej-VDr!iJnetinarodna organizacija za vasanja varstva narave. Šteje j, , dvojimi članicami že 20 vlad Bani, -kot kot 300 nacionalnih or-bi n?aoiJ 12 60 dežel. V tej zvezi liuk«0FaU blti včlanjeni tudi mi — v » slovenskega Krasa. Prav voiil. času stopata v ospredje dve rodi* ®ednarodni akciji: «Medna-sSS biološki programu, to je ob-biačn- In • večletna naloga, ki po vsai U ln Pomembnosti dosega leto« Z?ano "Mednarodno fizikalno rave’in?r akcila "Leto varstva na-1; ni,-' '0>>’ ^ so t° pravkar zače-onpravljati. Delovno področje te ^narodne zveze Je: varstvo flo-
ravnivlVne’ ta1, vode ™ drugih na-toJr,. bogastev, ki predstavljajo ja co ? zemeljske dobrine. Ukvar-nim? obenem z ogroženimi prvobit-tj “ Predeli ter pomaga razglaša-bavliM? naravne rezervate in usta-tave d orSaruzacije za varstvo na-vatj ‘ irav tako Pomaga prepriče-
ockf,.Vade Posameznih dežel, naj Varn?aiu.'i° nevarnosti, ki pretijo zaprl^111 Področjem ali vrstam, tali1 tern svojem delu bi se mo-or„„ nujno povezati s sorodnimi
Orpo	p
Prav zacijami v Sloveniji, ki se Privn Seda) ukvarjajo s pravnim sireni em rezervatov na Primor-ittisri Gre tudi za rezervat tako I>ivar'0Vanega Gole§a Krasa okoli dn o ’ ^ se razteza nroti severu ,bezam
b in _	________________
• V tem širšem rezervatu bi bil
se razteza proti severu te if*16, na vzhod do Vremšči-ba v ?‘a jug do Klanca in Socer-še mV i?!11 širšem rezervatu bi bil jjmnanjši specialni rezervat s strož. ro/,raz:imom zavarovanja, tj. podstavil ,bilame v Lipici, ki bi pred-tiviri - zavarovano površino kultih iaaJa Krasa. Rezervati seveda v^ejo ovirati dejavnosti prebi-
va na takih področjih, rav, z7?zi 2 ukrepi za Varstvo na-a'r„M bl morali vsako leto organi-terpii, <(J?den varstva Krasa«, v ka-Znan?) bl sodelovalo veliko število ®nih' umetniških, družbenih lizj^ubi^nih delavcev in bi mobi-bo 71 Prav vse naše ljudi, da bo-hj^teniii jn varovali naravne do-izkor-s11 da jih bodo racionalno kraj, ab v prid vseh prebivalcev biorai m ne samo kraja. Kras bi st0!al Poststi važna turistična po-Uarv“lka vsedržavnega in celo med-^Orai e”a Pomena. Na Krasu bi se tJujT1 razviti visoko specializiran tein i?’ ^ bl prinesel prebival-Pa * kraja veliko blagostanja, ne se 5a®o onesnažil pokrajino, kot ItrajjSuja na Vejni in v drugih
*8žnnS ima vse P°g°ie ■ da. postane «obn naravno zdravilišče za so-bežoi6.bolezni. Kot v vseh Tffzvitih se kažejo tudi pri nas v ZPačn venib razmerah zanimive in kutn e spremembe. Klasične a-Uj ae in kronične nalezljive bolez-je razveseljivo umikajo v ozadji 6 bolj pa naraščajo t. i. bode^ civilizacije. To so predvsem Se^uerativne bolezni, telesno du-vQ aa ošibelost, nervoza, psihoner-ltata ^d. Tovrstne bolezni niso ne-VM.Uujen davek, ki ga nalaga člo-ie j„ obdobje tehnične civilizaci-Je urbanizacije. Zanimive študi-sy j 6dicinskih strokovnjakov, zlato 1Zvedencev za socialno medici-tj' s° odkrile, da moramo poiska-boj?0Slavitne činitelje za omenjene go.:®1! v človeku samem, ki po-stva?. Sreši proti lastni naravi. U-taro a. se namreč nefiziološki, ne-Prenapet življenjski in tj)Q mi ritem; premalo se giblje-
pla’ t° je t. i. sedentarizem; ijj a vseh mogočih dvigal, vlečnic, brn £t°mih vozil prehudo mehani-kQa Z1vljenje in vedno bolj krči ta-favJ*ujno zdravo rekreacijo v na-m6rn okolju.
