NAŠ ČASOPIS
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXIV, ŠT. 227
Odstotek za šolo
Prebivalci vrhniške občine se odločajo o velikih stvareh. Zgraditi nameravajo novo šolo z vsemi objekti, ki ji pripadajo in zgraditi nameravajo športna igrišča ob šoli Log Dragomer, ki so že dolgo pričakovana in obljubljena, vendar jih še ni. Za te stvari so sklenili na isti dan, ko bo referendum o volilni zakonodaji, pripraviti še domač referendum, ki naj pove, ali ljudje so ali pa niso za to, da bi dobili lepo novo šolo in športna igrišča prej, preden se jih usmili država, čeprav bo morala država ravno na podlagi te ljudske pozitivne volje dobro razmisliti, kako ravna in ali posluša tudi želje majhnih ljudi, ne pa se ravnati samo po pritiskih in interesih tako imenovanih velikih politikov.
Ali je doba samoprispevkov minila in ali bomo tudi vnaprej imeli samoprispevke. Ali je naša država res dolžna samo zato, ker je naša, vse plačati, vse prispevati, o vsem razmišljati in o vsem vse najbolje vedeti. Najbrž ne. Da se česa domisli, ji je treba vse jasno in glasno dopovedati.
Slovenski pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. To velja tudi za urejanje zadev v domačem kraju. Včasih se pač obrne tako, da je treba nekatere stvari od države tudi izsiliti. Ministri so daleč, čeprav spet ne tako daleč od Vrhnike, da zanjo ne bi vedeli ali slišali, šolarji pa so tukaj in vsak dan hodijo v prenapolnjeno osnovno šolo, ki mora prav zaradi tega imeti dvoizmenski pouk. Kar pomeni, da se morajo družine podrediti drugačnemu življenjskemu ritmu, kot bi lahko ravnale, če bi šli vsi zdoma samo dopoldne in bi bili popoldne vsi doma.
In ministri, naj bodo iz te ali one stranke, iz te ali one koalicije, vedo, da ne morejo prezreti skupne volje prebivalcev nekega kraja, ki se lahko pokaže tudi na takem referendumu, ko se ljudje odločajo, da bodo za dobro stvar nekaj prispevali iz svojega žepa. Ce ne prej, se jim bo to maščevalo, ko bodo spet povpraševali po ljudski volji in nekaterim ministrom omogoča/i sedenje na ministrskih stolčkih.
Če namreč ljudje rečejo: evo, damo petsto ali tisoč tolarjev na mesec, da bomo imeli novo šolo (zneski zanesljivo ne bodo dosti večji), in če to pove več kot petdeset odstotkov volilcev, ga ni politika, ki bi lahko to prezrl, če sedi še tako visoko v oblakih. Če to prezre, se ve: v politiko je šel samo zato, da bo oblast in ne zato, da bi delal v dobro ljudstva. Tako pa bomoral razmisliti, da kaže tudi Vrhniki za novo šolo in Logu in Dragomerju za športna igrišča dati tisti denar, ki ga mora tudi država prispevati za to, da imajo otroci boljše in bolj zdrave učne in delovne razmere. Zahteve, ki jih država postavlja šolstvu, so pa vsak dan večje.
Saj so bili samoprispevki tudi včasih, poreče kdo, ki se spomni, kakšne vse organizirane družbenopolitilne akcije so potekale za to ali ono stvar, denimo tudi za vodovod, s katerim si je tedanja vrhniška občina končno pridobila zdravo pitno vodo, kar je bil prej hud problem, ki je načenjal zdravje. In se spomni, da je bil včasih pritisk pri takih akcijah na ljudi neznosen, prepričevanje individualno in skupinsko. Nekaj dobrih stvari so pa le naredili s tem. Danes so drugi časi, in zato drugi običaji. Siliti ljudi res ni več mogoče, ker se bolj kol včasih spoštuje svobodna volja volilcev, tudi na volišča jih ni mogoče siliti. Vendar je res, da samoprispevki niso bili izum prejšnje države in ne posebne vrste politične ureditve. Samoprispevek je tisto sredstvo, s katerim ljudje celo v zelo vpeljanih demokracijah sami pokažejo, da neko skupno dobrino potrebujejo, vendar tudi to, da jo potrebujejo prej, kot jim jo je pripravljena zgraditi država.
Pomeni nekakšen organiziran skupen pritisk na državo, ki mora potem primakniti svoj delež, če hoče biti dobra mati in ne skopa mačeha. Kajti v naravi države je, da s stvarmi odlaša, dokler je mogoče in raje kupuje bojna letala, preplačanepolicijske čolne in druge nepotrebnosti, ki so za prestiž državnih funkcionarjev najbrž potrebne, za občutek varnosti pri majhnem človeku pa najbrž ne.
Če se torej Vrhničani odločite za samoprispevek v višini enega odstotka plače mesečno, boste prispevali za koristno stvar, tudi zase, ker se denar za samoprispevek obravnava kot olajšava pri dohodnini v absolutnem znesku, ki ga boste prispevali.
Tudi najstarejša vrhniška šola je bila sezidana z denarjem iz nekakšnega samoprispevka prebivalcev, še v časih, ko nihče niti pomisli/ ni, kako bodo stvari potekale v dvajsetem stoletju. Ljudje so se pač teda zavedali, da njihovi otroci to potrebujejo, ker je tako prav, in da potrebujejo lepo šolo in lepo okolico šole, ker kdo bi svojim otrokom privoščil manj, kot bi privoščil sebi, če bi imel še enkrat priložnost.
Moram priznati, da sam tega samoprispevka ne bom plačeval in mi je nekoliko laže soliti pamet nekomu, ki se mora odločiti. Vendar vem, da bo tudi v krajih, kjer živim, živim pa v borovniški občini, nekoč, ko se bodo krajevni politiki manj ukvarjali s seboj in bolj s skupno prihodnostjo, nekdo prišel s tako zamislijo za katero od koristnih skupnih stvari, in verjetno bo tako tudi v drugih dveh občinah, ko bodo dozorele želje, da bi si kaj lepega zgradili.
Ne nazadnje je tudi res, da ima veliko večjo vrednost prav tisto, kar si človek ustvari s svojim delom in s svojimi žrtvami. Podarjeno pogosto nima cene.
TONE JA NEŽIČ
NOVEMBER 1996
8. DECEMBER DAN POSEBNE ODLOČITVE ZA VRHNIŠKE OBČANE
ZA šolo in ZA igrišča
Povezovalne ceste
Medtem ko smo zgradili pločnik in izvedli razširitev ceste skozi Notranje Gorice izključno s sredstvi občine Brezovica, so to jesen začeli obnavljati tudi povezovalno cesto z Ljubljano skozi Črno vas. Razpis in izbor izvajalca del je bil izveden s strani občine Brezovica žc pred dobrim letom dni, vendar pa je bil pričetek del povezan tudi s
Okrasitve najbrž ne bo
Lani je Borovnica nekaj tudi po zaslugi sredstev, ki so ostala turističnemu društvu, božične in novoletne praznike pričakala osvetljena in okrašena. Kako bo letos, sc ne vc. TD Borovnica tega denarja nima, občinski svetniki pa so bili z izjemo štirih tudi proti osvetlitvi in okrasitvi. Zdaj sc iščejo sponzorji. Med večjimi podjetji v občini najbrž ne bo zanimanja, da bi denar vlagala v okrasitev in osvetlitev, morda bodo »uboge vdove«, se pravi taki, ki imajo manj pa radi dajo, za to pokazali več posluha.
sprejemom ljubljanskega proračuna. Dela izvaja KPL. Vse uporabnike črnovaške ceste prosim za povečano previdnost in razumevanje, saj se bodo dela zavlekla do spomladi tudi zaradi vremena. Obnovljena Črno-vaška bo gotovo pomenila bližnjico do Ljubljane, tako za Borovnico, kot podkrimski del naše občine. Na občinske stroške smo razširili tudi povezovalni odsek med Podpečjo in Pre-serjem, kar pomeni tudi varnejšo bližnjico proti Cerknici.
Naš skupni problem, vendar s sodelovanjem lahko hitro rešljiv, pa je Tržaška cesta. Ob dejstvu, da poteka vzporedno ob njej avtocesta, je prava ironija, da s skupnimi močmi ne preusmerimo čimveč prometa iz Tržaške na avtocesto.
Prav zato so že stekli dogovori v smeri povezave tako med Tržaško cesto in avtocesto pred cestninsko postajo na Logu, kot tudi o asfaltiranju ostalih povezovalnih cest med občinama Vrhnika in Brezovica.
Izkušnje kažejo, da bomo prišli do varnejših cest le s sodelovanjem vseh lastnikov zemljišč, občin  in države. (D. S.)
>e novembra elefonsk ksb&l do
Dobrove?
Telefonska centrala na Dobrovi je že nekaj časa nared, ni pa še priključena, saj kraj še nima optičnega kabla. Tega naj bi začeli vleči iz Ljubljane še v novembru, kot pravi predsednik sveta KS Dobrova Jože Oven, pa bi z deli lahko začeli že prej, a seje zataknilo pri soglasjih za prekop zemljišča. Hkrati s telefonom bodo na Dobrovi napcljavali tudi kabelsko televizijo, seveda kdor jo bo želel. Dela bo izvajal MM Meglic. Cena za posamezni priključek bo 600 mark (v tolarski protivrednosti), plačljiva pa bo v več obrokih. Koliko bo stal telefonski priklju ček, pa še ni znano.
B. V.
Obvestilo bralcem in sodelavcem!
Naslednja številka Našega časopisa bo izšla 19. decembra, se pravi pred božičem. Gradivo zanjo zbiramo najkasneje do 12. decembra. V njej lahko predstavite tudi svojo praznično ponudbo in voščite za božične in novoletne praznike. Uredništvo
Med rodovi obstaja vez, kije stkana v šolskih klopeh in prav tam pridobljeno znanje je temelj zdrave družbe in I naroda.
Župan Vinko Tomšič
8. DECEMBRA 1996 BOMO NA REFERENDUMU GLASOVALI Z A SAMOPRISPEVEK ZA IZGRADNJO NOVE ŠOLE NA VRHNIKI IN Z A IZGRADNJO ŠPORTNIH POVRŠIN ZA ŠOLO LOG DRAGOMER.
NE GLEDE NA DEJSTVO, DA VSI OBČANI NE BODO ZAVEZANCI ZA PLAČILO SAMOPRISPEVKA, ČE BO LE TA IZGLASOVAN, PA SMO K ODLOČANJU O TEM, DA SE SAMOPRISPEVEK UVEDE, POVABLJENI VSI OBČANI.
ODLOČALI BODO SAMO TISTI OBČANI, KI SE BODO GLASOVANJA UDELEŽILI, SAJ NA IZID GLASOVANJA VPLIVAJO SAMO TISTI, KI GLASUJEJO.
DOBRO JE VEDETI DA SO PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA OPROŠČENI TISTI, KI IMAJO PRIHODKE:
- od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči
- od priznavalnin,
- od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne
- od denarnega nadomestila za telesno okvaro
- od dodatka za pomoč in postrežbo
- od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo
- od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov
- od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi
Samoprispevka se ne plačuje od plač delavcev in drugih občanov, ki ne presegajo zneska plače, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določeno z zakonom.
DOBRO JE TUDI VEDETI, DA ZNAŠA 1% SAMOPRISPEVKA PRI PLAČI 50.000,00 SIT NETO - 500,00 SIT MESEČNO.
DOBRO JE VEDETI, DA JE NA OBMOČJU BIVŠE OBČINE VRHNIKA SKUPNO 4567 ZAVEZANCEV IZ NASLOVA DAVKA OD KATASTRSKEGA DOHODKA IN DA JE 5% OBVEZNOST
SAMOPRISPEVKA ZA ZAVEZANCE TAKA, DA BI 75% ZAVEZANCEV BILO DOLŽNO PLAČATI 357,00 SIT LETNO SAMO MINIMALNO ŠTEVILO ZAVEZANCEV PA 34.000,00 SIT LETNO.
8. 12. 1996 BO DAN POMEMBNE ODLOČITVE ZA VRHNIKO IN ZA VSE NAS OBČANE VRHNIKE,KI SMO NA VRHNIKI POGNALI SVOJE KORENINE, SI SPLETLI SVOJA TOPLA GNEZDA IN KI NAM NI VSEENO ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK. ŽELIMO SI, DA BI BILA NAŠA ODLOČITEV PRAVA, DA NAM NE BI BILO NIKOLI POTREBNO POGLEDATI STRAN, KO NAS BO KDO VPRAŠAL, ZAKAJ JE NAŠIM OTROKOM TAKO!
VOLITVE 96
V državnem zboru
prof. dr. Helena Hren - Vencelj
Prvi so rezultate okrajni volilni komisiji prinesli s Pokojišča, čeprav oddaljeni pa z najmanjšim številom volilnih upravičencev.
Volitve v državni zbor Republike Slovenije, v nedeljo 10. novembra smo vsi nekako preživeli. Tako številni kandidati strank, volilni odbori in komisije ter seveda vsi volilci. Nekateri so zmagovalci, drugi poraženci, kot pri vsakem tekmovanju. V vrhniško-borovniškem 2. volilnem okraju so volitve potekale brez večjih problemov in pretresov. Rezultati so znani in vam jih tudi posredujemo. Podobno je bioo tudi v drugih volilnih okrjih, o katerih območjih pi-
šemo. Na veliko presenečenje vseh ter tudi na zadovoljstvo vseh seje v državni zbor prebila tudi Vrhničanka dr. Helena Hren - Vencelj, kandidatka območnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Vrhnika. (Pogovor z njo pripravljamo za božično novoletno številko Našega časopisa). S tem se je resnično uresničila želja vseh volilcev Vrhnike in Borovnice, da imamo svojega predstavnika v državnem zboru. Tako bomo volivci imeli neposreden stik s
Pravo delo volilne komisije pa seje pričelo ob prihodu drugega volilnega odbora iz Sinje Gorice. Prekontrolirati in prešteti je bilo potrebno dosti več volilnih »papirjev«. Vendar že usklajena komisija ni imela problemov.
Spoštovani občani Vrhnike in Borovnice
Hvala za izkazano zaupanje ob državnozbotskih volitvah. Kljub poslanskem mestu nameravam ostati članica Sveta Občine Vrhnika. Menim, da bom na ta način lažje posredovala novosti iz parlamenta v naš volilni okraj in prisluhnila problematiki obeh občin. Ostala bom zvesta programu stranke, kraju, občanom in volilcem.
Helena Hi en-Vencelj
slovenskim parlamentom, saj nas bo izvoljena poslanka tudi neposredno lahko zastopala in pripomogla k odločitvam, ki bodo pomembne za obe občini. Samo upamo lahko, da sc bo njen glas večkrat slišal v državnem zboru.
V imenu bralcev Našega časopisa ter v imenu uredništva pa ji za izvolitev v državni zbor iskreno čestitamo in želimo veliko neposrednih kontaktov z volivci našega volilnega okraja ter sodelovanja tudi preko Našega časopisa.
S.S.
Po volitvah
Zahvaljujemo sc vsem volivcem, ki ste glasovali za dr. Heleno Hren Vencelj. Vaš DA je zanjo in za vse nas velika spodbuda in nova zavezanost.
Občinski odbor SKD Vrhnika in Borovnica
V svojem in v imenu Slovenske ljudske stranke se najlepše zahvaljujem za zaupanje vsem volivkam in volivcem, ki ste na državnozborskih volitvah 10. novembra s svojim glasom podprli naša prizadevanja. V imenu novoizvoljenih poslancev naše
stranke pa obljubljam, da bodo delovali v skladu z volilnim geslom: Za Slovenijo z ljubeznijo. Leon Gostiša, kandidat SLS v okraju Vrhnika, Borovnica
SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA
ZA DRŽAVNI ZBOR V VOLILNEM OKRAJU
VOLILNA ENOTA 3 VOLILNI OKRA.I 2
oddanih gl.: 12194      neveljavnih gl.: 649      veljavnih g!.: 1.1545
ime liste
1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
2. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA
3. DEUS - LZS
4. NAPREJ SLOVENIJA - NPS
5. LIBERALNA STRANKA
6. KRŠČANSKO-SOCIALNA UNIJA - KSU
7. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE (RZS)
8. SLOVENSKI FORUM -SF
9. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
10. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
11. ZDRUŽEN A LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
12. FRANC KLANČAR - KOPA VEL 1.1 NACIONALNA STRANKA DELA
14. ZELENI SLOVENIJE, ZELENI
15. ZELENA ALTERNATIVA
16. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA (SND)
17. NOVA STRANKA
18. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
19. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
20. DeSUS
21. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
22. KRISTJAN VERBIČ
23. KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE
UDELEŽBA NA VOLIŠČIH
priimek in ime kandidata MIKLAVC MATJAŽ STANIČ GOJKO STRAŽIŠAR DRAGO KRALJ DANIJEL PR1STAVEC LEOPOLD URŠIČ MARKO KAMENIK DAVID BULC DRAGO GOSTIŠA LEON SELAN MILAN
WE1SSBACHER-BARETIČ EVA KLANČAR FRANC JERKIČ SEBAST.IAN POVHE ALEKSANDRA BOLE HERMAN HOJAN SILVESTER PATERNOST MAGDALENA BEUERMANN RICHARD DR. HREN VENCELJ HELENA KNEZ BORUT DR VEZJAK MARJAN VERBIČ KRISTJAN POTOČNIK MEDARD
št. gl. 435 118 48 50 90 36 19 76
2504 416
712
15
25
187
64
29
22 3088 1303
165 2001
60
82
v,-
3.77 1.02 0.42 0.43 0.78 0.31 0.16 0.66 21.69 3.60 6.17 0.13 0.22
I. 62 0.55 0.25 0.19 26.75
II. 29 1.43 17.33 0.52 0.71
VO	VOL	IME VOLIŠČA	IMENIK + POTR.	GL. SKUPAJ	%UD.
2	1	CANKARJEV DOM	539	428	79.41
2	2	OBRAT DRUŽBENE PREHRANE IUV	569	410	72.06
2	3	OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VR.	703	508	72.26
2	4	DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI	431	343	79.58
2	5	GASILSKI DOM VRHNIKA	566	459	81.10
2	6	ZAVOD ZA GOZDOVE	712	563	79.07
2	7	DOM UPOKOJENCEV	1034	808	78.14
2		VVZ ENOTA HRIB	639	506	79.19
2	9	GASILSKI DOM VERD	771	608	78.86
2	10	GASILSKI DOM VERD	691	515	74.53
2	11	GASILSKI DOM DRAGOMER	1506	1208	80.21
2	12	GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI	951	741	77.92
2	13	GASILSKI DOM DRENOV GRIČ	713	578	81.07
2 y	14	ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA	486	390	80.25
2	15	KULTURNI DOM BEVKE	514	412	80.16
2	16	GASILSKI DOM PODLIPA	393	350	89.06
2	17	BIVŠA ŠOLA LIGOJNA	315	272	86.35
2	18	DOM KS SINJA GORICA	327	279	85.32
2	19	GASILSKI DOM BLATNA BREZOVICA	255	197	77.25
2	20	BIVŠA ŠOLA ZAPLANA	219	189	86.30
2	21	GOSTILNA NA POKOJ1ŠČU	77	57	74.03
2	101	GASILSKI DOM BOROVNICA	345	283	82.03
2	102	OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA	678	525	77.43
2	103	KS BOROVNICA •	220	189	85.91
2	104	OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA	311	244	78.46
2	105	GASILSKI DOM BREG PRI BOROVNICI	331	243	73.41
2	106	ŽITKO FRANC, DOL PRI BOROVNICI	510	383	75.10
2	107	GASILSKI DOM BREZOVICA PRI BOR.	419	352	84.01
2	901	GLASOVANJE PO POŠTI	0	24	0.00
2	997	PREDČASNO GLASOVANJE	0	103	0.00
2	999	GLASOVANJE PO POŠTI IZ TUJINE	0	27	0.00
Eno izmed volišč v Borovnici je tudi v gasilnem domu, kjer smo zatekli volilni odbor in volivce na delu.
Množična podpora volivcev, ki,jo je bila Slovenska ljudska stranka deležna na volitvah v državni zbor, je potrditev pravilnosti njene programske usmeritve, istočasno pa pomeni tudi sprejem velike odgovornosti, ki jo bo mogoče upravičiti le z zavzetim deloin. Eden predpogojev za uspeh je, da okrepimo in razširimo delovanje stranke na vseh nivojih.
Vabimo člane, somišljenike in simpatizerje, da se nam pridružite na občnem zboru podružnice Vrhnika, ki bo na dan slovenske samostojnosti, v četrtek, 26. decembra 1996, ob 10. uri v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki.
V okviru podružnice Vrhnika naj bi poleg kmečke pričele delovati še ženska, gospodarsko-podjetniška, upokojenska in zveza za celostni razvoj podeželja, mladina pa bi se združevala v okviru Mladih Slovenske ljudske stranke.
Kultumo-ptlredltvenl center In okrepčevalnica
Na Stari Vrhniki so imeli kar lepo urejeno volišče in volivec je ravno opravil svojo volilno pravico.
ZAHVALA!
Za nami so državnozborske volitve. Rezultati so za našo stranko zelo ugodni. Ti rezultati so sad večletnega trdega dela naših članov. Končno smo postali velika stranka, ne samo po idejah in volji, ampak tudi po volilnih rezultatih. Ce smo pred štirimi leti na Vrhniki osvojili 2,8% volilnih glasov, je letošnih 17,8% velikih kot Sveta trojica. Stranke slovenske pomladi smo izboljšale rezultat z zadnjih volitev s takratnih 29 na 45 mandatov. Brez njih več ni mogoče sestaviti nobene vlade!
Vsem volilcem, ki so glasovali zame in za našo stranko, se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Kakor nikoli do sedaj, Vas tudi v bodoče ne bomo pustili na cedilu!
Za materialno podporo pri realizaciji stojnice se prisrčno zahvaljujemo: Vinoteki »Simon«, gostiščema »pri Kranjcu« in »Pivnici Grogar« ter številnim drugim. Za možnosti promocije naše stranke se zahvaljujemo Trgovini Kotnik.
dr. Marjan Vezjak OO SDS Vrhnika in Borovnica
Drage volivke! Spoštovani volivci!
Kar tri tisoč vas je, ki se vam iz srca zahvaljujem za izkazano zaupanje na parlamentarnih volitvah. Dosegli smo veliko, dosegli smo zmago. Volilni rezultati so nedvoumno pokazali, da tudi v borovniški in vrhniški občini največ ljudi podpira politiko Liberalne demokracije Slovenije.
Prepričan sem, daje velik uspeh LDS posledica zmernih programskih usmeritev stranke v razvoj, varnost in evropsko združevanje, uspešnega delovanja predsednika vlade in stranke dr. Janeza Drnovška, naših ministrov, poslank in poslancev LDS v državnem zboru in stranke v celoti.
Svoj delež k uspehu pa sta prav gotovo prispevali tudi vrhniška in borovniška organizacija Liberalne demokracije na čelu s Tomislavom Gromom in Andrejem Drašlerjem.
Vse predvolilne aktivnosti je koordiniral okrajni volilni štab, ki ga je vodil prizadevni predsednik Mladih liberalnih demokratov in demokratk Zoran Lončar.