Ijgi1 naš Kras je kot nalašč postav-tak° blizu mesta, da si mo-kr‘jo, na njem poiskati zdravo re-thj?„01j°, tako nujno za naše u-W®ne in prenapete živce. Zato naravne lepote našega .in njegov osvežujoč vpliv Pozai?.i. popularizirati. Ne smemo 0k(.7' i, da je prvobitno naravno citdi-e nuJen rezervat za ljudstva (ifa‘12acije, da je to naša najbolj {Uvs?Cena dobrina, ki jo moramo kot punčico svojega očesa.
PREDOLIMPIJSKE
VESTI
Ethevarria ■ prihodnji Schollander?
Z Vzhoda nevarnost za Američane - Ženske ZDA daleč pred drugimi
Plavalno tekmovanje na tretjih ((predolimpijskih« igrah v Mehiki je bilo po udeležbi preveč okrnjeno, da bi od njega dobili jasno sliko sedanjega razmerja moči v vodi. Neprijetna je bila za plavalce tudi pozna sezona. Vse plavalne velesile so že davno zaključile letošnjo sezono in plavalci, ki so v Mehiki nastopili, so morali le po-
. aklada te izdaje «1 .J101* nadzorstvom ,Uuto Accertamen-0 Diffusione« (I.A.D.)
daljšati svojo formo. Negativni rezultati so se pri mnogih poznali. Avstralcev ni bilo na startu, ostale velesile pa so bile prisotne s približno polovico svoje moči, z izjemo Sovjetov, ki so bili malo bolj popolni. Domačini so imeli seveda popolno ekipo, ostale države pa le nekaj posameznikov.
Kljub okrnjenosti prisotnih postav je prišlo do izraza nekaj zanimivosti. Sovjeti in vzhodni Nemci se bodo še za nekaj stopnic približali plavalcem ZDA na vrhu, domačini pa imajo, zaradi njim bolj ugodnih okoliščin, v svojih vrstah plavalca, ki bi prihodnje leto lahko postal «novi Schollander«.
Mehiški plavalec, ki bi lahko pri. hodnje leto osvojil dve prestižni zmagi na progah 400 in 1500 m je Echevarria. Atlet je že nekaj let znan m večkrat nastopa z ameriškimi vrstniki v Kaliforniji. Letos je na progi 400 m sicer v odsotnosti najboljših Američanov in Francoza Moscomja premagal samo Sovjeta Belitsa - Geimana, naravnost izreden pa je bil njegov podvig na daljši progi 1500 m, kjer je dosegel odličen čas blizu meje 17 minut. Sovjet Belits-Geiman je bil tudi na tej progi drugi, očitno pa je podlegel pomanjkanju kisika in dosegel skoraj eno minuto slabši čas kot Mehikanec. Seveda bodo Belits-Geiman, Američani in Mosconi prihodnje leto dobro pripravljeni, Echevarria pa lahko u-godno izkoristi posebne pogoje in letošnji uspeh ponovi.
Na predolimpijskih igrah so bili za Američani najbolj uspešni Sovjeti. Predstavili so se z nekaj res dobrimi mladimi plavalci, proizvod velike plavalne akcije, ki je v teku v SZ. Kulikova in posebno Ili-čeva lahko smatramo v prostem slogu za najbolj nevarna nasprotnika plavalcem ZDA, Konov in Gor-kijejev pa bosta v delfinu prav tako vsem zelo nevarna tekmeca. Neuspeh Gormaka v hrbtnem slo-igu je bolj slučajen, v prsnem slogu pa sta Kosinski in Marhukov celo vodilna plavalca. Na daljših progah in v mešanem slogu bosta nedvono svoji vlogi dobro odigrala Belits-Geiman in Dunajev. V vse slogih imajo torej Sovjeti lepe perspektive za osvojitev vsaj srebrnih in bronastih kolajn.