Zaradi volilne aritmetike proporcionalnega volilnega sistema mi kljub zmagi ni uspelo priti v parlament. Vrata v parlament so se odprla seveda le tistim, ki so zbrali nadpovprečno število glasov znotraj svoje stranke. Volilna zmaga pa me osebno obvezuje, da bo tudi moje prihodnje politično delovanje usmerjeno v prizadevanja za vsestranski nadaljnji razvoj in pro-speriteto celega okraja.
Na koncu se želim zahvaliti vsem številnim posameznicam in posameznikom, članom stranke in simpatizerjem, ki so na kakršenkoli način sodelovali v predvolilnih aktivnostih in prispevali k naši zmagi.
Richard Beuermann
OBVESTILO VOLIVCEM
Državni zbor Republike Slovenije je na zahtevo Državnega sveta, 43.710 volivk in volivcem ter 30 poslank in poslancev razpisal predhodni zakonodajni referendum za volitve v Državni zbor (Ur. list RS, št. 44/96, 51/96 — odločba Ustavnega sodišča in 53/96).
Za dan glasovanja na referendumu je določen 8. december 1996.
Pravico glasovati na referendumu imajo državljani, ki imajo pravico voliti v Državni zbor. To so volivci, ki bodo najpozneje 8. decembra 1996 dopolnili 18 let starosti in jim ni odvzeta poslovna sposobnost.
Na referendumu sc lahko glasuje na naslednje načine:
a) na volišču, na katerem je volivec vpisan v splošni volilni imenik in sicer v nedeljo, 8. decembra 1996 od 7.00 do 19.00 ure;
b) po pošti, če je volivec najpozneje 7 dni pred dnem glasovanja sporočil okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na ta način; rok za vložitev zahteve je 1. december 1996;
c) na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1; predčasno glasovanje poteka v torek, 3. decembra 1996, v sredo 4. decembra in četrtek 5. decembra 1996;
d) na svojem domu, če je volivec, ki se zaradi bolezni ne more osebno zglasiti na volišču najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja — tj. do vključno 5. 12. 1996 — sporočil okrajni volilni komisiji, da želi glasovati pred volilnim odborom na svojem domu.
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika
OBČINA VRHNIKA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Tržaška c. 1 1360 VRHNIKA
Obvestilo volivcem
Občinski svet občine Vrhnika je za dne 8. 12. 1996 razpisal referendum za uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo za območje občine Vrhnika. Na referendumu lahko glasujejo vsi državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem v občini Vrhnika, ki bodo do vključno dneva glasovanja, 8. decembra 1996 dopolnili 18 let in jim ni odvzeta poslovna sposobnost.
Volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnem na posebnem volišču na sedežu Občinske volilne komisije — predčasno glasovanje. Glasovanje bo 3., 4. in 5. decembra 1996, na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1. Volivci, ki na dan volitev ne bodo v kraju svojega stalnega prebivališča:
— oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu;
— volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah;
— volivci, ki so na služenju vojaškega roka;
— volivci, ki so na prestajanju kazni zapora ali pripora lahko glasujejo po pošti, če to pisno sporočijo občinski volilni
komisiji do vključno 1. decembra 1996 (sedem dni pred dnem glasovanja).
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, želijo pa glasovati, lahko glasujejo na domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje do 5. decembra 1996.
V sredo, 6. novembra, sta v gostišču Močilnik na Vrhniki predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik in predsednik Zveze za Notranjsko Polde Oblak podpisala sporazum o sodelovanju in skupnem nastopu na državnozborskih volitvah. Med navzočimi so bili tudi trije kandidati SLS na volitvah: župana Postojne in Logatca Josip Baje in Stanislav Brenčič ter Leon Gostiša.
OBVESTILO ČLANOM IN SIMPATIZERJEM SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV VRHNIKA
Znašli smo se v situaciji, ko brez vaše pomoči ne bomo zmogli poravnati predvolilnih obveznosti (plakatiranje, objave, pošta...). Želimo nadaljevati z miklavževanjem ipd. Najprej prosimo vse člane, da plačajo članarino za letošnje leto ter po možnosti še za prihodnje na spodaj pripisani žiro račun ali osebno pri blagajničarki Mariji Rožmanec; (Mizarstvo, Robova ul. Vrhnika). Prosimo tudi naše simpatizerje in prijatelje, da prisluhnejo našemu klicu.
Žiro račun: 5110 - 679 - 900551
Se priporočamo in zahvaljujemo za vaše razumevanje in naklonjenost.
OO SKD Vrhnika
referendum
Volitve v državni zbor so za nami. Volili smo po starem, to je po proporcionalnem sistemu. Strankarski analitiki sedaj ocenjujejo izide in se prepirajo o mandatarju, ki bo sestavil novo vlado. Pred nami pa jc referendum za spremembo volilnega zakona. V igri so tri različice:
• proporcionalen sistem brez nacionalnih list
• mešani sistem: vsak volivec bi imel dva glasova, enega bi namenil stranki, drugega pa neposredno kandidatu v svoji volilni enoti
• večinski sistem
Vsak od teh sistemov ima svoje prednosti in slabosti. Vendar se, po mnenju mnogih strokovnjakov, večinski sistem, ki ga je predlagala socialdemokratska stranka, najbolj približa volji ljudstva, zanj seje s podpisi odločilo tudi več kot 43.000 polnoletnih državljanov Republike Slovenije. Naj izrabimo to priložnost in se jim še enkrat zahvalimo za izkazano pripravljenost podpreti ta predlog.
Zaradi različnega splektar-jenja vladajoče koalicije v parlamentu, pojavljali so se vedno novi predlogi, referendum ni bil pravočasno sprejet in volitve so potekale po starem sistemu.
Tako bo v nedeljo, 8. 12. 1996, referendum za tri predloge v zvezi s spremembo volilne zakonodaje.
Na glasovnici bodo natisnjena vsa tri referendumska vprašanja o predlaganih volilnih sistemih in navodilo, kako glasovati, da bo glasovnica veljavna. Med neveljavne bodo namreč šteli vse tiste, ki bodo prazne ali bo na njih obkrožen ZA pri dveh ali celo treh vprašanjih, tiste, na katerih bo volivec pri enem vprašanju obkrožil ZA in PROTI, ter seveda tudi tiste glasovnice, s katerih nikakor ne bo mogoče razbrati volje volivca.
Volivke in volivci, odločite se za način volitev, ki vam omogoča največji nadzor nad izvoljenimi poslanci, tj. za večinski sistem. Odločite se za demokracijo!
ag
SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA ZA DRŽAVNI ZBOR V VOLILNEM OKRAJU
VOLILNA ENOTA 3      VOLILNI OKRAJ 3
oddanih gl.: 12937      neveljavnih gl.: 679      veljavnih gl.: 12258
ime liste
1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
2. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA
4. NAPREJ SLOVENIJA - NPS
5. LIBERALNA STRANKA
6. KRŠČANSKO-SOCIALNA UNIJA - KSU
7. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE (RZS),
8. SLOVENSKI EORUM - SE IN DEŽELNI STRANKI
9. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
10. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -
11. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
12. FRANC KLANČAR - KOPAVEL .
13. NACIONALNA STRANKA DELA
14. ZELENI SLOVENIJE, ZELENI
15! ZELENA ALTERNATIVA - ZELENA ALTERNATIVA SLOVENIJE
16. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA (SND)
17. NOVA STRANKA
18. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
19. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
20. DcSUS
21. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
22. KRISTJAN VERBIČ
2.1 KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE
UDELEŽBA NA VOLIŠČIH
priimek in ime kandidata	št.gl.	%
BART0L.I DAMIJAN	384	3.13
DR. GOLMAJER JOŽE	III	0.91
SVETEK MILAN	35	0.29
FINK SERŠA MONIKA	84	0.69
MIHELČIČ MAJDA	55	0.45
LOJEN ANTON	16	0.13
KOCIJAN DR. MARKO	214	1.75
PODOBNIK MARJAN	3882	31.67
VRHOVECJANEZ	328	2.68
LAVR1NC-B0LHA DR. DANICA	1092	8.91
KLANČAR FRANC	17	0.14
JANEŽIČ PETER	44	0.36
SEVER DAMJAN	130	1.06
GNIOOVEC VEKOSLAV	16	0.13
HOJAN SILVESTER	20	0.16
BRECELJ ERIK	15	0.12
CVAHTE BOJANA	2145	17.50
JURKOVIČ DR. JOŽE	1071	8.74
LEVSTEK JOŽEF	307	2.50
C1MPERMAN JANEZ	2176	17.75
VERBIČ KRISTJAN	42	0.34
M0H0R1Č BOŠTJAN	74	0.60
VI
VO
VOL	IME VOLIŠČA	IMEN1K+POTR.	GL. SKUPAJ	%UD
L	GDGORIČICA	80	74	92.50
2	KS PRF.SERJE	130	120	92.31
3	G P KAMNIK POD KRIMOM	523	423	80.88
4	MALA DVORANA KS PRESERJE	265	209	78.87
5	OD PODPEČ	486	399	82.10
- 6	OSNOVNA ŠOLA JEZERO	344	278	80.81
7	OSNOVNA ŠOLA RAKITNA	341	286	83.87
	ZDRAVSTVENI DOM NOTRANJE GORICE	1090	882	80.92
9	ZDRAVSTVENI DOM NOTRANJE GORICE	436	315	72.25
10	DOM KRAJANOV VNANJE GORICE	1231	980 ,.	79.61
VOLILNA ENOTA 3      VOLILNI OKRAJ 6
oddanih gl.: 13787      neveljavnih gl.: 587      veljavnih gl.: 13200
ime liste
1. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
2. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA
4. NAPREJ SLOVENIJA-NPS
5. LIBERALNA STRANKA
6. KRŠČANSKO-SOCIALNA UNIJA - KSU
7. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE (RZS)
8. SLOVENSKI FORUM - SF IN DEŽELNI STRANKI
9. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
10. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
11. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
12. FRANC KLANČAR - KOPAVEL
13. NACIONALNA STRANKA DELA
14. ZELENI SLOVENIJE, ZELENI
15. ZELENA ALTERNATIVA
16. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA (SND)
17. NOVA STRANKA
18. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
19. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
20. DeSUS
21. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
22. KRISTJAN VERBIČ
23. KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE
UDELEŽBA NA VOLIŠČIH
VE VO VOL. IMF. VOLIŠČA
6 1 G D BREZOVICA
6 2 GD BREZOVICA
6 3 ZD DOBROVA
6 4 GD BREZJE
6 5 PRI ROZMAN, ŠUJICA 53
6 6 ŠPORTNI CENTER GABRJE
6 7 GASILSKI DOM HRUŠEVO
6 8 ZD DOBROVA
6 9 GD PODSMREKA
6 10 GD VRZDENEC
6 11 OŠ ŽAŽAR
6 12 GD PODOLNICA
6 13 GD ZAKLANEC
6 14 OŠ HORJUL
6 15 OŠ HORJUL
6 16 DOM V ŠENTJOŠTU
6 17 KZ KURJA VAS
6 18 GASILSKI DOM BUTA.INOVA
6 19 ZD POLHOV GRADEC
6 20 GD DVOR PRI POLHOVEM GRADCU
6 21 GD ZALOG-SETNIK
6 22 DOM KRAJANOV ČRNI VRH
priimek in ime kandidata	št. gl.		%
ZIDAR MIROSLAV	525		3.98
TANKO JOŽE	129		0.98
ROJC VOJKO	23		0.17
MALENŠEK DANIEL OTTO	98		0.74
MOZETIČ MARIJAN	51	•	0.39
REMŠEJANEZ	16		0.12
MEZEG ZORAN	79		0.60
PODOBNIK MARJAN	3854		29.20
BUH MARCEL	499		3.78
VADNAL DR. KATJA	1023		7.75
KLANČAR FRANC	10		0.08
GORENC TOMAŽ	26		0.20
JOVAN BARBKA	153		1.16
FILIPIČ DR. METKA	34		0.26
SMOLE IVANKA MARIJA	21		0.16
ŽIGON IVAN	20		0.15
KOZMIK VERA	2691		20.39
ČEPAR DR. DRAGO	1312		9.94
ŽIBERNA ANGELA	370		2.80
VIDMAR MARJAN	2110		15.98
VERBIČ KRISTJAN	70		0.53
POTOČNIK MEDARD	86		0.65
IMENIK+POTR. GL.	SKUPAJ	%UD.	
722	560	77.56	
875	667	76.23	
797	615	77.16	
266	212	79.70	
280	211	75.36	
172	140	81.40	
333	269	80.78	
160	137	85.63	
349	291	83.38	
331	239	72.21	
107	96	89.72	
219	161	73.52	
156	141	90.38	
506	404	79.84	
528	436	82.39	
182	169	92.86	
97	83	85.57	
148	130	87.84	
1043	814	78.04	
398	290	72.86	
108	91	84.26	
382	306	80.10	
5S
17. SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA
Bolečina
Zimska in poletna šola v naravi naj ostaneta v nespremenjeni obliki
GRuno
Prvi teden v mesecu novembru je bila zelo zanimiva že 17. seja občinskega sveta Vrhnika, ki je imela tri pomembne točke dnevnega reda. Pa pojdimo po vrsti.
Svetniki so najprej obravnavali predlog rebalansa proračuna občine Vrhnika. Uradno obrazložitev je podala Blanka Za-krajšek, vodja občinskega proračuna, kije poudarila, da v času javne razprave na osnutek rebalansa ni bilo večjih pripomb. Tako da po novem znašajo občinski prihodki miljardo in 52 milijonov tolarjev (to je za skoraj 46 milijonov tolarjev več kot v planu za leto 1996), odhodki pa milijardo in 79,5 milijona tolarjev, ves primanjkljaj naj bi se pokril z povečanjem najetja blagovnih kreditov.
Sledila je razprava, kjer je kar nekaj svetnikov bilo mnenja, da je premalo sredstev namenjenih za delovanje krajevnih skupnosti. Čeprav je bilo to izpostavljeno tudi pri obravnavi osnutka, pa to ni upoštevano v predlogu. O tej problematiki je spregovoril tudi župan, ki je svetnike seznanil, da so se na zadnjem posvetu predsednikov KS dogovorili, da le-ti posredujejo-predlog financiranja KS, vendar tega ni storil še noben.
Na koncu razprave so svetniki predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1996 sprejeli v predlaganem besedilu. Sprejeli pa so tudi dve mnenji iz razprave, da se za naslednjo sejo sveta pripravi podrobnejše poročilo o poteku mednarodne kolesarske dirke po Sloveniji, katere start je bil na Vrhniki, predvsem z namenom ugotoviti, kako je to vplivalo na promocijo Vrhnike. Prav tako pa je potrebno pripraviti tudi informacijo o razdeljevanju proračunskih sredstev za delovanje krajevnih skupnosti v letošnjem letu, da bi lahko za leto 1997 pripravili večji ključ financiranja le-teh.
V naslednji točki pa so svetniki v zanimivi razpravi lotili obnove sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo za območje občine Vrhnika. Podanih je bilo nekaj mnenj in stališč:
-objaviti je potrebno popolne podatke o pogojih razpisa referenduma,
- kdo bo opravljal nadzor nad
plačevanjem samoprispevka in kakšen je kriterij plačevanja,
- objaviti vse tiste zavezance, ki so oproščeni plačila samoprispevka,
- ali je 5 % stopnja od letnega dohodka kmeta, prevelika za plačilo samoprispevka,
- glede na splošno nezaupanje v porabo sredstev iz samoprispevka je potrebno dvakrat letno poročati ter javnost seznaniti s trošenjem sredstev
- poseben pristojni organ naj bi reševal in objavljal prošnje za oprostitev plačila samoprispevka,
- rok za izvedbo referenduma je prehiter,
- premalo je storjenega za promocijo samoprispevka,
- pred referendumom izdati Naš časopis, kjer naj bi več strani namenili »ZA« novo šolo ter ljudem odgovoriti na vsa vprašanja, mnenja in stališča, ki so bila izrečena do sedaj.
Svetniki so nato sprejeli sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo za območje Vrhnike, ki obsega program izgradnje nove šole s pripadajočo športno dvorano na Vrhniki in izgradnjo novih športnih objektov in površin pri osnovni šoli Log -Dragomer. Svetniki so sprejeli tudi tri spremembe sklepov odloka o referendumu:
1. Za izvedbo programa je potrebno po cenah iz leta 1996 zbrati 758.129.375,00 tolarjev, s samoprispevkom za investicije v šolstvo pa bo predvidoma zbrano 464,600.000,00 tolarjev.
2. Navesti je potrebno vse zavezance, ki so oproščeni ali opravičeni plačila samoprispevka.
3. Zupan je dolžan o zbranih
in porabljenih sredstvih ter o gospodarjenju s sredstvi samoprispevka za investicije v šolstvo poročati občinskemu svetu vsakih 6 mesecev in podatke tudi javno objaviti.
Brez odločanja pa je bila slednja točka dnevnega reda, ko naj bi občinski svet zagotovil sredstva za sofinanciranje šol v naravi oziroma zimovanja in letovanja v letu 1997.
Ob tem je potrebno poudariti, da imata zimska in poletna šola v naravi skoraj tridesetletno tradicijo. Zaradi spremenjenega načina financiranja pa je država pripravila ostrejše kriterije sofinanciranja, kar prinese skromnejše programe kot dosc-daj. Država naj bi po novem priznaa le ene stroške šole v naravi na leto in to za zimsko pet dni, za letno 7 dni po 1.000,00 SIT na dan za enega učenca. Zato je tudi občinska uprava pripravila predlog kriterijev za sofinanciranje zimske in letne šole v naravi z poostrenimi merili financiranja iz občinske blagajne.
V razpravi je sodelovalo precej svetnikov, ki so bili mnenja, da bi morali najti denar za izvedbo obeh šol v naravi, tako zimske kot letne, kar bi ohranili in zagotovili dosedanjo kakovost šole. V tem finančnem okviru naj bi šole in vrtce obravnavali enakopravno. Prav tako naj se odbor za gospodarstvo , finance in proračun in odbor za družbene dejavnosti ponovno skupno sestaneta z občinsko upravo ter pripravijo do naslednje seje sveta poročilo z usklajenimi in objektivnimi stališči, ki bodo sprejemljivi za odločanje.
S.S.
Slika prikazuje cesto med Blatno Brezovico in Bevkami, kije bila pred leti na novo vzdignjena za primere 100 letnih voda. Zadnje veliko deževje pa je naredilo kar nekaj poplav in le malo centimetrov je manjkalo, da bi tudi cesto v celoti poplavilo. Najbrž bo potrebna še kakšna analiza ali celo delegatsko oziroma svetniško vprašanje, kijih je bilo že dosedaj veliko, ali je cesta zadosti nad nivojem večkratnih poplav med Blatno Brezovico in Bevkami.
S.S.
Mala dvorana Cankarjevega doma je bila polna različnih izdelkov av-dio in video tehnike, med njimi tudi znane firme Grundig. POLNA DVORANA POSLUŠALCEV Z ZANIMANJEM SPREMLJALA VSAK NASTOP
POSLOVNI DNEVI COMINGA
Predstavili tudi novosti za leto 1997
Zadnje dni oktobra je vrhniško podjetje Corning imelo v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki poslovne dneve, kjer so prikazali njihov celovit prodajni program. Poslovni dnevi so bili namenjeni vsem slovenskim trgovcem, ki se ukvarjajo s prodajo avdio in video tehnike ter vsem ostalim sedanjim in bodočim kupcem, kijih zanima ta tehnika. Kot vemo, je sedež Cominga na Vihniki in jc obenem tudi največji trgovec z avdio in video tehniko v Sloveniji.
Družba Corning je tako svojim poslovnim partnerjem predstavila proizvodne programe svetovno znanih firm: PHILIPS, PANASONIC, TECHNICS, SONY,GRUNDIG in DAEWOO. Še posebno so bile zanimive vse novosti, ki bodo prišle na trg do konca leta 1996 in v začetku leta 1997. Tako jc bilo razstavljenih preko 1000 različnih artiklov avdio in video tehnike. V štirih dneh paje »POSLOVNE DNEVE« Cominga obiskalo preko '200 trgovcev iz cele Slovenije ter iz Makedonije, Hrvaške in Bos-
ne. Prisotni pa so bili tudi vsi predstavniki dobaviteljev iz tujine.
Poleg prikaza prodajnega programa, so se obiskovalci seznanili tudi s poslovanjem in organizacijo družbe Corning. Številna poslovanja prav gotovo kažejo, daje Corning največji trgovec te tehnike pri nas. V Sloveniji se proda okoli 100 mio DEM avdio in video tehnike, od tega je delež Cominga v letu 1996 20 % ali nekaj čez 20 mio DEM. Sedaj je zaposlenih 35 ljudi in to v 11 trgovinah po Sloveniji in na sedežu družbe na Vrhniki. Do leta 2000 pa je želja podjetja, da odpre še 5 novih trgovin (skupaj 16) ter zaposli 9 novih delavcev (skupaj 44), ob prevzemu 25 — tržnega deleža prodaje avdio in video tehnike v Sloveniji.
Podjetje Corning je stalno prisotno tudi v športno-kultur-nem življenju na Vrhniki. Pokrovitelji smučarskemu -tekaškemu klubu na Vrhniki, kjer njihovi tekmovalci dosegajo številne državne naslove.
S.S.
.TURISTIČNO 0RU
ŠTVO    SLAG AÜ AN*
30 let
gostišča POLŽ
V začetku meseva novembra je gostilna »POLŽ« iz Stare Vrhnike praznovala 30. letnico nepretrganega delovanja. Ob tej priložnosti so v prenovljenih prostorih gostišča pripravili kratko slovesnost skupno s Turističnim društvom Blagajana Vrhnika. Predsednik turističnega društva Tomaž Grom je prisotne seznanil z aktivnostmi v zadnjem času ter o pomenu gostišča
»POLŽ« v tem delu vrhniške občine. Saj ej gostišče, kjer je možno tudi prenočiti, na križišču številnih turističnih poti in nenazadnje tudi na delu evropske peš poti. Prav v ta namen pa je predsednik slovenskega dela evropskih peš poti predal lastnici gostišča Bebi Drašler poseben pečat za, ki ga bodo uporabljali pohodniki evropske peš poti.
Gostišče je odprto vsak dan od devete (9.00 ) do 22.00 ure. Kot specialiteto pa vam bodo ponudili polže na več načinov.
S.S.
GOST TUR 96,
Predstavitev na sejmu
TD »Blagajana« seje letos že drugič uspešno predstavilo na turističnem sejmu v Mariboru.
Predstavili smo del naše kulturne in naravne dediščine, Ljubljanico ter življenje v njej in ob njej od najstarejših časov do danes.
Razstavne predmete so nam ljubeznivo posodili: TMS Bistra - drevak, mreže, osti in fotografijo, gospod Miro Potočnik, arheološke podvodne najdbe iz Ljubljanice, gospod Jani Ma-rinčič originalna dela našega priznanega umetnika Milogoja Dominka.
TD je predstavitev Vrhnike dopolnilo z obsežnim pisnim in slikovnim gradivom, Informatorjem, zloženkami, prevedenimi tudi v nemški jezik, razglednicami in prospekti naših gostincev. Na dan otvoritve smo skupaj z občino Vrhnika predstavili tudi najnovejši vrhniški prospekt.
Predstavitev kraja so uspešno dopolnili in popestrili s svojo ponudbo naši gostinci: gostilna Marinčič - restavracija Močil-nik, gostilna »Kranjc« in gostilna »Most«.
Veliko zanimanje obiskovalcev je pritegnila Zalaznikova mama, s prikazom izdelovanja medenih kruhkov.