Vzhodni Nemci so bili v Mehiki maloštevilni, presenetljivo pa je, da so na tako važno tekmovanje pripeljali precej veteranov, medtem ko imajo zelo živahen naraščaj. Težko si predstavljamo plavalce kot Gregorja, Henningerja in delno tudi Wieganda kandidate za kolajne. Ne gre namreč pozabiti, da so tile plavalci stari od 29, 27 in 24 let. Wiegand bo skoraj gotovo lahko še konkuriral najboljšim, ostala dva pa sta problem. Druga plat vzhodnonemške medalje je 16-letni Matthes v hrbtnem slogu. Splošno znan je ta plavalec postal komaj letos jeseni, ko je po izrednih u-spehih ameriških hrbtašev na univerzitetnih igrah v Tokiu še sam popravil svetovni rekord na progi 100 m in evropskega na 200 m. V Mehiki je mladi Matthes ponovno zmagal na 100 m in na 200 m. V tej zadnji panogi je tudi dosegel nov evropski rekord. Prihodnje leto, pri 17. letih, bo Matthes verjetno ena najzanimivejših osebnosti v olimpijskem bazenu.
Od ostalih reprezentanc bomo moč Avstralcev poznali po njihovi sezoni, ki ustreza naši zimi. Vseka, kor mislimo, da je nekaj kolajn rezerviranih tudi za njih. Francozi postajajo velesila, v Mehiki pa ne bodo še povsem gotovi. Njihova u-dama moč bosta najbrž Mosconi in Luyce. Za Japonce je malo verjetno, da bodo prišli do nekdanjega slovesa.
Ženski del tekmovanja ni prinesel velikih senzacij. Ada Kok v delfinu in Sovjetinje v prsnem slogu so trenutno najmočnejše na svetu, drugod pa se le redke Vzh.
Nemke, Madžarke in Angležinje sramežljivo upirajo premoči čudežnih deklic iz Kalifornije, ki pri 14. in 16. letih dosegajo rezultate, ki bi, na primer na olimpijskih igrah v Rimu, v moški konkurenci že veljali krepke uvrstitve v finalih. Brez dvoma bodo tudi prihodnje leto v Mehiki Američanke pospravile celo žetev kolajn.
1	j..:,!	:
Tržačan Del Čampo, ki si je, kakor smo že pisali v intervjuju, nabral na predolimpijskem tednu v Mehiki precej izkušenj
liiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiliHiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiuiiiMniluiiHiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiilmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
NEKAJ IZ ŠPORTNE MEDICINE
Strah atleta pred porazom in občutek nezaslužene zmage
Pri ljudeh, ki niso dosegli popolnega živčnega ravnovesja, športna dejavnost lahko privede do psihopatoloških pojavov
Človeka ne spremenijo v atleta samo mišice. Jasno je, da so močna postava in okrepljene mišice neobhodno potrebne dobremu a-tletu, a to še ni dovolj. Vzemimo praktični primer: sto ljudi naj bi imelo isto postavo in isti volumen mišic, pa še iste srčne in dihalne zmogljivosti. Od teh jih je samo nekaj, ki jih šport privlačuje, od teh pa uspe samo zelo majhen del. Zakaj tako? Fizična obdaritev posameznika je vsekakor zelo važna, a ne zadostuje. Kaže, da pride do selekcije po vsej verjetnosti na psihološkem področju.
Prepogosto zanemarjamo danes vse tiste psihološke elemente posameznika ali odnose med posamezniki. ki so zelo važni za dobre športne rezultate. Atleta namreč ne smemo imeti za stroj, pri katerem pazimo samo na gorivo in na nepokvarjenost delov, ki ga sestavljajo. Pa tudi ne moremo jemati atleta za primitivca, ki izboljša svojo dejavnost samo z nagradami in globami. Atlet ima tudi svoj psihološki svet, svet problemov, občutkov in notranjega življenja, ki je večkrat važnejši in bolj občutljiv kot pri drugih ljudeh.
Ce ne vzamenid v poštev tudi teh okolnosti, pride zelo lahko .do neravnovesij, ki vplivajo na uspešno dejavnost posameznika in ekipe. Ne moremo si drugače razlagati pri atletih «dobro» in «slabo» formo, kadar ta ni odvisna od fizične kondicije. Ne moremo si tudi razlagati, zakaj neki nogometaš, ki je steber svoje ekipe, postane za novo moštvo, v katerega prestopi, prava poguba.