Naš razstavni prostor je pritegnil veliko število obiskovalcev in požel obilo priznanj in občudovanj, ne le od domačih temveč tudi tujih obiskovalcev. Veliko jih je želelo svoje vtise vpisati v knjigo vtisov, ki pa jc žal nismo imeli.
Navezali smo poslovne stike z drugimi društvi in turističnimi agencijami, zato smo prepričani, da bomo imeli v prihodnjem letu na Vrhniki še več obiskovalcev. Da pa bodo le ti od nas odšli zadovoljni in da se bodo še vračali, se moramo potruditi vsi Vrhničani!
S posebno simpatijo obiskovalcev našega razstavnega prostora, so bile sprejete papirnate barčice z napisom »POZDRAV Z VRHNIKE«. Izdelali so jih malčki vrhniškega vrtca s svojimi vzgojiteljicami. Obiskovalci so vneto segali po teh ljubkih »spominkih« in tako odnašali del Vrhnike v svoje domove.
TD »Blagajana« se vsem, ki so nam pri izvedbi tega projekta
Kar ena sreda, bolje rečeno, kar en neroden začetek srede. Nase vlečem delovni kombinizon. Bos. Neroden obrat pri vratih kurilnice in že začutim v nesrečnem komolcu znano bolečino. Odjeze brcnem s peto v omenjena vrata, toda vrata se ne meneč zame ravnodušno zapro. V moji peti pa, saj veste, zopet znana bolečina.
Nič ne pomaga, človeku moram vrniti opeko, ki je naložena na traktorski prikolici.
Ko zapuščam Podlipsko dolino, katera je zaradi nekaterih, ki jim ni vseeno, vsak dan lepša, zagledam na mestu, kjer stoji tabla, ki označuje začetek Podlipe in kjer s traktorjem obvezno začutiš narobe zgrajen most, pod gozdom ponoči pripeljane smeti. Bilo jih je za celo prikolico od traktorja. Znana bolečina.
Anonimneži, ki svinjajo ta del naše doline že več let, kljub temu, da imajo urejen odvoz smeti, klub temu, da sloji na tem mestu tabla s prepovedjo odlaganja smeti, to počnejo verjetno iz zlobe, kajti, če bi to počeli iz nevednosti, bi te smeti pripeljali podnevi in bi jih vsi videli. No ta zadnji primerek sem imel čast spoznati do podrobnosti, ker sem njegove iztrebke lastnoročno jezen nakladal na svojo prikolico ob vračanju proti domu.
Sedaj pa posluh. Naštevanje te vsebine ne jemljite kot EPP, ampak kot dejstvo, v katerem se bo
lahko naš anonimnež spoznal: Tuc krackers trt vrečke. Delo z dne 5. februar 1996 en izvod (o razgledanosti ne duha ne sluha), mineralno gnojilo kar 27 % hydro in gnojilo Vollkorn 15.15.15. Agrolinz (izračunal sem, da ga je jeseni potresel približno dve toni), približno dvajset mrežastih vreč za krompir je vrgel proč in kar sto kilogramov starega krompirja, več plastičnih veder, kramp, čez dvajset škatel Bona-mi mešanice za kanarčke (izreden ljubitelj živali - v kletkah), več kosov izotekta, nešteto plastičnih vrečk odInterspara, pa od vrečk Mercator najboljši sosed, tesarol barva, gumijasti nastavki za molzni stroj, sesalni del, strjen cement v vrečah, itd... ker stvari nisem prišel do dna. Od pijač ima najraje pivo v pločevinkah. Če bi imel več časa, bi o njegovem načinu življenja izvedel še marsikaj.
Ko sem se vračal proti domu, sem doma pričakoval naslednji komentar: »A se ti je že tolk poslabšal, da si začel že smeti domu vozit?«
Napaka. »Kje sipa tolk časa hodu?«. Znana bolečina.
Vincencij Cankar
kakorkoli pomagali, najlepše zahvaljuje. Posebno pa se zahvaljujemo avtorju idejnega projekta našega razstavnega prostora, gospodu Lojzu Drašlerju in gospodu Igorju Pirmanu za postavitev razstavnega prostora, TMS Bistra, ZKO Vrhnika in gospodu Miru Potočniku za zaupane nam razstavne eksponate.
H. Ž., M. Š.
Nedelja, 27. oktobra, je bila za vaščane Blatne Brezovice poseben dan. Prelat Vinko Prestor in vrhniški dekan Florjan Božnar sla s slovesnim blagoslovom sklenila prepotrebna obnovitvena dela na fasadi podružnične cerkve sv. Jakoba. Cerkev, o katere nastanku pred kakimi štirimi stoletji je malo znanega, je tako dobila novo, lepšo podobo. Del sredstev za obnovo sta prispevali občina Vrhnika in krajevna skupnost Blatna Brezovica, glavnino pa, kot je to že običaj pri naši sakralni dediščini, verniki s prostovoljnimi prispevki. Slovesnost je z ubranim petjem popestril Cerkveni pevski zbor sv. Pavla z Vrhnike.
Župnijski KARITAS v novih prostorih
Občinski župnijski KARITAS je v nedeljo 24. novembra odprl nove prostore v bivši Stari šoli v Hribu 2, nasproti farne cerkve Sv. Pavla. Nove prostore je blagoslovil tudi vrhniški dekan Florjan Božnar. Stavba bivše šole je bila pred kratkim vrnjena cerkvi, kjer so predvsem stanovanja. Eno izmed njih je bilo prazno, saj se je stanovalka Marija Sre-botnjak zaradi zdravstvenih težav odselila h hčerki. S tem pa so se prostori spraznili ter preuredili v lepe prostore namenjene KARITASU.
S.S.
Neko soboto zjutraj, točno na volilni molk, so Vrhničani pred sodiščem videli razbita betonska korita s pripadajočimi grmovnicami. Ali so to naredili vandali ali pa nespreten voznik, ki je nekoliko zgrešil cesto ter zapeljal na pločnik. Glede na številne obvoze, zgoščen vrhniški promet in številna »črna« parkirišča to tudi ni čudno. Pač vozniki moramo iskati bližnjice, izogibati številnih lukenj in robov, da pridemo do željenih ciljev.
S.S.
MIKLAVŽ PRIHAJA LETOS ŽE V SREDO, 4. DECEMBRA
Dan prej bo prispel na Vrhniko zato, ker v četrtek ne zmore vseh obveznosti. Letos mora obiskati mnogo krajev in obdarovati mnogo
otrok.
Upamo, da ga bodo naši najmlajši vseeno zelo veseli. Sprememba je tudi glede sprevoda. Ob 18. uri bo s svojim spremstvom prišel iz cerkve Sv.
Lenarta ter se peš odpravil proti trgovskemu centru LOKA. Tako bo letos prireditev - obdarovanje na parkirišču pred LOKO. Če
bodo padavine pa v LOKI. Miklavž naj do takrat kakor običajno darila odda v župnijskem uradu.
Za Miklavža: OO SKD Vrhnika Župnijski urad Vrhnika Trgovski center LOKA Turistično društvo Vrhnika
Ulica 6. maja ima asfalt
Na dan, ko so na vrhniški občini sklicali prvo tiskovno konferenco pod demokratično oblastjo, in ko jc padel prvi letošnji sneg, sc je tam okoli trga Karla Gra-beljška dvigovala velika megla. Nekateri so žc mislili, da so na Vrhniki postavili novo tovarno za proizvajanje megle. Pa ni bilo tako. Kadilo se je, ko jc sneg padal na še vroč asfalt. Pred najhujšo zimo so namreč po obsežnih zemeljskih delih že položili spodnjo plast asfalta na Ulico 6. maja, ki naj prezimi, spomladi nameravajo nadaljevati z zgornjo plastjo.
Ker so Vrhničani tudi hudomušni, pravijo, da zdaj
manjka še obljubljeni semafor in da bodo zadevo uredili izvirno: v obliki javnih del naj bi tam stali brezposelni z rdečimi in zelenimi zastavicami in urejali promet. Neuradno pa seje zvedelo, da bodo semafor (na
elektriko) prižgali tudi pred novim letom.
Dela izvaja cestno podjetje, ki ni vrhniško javno podjetje. Dinamika del je torej odvisna od drugih subjektov.
Tudi jesen je lahko lepa
Na lepo sončno soboto, 28. septembra, smo obiskali Krško, kjer so nas delavci elektrarne prijazno sprejeli in nam prikazali delovanje nuklearke. Od tam smo nadaljevali pot na grad Brestanico. Iz pripovedi kustosinje smo spoznali zgodovino gradu in trnovo pot tisočev pregnancev, ki so skozi ta grad romali v pregnanstvo. Po izdatnem kosilu smo obiskali grad Podsredo in si ogledali »Evropsko razstavo steklenih izdelkov«.
Vreme nam je bilo naklonjeno tudi 19. in 20. oktobra. Ta datum je že blizu prazniku, ko se spomnimo vseh, ki so za vedno odšli od nas. Na lepi jadranski otok Rab smo sc odpravili z namenom, da sc poklonimo spominu žrtev fašizma na Rabu in v drugih italijanskih taboriščih.
Obiskali smo Kampor— kraj •groze in trpljenja mnogih slovenskih in hrvaških družin ter posameznikov. Ob pomnikih ženskega, židovskega in moškega taborišča nam je nekdanji taboriščnik Stane Kirn pripovedoval o grozotah, ki so se dogajale od nastanka taborišča do kapitulacije Italije.
Na pokopališču smo pri osrednjem spomeniku položili venec, prižgali sveče in z enominutnim molkom počastili spomin na 4500 umrlih v tem taborišču in počivajo na kamporskem pokopališču.
Naslednji dan smo si ogledali še stari del mesta Rab in se počasi odpravili proti domu.
V januarju se bomo udeležili shoda v Dražgošah. Vse, ki želijo z nami, vabimo.
Informacije dobite v pisarni OO ZB NOB Vrhnika, Cankarjev trg 8 ali po telefonu 752-001.
Območna organizacija združenja borcev Vrhnika
V spomin na mrtve
Ob dnevu mrtvih so bile različne komemoracije ob znanih in neznanih grobovih, spomenikih, grobnicah, grobiščih,...
Spomin vsakega se je vsaj za trenutek ustavil na umrlih svojcih, prijateljih, znancih in neznancih, ki počivajo v zemlji. Vsakdo od njih je imel svojo življenjsko zgodbo, ki pa jc pod zemljo za vse enaka in tudi zakopana. Spomini nanje pa le ostajajo in ob prižganih svečkah, številnih rožah se le-ti za trenutek vrnejo. Vrhniška tradicionalna spominska slovesnost je bila na Drči, kjer se je zbralo kar precej ljudi, čeprav je bila od tradicionalne devete ure zjutraj prestavljena na deseto uro. Spregovoril je Janez Rozman in med drugim poudaril:
»Danes je 1. november - dan mrtvih - spominjamo se naših prednikov in vrstnikov, ki jih ni več med nami. Tu na Drči smo se zbrali, da bi skupaj s svojci in ob prisotnosti predstavnikov oblasti, naše vojske, organizacij in nekaterih strank obudili spomin na padle, pobite in umrle, ki počivajo v tej grobnici. Tu pod simbolom porušenega mostu, počivajo žrtve narodnoosvobodilnega boja z območja Vrhnike in njene okolice in trije
po vojni umrli prvoborci. Med njimi tudi pisatelj Grabeljšek, katerega 90. letnico rojstva smo zaznamovali pred nekaj dnevi. Vse žrtve z našega območja ne počivajo tu. Počivajo na raznih pokopališčih, po neznanih grobovih v naših gozdovih in po tujini. Njihova imena pa so vklesana na plošči te grobnice. Danes obujamo spomin na vse.
Ko se spominjamo vseh teh, se zavedamo, da so v naši narodni zapuščini še vedno prisotni slovenski fantje, ki so umirali v vojnah za cilje različnih »visokih« politik in interesov. Stara Aškerčeva pesem pravi »Se pri Kustoci bal se nisem smrti« in skoraj pozabljena »Naši fantje v Bosni in Hercegovini« pred več kot sto leti in potem krvava prva in druga svetovna vojna, na raznih frontah in straneh. Težak je ta račun, kje in koliko jc padlo naših prednikov in sovrstnikov za cilje, ki niso bili njihovi. Vse to nam veleva, da moramo biti pri naših razmišljanjih in političnih dejanjih umirjeni, sicer odločni in znati se dogovarjati. Mir in sožitje mora biti naš skupni cilj, da ne bo ne sedanja, ne bodoča generacija spet v krvi izgubljala svojih vrstnikov.«
Delegacija Vrhniške in Borovniške občine v sestavi Andrej Ocepek, Franc Passetta in Richard Beuermann, je položila na Dan mrtvih venec pred spominsko ploščo kostnice v GONARSU. V kostnici je pokopanih precej krajanov Vrhnike in Borovnice, ki so bili žrtve koncentracijskega taborišča medli, svetovno vojno v Gonarsu. V spomin na žrtve in internirance so se poklonili tudi županja pobratenega Gonarsa, delegacija italijanskih partizanov, delegacija Kopra in Nove Gorice ter predstavniki slovenskega veleposlaništva v Italiji.
Voda odnesla del ceste proti Staremu malnu
Zadnje jesensko deževje je naredilo kar veliko škodo na cesti proti Staremu malnu. Pri poseki, kije bila narejena za električne daljnovode, je potok Bela na več kot 300 metrih poplavil ter povsem uničil cesto in s skalami obloženo nabrežino potoka. Na večjih mestih potoka se je naredil umetni zamašek vej, listja in posekanih dreves, nakar je narasla voda morala najti drugo pot in to na cesti proti Staremu malnu. Da ne bi bila škoda še večja, je Komunalno podjetje odmašilo te umetne jezove in potok Belo usmerilo nazaj v svojo strugo. Nadaljnje pa bo potrebno kompletno sanacijo dela cestišča in tudi nabrežino potoka. Gotovo je, da je delna krivda velika količina dežja in tudi človeška roka, ki ni storila vse za odstranitev posekanih vej in dreves, ki so napravili umetni jez. S.S.
Polna dvorana v Domu Karla Grabeljška je dala pravi pečat ob 5. obletnici delovanja orkestra.
Jubilejni koncert komornega orkestra
Komorni orkester Vrhnika je v sredo, 13. novembra v Domu Karla Grabeljška izvedel jubilejni koncert ob 5. obletnici svojega delovanja. Jubileja se je udeležilo veliko poslušalcev in ljubiteljev komornega orkestra, tako da je bila dvorana skoraj premajhna za vse obiskovalce.
Orkester pa seje poslušalcem oddolžil z nastopom v svoji najboljši luči ter požel velik aplavz. V koncertu, kije bil razdeljen v dva dela, sta nastopili tudi dve solistki, in sicer v Elegiji za violončelo in orkester Alenka Na-vešnik ter v Skici za klavir in orkester Marta Kržič. Obe sta tudi profesorici na vrhniški glasbeni šoli, vendar z veseljem sodelujeta tudi pri komornem orkestru.
Za jubilejni koncert ter ostale nastope pa orkestru pomagajo posamezniki iz radijskega orkestra, ki igrajo na manjkajoče inštrumente, da je kakovost igranja še boljša. Seveda brez vodja orkestra ne gre in Marko Fabiani je spet pripravil zanimiv program izvajanja ter z dirigentsko trdno roko koncert zanesljivo pripeljal do konca.
Ob tem je potrebno poudariti, da sedanje dirigent že 11 let uspešno vodi orkester skozi vse nastope in samostojne koncerte. Komorni orkester Vrhnika je s svojo predhodnostjo pričel igrati in delovati kot godalni ansambel Glasbene šole Vrhnika v sezoni 1981/82 pod vodstvom Darinke Fabiani, ki je takrat poučevala violino na tej šoli.
Leta 1985 je ansambel prevzel Marko Fabiani ter pet let pozneje v orkester povabil še pihalce in trobilce, ki so tvorili resnično neko zaključeno celoto. V letu 1991 so se poimenovali v Komorni orkester Vrhnika in delujejo pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Vrhnika.
Orkester je v teh letih delovanja precej gostoval sirom po Sloveniji in tudi zunaj meja. Se posebno je bila zanimiva turneja po Nizozemski, kjer so navezali pristne prijateljske stike ter seveda pridobili nove poslušalce. Najbolj uspešno pa vsako leto pripravlja dva gala koncerta in to novoletni in pomladni. Tudi vrhniški poslušalci so oba koncerta vzeli za svoja, saj je program izvajanja zanimiv in
sodoben ter popestren z. nastopi raznih zborov in znanih instrumentalnih solistov.
Na jubilejnem koncertu ob 5. obletnici delovanja je spregovorila o orkestru tudi Judita Ca-serman, članica že od vsega začetka, z naslednjimi besedami:
»Igrati smo začeli pred 16 leti, kot 7,8 in 10 letni deklici in fantiči pod vodstvom Darinke Fabiani. Bilo nas je sedem, predvsem violinisti in že takrat smo kmalu posneli nekaj pesmi za Radio Slovenija. Spoznali smo, daje igranje v orkestru povsem nekaj drugega kot samostojno muziciranjc. V orkestru namreč nc sme biti solistov, pač pa smo solisti vsi skupaj. To pa je tisto, kar da orkestru poseben čar. Vaje so največkrat dolge in utrudljive, program iz leta v leto zahtevnejši. Naštudirali smo že preko 110 najrazličnejših pesmi. A vse napore premagujemo z veseljem do glasbe in skupnega igranja. Prijatelji pa nismo samo pri igranju, ampak nas orkester združuje tudi izven njega, kar pa to veliko pomeni.«
Ob koncu koncerta pa je Zveza kulturnih organizacij Vrhnika podelila bronaste Gallusove značke naslednjim članom orkestra, ki so že pet let v njem: Mojca Oblak, Maja Naveršnik, Barbara Zalaznik, Judita Ca-serman, Polona Smrke, Andreja Popit, Katka Oblak, Alenka Naveršnik, Grega Oblak, Tine Golež, Irena Urh, Vesna Jelov-šek, Matjaž. Mrak, Toni Špec in Aleš Babnik.
S.S.
Novoletni koncert
Neizogibno sc približuje konec leta 1996, ki ga obeleži vsak po svoje.
Večini Vrhničanom so znana skupna srečanja, s katerimi na Vrhniki obeležujemo odhod starega in prihod novega leta, in sicer so to že tradicionalni novoletni koncerti vsako leto v Cankarjevem domu na Vrhniki pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Vrhnika.
Upamo, da sc boste tudi letošnjega novoletnega koncerta, katerega pripravljajo Komorni orkester Vrhnika, Ženski pevski zbor Conci-nite in Mešani pevski zbor Mavrica z gosti, udeležili polnoštcvilno in s svojo udeležbo pripomogli k dobremu razpoloženju. Priprave na zaključek letošnjega in prihod novega leta so že v polnem teku, zato vas na ta način in v tej obliki vljudno vabimo, da se udeležite letos že9. NOVOLETNEGA KONCERTA, in sicer
V SOBOTO, 11..IANUAR.IA 1997
— ob 17.00 uri in — ob 20.00 uri v CANKARJEVEM DOMII NA VRHNIKI.
Vstopnice za oba koncerta si boste lahko nabavili v predprodaji, kot že običajno, na Turistični agenciji PAV na Vrhniki (v Onem orlu) in pred koncertom v Cankarjevem domu.
Ob tej priliki vas želimo tudi obvestiti, da smo pripravili še dva koncerta, in sicer: 4. januarja 1997v Borovnici ter 13. januarja 1997 v Ljubljani — v dvorani Slovenske filharmonije.
VLJUDNO VABLJENI
Z željo, da bomo s skupnimi močmi poskrbeli za dobro razpoloženje in prijetno druženje ob odhodu starega in prihodu novega leta!
SREČNO NOVO LETO 1997!
Zveza kulturnih organizacij Pripravljalni odbor Novoletnega koncerta '97
10 ZBOROV NA MEDOBČINSKI REVIJI PEVSKIH ZBOROV
Notranjci lepo pojejo
KULTURNA PRIDOBITEV NA VRHNIKI
Galerija 2 v novih prostorih
V mesecu novembru je Vrhnika dobila novo kulturno prizorišče, saj je lastnik GALERIJE 2 Bojan Novak na Stari cesti 41 odprl nov prodajno - razstavni prostor za različne slikarske, kiparske in druge oblikovalske tehnike.
Že nič kolikokrat je GALERIJA 2 popestrila kulturno življenje na Vrhniki z različnimi razstavami in izdajami številnih zanimivih publikacij. Vendar je GALERIJA 2 morala vedno nekje gostovati. Sedaj pa je
Judita Caserman, članica orkestra že 16 let, pripoveduje nekakšno orkestra.
lastnik galerije pridobil zanimive nove galerijske prostore, kjer bo lahko še naprej razvijal svoj razstavni program in širil svojo dejavnost.
V razgovoru z Bojanom Novakom smo izvedeli, da namerava pripraviti celoletni program razstav in kulturnih prireditev za svojo novo galerijo. Tako da bo resnično popestrilo slikarsko kulturno življenje na Vrhniki. V poletnih dneh pa ne bo zanimiva samo notranjost galerijskih prostorov, ampak tudi zunanja okolica, ki naj bi postala nekakšen zunanji kulturni center ob začetku vrhniške Stare ceste, to je starega dela Vrhnike.
Ob otvoritvi novih galerijskih prostorov pa je bila tudi otvoritev slikarske razstave slikarja Janeza Zalaznika. Slikar se je rodil leta 1963 v Ljubljani, kjer je leta 1987 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelku slikarstva pri prof. Berniku. Ima status samostojnega kulturnega delavca, saj se poleg slikarstva ukvarja še z ilustracijo in grafičnim oblikovanjem. Razstavljal je že sirom Slovenije ter v Beogradu in Sarajevu. Njegova razstavljena dela si lahko ogledate v GALERIJI 2 na Stari cesti 41 do 6. decembra 1996.
Vrhnika je bila v soboto, 16.' novembra gostiteljica medobčinskega srečanja pevskih zborov. Srečanja seje udeležilo 10 zborov iz občin Logatec, Cerknica in Vrhnika, tako da lahko rečemo, da je cela Notranjska pela na Vrhniki. Sama prireditev »Notranjci zapojmo« je eden izmed številnih kulturnih dogodkov, ki sovpadajo z letošnjim Cankarjevim letom ter napovedujejo že 30. jubilejno občinsko revijo pevskih zborov, katera bo v mesecu aprilu leta 1997. Prav jubilejna 30. letnica pa pomeni, da ima Vrhnika resnično dolgoletno tradicijo zborovskega petja in tudi ostalega glasbenega udejstvovanja. To pa ne dokazujejo samo pevci in glasbeniki, ampak tudi zvesti vrhniški poslušalci, ki v velikem številu obiskujejo vse te prireditve, ki jih izvajajo ljubiteljske glasbene skupine.
Tudi revijo »Notranjci zapojmo« je v osnovni šoli Ivan Cankar poslušalo veliko število poslušalcev, ki so z. zanimanjem poslušali vseh 10 nastopov zborov. Revijo je povezovala Miljam Suhadolnik, pozdravil pa jo je tudi župan Vrhnike, Vinko Tomšič. Ob tem dodajamo, da je bila to žc tretja revija po vrsti, prva jc bila v Cerknici ter nato druga v Logatcu.
Kot smo že omenili, sc je Vrhničanom predstavilo 10 pevskih zborov, ki so zapeli po tri pesmi. Zbori pa so bili nasledi njhMoški pevski zbor Snežnik iz Loža, Logaški vokalni kvartet. Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska«, Oktet Ras-kovec iz Vrhnike, Komorni zbor Rakek, Mešani pevski zbordruš-tva mladih glasbenikov iz Logatca, Dekliški nonet »AEDA« iz Cerknice, Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Pavla iz Vrhnike, Ženski pevski zborConcini-tc iz Vrhnike in Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Nemara bo prihodnja revija spodbudila še kateri zbor, da se je bo udeležil, kajti v tem območju je še veliko dobrih zborov, ki bodo povabljeni zanesljivo prišli.
Organizator revije je bila Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, z njenim odborom za glasbeno dejavnost, katere gonilna sila je bila Darinka Fabiani. Po koncertu so vsi zborovodje imeli tudi srečanje z dvema strop-kovnima oceiijevalčcema revije, dr. Mirkom Cudermanom, pe-vodovjo Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium musim in svetovalcem za glasbo pri ZKOS Markom Studnom. Ocenila sta kakovost revije ter seveda nastope posameznih zborov. Vse zborovodje sta pohvalila za njihov trud in požrtvovalnost pri delu za zborovsko petje.Predstavljamo vam vseh deset nastopajočih zborov.
Moški pevski zbor »SNEŽNIK« iz Starega trga pri Ložu
Deluje že šesto leto s 15 mladimi pevci, zborovodja je Janez. Gostiša iz Logatca. Imeli so 3 samostojne celovečerne koncerte in preko 20 polovičnih nastopov. Nastopali so že sirom Slo-
venije, od Krškega do Luč, od Portoroža do Triglava. Skupaj jih drži ljubezen do petja.
Logaški vokalni kvartet iz Logatca
Umetniški vodja je Lovro Grom, kvartet pa deluje dobri dve leti. Nastopali so že zelo veliko doma in na tujem ter so snemali za televizijo in radio. Gojijo predvsem slovensko ljudsko pesem, z ohranjevanjem skoraj že pozabljenih narodnih napevov iz vseh slovenskih pokrajin.
Obrtniški mešani pevski zbor »NOTRANJSKA«
Deluje že devet let, zborovodja pa jc Janez Gostiša iz Logatca. Zbor združuje 36 pevcev, predvsem obrtnikov iz Cerknega, Idrije, Logatca, Cerknice, Vrhnike in celo Ljubljane. Prepevajo predvsem na srečanjih obrtnikov notranjske, gostovali pa so žc v Italiji in na Madžarskem.
Oktet RASKOVEC iz Vrhnike:
Zborovodja je Tone Jurjcv-čič, člane okteta pa združuje ljubezen do petja. Ohranjajo predvsem slovensko in tujo, narodno in umetno pesem. Delujejo žc več let s samostojnimi koncerti, božičnimi nastopi. Prisotni pa so skoraj na vseh kulturno-zabavno-športnih prireditvah na Vrhniki.
Komorni zbor RAKEK
16 članski zbor vodi Jože Rojk iz Rakeka, ki ga jc leta 1992 tudi ustanovil. Prepevajo pa slovenske ljudske pesmi in pesmi drugih narodov, umetne pesmi znanih skladateljev ter težje koncertne skladbe. Nastopali so že več kot petdesetkrat v Cerknici, Loški dolini, v Ljubljani, Logatcu, Ilirski Bistrici ter v sosednji Hrvaški.
Mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov Logatec:
V zboru je 52 pevk in pevcev iz Logatca in Vrhnike, zborovodja pa je Lovro Grom. Pojejo skupno že 13 let, tako po Sloveniji kot v zamejstvu. Prepevajo pa predvsem 'skladbe domačih in tujih skladateljev različnih slogovnih obdobij. Nameravajo izdati lastno kaseto in CD ploščo.
Dekliški nonet »AEDA« iz Cerknice
Zbor devetih pevk vodi Tanja Matic iz Rakeka. Ob koncu leta bodo praznovale 5. obletnico delovanja. Prepevale so največ po Notranjski in Primorski ter tudi pri italijanskih Slovencih. Pred kratkim pa so nastopale na republiški reviji malih pevskih zborov v Litiji.
Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla iz Vrhnike:
deluje že 14. leto pod vodstvom s. Bože Cotar. Zbor šteje 43 članov. Snemali so že za radio ter nastopili na velikonočni maši, katero je prenašala televizija. Pred obiskom papeža v Sloveniji so se podali v Rim ter prejeli njegov blagoslov. Naslednje leto pa pripravljajo gostovanje na Nizozemskem.
Ženski pevski zbor CONCI-NITE iz Vrhnike:
Zbor od vsega začetka vodi
Darinka Fabiani in to že 15. leto. V zboru je 37 pevk, ki jih že vse skozi združuje ljubezen do petja. Prisotne so na številnih prireditvah na Vrhniki ter sirom Slovenije. Organizirale in nastopile so na srečanju pevcev treh dežel. Vsak leto pa pripravijo najbolje obiskan novoletni koncert, tako bodo letos nastopile tudi v Borovnici in Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
Mešani pevski zbor ADORAMUS iz Logatca:
jc bil ustanovljen leta 1987 in šteje 45 članov, zborovodja je Marjan Grdadolnik iz. Logatca. Glavna dejavnost zbora je še vedno obogatitev nedeljskih bogoslužij. Vedno več pa prireja samostojne božične, postne in velikonočne koncerte. Izdelali so dva projekta in sicer opereto v treh dejanjih Miklavž prihaja in tako imenovani Domači večer. Precej so tudi gostovali in to na Švedskem, Nemčiji, Belgiji, Franciji in Švici.
RAZSTAVA SKULPTUR ALENKE VIDRGAR
C0NCEPTUS VIVIDUS
Obiskovalci na otvoritvi novih galerijskih prostorov in slikarske razstave (Janez Zalaznik je z brado).
Marta Rijavec in Alenka Vidr-gar, ki je postala že skoraj prava Vrhničanka.
V Cankarjevem domu na Vrhniki so se 6. novembra 1996 odprla vrata vsem ljubiteljem kiparske umetnosti. Tega dne je bila namreč, z baročno glasbo Soban Consorta v uvodu, slovesna otvoritev razstave skulp-tur CONCEPTUS VIVIDUS akademske kiparke Alenke Vidr-gar.
V programu otvoritve jo je predstavila umetnostna zgodovinarka ga. Judita Krivec Dragan;
«Alenka Vidrgar je kiparka, ki so jo prevzeli stari načini obdelovanja predmetov, ko je bila njihova podoba še tesno odvisna od narave materiala in vloge, ki jim je bila namenjena. Njene eksponate odlikuje enostavna forma in skromna, a domiselna dekoracija. V prvem trenutku spominjajo na neolitsko krajino, posejano s skrivnostnimi znamenji vegetabilnih in zoomor-fnih oblik. Toda dimenzije, saj celoten opus spada med malo plastiko, razkrivajo intimno naravo, zaradi česar imajo prej lastnosti zasebnega amuleta.
Osrednja metafora v tem ciklusu je rast. Gre za vejice, brste in mlade poganjke, kot simbol za začetek življenja.«
Alenka Vidrgar je študirala na Pedagoški akademiji in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pri profesorjih Slavku Tihcu, Dragu Tršarju in dr. Tomažu Brejcu je diplomirala kiparsko specialko leta 1985.
Svoj atelje ima prav tu na Vrhniki, v spodnjih prostorih Cankarjevega doma. Nekateri od vasjo tako že poznate, saj že 3 leta oblikuje in vodi otroško kiparsko delavnico.
Razstava je bila odprta do 28. novembra, tako da so številni obiskovalci spoznali zanimivo ustvarjalno pot.
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
OB DEVETDESETLETNICI ROJSTVA KARLA GRABELJŠKA
Živ spomin na vrhniškega pisatelja
18. oktobra pred 90 leti seje v Hribu na Vrhniki rodil pedagog, novinar, urednik in pisatelj Karel Grabeljšek.
Življenje mu že v otroštvu ni prizanašalo. Očeta skoraj ni prizanašalo. Očeta skoraj ni poznal, ker je šel za delom v Ameriko. S-starejšim bratom Franc-ljem sta poprijela za marsikatero delo, kajti materi dninarici je prav prišel vsak prislužen denar, da so lažje preživeli. Gra-beljškovi, po domače Rožman-čkovi, so živeli nasproti cerkve Sv. Pavla. Spomine na prijetno rojstno okolje je imel vedno živo pred očmi.
Po končani osnovni šoli jc šel na učiteljišče v Ljubljano, Višjo
pedagoško šolo pa jc zaključil v Zagrebu. Poučeval je dve leti v Artičah, pozneje v Trbovljah, tik pred vojno pa na Vrhniki. Udeležil sc je narodno osvobodilnega boja. Po vojni je bil novinar in urednik pri Ljudski pravici in pri Slovenskem poročevalcu, od leta 1949 pa pri Kmečkem glasu.
Pisati je začel že pred vojno. Njegovo prvo delo, povest Sirene tulijo, je izšlo leta 1939 in je zaradi socialne tematike in družbene kritike naletelo na ovire in bilo zaplenjeno. K tej boleči temi se je ponovno vrnil šele leta 1973 z romanom Bolečina iz čez štiri leta z Niobo.
Eno najlepših del s kmečko
tematiko v vsej slovenski literaturi je njegov roman Med strahom in dolžnostjo, po katerem je posnet celovečerni film.
V romaneskni trilogiji Dolomiti se krušijo (1955), v Pomladi brez lastovk (1957) in v Mostu (1959) je združil mnoge krute vojne usode. Nasploh so Grabeljškova dela prežeta z vojno tematiko.
Največ svojih literarnih mojstrovin pa je posvetil otrokom, ki jih je imel že po svoji poklicni naravi zelo rad. V vseh 20 delih, namenjenih mladini, na omiljen, humorističen način opisuje partizansko življenje.
Pisateljsko pot, po kateri je stopal hrabro in pošteno, je zaključil leta 1983 z. avtobiografskimi mladostnimi spomini v Cerkvenem mačku.
Njegova dela so bila prevedena v razne slovanske jezike. Dvakrat je prejel tudi Prešernovo nagrado.
Večkrat je bil gost Cankarjeve knjižnice na Vrhniki, rad jc sodeloval v raznih pogovorih in na predstavitvah svojih del. Nazadnje smo se srečali 28. marca 1985. leta.
Zahrbtna bolezen ga je tri tedne pozneje, 18. aprila istega leta, iztrgala iz naše srede.
V njegov spomin so v Cankarjevi knjižnici stalno razstavljena njegova dela v »Grabelj-škovi vitrini«.
Ob 90-letnici rojstva pisatelja Karla Grabeljška je njegova soproga ga. Marija poklonila družinsko knjižnico Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. V temeljno zalogo je bilo vključenih 116 zanimivih knjig-
V svojem Imenu in v Imenu bralcev se ge. Mariji najlepše zahvaljujemo za podarjeno kulturno in duhovno bogastvo, ki ga bomo skrbno in spoštljivo hranili in uporabljali v pisateljev spomin.
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Andreja in Mesečniki gredo z glasbo v novo leto
V mesecu decembru, natančneje 4. decembra ob 20.30, bo na Vrhniki spet veselo.
V veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki smo ponovno pripravili prednovoletni koncert z naslovom Z GLASBO V NOVO LETO, ki bo tokrat imel tudi humanitarno noto. Vsa zbrana sredstva bomo podarili VARSTVENO DELOVNEMU CENTRU za duševno prizadete, ki se nahaja v Podli-pi. Koncert bo prav gotovo prelepo darilo vsem gojencem centra, saj bo dan pred Miklavžem, ki nas bo na prireditvi tudi obiskal.
V dobrih dveh urah in pol vas bodo zabavali ansambli, solisti in humoristi s celotne slovenske estradne scene, in sicer:
ansambel MESEČNIKI, IRENA VRČKOVNIK, IVAN HU-DOKLIN, POP DESIGN, PEPEL IN KRI, ANIKA HORVAT, JOŽICA SVETE, ALEK-
SANDER JEZ, OLIVER AN-TAUER, humoristična skupina MODRA KRONIKA, DRUŽINSKI TRIO NOVINA, ansambel PETRA FINKA, MARJAN ZGONC, duo BLACK-JACK, skupina SMRKCI s pevko VIKTORIJO, duo HIP-HOP, mladi Vrhničan DEJAN MARINČIČ in ga. MARIJA AH AČIČ-POL-LAK.
Koncert pripravlja Andreja Camernik skupaj s svojimi MESEČNIKI, pomagata pa jim še Janez in Mirjam Suhadolnik.
Za vse, ki bi morda radi prispevali kakršenkoli dar za gojence Varstveno delovnega centra, objavljamo tudi njihov ŽR: 50110-603-54042, sklic na številko 24710.
Vstopnice za prireditev bodo v predprodaji v Turistični agenciji COM-TAR, PTC LOKA, Robova 6, Vrhnika; tel.: (061) 755-828 in dve uri pred prireditvijo pri blagajni Cankarjevega doma na Vrhniki.
HE
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
VRHNIKA
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210  061 756-211 faks 061 756-210
Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
Zapozneli soški odmev
Vzdrhtela tla so kamenita, od Krna do obal morja. Topovska pesem strahovita, telo ubija — m duha.
V bobnečem ognju žrel žarečih, raztaplja sleherni se glas.
Ne sliši klic se krvavečih — kot da seje ustavil čas.
V bolestnem srdu, brez sovraštva, za tujca s tujcem se bori.
Na svoji zemlji sin slovenski za krono tujo krvavi.
Nebes neskončnih ironija v tišini večni se smehlja. Čemu potrebna je morija? Zabloda norega sveta.
V divjem plesu bojujočih gluhotno mlad vojak ječi, skozi prste dreveneče mu iz prsi teče vroča kri.
V očeh ugaša mu življenje. Življenje ugaša mu mlado, skozi prste — med kamenje odteka — v večno mu temo.
Pogled, ki v večnost se izgublja, odseva strašne tožbe krik. Za koga moram jaz umreti? Komu naj sodi zdaj sodnik?
Na tisoče jih tam umira. Enaki svi so med seboj, ko v smrtni agoniji bijejo poslednji boj.
V dolini pa valovi Soče nagrobno pesem jim pojo. Na krilih vetra spev turobni v svet tišine poneso.
Anton Jape/j 6. 11. 1996
Uvodoma
To besedilo posvečam mojemu pokojnemu očetu, avstro-ogrskemu vojaku, sedemnajstega ljubljanskega pešpolka, preživelemu udeležencu bojev na soški fronti, od leta 1914 — 1918.
Anton Japclj
DRUŠTVO KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA VRHNIKA
Z novimi idejami v leto 1997
15. novembra zvečer smo imeli v prostorih Mlečne restavracije na Vrhniki tako imenovan »ustanovni občni zbor« Društva kmečkih žena Vrhnika. Gre za to, da je potrebna uradna registracija društva, čeprav začetki le-tega segajo že v daljna sedemdeseta leta.
Izvolili smo upravni in nadzorni odbor društva ter predsednico — Svigelj Veroniko, podpredsednico — Andrejo Bra-deško in blagajničarko — Jožico Ogrin.
V program dela za leto 1997 smo uvrstili naslednja
* predavanja:
— VZGOJA OTROK IN ODNOSI V DRUŽINI
— UREDITEV KMEČKEGA DOMA IN DVORIŠČA
* tečaji:
— TEMATSKI KUHARSKI TEČAJI
— ADVENTNI VENČKI (20. 11. 1996 NA ZAPLANI)
* strokovne ekskurzije in izleti Do sedaj je društvo povezovalo podeželske žene iz obeh občin Vrhnike in Borovnice. Sedaj bomo registrirali v vsaki občini svoje društvo, čeprav želimo, da se delo in aktivnosti podeželskih žena s tega območja še naprej povezuje in dopolnjuje.
Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti
PRIPRAVA NA 6. NOTRANSKO RAZSTAVO DRUŠTVA DGMPŽ VRHNIKA
Dobri strokovnjaki - lepa žival
Letos mineva že 60 let, kar je bilo ustanovljeno društvo DGMPŽ Vrhnika. Mentor našega društva je bil g. Nadlišek 1936, kije okrog sebe zbral člane in uradno registriral društvo. Naš namen je, da s tako razstavo razširimo organizirano rejo pasemskih malih živali, ki poleg ljubiteljstva, prireji mesa, zdravstva, lepote živali omogoča tudi povezovanje človeka z naravo kakor tudi veselje do koristnega dela. Kljub temu, da so gojitelji obremenjeni še z drugimi deli, je potrebno tudi za vzrejo malih živali žrtvovati veliko prostega časa, saj je potrebno zagotoviti pogoje za njihovo življenje.
Organiziranost v društvu daje prednost rejcem, da z dolgoletnimi izkušnjami pomagajo mladim. Neorganizirane rejce, ki imajo veselje do dela, pa vabim, da se nam pridružijo na novo. Vsakega novega člana naše društvo rado sprejme.
Vrhniška razstava bo od 6. do 8. decembra 1996 v športnem društvu »Partizan« Vrhnika, Tržaška 9. Lahko rečemo, da bo vseslovenska, saj bodo povabljeni člani iz vseh slovenskih regij, pa tudi promocija Vrhnike, saj bo poleg Vrhnike zastopano še logaško in cerkniško društvo. Rejski cilj nam je predstaviti kvalitetne živali glede na težke pogoje vzreje.
Vrhnika se lahko po kvaliteti živali primerja že z. evropskimi razstavami (Italija, Avstrija, Nemčija, Češka, Madžarska), samo v manjšem merilu. Naše društvo s svojimi člani žc dolgo let sledi trendom: »DOBRI STROKOVNJAKI — LEPA ŽIVAL«.
Na razstavi bomo prikazali: 19 pasem izbranih kuncev, preko 15 pasem okrasnih golobov v različnih barvah, okrasno perutnino, race, ovce in koze, če bo prostor. Razstavo bo popestril srečelov dobrosrčnih darovalcev dobitkov.
Sedaj pa še nekaj besed o delovanju našega društva. Program, ki smo si ga zadali na občnem zboru 27. februarja 1996 jc obširen, zaradi finančnih stisk ne bo v celoti izpolnjen (društvo je brez kakršne koli dotacije). Preživlja se od članarine članov. Pretežna sredstva, ki so na razpolago, gredo za obnovo inventarja (kletke, podstavki, podna, stolice). Stood-
stotno pa se pripravljamo na 6. notranjsko razstavo, to pa je: (dvorana, tetoviranje živali, cepljenje, zdravniški pregledi) in ostala potrdila, ki so potrebna za razstavo. Te ukrepe moramo upoštevati po Zakonu varstva živali pred nalezljivo boleznijo.
Društvo je na občnem zboru, na katerega so bili povabljeni gostje in podporni darovalni člani, podelilo priznanja in pokale za kolekcijo »Šampinion«, posamezne pasme šampinion in Lehermanove značke (srebrne — bronaste) najzaslužnejšim članom.
V upanju, da bo razstava uspela, kakor si je zamislil pripravljalni odbor, vas, dragi krajani, vljudno vabimo na ogled, saj bo razstava dala nam rejcem spodbudo in moč za nadaljnjo zdravo rejo.
PRIPRAVLJALNI ODBOR DGMPŽ VRHNIKA
Spoštovani občani!
Gotovo ste že zasledili informacijo, da je izšel nov vrhniški prospekt s turistično prilogo. Besedila so pisali ugledni strokovnjaki, ki poznajo vrhniško kulturno in naravno dediščino, zgodovinski razvoj in gospodarstvo skozi obdobja. Tudi sodelavcev, ki so dovolili uporabo virov in gradiv, je kar lepo število, zato je prospekt s turistično prilogo informativen, oblikovalsko pa svež in zanimiv ter vabi, da ga ogledujete, odpirate in zapirate strani, postavljate in berete.
Natisnjen je tudi v italijanskem, nemškem in angleškem jeziku. Izvodi so Vam na voljo po 450 SIT, nakup nad 100 pa po ceni 400 SIT za izvod.
Ker se bliža novo leto je prospekt primerna voščilnica ali pozornost za poslovnega partnerja v tujini ali doma — v Sloveniji.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Tržaška 25 Telefon: 753-648 Marta Rijavec
Spored vrhniškega kina v decembru 1996:
3. 12., torek, ob 20.00:
OSMI DAN — belgijsko-francos-
ko-angleški 1996 —118'
LE HUITIEME JOUR / THE
EIGHTH DAY
Režija: Jaco VAN DORMAEL
V gl. vi.: Daniel AUTEUIL, Pascal DUQUENNE, MIOU-MIOU
Nenavaden film o prijateljstvu — med normalnim moškim in mongoloidom. Pascal Duquen-ne dokazuje, da kljub umski prizadetosti lahko odlično igra. Film z letošnjega ART FESTA predvajamo pred drugimi kinematografi.
7. 12., sobota, ob 18.00: V znamenju Demi MOORE: ŠKRLATNO ZNAMENJE — amer. zgod. drama SCARLET LETTER — Režija: Roland JOFFE
V gl. vi.: Demi MOORE, Gary OLDMAN, Robert DUVALL
8.12., nedelja, ob 17.00 in 20.00:
V znamenju Demi MOORE: STRIPTEASE — amer. triler Režija: Andrew BERGMAN
V gl. vi.: Demi MOORE, Burt REYNOLDS, A. ASSANTE
14. 12., sobota, ob 18.00: MOJ PRIJATELJ FLIPPER — amer. mlad.
FLIPPER — Režija: Alan SHAPIRO
V gl. vi.: Elijah WOOD, Paul HOGAN, Isaac HAYES
15. 12., nedelja, ob 20.00: FENOMEN — amer. fant. melodrama
PHENOMENON — Režija: Jon TURTELTAUB
V gl. vi.: John TRAVOLTA, Kyra SEDGWICK, F. WHITA-KER
22. 12., nedelja, ob 17.00 in 20.00:
ČAS ZA UBIJANJE — amer. triler
A TIME TO KILL - Režija: Joel SCHUMACHER
V gl. vi.: Mathew McCONAU-GHEY, Sandra BULLOCK
28. 12., sobota, ob 18.00: MOGOČNA   AFRODITA — amer. kom.