Ne bomo se spuščali v podrobno proučevanje vzrokov, ki privedejo nekoga do športne dejavnosti. Lahko igra pri tem važno vlogo tradicija, lahko odločilno vpliva družba športnikov ali pa beg pred osamljenostjo. Na vsak način, pri športni dejavnosti mladeničev o-pazimo že kmalu po začetku dve skupini športnikov. Prva skupina jemlje šport in tekmovanja kot
nekak «hobby». V tem primeru šport že sam po sebi zadovolji posameznika, ne glede na rezultat tekmovanja. V to skupino spadajo diletanti, igralci prijateljskih nedeljskih srečanj, lovci, planinci, hribolazci, improvizirani smučarji in plavalci na dopustu.
V	drugo skupino pa spadajo športniki, kj jih, vsaj zaradi njihove mentalitete, prištevamo med profesionalce. Teh ne zadovolji samo prisostvovanje, ne glede na izid, ampak se čutijo nesrečne, če ne pridejo do zmage.
V	prvotnem in čistem pomenu besede šport ne zahteva obvezno uspeha, tako uporabljamo prislov ((športno«, da označimo spontanost, s katero gremo preti težkim preizkusom ter pripravljenost na vsakršen izid poskusa.
Strah pred neuspehom
Za profesionalca je torej uspeh nekaka potreba. Tak atlet jemlje namreč šport za pravo delo in vir dohodkov. Zato se čuti odgovornega pred tekmo ter se boji neuspeha, ker bi mu le ta prinesel poslabšanje njegove tehnične uveljavitve in močno zmanjšanje dohodkov.
Strah pred neuspehom.lahko zaa dobi pravcato dramatično obliko, ki se lahko pojavi z akutnimi ali kroničnimi znaki.
Akutni znaki (ali preagonistič-na mrzlica) kažejo na živčne motnje. Igralec «občuti» tekmo že več dni prej z vso koncentracijo, ki doseže višek dan pred nastopom. Tik pred tekmo pa zgubi vsako možnost koncentracije in se podzavestno preda nekaki pasivnosti.
Kronični znaki «strahu pred neuspehom« (ali prvakov značaj) kažejo na spremenitev značaja pri športniku v smeri ((psihološkega razvoja«. Gre za psihičen pojav, ki se počasi, a stalno veča zaradi športnikove osebnosti in zaradi o-koliščin, v katerih živi.
Pri atletu s kroničnimi znaki se
£c z mednarodnega namiznoteniškega turnirja za 3. Borovo nagrado: med finalnim dvobojem članic, ki se je končal z zmago Poljakinje Zceste Noworyte nad Ljubljančanko Cirilo Pirčevo
poudarijo agonistični duh, napadalnost in samozavest, brez katerih športnik ne bi mogel nikoli izkoristiti naravne fizične obdaritve in postati prvak. V okoliščinah, v katerih živi, se te lastnosti športnikovega značaja še o-krepijo, tako da vplivajo vedno bolj na vedenje atleta, ki postane objesten, napadalen, fanatičen in megalomaničen (poudarja svojo visokost). Ta razvoj lahko privede športnika celo do psihopa-tičnega stanja, a v teh primerih se da vedno ugotoviti že nekako prirojeno nagnjenje do psihopati-je in šport je samo «odkril» to prikrito nagnjenje. Taka športnikova degeneracija pa ima vsekakor svoj psihiatričen pomen, »prvak« se zaveda tudi minljivosti in začasnosti svojih uspehov ter se boji porazov, ki bi ga pripeljali do prepada njegovih gospodarskih moči. Zato čuti močno potrebo po zmagi in po tem, da ostane morebitni poraz opravičljiv.
Na tej podlagi si lahko razlagamo uživanje poživil ali pojav »doping«, ki je vse prej kot pristni športni pojav. Sem spada tudi histerični jok premaganega, ki ga lahko primerjamo s trmo razvajenega pri-pka,
Občutek nezaslužene zmage
Poleg pojavov, ki so osnovani na strahu pred porazom, obravnava športna psihologija tudi strah ob zmagi ali nikefobijo (v grščini nike — zmaga, fobos — sovraštvo). Ta pojav ima svojo osnovo v občutku negotovosti, zaradi česar se športnik podzavestno boji, da zmaga ni povsem zaslužena in da je z njo povezana tudi nekaka krivda. Ta pojav najdemo pogosto pri boksu in pri kolesarstvu, kjer se prvaki, ki so komaj dosegli zavidljivo zmago, nenadoma zresnijo in predajo melanholiji. Nemški filozof Nietzsche bf imenoval to ((melanholijo pri dokončanih rečeh«.