MIGHTY APHRODITE — Re ija: Woody ALLEN
V gl. vi.: W. ALLEN, Mira SORVINO, Peter WELLER
29. 12., nedelja, ob 17.00 in 20.00:
TRAINSPOTTING — angl. drama
Režija: Danny BOYLE
V gl. vi.: Ewan McGREGOR, Ewen BREMNER
FILOZOFIJA
— PSIHOLOGIJA
Atlantidski prstan Doblanovič, D.: Prepovedano življenje
Gavain, S.: Živeti v svetlobi Klevišar, M.: Cisto vsakdanje stvari Sullo, R. A.: Učite jih sreče
VERSTVO
Dreissing, G.: Zvezdica v svetilki
DRUŽBENE VEDE
Arendt, H.: Vita activaF Hribar, S.: Svet kot zarota Kotler, P.: Marketing Management
Levison, J. C: Gverilski marketing na internetu
Prispevki k poučevanju matematike
Sodne takse, odvetniške takse, notarska tarifa
Vilfan, S.: Zgodovinska pravotvor-nost in Slovenci
PRIRODOSLOVNE VEDE
Bampton, .1.: Na kmetiji
Na robu gozda Ignatowitz, E.: Kemijska tehnika Ljudje
Llamas, A.: Petero čutov v svetu živali
Parker, S.: Morska obala Petkovšek, Z.: Pogledi na vreme Symscr, R. F.: Kristali in dragulji Young, C: Poišči živali
UPORABNE VEDE
Adizcs, L: Obvladovanje sprememb
Anatomski atlas
Bain, S.: CorelDraw 6
Bonomo, G.: Velika knjiga o mesu
Bravničar-Lasan, M.: Fiziologija
športa
Brookes, J.: Sobne rastline
Colé, B.: Barvni ekran
Hoffman, P.: Netscape in WWW za
telebane
Inventura
Kelly, J.: Vsakdanji stroji Kermauner, A.: Kakšne barve je tema?
l.ubeck, W.: Reiki Moller, C: Employeeship Oblak, M.: Ameriške borovnice Plesničar, L.: Emona in rimska kuhinja
Rainwater, .1.: Odločitev je vaša Rathbone, A.: Windows95 — okna 95 — za telebane
Simončič, M.: Za domačo shrambo Slovenija na poti h kakovosti Ulaga, D.: Šport, ti si kakor zdravje
UMETNOST — RAZVEDRILO — ŠPORT
Bergant, H.: Ob orglah Chimits, X.: Dirkalni leksikon formule 1
Hiller, M.: Šopki
Vrtnice Owen, C: Za lepši dan Predan, V.:  Slovenska dramska gledališča
Wilkens, A.: Imenitna knjiga za
deževne dni
Zgradbe
KNJIŽEVNOST
— JEZIKOSLOVJE
Esperanto
Košuta, M.: Krpanova sol Majdič, V.: Razgledi po krajevnih imenih
Zidar, T.: Retorika: moč besed in argumentov
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Chrétien de Troyes: Perceval Cvahtat, M.: Brezno Čuček, J.: Dvanajst norih mož Faulkner, W.: V smrtni uri Grafenaurer, N.: Vezi daljav Hibbert, E. B.: Kresni večer Jelinek, E.: Ljubimki Jurič, E.: Moj človek Kopač, F.: Recital srca Lessing, D.: Zlata beležnica 1,2 Pajk, J.: Nemir
Peternelj, J.: Štirideset let pozneje Ranfl, R.: Kako postaneš filmska zvezda
Rendell, R.: Oko, vajeno teme Saga, F.: Bežna bolest Sarraute, N.: Zlati sadeži Sivec, L: Biseri bolečine Thomas, D.: Beli hotel
MLADINSKO LEPOSLOVJE
Arhar, M.: Lučka za Mašo Bibaugiba
Bitenc, .1.: Pesmice o sreči
Coleman, M.: Smešno!
Cufer, S.: O pravljici, ki se je
izgubila
Durr, U.: Skrivnost starega gradu Ezra, M.: Polh zaspanček Gantschcv, L: Drevo Krištof
Zeleni otok in sivi otok Leeson, C: Veveričina skrivna shramba
Lobe, M.: Mali trol
Lucet, M.: Deljeno z dve
Pavček, T.: Marko na belem konju
jase
Praprotnik, L.: To je... Reene, R.: Belko in Črnuhec
8 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
NOVEMBER 1996
DOBER DAN, DIMNIKAR
NE PREZRITE, KURILNA SEZONA 1996/97 SE JE ŽE ZAČELA
Obveščamo vse občane, podjetja in ostale pravne osebe občine DOBROVA-HORJUL- POLHOV GRADEC, da se je kurilna sezona 1996/97 že pričela. Dimnikarske storitve na območju celotne občine DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC bo tudi v letošnji kurilni sezoni opravljalo DIMNIKARSKO PODJETJE VIČ, d.o.o., s sedežem v Ljubljani, Linhartova 62 a, s sledečimi telefonskimi številkami:
naročila s tel. tajnico direktor in tehnični sektor FAX
061/137-22-17 137-22-15 137-23-29
Ponovno vas prosimo, da omogočite našemu dimnikarju prost dostop do vaših kurilnih naprav, saj bo le tako lahko svoje, z zakonom zahtevano delo opravil v obojestransko zadovoljstvo. Poleg opravljanja svojega dela pa vam bo rade volje z raznimi nasveti, v kolikor boste to želeli, tudi svetoval, kaj vse je potrebno postoriti, da bo vaša kurilna naprava delovala še bolje, s čim boljšim izkoristkom, kar bo vplivalo na varčevanje z gorivom kakor tudi na onesnaževanje okolja. V kolikor pa bo problematika kompleksnejša, vas bo na vašo željo lahko obiskal tehnik, problematiko razrešil in vam svetoval najprimernejše rešitve iz strokovne kakor tudi cenovne strani.
Ker se boste z dimnikarjem srečevali vsak dan, vas ponovno prosimo, da ga sprejemate dobrohotno, saj bo opravljal samo z zakonodajo zahtevana dela, tako imenovano javno službo, katero mora opravljati, saj bi jo v nasprotnem primeru opravljal nekdo drug, nikakor pa ne vsak posameznik, ki se čuti dovolj usposobljenega opravljati to delo.
NAS DIMNIKAR VAS BO V LETOŠNJI KURILNI SEZONI 1996/97 OBISKOVAL PO NASLEDNJEM RAZPOREDU, STORITVE PA LAHKO NAROČITE TUDI IZVEN OBJAVLJENEGA RAZPOREDA, NA ZGORAJ OMENJENO TEL. ŠTEVILKO NAROČIL
RAZPORED
Meseci: november, januar, marec, maj
1. teden
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
2. teden
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
3. teden
PONEDELJEK
TOREK
SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA
4. teden
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
Podsmreka, Komanija, Draženik
Razori, Dobrova
Dobrova, Stranska vas
Šujica, Gaberje
Hruševo malo, Hruševo veliko,
Hrastenica
Naročila
Log, Babna gora, Belica
Dvor, Dvorska vas pri Pol. Gradcu
Srednja vas, Podreber
Polhov Gradec
Polhov Gradec, Setnica
Naročila
Briše, Praproče, Srednji vrh, Smolnik,
Črni vrh, Selo, Setnik
Brezje pri Dobrovi, hiše ob cesti med
Brezjem in Dobrovo
Podolnica, Brezje pri Dobrovi
Zaklanec, Horjul
Horjul
Naročila
Horjul
Ljubgonja, Vrzdenec Vrzdenec, Žažar Šentjošt, Samotorica, Koreno Butajnova, Planina Naročila
PONUDBA SKB banke
Bančni avtomat SKB banke odslej tudi v Horjulu
Vse prebivalce na področju Horjula obveščamo, da vam je v vašem kraju končno na voljo bančni avtomat SKB banke za dvig gotovine. Nahaja se v prostorih Krajevne skupnosti Horjul. Če ste zainteresirani za njegovo uporabo, vas vabimo, da odprete ustrezne račune pri SKB banki, ki vam bodo omogočili dvigovanje gotovine v kateremkoli času.
SKB BANKA D,D,
Ekspozitura Vrhnika
Cankarjev trg 8
Tel.: 755-411, 752-327
Fax: 753-135
Prava paša za oči so bili ra/stlinjaki polni cvetočih krizantem.
Ogled sadjarske razstave pod strok
Prijeten zaključek izobraževalne sezone 1995/96
Glavna naloga kmetijske svetovalne službe jc skrb za napredek tistih, ki v kmetijstvu delajo in kmetijstva samega. Poleg splošnega svetovanja jc pomemben proces izobraževanje kmetov in njihovih družin, ki poteka na več načinov. Najpogosteje se svetovalci poslužujemo predavanj in inforamtivnih sestankov, tečajev, strokovnih člankov bodisi v časopisih ali v obliki tehnoloških listov, in organizacij raznih prireditev, kot so razni prikazi ali demonstracije, razstave in strokovne ekskurzije.
V letu 1996 smo ob finančni podpori občine zastavljene cilje in naloge na področju izobraževanja kmetov uspešno izpeljali.
Kmetijska svetovalna služba je v pretekli izobraževalni sezoni organizirala vrsto predavanj, tečajev,demonstracijskih prikazov in strokovnih ekskurzij, kar je zelo pomembno ne le za samo izobraževanje in informiranje, pač pa predvsem kot možnost povezovanja in združevanja kmetov in njihovih družin.
Prireditve so bile bolje obiskane kot v preteklih letih, kar je zelo pohvalno in spodbudno.
Kmetijska svetovalna služba enota Dobrova je ob zaključku letošnje izobraževalne sezone organizirala na pobudo kmetov še zadnjo ekskurzijo in sicer na Primorsko. V mesecu oktobru je bila v Portorožu »Slovenska razstava sadja«, kar je bil cilj
ovnim vodstvom.
naše ekskurzije. Poleg razstave sadja pa smo si ogledali še soli-narski muzej in soline v Sečovljah, center /a vzgojo sadik Pu-risima pri ankaranu in ob prijetnem vzdušju zaključili ekskurzijo z ogledom in degustacijo v vinski kleti Vinakoper.
Za prijetno vzdušje so poskrbeli udeleženci ekskurzije, lep sončen dan pa je pripomogel k resnično prijetnem zaključku ne le ekskurzije, pač pa celotne izobraževalne sezone letošnjega leta, zato menim, da lahko tudi letos računamo na dober obisk naših prireditev in prav tako prijeten zaključek naslednje leto.
Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka
OKVIRNI PROGRAM ZIMSKEGA IZOBRAŽEVANJA ZA KMETE IZ OBČIN:
BREZOVICA
DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC DEL MESTNE OBČINE LJUBLJANA
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ORGANIZIRA ŠTIRIDNEVNI SEMINAR
(ob torkih in četrtkih)
Datum: Ura: 14. I. 1997 16. — 18. 18. ■
(torek) 16. 1. 1997 16 (četrtek) 21. I. 1997 (torek) 23. 1. 1997 (četrtek)
20. 18.
18.— 20. 16. — 18. 18. — 20. 16. — 18. 18. - 20.
Tema predavanja:
Uporaba herbicidov — novosti
Krmni dosevki
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah Ekonomika kmetovanja Novosti pri kmetijski mehanizaciji Delovanje strojnega krožka Adaptacija in oprema hlevov za govedo Hlevi, oprema in nega drobnice
Seminar bo v Gasilskem domu v Podsmreki pri Dobrovi.
Prijave ob plačilu 3.000,00 SIT na osebo za delno kritje stroškov zbira kmetijska svetovalna služba na sedežih v Podpcči (ing. ZHavodnik Anton) in na Dobrovi (ing. Nada Gabrenja).
Ob zaključku seminarja bomo za udeležence organizirali 1-dnevno strokovno ekskurzijo.
POLEG SEMINARJA BOMO ORGANIZIRALI TUDI DRUGE PRIREDITVE
Od decembra 1996 do aprila 1997:
20-urtti TEČAJ RAČUNALNIŠTVA, predvidoma na Ižanski 303, termin bo znan naknadno. Cena 20.000,00 SIT na osebo. Zbiramo prijave!
Preserje in N. Gorice — INTERVENCIJE V KMETIJSTVU (ing. Anton Zavodnik) Črni vrh, Horjul, Polhov Gradec —INTERVENCIJE V KMETIJSTVU (ing. Nada Gabrenja).
Možnosti izobraževanja na srednjih agroživilskih šolah (ing. Nada Gabrenja). Predavanja po osnovnih šolah.
DEMONSTRACIJE, TEČAJI:
1. Izdelava sirov (Šentjošt) — po dogovoru
2. Obrezovanje in nega parkljev, lokacija in termin naknadno določena
3. Obrezovanje sadnega drevja, marec 1997, lokacija naknadno določena
Predavanje v decembru 1996: KONJEREJA (mag. Jenko Zlatko)
Za termine in lokacije tečajev, predavanj in demonstracij bomo obveščali dodatno, prav tako je možno razširiti program, kar je odvisno od finančne podpore posamezne občine.
Prijave za seminar in tečaj računalništva zbiramo do konca leta 1996, zato prosimo zainteresirane, da pohitijo s prijavami!
Kmetijska svetovalna služba Enota Dobrova Enota Podpeč
Predavanja za utrjevanje znanja in obenem priložnost za srečanja... ... in prijeten zaključek ob degustaciji vin in pršuta.
KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA
organizira
PRIHOD MIKLAVŽA
MIKLAVŽ NAS BO OBISKAL V ČETRTEK, 5. 12. 1996, ob 17.30 V DVORANI NA DOBROVI.
MIKLAVŽ ZBIRA NAROČILA ZA DARILA PRIDNIM OTROKOM DO TORKA, 3.12. 1996, NA ISTIH MESTIH KOT PREJŠNJA LETA.
Prijave otrok (DOBROVA: Frizerski salon »Anica« in Jože Oven; BREZJE: Angela Remškar in Roman Škof, SELO: Janez Rozman; GABRJE: Vida in Tone Vidmar; STRANSKA VAS: Andrej Dolenc).
Prispevek za vsakega prvega otroka znaša 1.000 SIT, za drugega 800 SIT, za tretjega 600 SIT, za vsakega naslednjega prijavljenega otroka iz iste družine pa bo darilo v celoti financiral Miklavž.
POMOČ MIKLAVŽU ZA NAKUP DARIL LAHKO NAKAŽETE NA RAČUN KS DOBROVA, NAJKASNEJE DO 6. 12. 1996 NA ŽR: 50101-645-62088, S PRIPISOM ZA MIKLAVŽA, NE POZABITE PA POSLATI TUDI SVOJEGA TOČNEGA NASLOVA, DA VAS BOMO LAHKO OBJAVILI MED SPONZORJI V NOVOLETNI ZGIBANKI KS DOBROVA!
PRI JELOVČNIKU POD GRMADO
Na gorskih kmetijah vztrajajo le najbolj trdoživi
Jelovčnikova domačija sodi med najvišje ležeče v Polhograjskih Dolomitih
Planinci, ki se prek Mačkovega grabna namenjajo na pol-hograjsko Grmado, ne morejo mimo kmetije pri Jelovčniku na hribu Jelovec. Stara kmečka hiša s stilnimi okenci, ob katero sta prilepljena gospodarsko poslopje in hlev je živa priča nekdanjih gorskih kmetij, ki jih tudi v hribih danes vse bolj spo-drinjajo moderne potrošniške hiše in vikendi. Pri Jelovčniku jc kmetovalo kdove koliko rodov, zdaj pa sta delo prevzela Francka in Matevž Tominec, ki se vsak dan vozita iz doline (Francka je tam gori tudi doma).
»Če ne bi vzdrževali hiše, bi se že vse skupaj podrlo. Malo sem 'poflikar, toda streha je kar 32 metrov dolga, treba bi bilo veliko denarja,« pravi Matevž Tominec, ki sicer dela kot avtopre-voznik (družinsko hišo imajo v Podrebri pri Polhovem Gradcu).
Jelovčnikova kmetija ta hip
premore šest glav živine, toda delo, ki ga živina terja, je vse prej kot lahko. »Vse jc v bregu, še kosilnico moramo privezati, kadar kosimo. Fižol so nam požrle srne, nič ni zraslo, koruza pa bi zrasla, a pridejo divji prašiči in vse uničijo,« ne more biti ravno najbolj zadovoljen z letino Matevž Tominec. Všeč pa mu je sonce, ki ves dan obliva njihovo domačijo na Jelovcu in kajpada imenitna razgledniška lega. Jelovčnikova sta že razmišljala, da bi odprla kmetijo odprtih vrat, toda za to bi bilo treba marsikaj postoriti. »Predvsem bi bilo treba urediti prostore v hiši. Da bi se na stara leta 'zapufal', ne vem, razen če so kake druge možnosti.«
Matevž, še bolj pa Francka Tominec, se tudi po dvakrat na dan odpravljata na Jelovec. Francka cesto tudi s kolesom, a le do Mačkovega grabna, potem pa se cesta (od zadnjega mostu
DRUŠTVO KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA OBČINE
DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC
Kako naprej?
Z novo razdelitvijo terena med svetovalkami za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Kmetijskega zavoda Ljubljana se je območje mojega delovanja razširilo tudi na območje občine Dobrova-Horjul-Pol-hov Gradec.
Ker sem želela spoznati utrip delovanja društva kmečkih žena, sem jih povabila na sestanek. Sestanka seje udeležilo 26 žena in po krajši razpravi smo se odločili, da tudi uradno registriramo društvo, ki sicer deluje že vrsto let. Prisotne so izrazile željo, da se društvu priključi čim več žena in deklet s podeželja, zato so se odločile, da se društvo imenuje DRUŠTVO KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC. Menimo, da je že iz imena društva jasno, da k sodelovanju vabimo vse žene in dekleta s podeželja, ki čutijo željo in potrebo sodelovati v takem združenju.
Izvolili smo organe društva, za posamezne funkcije pa se bomo dogovorili na naslednjem sestanku upravnega odbora. Za predsednico so prisotne predlagale dosedanjo predsednico gospo Ivanko Kokelj.
Pripravili smo tudi okviren program izobraževanja in aktivnosti v letu 1997. Prisotne so
za predavanja predlagale naslednje teme:
— ZDRAVA PREHRANA
— BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTENICI
— BOLEZNI SRCA IN OŽIL-JA
— PRIDELOVANJE ZELENJAVE V DOMAČEM VRTU
— PROBLEMATIKA ZDRAVSTVENEGA IN POKO.IN1N-SKO-INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Organizirali bomo naslednje tečaje:
IZDELAVA ADVENTNIH VENČKOV (že v letu 1996)
TEMATSKI KUHARSKI TEČAJI (riževe jedi, krompirjeve jedi, mesne omake,...)
TEČAJ IZDELAVE DOMAČEGA SIRA
TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA.
Že v tem mesecu smo pripravili izlet, in sicer 28. novembra v zdravilišče Laško in okolico.
Spomladi bomo pripravili tudi razstavo, na katero temo, pa se bomo dogovorili kasneje.
Seveda bomo lahko program še dopolnili, če se bodo pojavile nove ideje.
Sestanek na kmetiji odprtih vrat »Pri jurčku« v Stranski vasi pri Dobrovi je minil v prijetnem vzdušju.
Tesnenje oken in vrat
- uvožena tesnila
- do 30 odstotkov prihranka pri kurjavi
- prepiha in prahu ni več
- zmanjšan je hrup
- zadrži tudi vodo. Tel. 061 841803
naprej) strmo vzpne v breg, kije še za avto trd oreh. Franckin brat Francije tod nekoč tovoril še s konji.
»Cesto sam 'rihtam\ Od mostu naprej je še devetsto metrov. Ovinek (spodaj ob grapi) bi bilo treba drugače izpeljati, da cesta ne bi bila tako strma. Pozimi cesto seveda plužim, a od vrha navzdol,« pravi Franc Tominec.
K Jclovčnikovi domačiji sodi kar 74 hektarjev zemljišča, med drugim tudi vrh Grmade in del še višjega Tošča. Povečini gre za strma, delno skalnata pobočja, ki so neuporabna za kmetovanje, so pa pravcati raj za nedeljske izletnike, ki se tu nadihajo čistega zraka in naužijejo dolomitske hribovske idilike.
Branko Vrhovec
Matevž Tominec: »Pri nas je vse v bregu«
Šentjošt
Minimalen obisk
Že dalj časa se opaža, da zanimanja za razne kulturne prireditve med šentjoškimi farani ni. Sploh pa pozimi, ko so razne predstave, pride okrog 50 ljudi, kar pa v tako veliki dvorani (več kot 200 sedežev) ne pomeni prav veliko. Tako so lani prošnjam številnih tujih dramskih skupin, da bi gostovale, razložili, da prihajajo na »lastno odgovornost«, saj jim ne morejo jamčiti publike. Dogajalo se je celo, da so prihajale skupine, oddaljene po več ducat kilometrov, v najrazličnejših vremenskih razmerah, pa publike ni bilo. Na žalost ali pa na srečo, pa se to ne dogaja samo temu društvu. Vse kaže, da jc to bolezen modernega časa, ko jc čas samo še za TV in sobotni diseo. Ljudi je opaziti samo še na domači predstavi.
Pojavlja se tudi problem sv. Miklavža, ki KUD-u kljub prostovoljnim prispevkom, prinese veliko rdečih številk. Prenehal je tudi pevski zbor in folklora.
Vse to in še marsikaj jc bilo slišati zadnjo soboto v oktobru na občnem zboru. Toda odločili so se: Potegnili bomo črto pod vsem tem in šli v novo sezono optimistično in ambiciozno.
Začela naj bi ponovno delovati folklorna skupina - mlajša in starejša, pevski zbor, likovna skupina.
Starejši igralci naj bi na oder prenesli kako starejšo kmečko igro, mladi pa naj bi nadaljevali z komedijo Zares čuden par in nekako alternativo - lmpro ligo. Reorganizirali naj bi tudi etnološki muzej. Primerke zanj zbira in arhivira Alojz Oblak.
Skratka, obeta se nam zanimiva in aktivna sezona, zatorej šolarji, študenti, sončniki, delavci, upokojenci in kmeti Šent-joške fare, združimo se in skupaj stopimo v novo sezono skozi kudovska vrata.
Gašper Tominc
Sveče in cvetje za talce ob vseh svetih
Učenci četrtega razreda osnovne šole Horjul so pred spominskim obeležjem v Ljubgojni pri Horjulu, kjer so spomladi leta 1942 italijanski okupatorji ustrelili osem talcev iz Logatca, prižgali sveče in položili cvetje.
Organizacija Zveze borcev Logatec je pred komemoracijo poskrbela, da so obnovili napis na spomeniku.
Skrb za zimo
Ker dokaj deževno poletno vreme ni dovoljevalo že tistim redkim, ki ogrevajo svoja stanovanja z drvmi, spravila le-teh, so izkoristili teh nekaj lepih jesenskih dni za to opravilo, tako da bo užitek kuriti s suhimi drvmi. Na fotografiji: Franc Plestenjak pri žaganju drv v Horjulu.
POSLOVNO - INFORMACIJSKI CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA, VRHNIŠKA 1, LUKOVICA, 1351 BREZOVICA TEL: 653 -884, FAX. 653 - 223
Ljudje so najpomembnejši del vsakega razvoja, ponovno prosimo prav vsakega izmed vas, da pomagate s svojimi pobudami in nas obveščate o kulturnih, družabnih, verskih, športnih,... dogodkih v vaših krajih, da jih bomo na enem mestu objavili v Našem časopisu oziroma jih posredovali zainteresiranim.
K sodelovanju vabimo tudi Kmetijsko svetovalno službo (splošne svetovalce, svetovalce za dopolnilne dejavnosti na kmetijah in kmečko družino), da nas obveščajo o predavanjih, svetovanjih, strokovnih ekskurzijah /a kmete,...
(Poslovno informacijski center za razvoj podeželja. Vrhniška c. I, 1351 Brezovica, tel. 653 - 884, fax 653 - 223, Stefan Škledar).
PRIREDITVE OBČINA VRHNIKA
Petek, 29. 11. 1996 ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki -
celovečerni koncert: ON JE BIL VETER; poje Melita Osolnik, pleše .lasna Knez
Sobota, 30. 11. 1996 ob 9.30 uri v župnijski dvorani na Vrhniki -
DEKANIJSKO SREČANJE MLADINE; vabi župnija Vrhnika Sobota, 30. 11. 1996 ob 19. uri v vaškem domu v Podlipi - premierna
uprizoritev burke: IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI MOŽ; vabi
K UD Pod I i pa - Smrečje
Nedelja, 1.12. 1996 ob 15. uri v vaškem domu v podlipi -uprizoritev
burke: IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI MOZ; vabi KUD Podli-
pa - Smrečje
Sreda, 4. 12. 1996 ob 18. uri v trgovskem centru Loka - M1KLAVŽE-VAN.IE; vabi OO SKD Vrhnika Sobota, 7. 12. 1996 ob 17. uri v gasilskem domu Dragomer -
MIKI.AVZEVAN.il'; vabi župnija Brezovica
Nedelja, 8. 12. 1996 ob 17. uri v gasilskem domu Log - MIK1.AVŽE-VANJE; vabi župnija Brezovica
Sreda, 11. 12. 1996 ob 19.30 uri v Cankarjevem domu na Vrhniki -SPOMINSKI DOGODEK OB OBLETNICI SMRTI PISATELJA IVANA CANKARJA; prireja ZKO Vrhnika
Petek, 13. 12. 1996 ob 17. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki -predstava za otroke: VIDKOVA SRA.IČICA v koreografiji I. Jelena in izvedbi plesnega teatra Igen; prireja ZKO Vrhnika
Torek, 17. 12. 1996 ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki -PREDNOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA VRHNIKA (dirigent B. Pikš); prireja ZKO Vrhnika
Sobota, 21. 12. 1996 ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki -KONCERT VI.ADA KRESLINA Z GOSTI; prireja ZKO Vrhnika
Četrtek, 26. 12. 1996 ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Pavla na Vrhniki BOŽIČNI KONCERT CERKVENEGA PEVSKEGA ZBORA SV. PAVLA pod vodstvom s. B. Čotar; vabi župnija Vrhnika
OBČINA BREZOVICA
Sobota, 30. II. 1996 ob 18. uri v dvorani podružnične OŠ na Rakitni -
gledališka igra: ŽUPANOVA MICKA v izvedbi gledališke skupine »Vidovo« iz Šentvida pri Stični; vabi KD Rakitna
Nedelja, 1. 12. 1996 ob 14.30 uri v cerkvi v Notranjih Goricah -DEKANIJSKO SREČANJE ŽUPNIJSKIH PASTORALNIH SVETOV
Nedelja, 1. 12. 1996 ob 16.30 uri na Rakitni - OBISK MIKLAVŽA PO DOMOVIH; prireja K D Rakitna
Četrtek, 5. 12. 1996 ob 16.30 uri v Vnanjih Goricah - OBISK MIKLAVŽA PO DOMOVIH v soseski (prijave pri županu občine Brezovica; tel. 653 - 222, 653 - 223)
Petek, 6. 12. 1996 ob 17. uri v gasilskem domu na Brezovici -MIKLAVŽE V AN JE; vabi župnija Brezovica
Nedelja, 8. 12. 1996 ob 14.30 uri v cerkvi na Rakovniku v Ljubljani -DEKANIJSKO SREČANJE MLADINE
Sobota, 14.12. 1996 ob 19. uri v podružnični OŠ Rakitna -KONCERT MPZ »ŠT1NGLC« iz Borovnice; vabi KD Rakitna
Ponedeljek, 16.12. 1996 ob 17. uri v gasilskem domu na Brezovici - igrica: KOZLIČEK MEKETA.IČEK za predšolske otroke z Brezovice; otroke bo obiskal tudi Dedek Mraz; vabita VVZ Brezovica in folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric
" Petek, 20. 12. 1996 ob 17. uri na podružnični OŠ Rakitna -OBISK DEDKA MRAZA IN OBDAROVANJE OTROK TER NASTOP Z IGRO MLAJŠE GLEDALIŠKE SKUPINE; vabi KD Rakitna
OBČINA DOBROVA - HORJUL - POLHOV GRADEC
'etrtek, 5. 12. 1996 - MIKLAVŽEVANJE V POLHOVEM GRADCU; organizira župnijski pevski zbor Pograjski slavčki Četrtek, 5. 12. 1996 ob 18. uri v Družbenem domu v Sentjpštu -MIKLAVŽEVANJE; vabi Kulturno prosvetno društvo Šentjošt
Sobota, 28.12.1996 ob 19.30 uri v Družbenem domu v Sentjoš-
tu- komedija: ZARES ČUDEN PAR; vabi Kulturno prosvetno društvo Šentjošt
OBČINA BOROVNICA
Četrtek, 5.12.1996-MIKLAVŽEVANJE; prireja Mladinski klub SLAP
Predvidoma v drugi polovici decembra - NOVOLETNI KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA VRHNIKA; prireja Mladinski klub SLAP
AKTUALNI RAZPISI, INFORMACIJE ZA PODJETNIKE
Odprti javni razpisi:
- razpis za izbor PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ter izvajalcev teh programov ZA BREZPOSELNE IN PRESEŽNE DELAVCE (RZZ, UL 24/96, str. 1547); ROK: 30. 12. 1996
PROGRAMI REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
Republiški zavod za zaposlovanje omogoča nezaposlenim vključitev v številne programe zaposlovanja, kot so: Priprava za zaposlitev. Sofinanciranje pripravništva, Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, Javna dela. Pospeševanje samo-zaposlovanja, Kapitalizacijo denarnega nadomestila. Povračilo prispevkov delodajalcem na osnovi 48 a. člena ZZZB, Povračilo prispevkov delodajalcem po Zakonu o refundiranju prispevkov in program TRIS.
10 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
NOVEMBER 1996
Obnovljena ograja in asfalt
Na igrišču pri osnovni šoli Horjul so postavili novo močnejšo ograjo, ko jo je montiralo podjetje Franca Kogovška iz Dobrove, preizkusil pa jo je sam župan Polde Oblak in zatrdil, da bo vzdržala vsakega otroka, ki bo splezal nanjo, če je njega. Preplastili so tudi dotrajano asfaltno prevleko, ki bo omogočala ugodnejši trening številnih hokejistov na asfaltu oz. cesti. Denar za obnovo sta prispevala občina in KS Horjul. Na fotografiji: obnovljena ograja in asfalt na igrišču osnovne šole Horjul.
(France Brus)
Kurja vas. Suhi dol, Šentjošt: kozolci kot gobe po dežju
Bančni avtomat SKB v Horjulu - Prav te dni smo dobili v Horjulu bančni avtomat SKB, ki pa žal ni izpolnil pričakovanih obljub o dvigovanju denarja, ko ga najbolj potrebuješ. Horjulci namreč imamo večino denarja pri Novi Ljubljanski banki in dokler ne bo med bankama sklenjen sporazum, bo postavljeni bančni avtomat pri pošti v Horjulu verjetno sameval. Na fotografiji: Se zadnja dela pri montaži bankomata v Horjulu. (F. B.)
CESTA STRANSKA VAS — OBČINSKA MEJA
Še letos asfaltirana?
Prve dni novembra so končno stekla gradbena dela na cesti Stranska vas — občinska meja, ki predstavlja pomembno bližnjico med Dobrovo in Šentvidom. Kakih 750 metrov dolgi cestni odsek je bil doslej edini šc brez asfalta na tej cesti, zato je bila njegova ureditev seveda že več kot nujna. Vendar pa gradbinci, Cestno podjetje Ljubljana, nimajo ravno lahkega dela: teren je šc zlasti na spremenjenem delu cestne trase močvirnat, tako da so morali nasuti prek 3.000 kubikov zemlje, po-
ŠENTJOŠT
Nova športna pridobitev
Utrinek iz gasilske vaje v Horjulu. (France Brus)
Požar na bencinskem servisu
Konec oktobra, meseca požarne varnosti, so horjulski gasilci izvedli uspešno vajo z gašenjem bencinske črpalke in reševanjem ponesrečenca iz gorečega objekta. Čeprav so to vajo izvajali prvič, so bili po mnenju komisije zelo uspešni.
Nogometni klub Dolomiti Rotar jesenski prvak
NK Dolomiti Rotar z Do- slov v drugi članski ligi MNZ brove je lahko z jesenskim de- Ljubljana, pa bo odločil spotn-lom tekem v drugi članski ligi ladanski del prvenstva. MNZ Ljubljana več kot zadovoljen. Po derbiju na domačem Lestvica:
Letos je v Šcntjoštu in njegovi okolici »zraslo« kar nekaj kozolcev. Le-ti služijo kot panoji za pripenjanje plakatov ali pa je na njih krajevni turistični zemljevid z domačimi turističnimi zanimivostmi. V Šcntjoštu so tako postavili tri kozolčkc za plakatiranje, eden pa je stal že prej z zemljevidom Šcntjošta s širšo okolico. Prav tako so ga postavili v Kurji vasi, ta jc z. etničnega stališča dokaj zanimiv, saj so stebri originalni od že odsluženega kozolca. Pokrit je z »bobrovcem« na katerem po-
nosno stoji kokoš s petelinjimi hormoni. Opremljen jc s tablo z okoliškimi turističnimi zanimivostmi in pa kurjevaškim grbom. Kozolec stoji na urejeni zelenici, kije nastala lani zasfal-tiranjem ceste. Tudi sosednji Suhi dol ima pripravljenega za postavitev.
Skoraj leto dni pa jc že minilo, odkar stojijo po Suhodolski dolini lično izdelani napisi vseh večjih kmetij in s tem jc bil rešen marsikateri turist v zadregi.
Gašper Tominc
B. V.
toček, ki teče ob novi trasi, pa regulirati. Nekoliko bodo prestavili tudi most čez potok. Lastniki parcel, prek katerih poteka cestna trasa, so odstopili zemljišča, gradbena dela pa financira občina.
»Za obe dolini bo to velika pridobitev. Cesta od Dobrove do Šentvida bo tako v celoti asfaltirana. Gre za pomembno bližnjico, saj za več kot polovico skrajša pot med obema krajema,« meni predsednik sveta KS Dobrova Jože Oven.
Po pogodbi naj bi bila cesta dokončana še letos, kolikor bo seveda le dopuščalo vreme.
. B. V.
igrišču v Gabrju, kjer seje klub	1.	Dolomiti Rotar	29
pomeril z NK Ivančna Gorica,	2.	Kočevje	29
je le še potrdil prvo mesto v je-	3.	Ivančna Gorica	29
senskem delu, pa čeprav je o	4.	Dren Dragomer	25
zmagovalcu odločala le gol di-	5.	Vir	24
ferenca (kar trije vodilni klubi	6.	Jevnica	23
imajo  namreč enako število	7.	Cerknica	18
točk). Na zadnji tekmi je do-	8.	Induplati	17
brovskim nogometašem kljub	9.	Dana	15
dobri igri resda kazalo vse prej	10.	Borovnica	13
kot dobro, saj so gostje po 50	11.	C Klub	11
minutah vodili že z 2:0, vendar	12.	Medvode	9
pa so domačini naposled le iz-	13.	Ihan	8
enačili. Komu bo šel končni na-	14.	Tabor G	5
Kurjevaški kozolec
POLEPŠANI GASILSKI DOM— Gasilski dom na Dobrovi je v drugi polovici letošnjega novembra dobil še zunanjo preobleko. Domači gasilci so se lotili fasade kar sami, potrebni denar pa so nabrali v skupni nabiralni akciji s KS. Sredstva za izolacijski material pa je prispevala
občina.
B. V.
Čeprav se koledarska zima še' ni začela, pa včasih že prav pošteno kaže zobe. Športno društvo Šentjošt (ŠDS) se zato že zdaj pripravlja na prihajajočo belo odejo. V soboto, 21.9. so organizirali delovno akcijo, kjer je bila udeležba nad pričakovanji, kljub temu pa se zaradi slabega vremena le ni postorilo vsega, kar bi se moralo. ŠDŠ ima namen kupiti letošnjo ali pa naslednjo sezono vlečnico na »talarje« oz. sidro. Zato se je podiralo drevje vzdolž Kugelj-ča, kjer poteka sedanja vlečnica.
Opravili naj bi tudi izravnavo grbin, skal, korenin, pod desko buldožerja pa naj bi končala tudi sedanja skakalnica. Kje bo stah nova se še ne ve povsem natančno, bila pa naj bi že skoraj konkurenca skakalnicam pod Poncami. Spodnji konec nove vlečnice naj bi bil zamaknjen bolj proti Kurji vasi. Otroška vlečnica bo prav tako dobila novo podobo.
Lansko leto so prenovili tudi športno sobo v Mežniji poleg smučišča. Letos pa so izdelali sanitarije, s čimer bo manj zamrznjenih fizioloških barvnih tekočin po snegu v okolici. Slavno jih bo preizkusil Marjanov Štefan.
Gašper Tominc
Ljudski običaji v naših krajih
Zato je ponavadi niso zabelili, razen ob večjih slovesnostih, na primer za likof ob žetvi prosa. Takrat je gospodinja ocvrla jajca in z njimi zabelila kašo.
Na žetev prosa je vezan prav poseben običaj, imenovan n sat..Ko so proso poželi, so ga zvezali v snope in postavili na skedenj. Nato so čezenj pognali živino, navadno konje ali vole, daje klasje omela. Vmes so kmetje proso enkrat obrnili, zvečer pa so se zopet vsi zbrali na skednju in proseni-co, kot so pravili proseni slami, pretresli, da seje od nje ločilo zrnje. Nato so na posebnih, več metrov dolgih in širokih derah proseno zrnje posušili.
In najbrž ni treba posebej poudarjati, da je nasat igral tudi kar precejšnjo družabno vlogo, saj so se takrat zbrali vsi spsedje, pa tudi drugi vaš-čani. Ponavadi so se kar domenili, da so najprej prišli, denimo, zgornji k spodnjim, naslednji teden pa spodnji k zgornjim in delo je bilo tako pri obeh opravljeno. Seveda tudi pri na-satu ni smel manjkati krepčilen likof, ki ga je sestavljalo medeno žganje, štruklji - po možnosti ravno tako medeni, ter seveda kaša z jajcetT*. in še kakšna druga dobrota, ovrstna dela so bila vselej zelo prijetna, zato smo se jih radi udeleževali,« pravi gospod Kočar.
Zahvale in romanja
Pospravi pridelkov so sledile žeg-nanjske nedelje. Te so imele predvsem zahvalni pomen, ljudje so se Bogu zahvalili za to, kar so čez leto pridelali. V preserski fari je bilo prvo žegnanje že na Jakobovo nedeljo, to je sredi julija, in če seje le dalo, so takrat že tudi spekli kruh iz novega žita. Podobna, vselej nepisana 'pravila', s katerimi so ljudje na žegnanjske nedelje izrazili svojo zahvalo, so veljala šc za krompir in ostale dobrote.
Veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, ki se obhaja 15. avgusta, pa je bil rezerviran za romanje. Veliko ljudi od blizu in daleč je takrat poro-malo prav na Žalostno goro, okoliški vaščani pa so imeli navado oditi na Brezje in nato naprej na Bled. To je bilo romanje v pravem pomenu besede, saj so ljudje veliko prehodili peš, samo čez večje razdalje so se potegnili z. vlakom.
Ko smo že pri romanju, nikakor ne smemo izpustiti božje poti, ki je bila močno zakoreninjena ravno v vaseh naše, pa tudi sosednjih občin, vključno z Menišijo, Begunjami pri Cerknici in -občasno - delom Dolenjske. Ljudje so imeli namreč navado, da so deset dni pred binkoštmi poromali na
Svete Višarje v Italiji, potem k Sveti Krvi v Avstrijo, to je nekje pod Gro-aglocknerjem, nato so obiskali še Gospo Sveto, Brezje in nazadnje prespali v Kamniku pod Krimom. Zjutraj pa jih je prišel gospod župnik v slavnostnem sprevodu z bandero iskat h kapelici na kraj, kjer se odcepi pot za Žalostno goro. Pot so nato nadaljevali na Žalostno goro, koder so imeli mašo, se še malo pogovorili in nazadnje odšli domov utrujeni, vendar srečni. Za to glavno romanje v letu so si vzeli celih deset dni, saj so večino poti -prehodili peš!
Jeseni so se zopet zbrali sosedje k ' skupnemu delu in sicer k ribanju repe in zelja. Še posebno slednjega so včasih porabili velike količine, saj so ga jedli erfkrat do dvakrat na dan. Gospod Kočar se na ta račun rad malce pošali: »Tako kot pri vojakih. - Dopoldne je prišel na mizo kupus sa zeljem, popoldne pa zelje sa kupusom!«
Pa šalo na stran. Pozimi, v decembru, je nastopil advent, ki je bil zopet čas molitve in posta, torej priprave na veliki dogodek božiča. Zato v postu, štirideset dni pred veliko nočjo, in ad-ventu, štiri tedne pred božičem, ni bilo porok oziroma, bolje rečeno, poroke so sicer lahko bile, a brez poročnih slavij, hrupa in veselic.
Gospod Kočar nadalje pove, da jc bila večina nekdanjih praznikov povezanih i vero. »Danes imamo dopust, na leto štirinajst ali mesec dni -poslanci celo dva meseca, včasih pa so bili namesto tega cerkveni prazniki. Vsega skupaj jih je bilo dvajset po številu: novo leto (1. januarja), svečnica (2. februarja), sveti Jožef (19. marca),
Marijino oznanjenje (25. marca), veliki teden - četrtek, petek, sobota, nedelja in ponedeljek (čas obhajanja velikega tedna se določuje glede na položaj lune), vnebohod (40. dan po veliki noči), binkoštna nedelja in ponedeljek (datum se zopet spreminja iz leta v leto), sveto rešnje telo (6. junija), sveta Peter in Pavel (29. junija), veliki šmaren (15. avgusta), mali šmaren (8. septembra), vsi sveti (1. novembra), brezmadežno spočetje (8. decembra), božič (25. decembra) ter Štefanovo (26. decembra),« pravi.
Poseben pomen je imelo zvonenje v cerkvah. Ko je vsako soboto popoldne ob štirih - oziroma pozimi ob treh - zazvonilo, je bilo konec dela za vse, tako za hlapce in dekle kot tudi za tiste delavce, ki so prišli h kmetu pomagat samo za en dan. Nekdaj so se ljudje tega držali, danes pa prenekate-rikrat najdejo različne izgovore, češ, bogve, če ne bo jutri dež, zato raje opravimo danes in podobno.
Omenjeno sobotno zvonenje je oznanjalo konec dela v tednu oziroma začetek nedelje, obstajalo pa je še drugo zvonenje in sicer vsakodnevna avemarija. Zvonila je ob času, ko je bilo treba zmoliti v čast Mariji, torej trikrat na dan: zjutraj ob sedmih, opoldne ter nazadnje zvečer ob mraku.
Pri tčm je vredno omeniti še naslednjo anekdoto: Na veliko soboto je mežnar nosil blagoslovljen ogenj po vasi od hiše do hiše. Kmetje so mu poleg dveh jajc, ki sta bili običajni dar, radi dali še kako klobaso z željo, da bo poleti bolj pozno zvonil večerno avemarijo.
(Dalje v naslednji številki)
ZUPANOVA BESEDA:
SE ZNAMO BITI HVALEŽNI?
Poznojesenski čas je tudi priložnost za izražanje naše hvaležnosti za vse tisto, kar smo in še prejemamo od narave in drugih ljudi. Največ tovrstne energije usmerjamo menda v vzgojo hvaležnosti pri svojih otrocih. Vendar pa to nikakor ni dovolj. Prav vsi, brez. izjeme, moramo prežeti svoje medsebojne odnose s pristno hvaležnostjo in pozabiti na zmotno prepričanje liberalnega sveta, kateri strupi to področje z objestnostjo v smislu, da nam vedno pripada več, kot pa smo prejeli. Prav iz tega pohlepa se rojevajo nesoglasja in celo vojne!
Zahvaljujem se vsem vidnim in skritim sodelavkam in sodelavcem na vseh področjih v naši občini in na področju našega barja z okolico, za vsa vaša prizadevanja v korist vaših in naših širših skupnosti.
Še posebej moramo biti hvaležni starejšim občankam in občanom. In prav temu sem posvetil v novembru največ pozornosti.
3. novembra je bilo srečanje starejših, z mašo in možnostjo maziljenja na Brezovici. Sobota po svetem Martinu pa je postala dan starejših. Praznovali ga bomo od letos dalje vsako leto v Notranjih Goricah, skupaj z vrtcem, šolo in ostalimi.
December pa bo posvečen pravljičnemu pričakovanju. Tudi na tem področju imamo že kar nekaj izkušenj, prav po zaslugi naših ljubiteljskih društev in župnijskih skupin. Pridružili pa smo se tudi skupnosti invalidov Prijateljstvo in s prvim miklavževanjem 30.11. v Ljubljani, skromno razveselili tudi nekaj njihovih članov.
POVABILA K SODELOVANJU
POISCIMO ČLANE OZIROMA NASLEDNIKE VAŠKIH SKUPNOSTI
Na to moje povabilo do sedaj še ni bilo posebnega odziva. Naj torej povem, da bo država odtujila in prodala ves vaški - soseskin svet tako, kot je in še prodaja stanovanja. Edina zaščita pred tem je ponovna sestava vaških skupnosti sestavljenih iz vsaj treh nekdanjih članov ali njihovih dedičev. Prav zato ponavljam povabilo: Izteka se rok za registracijo naslednic vaških skupnosti, zato prosim, da mi čimprej posredujete vsaj po tri nekdanje člane nekdanjih agrarnih skupnosti oz. vaških sosesk ali njihove zakonite naslednike, da bomo zadržali tovrstno lastnino.
DARUJMO ZA PEDIATRIČNO KLINIKO
Zbiramo sredstva za pediatrično kliniko.
Svoje prispevke lahko oddaste na občini ali v trafiki nasproti občine Brezovica. Za prispevek 1500 SIT ali več pa si lahko izberete v spomin kaseto Marjana Podobnika ali družinskega tria Novina.
OPOZORIMO SOSEDE NA NEVARNO PADANJE SNEGA S STREH
Skupaj s sveti KS smo popisali že kar nekaj kritičnih mest. Lastniki boste o tem obveščeni tudi pisno. Ponovno vas vabim, da dobrohotno uredite snegobrane in tako izboljšate varnost sebi in vsem ostalim.
POMAGAJMO LJUDEM V STISKI
V stiski se ljudje obračajo seveda tudi name. Že pred časom seje oglasila mama iz postaje, ki je na svojem domu varovala veliko otrok. Ker pa ni bila prijavljena, ji leta niso tekla in fma sedaj majhno pokojnino. Podobnih stisk je v naši občini še več, zato vabim dobre ljudi, da si pomagamo med seboj. Vsem tistim, ki pa to že počnete, se vam za vse dobro, iskreno zahvaljujem.
MOŽNO JE SLUŽENJE CIVILNE VOJAŠČINE NA OBČINI BREZOVICA
Vabim fante, kateri bi želeli služiti svoj vojaški rok civilno in doma, da se oglasijo na občini Brezovica, kjer se bomo dogovorili o vseh podrobnostih.
POIŠČIMO NAJBOLJŠE DIMNIKARJE
Na občini pripravljamo postopek za izbiro dimnikarske službe, katero bo potrdil občinski svet. Zato vas vabim, da svojim svetnikom svetujete za katero dimnikarsko organizacijo naj se odločijo.
ZAHVALE
G. Janezu Komparetu in g. Branku Potočniku ter vsem sodelavkam in sodelavcem za pripravo srečanja starejših na Brezovici.
Posameznikom iz sveta KS Brezovica za praktičen prikaz »usmerjanja« ljudi na zboru krajanov, kar potrjuje zahtevo države po varovanju krajevne lastnine v okviru občine.
Članicam in članom DU Notranje Gorice za organizacijo prvega Dneva starejših, ter Osnovni šoli in vrtcu iz Notranjih Goric za sodelovanju pri tem dogodku.