Pri amaterjih srečamo pogosteje psihični pojav, ko smatra športnik zmago ne samo za nekaj zasluženega, ampak za uresničeno željo podzavestnega lastnega jaza, ki pa jo kritizira in biča neki višji super — jaz. Take motnje navadno zasledimo pri tistih atletih, ki se dobro obnesejo pri treningih, a zanemarjajo elementarne prilike za uspeh in se ustrašijo med tekmovanjem. Zato nimajo zaželenih uspehov in pogostoma med tekmami padejo in se tudi hudo ranijo.
Razen pravih psihopatičnih obolenj, kjer lahko storimo zelo malo ali nič za izboljšanje, pri vseh drugih oblikah, ki sem jih zgoraj navedel, se je psihoterapija izkazala kot najboljši sistem zdravljenja. K njej se lahko zatekamo ne samo za klinično zdravljenje, ampak tudi za izboljšanje rezultatov. Tako se je izkazalo, da so nekatere tuje in domače ekipe dosegle boljše uspehe, potem ko so zaupale svoje atlete »v varstvo« izkušenemu psihologu.
SREČKO SIMONETA
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
«Luis D' Or»
Ufe m
J is- im najtanjša ura na svetu
SSb«?#:*. .
NAJELEGANTNEJE
j Generalno zastopstvo «LA CLESSIDR A»
™	Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti - Garancije
Cfr)
NAJCENEJSA
ŠVICARSKA SUPERMARKA
NOVA IZBIRA USNJCNt KONFEKCIJE IZ
KOZJEGA « SVINJSKEGA VELURJA
Novi kroji plaščev suknjičev kostimov
10% POPUST
pri plačilu s konvertibilno valuto
Krznena podloga za zimske dni
Za ženske plašče ovratniki in bobice iz plemenitega krzna
Hotel «Krn» Tolmin
Moderniziram hotel B kategorije. 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru Soške postrvi Kavarna Aperitiv bar. Atraktivna, stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja Lepo urejen vrt. Ob torkih bar z mednarodnim artističnim programom
HOTCL Sl.OH LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 TEL. 20641 43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI 8AR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
HOTEL	Giocecv
Otočec ob RrKi - Telefoni: 068 - 21-512
21-512, 21-321
Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana 'restavracija. ugodnosti za rekreacijo - .ribolov in izleti - campittg
1Qa erenburg
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki is knjige (Ljudje, leta, življenjem)
Aleksander Aleksandrovič Fadjejev
.Tu je bil most med pisateljem in voditeljem zveze pisa-eu2v, most, včasih pa tudi brezno.
s Ko je bil še eden Izmed voditeljev RAPP, je 1929. leta !ad3ejev nastopil s člankom: ((Glavna cesta proletarske lite-^Ure« v tem članku je zagovarjal pristop k romanu, ki ^ je bil blizu. Kategoričnost sodb ni mogla nikogar prese-N«; rjovet takrat niso napadli samo ((desnih sopotnikov«, ®ihveč tudi Majakovskega. Čudovit naziv ((Glavna cesta« ni tako san. zavoljo sebe — romantiki, realisti, naturalisti, lrhbolisti so prav tako smatrali svojo pot za novo in edino krilno pot; naziv je namreč presenetljiv zavoljo svoje usode.
so razpustili, pisali o nujnosti pestrosti literarnih tokov, T tem pa so pozorno pazili, da bi vsi pisatelji šli po eni ?an'i literarni poti; stezice so izenačevali s slepimi ulicami, ceste, ali, govoreč v jeziku Fadjejeva, glavna cesta, ni ravna vijugala se ni samo zaradi velikih političnih do-°<lkov, temveč tudi zaradi Stalinovega okusa, njegovega .j^Položenja od njegovega odnosa do različnih avtorjev. Leta 829 se je Fadjejevu zdelo, da utira pot. Ne vem, koliko let
so v njem živele takšne iluzije. Leta 1949. pa mi je, ko se je bil razjezil na nekega kritika, rekel: «Meni, da iščem prepir, da izvajam svojo linijo, da sem regulator, samo to...»