Vsem, ki sejete seme novih časov s tem, da se udeležujete najrazličnejših pogovorov in srečanj na katerih spoznavamo nujnost prehoda iz pasivnega mirovanje v aktivno medsebojno sodelovanje in samopomoč.
Drago Stanovnik
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Ponovno o statusu KS
IZ NAŠIH KRAJEV:
Rakitna in Vnanje Gorice:
Starejši se povezujejo v obstoječa društva in v Rakitni ter Vnanjih Goricah ustanavljajo svoja društva
Vse, ki bi se želeli povezovati v društva starejših, vabim da to sporočite: ■
Vnanjčanke in Vnanjčani: Anici Steblovnik na tel. 651-474 in Rakičani in Rakičanke: Jožetu Debevcu na tel. 650-095 Seveda so za vse starejše odprta tudi obstoječa Upokojenska društva v občini in sicer: Goričev-imn Goričevcem: Jelka Čot 651-137
Preserkam in Preserčanom: Vida Šuštaršič 631-508 in Brezovčankam    in Brczov-čanom: „ Frančiška Štcfančič 654-029
Drago Stanovnik
Vse od sprejema statuta občine Brezovica plamti zahteva za spremembo posameznih členov Statuta, ki opredeljujejo status krajevnih skupnosti. Le-ta je včasih večja, drugič manjša, pogasi se pa ne.
Šest svetnikov (Anton Slana, Anton Gracelj, Marija Bezek, Marjan Šivic, Igor Petrovčič in Jože Sojerjje 11. oktobra 1996 predsedniku občinskega sveta naslovilo pobudo za sklic izredne seje na temo Krajevne skupnosti in družbena lastnina v upravljanju in lasti krajevnih
PROMET
Nevarni
ovinki
razširjeni
Cesta. Podpeč-Prescrje preko Lužnikov je ozka in ob izgradnji je bila namenjena krajevnemu prometu. Hkrati je tudi cesta Preserje-Kamnik-Podpeč izredno ozka.
Z asfaltiranjem ceste Prescr-je-Rakitna se je promet iz Rakitne preusmeril na prvo cesto, katera precej skrajša pot proti prestolnici. Toda stanovalci nad Grebenčevo apnenico vedo povedati, da so bili naleti avtomobilov na ovinku pri Smoletu povsem običajna stvar.
V oktobru je zato Javno komunalno podjetje Brezovica cesto na dveh najožjih in nepreglednih odsekih razširilo. Pametno bi ju bilo tudi doasfalti-rati.
Ali bo sedaj cesta varnejša? Da bi le bila!
Marija Bezek
skupnosti.
Seja je potekala 14. novembra v prostorih krajevne skupnosti Notranje Gorice. Udeležili so seje tudi predsedniki vseh petih krajevnih skupnosti v občini.
Posamezni člani občinskega sveta so bolj ali manj vroče zagovarjali in utemeljevali svoja mnenja za ali proti samostojnemu pravnemu statusu krajevnih skupnosti.
Predsednika krajevnih skupnosti Brezovica in Rakitna sta zahtevi krajevnih skupnosti podkrepila s sklepoma zbora krajanov teh dveh vasi, ki zahtevajo, da se krajevni skupnosti ohrani pravni status. Enako sta se odločila tudi sveta krajevnih skupnosti Notranje Gorice in Pod-peč-Preserje. Krajevna skupnost Vnanje Gorice z obstoječim stanjem nima težav, zato ne želi spremembe. Opredelili pa se bodo drugače, če bi se obstoječi položaj izkazal kot slab.
Na koncu je bil izglasovan
naslednji sklep:
1. Občinski svet seje seznanil z vsemi predlogi in zahtevami krajevnih skupnosti.
2. Glede na to, da je člen zakona o lokalni samoupravi, ki se nanaša na krajevne skupnosti (Uradni list 36/96), v postopku preverjanja in da se odločitev državnega zbora pričakuje do julija 1997, se počaka z odločitvijo. Do takrat se ne spreminja sklepa sveta. Na podlagi odločitve državnega zbora pa se občinski svet ponovno še enkrat odloči glede statusa krajevnih skupnosti.
3. Župan pripravi odlok o načinu financiranja krajevnih skupnosti oziroma njihovega delovanja za prihodnje leto. Denarni podatki se vnesejo v osnutek proračuna za prihodnje leto.
Od štirinajstih prisotnih članov je za zgornji sklep glasovalo enajst članov, eden seje vzdržal, dva pa sta bila proti sklepu.
Marija Bezek
Folklorna skupina .ROŽMARIN«, Vnanje Gorice, 21 1357 N. G., Slovenija
11. 1996
Kakor vsako leto bo tudi letos FS Rožmarin pripravila «mi-klavževanjc«. Ker jc to del ljudskega izročila in tradicije na Slovenskem, folkloristi pa ohranjajo to zvrst dediščine, bo letos s svojimi zvestimi člani obiskala družine v spremstvu Miklavža po domovih.
Vse starše, ki želijo obisk sv. Miklavža na domu v VN. Goricah, in to dne 5. 12. zvečer, obveščamo, da zbiramo prijave na telefon: 653-086 od 20. — 21. ure na dneve od petka, 29. II., do nedelje, 1. 12. 1996.
Sporočamo tudi, da občina Brezovica vabi naše najmlajše na ogled igrane dramatizacije »KOZLIČEK MEKETAJČEK«, v izvedbi dramske skupine Rožmarin iz Vnanjih Goric. Po predstavi jih bo obiskal tudi dedek mraz. Razpored predstav bo pravočasno sporočen s plakati. Prisrčno vabljeni!!!
Člani kUD-a Rožmarin Vnanje Gorice
Organiziranje brezplačnih šolskih prevozov
Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96) v 56. členu zagotavlja pravico do brezplačnega prevoza tudi tistim učencem, katerih prebivališče jc oddaljeno manj kot štiri kilometre od osnovne šole, če pristojni organ za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugotovi, daje ogrožena varnost učenca na poti v šolo.
Zaradi neurejenosti varnih poti šolarjev ob Tržaški cesti na Brezovici in tudi drugod po občini, se pripravljajo predlogi za uvedbo dodatnih šolskih prevozov. Stroške prevozov krije Ministrstvo za šolstvo in šport.
Predloge za uvedbo dodatnih šolskih prevozov bodo izoblikovali:
— osnovna šola na pobudo staršev
— občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
— občinska uprava
Prevozi se morajo organizirati skrajno racionalno, če je le možno v okviru že obstoječih prevozov učencev.
Vsi si želimo, da bi bili skupaj uspešni pri uveljavljanju nove pravice učencev.
Janez Miklič
VESELI DECEMBER
Bliža se mesec december, čas veselja in obdarovanj. Predvsem naši najmlajši so vsi v pričakovanju Miklavža in Dedka Mraza.
V večernih urah dne 6.12.1996 bo sv. Miklavž s svojim spremstvom obiskoval najmlajše po domovih na Rakitni in v Vnanjih Goricah.
Dedek Mraz bo ob igrici »Kozliček Meketajček« zabaval malčke v vseh krajevnih skupnostih in sicer:
16. 12. 1996 ob 17. uri v GD Brezovica
17. 12. 1996 ob 17. uri v OŠ Preserje
18. 12. 1996 ob 17. uri v Domu krajanov Vnanje Gorice 19.12. 1996 ob 17. uri v podružnični šoli Notranje Gorice 20. 12. 1996 ob 17. uri v podružnični šoli Rakitna
Vljudno vabljeni
Janez Miklič
UPOKOJENCI
Občinsko srečanje upokojencev
KULTURNE PRIREDITVE NA RAKITNI
30. novembra 1996 ob 18. uri gostovanje gledališke skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični z igro Županova Micka 1. decembra 1996: miklavževanje po vasi 14. decembra 1996 ob 19. uri: koncert moškega pevskega zbora Štinglc iz Borovnice 20. decembra 1996 ob 17. uri: obisk Dedka Mraza, igra mlajše igralske skupine in obdarovanje otrok
Vabljeni!
Kulturno društvo Rakitna
Sobotno popoldne 16. novembra kljub slabemu vremenu ni pokvarilo razpoloženja upokojencem, ki so se zbrali v dvorani zadružnega doma v Notranjih Goricah.
Že ob vstopu v dvorano si začutil sproščeno vzdušje in veselje ob snidenju starih prijateljev iz vseh petih krajev naše občine.
Povabilu upokojenskega društva Notranje Gorice so se odzvali v Preserju in na Brezovici, Vnanjčani in Rakičani pa imajo svoja društva še v ustanavljanju.
Po odru so nemirno skakali učenci osnovne šole Notranje Gorice in nestrpno pričakovali svoj nastop, ko je na oder stopil povezovalec večera Srečko Ker-mavner in z uglajenim nastopom povabil na oder gostitelja, predsednika goriških upokojencev Franca Kerna. Ta je vsem skupaj zaželel še veliko podobnih srečanj, iskrenega medsebojnega pogovora in skupaj preživetega prostega časa. In že so prišli na svoj račun učenci, ki so nam najprej zapeli in zaplesali ter na koncu še zaigrali na glasbila.
Tudi najmlajši - otroci iz vrtca Notranje Gorice - so prisrčno odpeli venček pesmic. Svoj aplavz je požel upokojenski trio, kije z ljudskimi pesmimi utrnil marsikatero solzo in priklical marsikakšen dogodek iz starih časov.
Za predstavitev svojih društev so na odru poskrbeli gospod Čot, gospod Šuštaršič in gospod Svetina. Župan, gospod Drago Stanovnik,pa je v imenu občine pozdravil prisotne in jih sezna-
nil s tremi pobudami: s pobudo za ustanovitev občinske upokojenske zveze, za vsakoletno srečanje upokojencev na prvo soboto za praznikom svetega Martina ter za poseben kotiček v Našem časopisu, namenjen povezovanju in obveščanju upokojencev.
S svojim nastopom pa je zopet ogrel srca ljudski godec gospod Brane Čož, ki je z venčkom narodnih dodobra razgrel občinstvo. Za zaključek uradnega sporeda pa je povezovalec Srečko na oder pripeljal še Sonjo Pušnik. Odrecitirala nam je nekaj čudovitih misli, na koncu pa vse v dvorani pozvala, naj ji priskočijo na pomoč. Že od rojstva je namreč slepa, vendar kljub temu odlična študentka defek-tologije in uspešno mlado dekle. Že nekaj časa zbira denar za nakup posebne priprave, s katero bi si lahko omogočala branje v Braillovi pisavi. Seveda bi ji ta naprava znatno olajšala študij. Za vse tiste, kiji želijo pomagati, so tu njeni podatki: Sonja Pušnik, Razdelj 9, 3203 Nova Cerkev.
Številka njene hranilne knjižice je 50700-620-16-420 35575/02, številka žiro računa pa 50700-620-16-05-1420119-97438.
Kot poslastica večera pa so za zabavo in ples poskrbeli člani narodnozabavnega ansambla Bobri, ki pridno delujejo že eno leto.
Kmalu bo izšla tudi njihova prva samostojna kaseta. Luštno je bilo!
Meta Kastelic
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Zabaven dogodek v Rakitni
V Rakitni sc trudimo, da vsaj kakšna stvar postane ali ostane tradicionalna. V tem primeru je to zabavno-poučna prireditev Kaj veš?. Le-to je pred svojim odhodom iz Rakitne dolgo vrsto let pripravljal gospod Janez Klemene. Sedaj pa se že drugo leto trudimo obdržati kakovostno raven tega dogodka člani kulturnega društva.
Namen prireditve je zabavati gledalce in jih obenem tudi o čem poučiti, medtem ko na odru tekmujeta dve skupini. Letos so tekmovale natakarice (Marta Kržič, Milena Bečaj, Darja Kržič) proti šoferjem (Ja-
ni Pogačar, Jože Kržič, Vinko Braniselj), rdeča nit prireditve pa je bil turizem. Tekmovalci so morali odgovarjati na ne precej težka vprašanja. Pokazati so morali svoje spretnosti v pripravljanju pogrinjkov ali v menjavanju gum na samokolnici, ali pa so se tako ali drugače morali znajti tako v hitrosti kot v znanju.
Da pa sama prireditev ne bi izzvenela le v tekmovalnosti in nabiranju točk tekmovalnih skupin, so za popestritev poskrbeli plesna skupina Blue Sky, trio Debevec, Ajda Toman in Primož Debevec s skečem ter pro-
stovoljni kandidati iz dvorane, ki so se, v za njih pripravljenih točkah, prav tako potegovali za nagrade.
Tudi ostali niso odšli praznih rok domov, če so le sedeli na pravem stolu. Za to pa so poskrbeli številni pokrovitelji, katerim se na tem mestu tudi zahvaljujemo, saj brez njih prireditev ne bi bila taka, kot je bila.
Čez cel večer so sc našli tekmovalci bolj ali manj spretno borili za točke, toda moška skupina šoferjev je zmagala z razliko dveh točk. Sicer pa smo hoteli večer narediti zanimiv in zabaven, ne pa natačno preverjati znanje in spretnosti. Upam si trditi, da je prireditev zopet uspela in da se bomo še naprej trudili.
Ljudje so tako lahko preživeli lep večer med prijatelji in prav je, da se take stvari odvijajo v kraju, kjer morajo ljudje držati skupaj in se kdaj pa kdaj tudi nasmejati skupnim šalam.
To, da je bila ta prireditev prva v novem šolskem letuje dokaz za naše načrte za v prihodnje, ko bomo v decembru imeli miklavževanje, obisk dedka Mraza, novo leto pa bomo pričeli s predstavo starejše igralske skupine in nadaljevali s praznovanjem tradicionalnih praznikov. Če vas zanima, kako uspešno delujemo, vas vabim, da se udeležite vsaj ene od mnogih prireditev.
Alenka Kovačič
ZAHVALA!
Zahvaljujem sc vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je za-bavnotckmovalna prireditev Kaj veš? uspela tako, kot smo si jo zamislili.
Prireditev so denarno in gmotno podprli:
- Trgovina in bistro Zore Imex
- Hoja - Galanterija Podpcč
- Moderni interieri - Ljubljana
- Kancilja - Ljubljana
- Gostilna Pri Logarju
- Bojan Debevec
- Okrepčevalnica Brunarica ob jezeru Rakitna
- Tastik d.o.o.
- Trgovina Mercator Savica -Rakitna
- Liko Vrata Borovnica
- Liko Borles Borovnica
- Galerija Gal - Tončka Frelih
- Fani in Veljko Toman
- Mirko Bezek
- Helena Pogačar
- Objektiv JMMA - Janez Kovačič
- Kokošjercja Rcpar
- Tončka Kogovšck
- Branko Šušteršič
- Založba kaset in plošč RTV Slovenija
- Stanislav Kržič
- Fastcoop d.o.o.
- Irena Kržič
- Niko Bezek
- Aleš Petrič
- Marija Intihar -
Iskrena hvala vsem skupaj!
Predsednica kulturnega društva Rakitna Ncvenka Bezek
OBČINSKI FOTOUTRINKI
Družinski trio Debevec (oče Jože, sin Boštjan, Nečak in Vnuk Miha)
Kaj s kabelsko TV
Poleg varne vožnje naših šoferjev pričakujete lahko tudi hitro in dobro postrežbo.
Brezoviški župan je te dni prejel naslednji dopis:
Spoštovani!
Prejeli smo odgovor podjetja Sa. Te. Ing. iz Ljubljane, glede izgradnje kabelskega sistema na območjih Dragomer, Log, Lu-kovica, Brezovica in Notranje ter Vnanje Gorice.
Marca letošnjega leta smo imeli z omenjenim podjetjem se-anek,kjer so nam zagotovili, da bodo pričeli s postopkom pridobivanja soglasij in zadevo uredili do začetka junija. Pri preverjanju zadeve pri pristojnih upravnih organih v začetku septembra smo ugotovili, da postopki niso speljani oz. da
dokumentacija ni predložena, „zato smo zahtevali pojasnilo od Sa. Te.Ing.-a. V odgovoru z dne II. 11. 1996 so nam zagotovili, da bodo uredili vso potrebno dokumentacijo v novembru in da o postopku redno obveščajo tudi krajane.
Glede na odgovor smo sc na ZPS odločili, da počakamo do srede decembra 1996 in nato v primeru, da problem z napeljavo ne bo rešen, zadevo obravnavamo v javnosti in preučimo možnosti zakonskega ukrepanja zoper Sa. Te. Ing.. S spoštovanjem!
Pravna pisarna ZPS Živa Drol Novak, odv.
Mali gasilci iz vrtca Brezovica
Naše natakarice, niso spretne samo v postrežbi gostom, ampak tudi v zamenjavi kolesa.
Plesalci so poskrbeli, da gremo s časom naprej v ritmu mladih.
OVREDNOTIMO NAŠE BARJE
Poplavljeno barje predstavlja svojevrsten čar. Istočasno pa naj bi nas spodbudilo tudi k razmišljanju, kako reševati ekološke probleme v takih razmerah. Tudi tu se kaže rešitev edino v nevtralizaciji strupa v fekalnih vodah oziroma nujnosti zmanjšanja uporabe strupov v gospodinjstvu, kmetijstvu, obrti in na vseh drugih področjih. Mnoge snovi se v naravi nevtralizirajo in če bi naravi pri tem pomagali z dodajanjem primernih nevtralizatorjev, ter predvsem zmanjševali že omenjeno uporabo strupov, bi lahko uporabljali greznice za gnojenje in ne le za onesnaževanje voda in okolja.
Tak naziv smo si nadeli tisti dan, ko so nas obiskali pravi gasilci iz. Gasilskega društva Brezovica. Poznali smo se že od lani, ko so se brez naše pobude predstavili otrokom na zelo prijeten, zanimiv in kvaliteten način.
Da bi otroci že v zgodnjem otroštvu spoznali pogumne ljudi, ki preprečujejo nastanek požarov, gasijo ogenj in pomagajo nesrečnim ljudem — in da se ne bi igrali nevarnih iger, smo v vrtcu že pred obiskom pravih gasilcev pripravili program na temo »ogenj«. Ker smo najavljene gasilce težko pričakovali, smo vtise o njih že teden dni prej likovno upodabljali. Prišel je za otroke težko pričakovani dan obiska gasilcev; na balinišču so si otroci imeli možnost ogledati čisto od blizu oba gasilska avta z njihovo vsebino vred in se seznaniti, kako se kaj uporablja v primeru požara. Za otroke je bilo pomembno, da so vsako stvar lahko sami preizkusili, prav tako je bilo pomembno, da so bili gasilci »fantje«, ker so sicer vedno samo s »tovarišicami«. Hvale vredno je dejstvo, da so fantje vzpostavili pristen stik z otroki, si vzeli čas, da so lahko celo splezali na gasilsko vozilo.
Dogodek jim bo gotovo ostal v trajnem spominu (posebno še vožnja v gasilskem avtu do vrtca).
Vsebina akcije gasilcev je nedvomno dopolnilo vzgojnega programa, ki se nanaša na varovanje narave. Del ekološke vzgoje je prav gotovo tudi varovanje samega sebe in okolja, v katerem živimo.
Fantje: Uroš, Gorazd, Mitja in David — naši bivši varovanci, v imenu otrok in vzgojiteljic vrtca Brezovica iskrena hvala za prijetno urico na balinišču in nasvidenje drugo leto v mesecu požarne varnosti.
Kot sem seznanjena, je potekala podobna predstavitev gasilcev tudi v vrtcu Podpeč. Z njo so bili prav tako kot mi, zelo zadovoljni.
V mesecu novembru je bil v sodelovanju z gasilci opravljen strokoven ogled vseh vrtcev v naši občini, ki bo pripomogel k večji požarni varnosti.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Brezovica za dvorano, v kateri smo spomladi z otroki in starši proslavili 25. letnico vrtca Brezovica.
■    Ida Kačič
Pričujoči kozolec v Vnanjih Goricah je darilo SLS v spomin na volitve 92, klop pred njim pa na volitve 96.
Po izgradnji pločnika skozi Notranje Gorice ste nekateri izrazili strah zaradi ozke ceste. Sedaj pa je rešen tudi ta problem, seveda po največji zaslugi nekaterih domačinov - lastnikov zemljišč ob cesti. V imenu vseh uporabnikov ceste se vam vsem iskreno zahvaljujem!
Prvi praznik starejših je zapisan v zgodovino, podobno kot pred leti tudi prvo sukarsko Martinovanje. K temu je pripomogla tudi tista sedma sila, ki ni obsedena le z negativistično prakso.
				
Nam bo uspelo s skupnimi močmi povezati Tržaško cesto z avtocesto na Logu, pred cestninsko postajo?				
Velika udeležba Brezovčank in Brezovčanov na zboru krajanov pomeni povečano zanimanje in pripravljenost za skupno reševanje naših skupnih problemov tako, da bo to koristilo vsem in ne le nekaterim. Pri Tržaški naprimer ne samo voznikom, ki prevozijo Brezovico, pač pa tudi vsem domačim udeležencem v prometu.
Podkamniško posnemanja vredno sosedsko praznovanje ob doseženem skupnem delu - priklopu javne razsvetljave pa je dobro ogreval tudi poštar Andrej s svojimi vid.  Besedilo hI slike: Drago Stanovnik
KVIZ
SPOZNAVAJMO IN VZLJUBIMO SVOJ DOMAČI KRAJ
Že pred časom sem pisal o neodkritih domačih lepotah. Danes pa vam bomo, seveda ob pomoči pridnih deklet Tjaše Korenčan, Polone Božič, Martine Rogelj in Anite Jene ter mentorice ge. Gorane Kreačičeve iz OŠ Preserje, nekatera skupaj odkrili:
Zgled je lep in namen jasen! Dodajam pa povabilo ostalim skupnostim in šolam, da na podoben način predstavijo svoje krajevne zanimivosti, primerne za krajevne, občinske in regijske vsemkoristne preizkuse znanja tudi na tem področju.
Drago Stanovnik
Prevalje pod Krimom
1. Kako se imenujejo vrtačaste njive proti Kamniku?
2. V bližini Prevalj je eden od biserov naše naravne dediščine; kako se imenuje?
3. Kdo, kdaj in v katerem umetnostnem slogu je zgradil Marijino cerkev na Žalostni gori?
4. Ali je na Prevaljah kaj najdišč iz prazgodovinske dobe?
Preserje pod Krimom
1. Kdaj je bila ustanovljena redna šola v Preserju?
2. Freske v župnijski cerkvi svetega Vida so naslikali trije znameniti slovenski slikarji. Imenuj jih in povej letnico poslikav!
3. Za slovensko kulturno dediščino in ne samo za naš kraj je zelo pomembna cerkev svetega Jožefa. Katerega leta in v katerem slogu je bila zgrajena?
4. Ali poznaš kakšno naravno znamenitost v bližini Prcscrja?
5. Imenuj možna izhodišča za turistične oglede in rekreacijo v bližini Preserja!
Podpeč
1. Iz katerega starega zemeljskega veka so kamnine v tako imenovanem Rimskem kamnolomu v Podpeči?
2. Imenuj še dva kamnoloma v krajevni skupnosti Podpeč-Preserje, ki še občasno delujeta!
3. Kateri znani slovenski arhitekt je uporabljal podpeški marmor in v katere svoje zgradbe jih je vgrajeval?
4. Kako je nastala lesna tovarna Hoja?
5. Kdo je poscljeval naše kraje v preteklosti?
Jezero
1. Kaj veš o Podpcškcm jezeru?
2. Imenuj kraške jame v bližini vasi!
3. Kdaj je bila ustanovljena prva šola na Jezeru?
4. Kdaj in v katerem umetnostnem slogu je bila zgrajena cerkev svetega Lovrenca?
Goričica
1. Kako se imenuje izvir, kjer še vedno stoji opuščen mlin?
2. Ali obstaja v vasi še kakšen izvir?
3. Imenuj hribe okoli Goričicc!
Kamnik pod Krimom
L V kateri hiši v vasi jc še ohranjena črna kuhinja?