Seveda, to je bilo povedano iz srca. Utiral je pot in tudi regulator ni bil. Sčasoma se mu je posrečilo zgraditi stavbo, ki je prerastla sprejete formulacije. Na primer, nekaj časa je dajal takšno pojasnilo socialističnega realizma: ne pokazati ljudi takšnih, kakršni so, temveč takšne, kakršni naj bi morali biti. Res je, da je to neprimerno bliže romantiki, kot pa realistom minulega stoletja, toda v takšni trditvi sta patos in veličina.
Okrog Fadjejeva so bili kritiki, sposobni ponavljati ideje Aleksandra Aleksandroviča in jih dokazati ob razboru knjige. Spominjam se, kako je Fadjejev na sestanku pisateljev v referatu razkrinkal nekoga izmed takšnih kritikov zaradi kovarstva: ((Poznamo vzhodnjaško pravljico o škorpijonu in žabi. Škorpijon, ki so ga zasledovali sovražniki, je poprosil žabo, če bi ga prenesla na drugi breg rečice«. «Ti me boš pičil,« je rekla žaba. «Zakaj naj bi te ubil, saj meni grozi smrt, če ne bom prišel na drugi breg.« In prepričal je žabo. Skoraj sta že dosegla cilj, ko jo je škorpijon pičil. Začela sta se potapljati. «Zakaj si to storil?« ga je vprašala umirajoča žaba. «Ne vem, takšen je moj značaj,« je odgovoril škorpijon«. Kritik je sedel poleg mene, pa je glasno rekel: «Zadeva ni v značaju. Preprosto škorpijon žabi ni zaupal...«
Leta 1928, je Fadjejev napadal poemo »Dobro!« Majakovskega. Leta 1938 pa je označil isto poemo za »zgodovinski dogodek«. Ni se samo spremenila ocena poezije, kolikor pristop k literaturi, v besedah Fadjejeva so se pojavile nove note. Fadjejev je bil pogumen, toda discipliniran vojak, nekdar ni pozabljal na prerogative glavnega poveljnika.
Spominjam se najinega srečanja po referatu Fadjejeva,
v katerem je razkrinkaval «umik iz življenja« nekaterih pisateljev, med njimi Pasternaka. Slučajno sva se srečala na Ulici Gorkega, poleg hiše, kjer živim. Aleksander Aleksandrovič me je pregovoril, da sva odšla v kavarno na vogalu, naročil konjak in takoj dejal: «Ilja Grigorjevič, ali hočete poslušati resnično poezijo?« Začel je na pamet recitirati Pastemakove verze, ni se mogel zaustaviti in prekinjal je recitiranje samo zato, da bi vprašal: «Dobro?»
Ljubil je poezijo, toda še bolj je ljubil temeljno črto svojega življenja in ni njegova krivda, temveč njegova nesreča, če je v teku štirih desetletij zvestobo ideji prav tako, kot milijoni njegovih sodobnikov, povezoval s sleherno Stalinovo besedo, pravično ali nepravično. Seveda je Fadjejev vedel, da Babelj ni «špijon», da Zaščenko ni ((sovražnik«, da je Stalinovo sovraštvo do Platonova ali Grossmana neutemeljeno, toda vedel je tudi nekaj drugega: za mnogo milijonov pogumnih in požrtvovalnih ljudi je bila Stalinova beseda zakon. »Med državljansko vojno sem bil dvakrat ranjen,« mi je dejal Fadjejev med najinim poslednjim srečanjem, ((zdravniki so pravili, da je ranitev huda .Toda bil sem mlad... In, ali je mogoče primerjati košček kovine s tistim, kar sem moral preživeti potem?...«
Včasih je pretrgal priznanje s šalo. «Ali veste, kateri umetnik mi je všeč? Renoir.« In ko je zagledal moje presenečenje, je dostavil: «No, priznati vam moram, sem daltonist.,.» In zasmejal se je s svojim nepozabnim smehom.
Zdel se je surov, toda velikokrat sem bil videl, kako so postale mehke njegove oči. Trudil se je, da bl pomagal pisateljem, ki so zašli v nesrečo. V začetku 1938. leta mi je pokazal nekaj pesmi Mandeljštama in hotel je, da bi jih natisnili v kaki reviji. Vendar iz tega ni bilo nič. Deset let kasneje
mi je rekel: «Ali se spominjate Garrija? Raztrgal je vaš «Drugi dan«. Tako torej, vrnil se je iz koncentracijskega taborišča. Napisal je zanimiv roman, po nečem spominja na «Smrt Ivana Iljiča«. Njegov položaj je težaven... Poskušal bom stvar zriniti naprej...« Pri naslednjem srečanju mi je mračno rekel: «Z Garrijem ni bilo nič.«
S slehernim letom je postajal mračnejši, kmalu po Stalinovi smrti pa sem prebral v «Literatumi gazeti« članek Fadjejeva, v katerem je ostro napadel Grossmanov roman. »Za pravično stvar«. To se mi je zdelo nerazumljivo: Aleksander Aleksandrovič mi je nekajkrat z navdušenjem govoril o tem romanu, posrečilo se mu je, da so to delo natisnili. Roman je razjezil Stalina, pojavili so se ostri članki, Fadjejev je še naprej branil knjigo. Grossman jo je nekoliko predelal. In nenadoma omenjeni članek...
Objavili so sporočilo o rehabilitaciji zdravnikov: nekaj se je očitno spreminjalo. Fadjejev je brez napovedi prišel k meni, sedel na mojo posteljo in rekel: «Ne mečite vame kamenja... Preprosto prestrašil sem se bil...« Vprašal sem ga: »Toda, zakaj po njegovi smrti?...« Odvrnil mi je: «Misill sem, da se bo najhujše šele začelo...« Potem je to ponovil velikokrat: rad bi se pokesal. Leto kasneje sem srečal prevajalko L.S. Faktor, ki jo je bil Fadjejev vedno jemal s seboj na težke politične razgovore s Francozi. Lidija Samoj-lovna mi je rekla: «Z Aleksandrom Aleksandrovičem nekaj ni v redu — nekajkrat je prišel k meni in je zelo trpel, ker ni dobro pisal o Grossmanovem romanu...« Ob koncu 1954. leta, na drugem kongresu pisateljev, se je Fedjejev, ko je govoril o romanu «Za pravično stvar« in o svojem članku, javno pokesal: «Zelo mi je žal, ker sem pokazal šibkost...«
(Nadaljevanje sledi)
TRSI - UL MONTEGCHl 6, 11.. TELEFON 93 H08 tn 94-636 - PoSim predal 559 - (><)I)KIJŽNK A. GORK A: Ulica 24 Magglo l/l- Telefon 33-82 - UCKAVA: TRSI - DL SV FRANČIŠKA šl 20 - Telefon 37-338, 05-823 - NAROCNINA: mesečna 800 Ur - vnanret etrtiet'	„	‘ etna 4400 tir celoletna 7.70H lit - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 51 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 ono starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 _ Za
^	4»	? u n S arl trg Vl eiefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-8-270/1 - OGLASI: Gena oglasov: Za vsa* mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 ur - Mali	40 Ur hessds - Oglasl^ke ta
4m. uzs Lutmana, s.an trg	pokra|!iP w nnr„^|n pn upravi. - I* vseh drugih pokrajin Italije prt »Socletžt Pubbllcltk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ta tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
ENI
ZAČENJA
PODMORSKA
RAZISKOVANJA

Ta eksplozija pomeni začetek sistematičnega raziskovanja petrolejskih ležišč pod vsemi italijanskimi morji: vibracije, ki jih povzroča in ki jih registrirajo zelo občutljive naprave pokažejo morebitno prisotnost petrolejskih struktur. Italijansko gospodarstvo vedno bolj uporablja petrolej in metan:
Družbi ENI - ki je že odkrila podmorska ležišča petroleja pred Gelo in metana pred Ravenno -nalaga sedaj novi zakon o raziskovanju ogljikovih hidratov, da izvede
preliminarno prospekcijo pod vsem morjem: pri poznejših raziskovanjih bodo, poleg ENI, lahko udeleženi tudi zasebni operaterji.
Družbi ENI je rezerviranih 25 odst. razpoložljivih raziskovalnih področij: na drugih bodo lahko delovali tudi zasebniki, od katerih dežela pričakuje zavzetost, ki bo ustrezala težkočam dela.
ENI je vložila v to iskanje petroleja in metana pod italijanskimi morji ogromna finančna sredstva in vso svojo tehnično in znanstveno sposobnost.
S tem vrši svojo vodilno in vspodbudno funkcijo pri odkrivanju in uveljavljanju energetskih virov v deželi.
V daljnih povojnih letih je bila na vrsti Padska dolina s svojimi ogromnimi ležišči metana; sedaj je na vrsti morje.