2. Kako sc imenuje cerkev v asi in v katerem slogu jc zgrajena?
3. Iz katerega studenca črpajo vodo za vodovod?
4. Kdaj jc naša krajevna skupnost dobila pošto in železnico?
5. Kako sc imenuje hrib na južni strani vasi in koliko je visok?
Odgovori:
Prevalje pod Krimom
L Globočice.
2. To jc barjanski holm Šivčcv grič.
3. Cerkev so zgradili v poznobaročnem slogu kartuzijani iz Bistre leta 1727.
4. Je, južno od mostu čez novi Šivčcv prekop so odkrili kolišče iz bronaste dobe in čoln drevak.
Preserje pod Krimom
1. Leta 1854.
2. Janez Šubie je poslikal glavni ladijski prostor leta 1872,prezbi-terij pa je skupaj s sinom Janezom poslikal Štefan Šubic leta 1781.
3. Cerkev svetega Jožefa jc bila zgrajena leta 1658 v zgodnjeba-ročnem slogu..
4. Da, to je majhno kraško, občasno poplavljeno polje Ponikve s ponikalnico.
5. To so Žalostna gora. Sveti Jožef, Svda Ana, Rakitna, Krim in druga.
NASI OBČANI
POGOVOR S STANETOM KIRMOM, RABSKIM INTERNIRANCEM
Vedno sem bil le Slovenec, pripravljen za edino Slovenijo žrtvovati marsikaj
Med drugo svetovno vojno je bilo Preserje, pa tudi širše območje celotnega Ljubljanskega barja, izredno izpostavljeno. Vzrok za takšen položaj je bila železniška proga v smeri Ljubljana- Trst, saj je italijanska vojska oskrbovala svoje enote na vzhodni fronti izključno po njej. Obenem pa so si za nadzor nad progo prizadevale tudi druge strani. In ker je bilo progo mogoče braniti samo na območju Barja, torej preden je izginila v prostranih notranjskih gozdovih, ni nič čudnega, da se je ravno v naših krajih vnel marsikateri krvavi spopad med sprtimi stranmi. Vsa nesoglasja pa je kajpak vedno plačalo ljudstvo; ne samo z denarjem, marveč tudi z zdravjem in celo z življenji. Precej Preserjanov so internirali na Rab, med drugim tudi gospoda Staneta Kir-na, s katerim smo se pogovarjali o tem zločestem, toda zato nič manj resničnem obdobju.
Gospod Stane, kako se je vse skupaj začelo?
Dne 17. avgusta 1942, ko sem imel osemnajst let, sem bil skupno z vsemi moškimi med osemnajstim in šestdesetim letom starosti iz celotne fare odpeljan od doma. Poudarjam fa-ro Preserje, ker je takrat bila to edina delujoča oblast v naših krajih in je zato imela gotovo precej zaslug pri internaciji.
Po prisilnem odgonu smo bili privedeni v italijansko postojanko Podpeč, od koder so nas proti večeru s tovornjaki prepeljali v kasarno na Metelkovi v Ljubljani. Po desetih dnevih tamkajšnjega zapora so nas 27. avgusta naložili na vlak in nas na Reki prekrcali na ladjo, s katero smo proti večeru pripluli na otok Rab. Iz pristanišča smo otovorjeni s prtljago, kolikor je je kdo imel, pešačili do sprejemnega taborišča, kjer so nas sthčili v nekaj šotorov. Naslednji dan pa so nas temeljito pregledali, nam odvzeli denar in vse, kar je kdo imel, nas do golega ostrigli in take preselili v glavno taborišče.
Kakšno je bilo vaše bivališče v taborišču?
Živeli smo v skupinicah po šest v šotorih, velikih dva krat štiri metre, to je borih osem kvadratnih metrov. Ležali smo na naročaju slame, polnem uši, za vzglavje uporabili suknjič, pokrili pa smo se lahko samo s tanko odejo, ki so jo dodelili vsakemu internirancu.
Toda kljub temu nam je bilo
ponoči še najugodneje, čeprav smo morali biti tudi tedaj obrnjeni vsi v isto stran z enako upognjenimi koleni. Težje je bilo podnevi: sedelo seje lahko le na sredini šotora, kjer je bil vrh dovolj visok. Ob lepem vremenu smo si pomagali s tem, da smo eno krilo dvignili in tako smo lahko vsi sedeli. To je prišlo zelo prav ob vsakodnevni 'zabavi', obiranju uši.
Da pa se da z iznajdljivostjo izboljšati tudi tako uborne razmere, smo kmalu dokazali tudi interniranci. Čim so postale noči daljše, smo si skoraj v vsakem šotoru omislili razsvetljavo -stekleničko ali konzervo z domačim stenjem in nafto ali petrolejem, ki smo ga dobili od raznih motorjev na gradbišču ali pri reflektorju.
Kaj pa hrana?
Takoj ob prihodu na Rab so nam sicer razdelili nekaj zaboj-čkov dobrih hrušk, tako da smo si mislili, da nam ne bo nič hudega. Toda kako smo se zmotili! Kmalu smo začeli živeti dejansko samo ob kruhu in vodi. Sem in tja je sicer kdo od doma dobil paket s hrano, toda to je bilo samo izjemoma. Seveda je bil to za nas ob lakoti in pomanjkanju izjemen praznik.
Spominjam se, da smo v želji po hrani celo do petkrat preku-havali kosti. V ta namen smo si izdelali štedilnik iz večje konzerve za paradižnik, ki je bila ravno dovolj velika, da seje na njej dalo kuhati z vojaško me-nažko. Seveda do spodobnega
Shujšani, toda srečni obrazi ob koncu internacije.
kuriva nismo imeli dostopa, zato smo kuhali z žerjavico, ki smo jo lahko pobrali v kuhinji, ko so odstavili kotle.
Podoben izum smo sestavili tudi za tehtanje kruha. Ker so se ob razdeljevanju že tako majhnih hlebčkov redno vnemali prepiri, kdo je dobil večjega, je bila skoraj v vsakem šotoru iz treh paličic in treh vrvic narejena tehtnica. Nanjo smo razvrstili hlebčke po velikosti in vsak dan je nekdo drug prvi izbiral. Ti majhni hlebčki pa so bili poleg skromne juhe in vode tudi vse, kar smo dnevno dobivali za preživetje.
Kdaj pa se je vsa ta Kalvarija končala?
Najprej naj povem, da sem z Raba prišel pravzaprav po srečnem spletu naključij. Ko sem po štirinajstih mesecih internacije naposled vendarle ugledal domačo vas, zaradi varnosti je bilo to seveda ponoči, me oče in mati najprej sploh nista spustila v hišo, ker me nista spoznala - tako smo bili izžeti in shujšani.
Po internaciji se gospodu Stanetu na Rab k sreči ni bilo treba več vrniti, zato pa mu vojna, ki je v nekaj letih dodobra sprla prej složne prebivalce barjanskih vasi, še dobršen čas ni dala miru. Vsa njegova zgodba seje stalno sprevračala iz tragedije v tragikomedijo in nazaj.
Vojna je namreč med ljudmi povzročila veliko napetost, razdor med sosedi in zamere, katerih zadnji ostanki se, žal, vlečejo še v dandanašnje čase, več rodov daleč. Prej složni, so sedaj vaščani delali eden za to, drugi za drugo stran, vsakdo pa v želji, da bi čimprej dosegli mir zase in za svoje družine ter živeli tako kot poprej.
Oblast se je menjala dvakrat na dan, pravi gospod Stane. Ne samo, da so bili zmedeni preprosti ljudje, pogosto se niti vojaki niso mogli dogovoriti, kam bi koga odpeljali. Tako je tudi gospod Stane, hote ali nehote, romal zdaj na to, zdaj na ono stran, pri vsem tem pa je v njem rasel odpor proti vsakršnemu nasilju in takšnemu ali drugačnemu barvanju. Nazadnje takole zaključi:
»Nikoli nisem bil v nobeni stranki. Vedno sem bil le Slovenec, pripravljen za edino Slovenijo žrtvovati marsikaj!«
Miha Černetič
Podpeč
1. To je apnenec iz mezozoika, podrobneje iz jure. Izraz podpeški marmor ni pravilen.
2. To sta Lukmanov kamnolom v Podpeči in Grebcnčev ob cesti iz Podpeči pod Svetim Jožefom. Oba uporabljajo za kopanje apnenca, ki ga žgejo v apno.
3. Jože Plečnik je uporabljal polirani podpeški marmor, na primer pri izgradnji Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
4. Pred drugo svetovno vojno jc vrhniški industrialec Srečko Kobi ustanovil v Podpeči tovarno stolov.
5. Prvi prebivalci so bili mostiščarji, ki so živeli v paleolitiku (starejši kameni dobi), okoli leta 7.000 pred našim štetjem. Živeli so v kočah na kolih, zato njihova naselja imenujemo kolišča, prebivalce pa tudi koliščarje (in ne samo mostiščarje).
Jezero
1. Podpeško ali Krimsko jezero leži na kraškem polju iz jurskega apnenca. Jezero napajata dva kraška izvira na robu ovatne doline, globoko pa je tudi do 37 metrov.
2. Krkonovc jame, Peršinovo brezno, brezno v Lipovcu, jama v Malih gozdih in tako dalje.
3. Šola jc začela delovati leta 1921 kot enorazrednica, ki jo je obiskovalo 62 otrok.
4. Cerkvica svetega Lovrenca je bila zgrajena proti koncu 11. stoletja v romanskem slogu. Kasneje, v obdobju baroka, sojo prezidali.
Goričica
1. Maharjev izvir.
2. Da, izvir Kotla in izvir pri Rozmanu.
3. Goričica (317 m), Srebotnik (780 m), Krcja (661 m), Plat (660 m).
Kamnik pod Krimom
1. Pri Mazeju.
2. Cerkev svetega Florijana, zgrajena je v gotskem slogu.
3. Iz Kukovcga studenca.
4. Leta 1899 je bil odprt poštni urad, leta 1900 pa je bilo odprto železniško postajališče.
5. Tisovec, visok je 789 metrov.
Tjaša Korenčan, Polona Božič, Martina Rogelj, Anita Jene ter mentorica gospa Gorana Krcačič, osnovna šola Preserje
Stane Šif rar
V oktobru mesecu smo na pokopališče Brezovica pospremili v Vnanjih Goricah rojenega STANETA ŠIFRARJA. Rodil se je pred božičem leta 1920 pri »Kovač«, kjer je bil doma tudi njegov oče Anton. Otroška leta pa je večinoma preživel na materinem domu pri »Birtu«. Zelo zgodaj je pokazal nadarjenost za glasbo in za življenje v naravi. Že kot otrok je sestavljal krmilnice in valilnice za ptice. Poznal je vsa imena barjanskih in okoliških ptic.
Z leti so si starši ustvarili dom na Kosovem polju ob Tržaški cesti. Tudi tu je imel možnost, da je oprezal za ptičjimi gnezdeči in čakal, kdaj bodo drobne ptice zaživele in poletele v prostost.
Toda prišel je čas, čas strokovnega šolanja. Šel je po stopinjah svojega očeta zidarskega mojstra in gradbenega delovodje. Vpisal se je na Srednjo tehnično šolo — oddelek za visoke gradnje in jo leta 1941 tudi uspešno končal. Vojni in povojni dogodki so mu preprečili nadaljnje šolanje. Zaposlil seje pri D i rek ciji drža v-nih železnic. Poslan je bil v Nemčijo, odkoder se je vrnil v aprilu 1945. Po končani vojni je nadaljeval zaposlitev pri železnici v Novem mestu. Kot gradbeno izobražen je bil poslan na gradnjo železnice Brčko-Banoviči in Sa-mac — Sarajevo. V letu 1948 je odslužil vojaško obveznost, si uredil družinsko življenje, vendar je bii . po nekaj mesecih zopet poslan v Bosno. Pri Gradbenem podjetju « Gradina« je bil skoraj 2 leti. Dolgo sije nabiral življenjske in praktične izkušnje izven svoje ožje domovine. Po vrnitvi se
je zaposlil pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana — okolica. Bil je v raznih komisijah in kot strokovnjak tudi v komisiji za popis vojne škode. Zopet je njegovo življenje potekalo na terenu, večinoma v litijskih hribih, v ižanskem in dolenjskem hribovju. Ogledoval in ocenjeval je pogorišča in razbitine ljudem, katere je prizadelo vojno gorje. Svetoval je kmečkim ljudem, kako naj si obnovijo domove in gospodarska poslopja in marsikomu . narisal načrt.
•
V tem času je opravil tudi strokovni izpit in izpit za gradbenega projektanta. Kot projektant se je zaposlil v Projektivnem ateljeju AZA. Risal je razne projekte: šole, stanovanjske stavbe in bloke. Njegovo delo je tudi načrt za zadružni dom Vnanje Gorice, zadružni dom Dobrova, osnutek načrta za gasilski dom Brezovica, celoten načrt za gasilski dom Kožarje in razne manjše družinske hiše. Za uspešno delo je dobil tudi več priznanj.
Na njegovih potih pa ga je.vedno spremljal fotoaparat, katerega sije nabavil še v dijaških letih. Zapustil je lepo zbirko strokovnih in privatnih fotografij. V prostem času pa je zelo rad tudi slikal. Iz Bosne je prinesel lepe slike, s katerimi je ovekovečil, kakšna je bila tedaj Tuzla z okolico, posebno pa mu je bil pri srcu motiv Cerkniškega jezera. Politično življenje ga ni zanimalo. Živel in razdajal se je za družino. Ko je izpolnil pogoje za upokojitev, je za vedno odložil svinčnik. Rad je betoniral in zidal in tako pomagal pri gradnji domov za svoje otroke. Zadnja leta je večinoma preživel na gradbišču na Brezovici. Ob kavici v Mercator-ju v Vnanjih Goricah pa se je rad srečeval s svojimi stanovskimi kolegi Tonetom Stanovnikom in Francem Šifrarjem. Obujali so spomine na otroška leta, na njihov Gulč, na prehojeno življenj-■ sko pot.
Na zadnjo pot je pospremil svojega bratranca Franceta Ši-frarja, po vrnitvi z dopusta je zvedel, da je odšel tudi Tone Stanovnik, po nekaj mesecih je tudi njemu odpovedalo opešano srce. Narava mu je podarila sposobnosti, katere je izkoristil za zelo delavno in pošteno življenje.
Po pogovoru s soprogo pokojnega go. Fani Šif rar zapisal Drago Stanovnik
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA:
DRAGE VOLIVKE IN VOLIVCI, HVALA VAM ZA VAŠE ZAUPANJE!
Vesel sem, da so na volitvah zmagala dejanja in ne le besede. S tem smo volivci jasno pokazali svoje kriterije, kateri pa bodo v prihodnje gotovo še bolj prehajali iz besed k dejanjem. Prav zato vabim vse stranke v konkretno sodelovanje. Da pa besede podkrepim z dejanji, naj povem še to. Da stoji darilo SLS - kozolec ob Podpeški v spomin na volitve 92 in klop* pred njim v spomin na volitve 96.
SLS Podružnica Brezovica je že predlagala jesensko in pomladno enakonočje za praznik SOSEDOVEGA DNE. Letos pa doda-jamo nov praznik sobota po svetem Martinu naj bo PRAZNIK STAREJŠIH v zahvalo za vse kar ste in še delate dobrega za vse nas.
Naša podružnica nc deli ljudi, saj je Ljudska stranka edina stranka vseh ljudi. Zahvaljujem se vsem motorjem upokojenskih društev in si želim v prihodnje take odprtosti, da bodo z veseljem vključeni vsi starejši, upokojeni in neupokojeni. Zato predlagamo tudi taka društva starejših v katerih bodo zaželje-ne prav vse starejše občanke in starejši občani.
V ZVEZI Z PTIČJIMI KRMILNICAMI VALILNICAMI PA SLEDEČE:
Krmilnice in valilnice so dosegle svoj namen. 40 smo jih podarili našemu glavnemu mestu in 50 razobesili po občini. Seveda z namenom, da služijo svojemu namenu. Zato je tudi zaželjeno da si jih prilastite in tako skrbite za prezeble ptičke. SLS pa poskrbela za zrnje, seveda za tiste, po volitvah v vrtce razdeljene krmilnice.
Ptičje valilnice so potrebne ne samo v mestu Ljubljana, pač pa po celi Sloveniji. Valilnice so pomembne pri privabljanju ptic v bližini naših domov, kajti samo s tem bomo ohranili kvalitetne zelene površine in prijazno našo okolico. Zakaj so potrebne valilnice in zakaj jih postavljamo?
Valilnice so potrebne v večini slovenskih parkov in gozdov.
V spomin na mladost objavljamo tole pesem g. Kristine Kaplan iz Vnanjih Goric:
Tudi ona prejme lepo knjižno nagrado.
VAŠKA MLADOST
Sem v Vnanjih Goricah prelepih doma, je majhna vasica pa tri hribčke ima. Na Gulču so cerkvico si izgradili, sveti Trojici jo posvetili.
Če iz turna pogledaš na vse štiri strani, cerkvico farno zagledal boš ti, na drugi strani pa Veliki vrh stoji, iz Požarnic se pa Dačence smeji.
Mejo Ljubljanica je naredila, po strugi v Ljubljano se napotila. Tudi drugim vasica lepa se zdi, saj je priseljenih že veliko ljudi.
Zaradi pomanjkanja dupel v parkih in vrtovih smo ustvarili nekakšno neravnovesje med vrstami ptic. V parkih in vrtovih ni prostora za stara razpadajoča drevesa, katera so bila dom večini duplcrjev katerih živi v Sloveniji preko 30 vrst. Vsem tem bi bilo dobro nastaviti valilnice. Duplarji nam bodo pomagali pri iztrebljanju škodljivcev, kateri naredijo veliko škode. Na tak način pa bomo prihranili mnogo tolarjev. Kot smo omenili, da nam ptice pomagajo pri zatiranju škodljivcev, naj omenimo vsem poznamo veliko sinico. Velika sinica v času gnezdenja poje preko 12.000 najrazličnejših gosenic. To pa znaša približno 8 kg. Sinica v Sloveniji gnezdi 3-4 krat letno, kar pa pomeni, da nam en par ptic v času gnezdenja poje približno 28 kg gosenic.
S pomočjo postavitve valilnic v parkih bomo privabljali tudi turiste, kateri znajo ceniti zelene površine in lepo petje.
S pomočjo valilnic omogočimo našim pticam vrnitev v njihovo okolje, katerega smo jim odvzeli in na ta način pospešujemo ali ohranimo vrste. Nekatere vrste so že tako ogrožene, da obstajajo samo s pomočjo zaščitenih okolišev in nastavitvijo valilnic. Lesene valilnice se vklapljajo v naravni izgled in so estetskega videza ter nemoteče. Postavljene naj bodo v višini treh do petih metrov, na ustrezna drevesa. Življenjska doba izdelane valilnice je ob rednem vzdrževanju trajna. Vzdrževanje vailnic bodo opravljali člani Društva za opazovanje ptic Slovenije.
Drage bralke in bralci ncozi-raje se na primitivne reakcije nekaterih novinarjev dnevnega časopisja (na primer Dnevnika), je napisano dokaz, da valilnice in krmilnice niso le predvolilna muha, pač pa vsem koristna dolgoročna naložba, h kateri povabim tudi vse vas.
Cena za tako izdelane valilnice znaša približno 2.500 SIT. Če bi kdo torej želel kupiti krmilnice, naj to sporoči na naslov: SLS podružnica Brezovica, Tržaška'390.
V USTANAVLJANJU SO TUDI KRAJEVNI ODBORI
PODRUŽNICE SLS
O tem pa več prihodnjič.
Drago Stanovnik
V tej majhni vasici sem se rodila, nikoli je nisem jaz zapustila, na vasi življenje res je lepo, ptički nam pojejo /Res je tako!..
Sinička pozimi cicifuj žvrgoli, spomladi se kukavica nam oglasi in lastovice spet so nazaj priletele, vrane nam celo leto so pele.
Pastirička pa v travi črve lovi, vrabček pa sladko se ji smeji. Sraka pa grdo je spet zakričala, ptičke te majhne v beg je pognala.
Zvečer pa na vasi so fantje se zbrali, rihtarja tolkli in se smejali, pesmi veselo so zadonele, dekleta v kamri bile so vesele.
Fantič bo k meni pod okno prišel, na okno potrkal, srčno me objel. Ko urca v zvoniku bo dvanajst odbila, pa srečna se bova midva poslovila.
Kristina Kaplan
OKROGLA MIZA O VZGOJI OTROK
Pohvala in graja naj izhajata iz ljubezni
Nedeljski večer 24. novembra 1996 je izzvenel v družinskem vzdušju. Po binkoštni molitvi v cerkvi na Gulču je v zadružnem domu v Vnanjih Goricah potekala okrogla miza o nagrajevanju in kaznovanju otrok. Tokratno mesečno srečanje, zadnje v letošnjem letu, je vodila psihologinja gospa Marija Strojin.
Poleg gospe Strojinovc, ki se z otroki in mladostniki ukvarja poklicno že vrsto let, so na okrogli mizi prisostvovali tudi vodja vrtca Vnanje Gorice gospa Aha Kuk, ravnateljica osnovne šole Preserje gospa Joža Čemetič ter srednješolski profesor gospod Marjan Urbani-ja. Svoje izkušnje z otroki različnih starosti pa so povedali tudi mnogi izmed približno štiridesetih staršev, kolikor jih je prisostvovalo zanimivemu srečanju. Obetajoče je dejstvo.da je bilo med njimi tudi nekaj mlajših mamic in očkov, ki se z vzgojo šele pričenjajo ukvarjati in jim torej tehtna izkušnja pride še kako prav.
Glavna ugotovitev, skupna vsem. ki so se vključili v pogovor, je bila ljubezen do otrok. Razpravljala so si bili enotni v tem, da je kazen vzgojna samo, kadar izhaja i/ ljubezni, škodljiva pa, kadar izhaja iz slabe volje in razdraženosti staršev. »Cc ni ljubezni, te ka/en vodi naravnost v kriminal,« je povedala gospa Stro-jinova in /a ponazoritev navedla pretresljiv primer, znan i/ časopisov. Poudarila pa je, da tudi prevelika razpuščenost in popuščanje pri vzgoji nista na mestu. Glede telesne kazni kot take so bila mnenja sicer nekoliko različna, vendar je bilo na koncu možno i/ vsega povedanega potegniti zaključek, da je tudi na leni področju najboljša zdrava pamet. Spričo izredne zmedenosti in razklanosti današnje družbe na področju vzgoje otrok je vsekakor najbolje držati se /late sredine in se izogibati škodljivim skrajnostim.
Zanimiva spoznanja so prišla na dan tudi v /vezi z nagarjevanjem in pohvalami otrok. Starši so obsodili podpihovanje gmotnih razlik med otroki različnih družin in ugotovili, da je nagrajevanje smiselno samo v okviru majhnih, simboličnih nagrad, sicer se otrok navadi v svojem prizadevanju videti zgolj nagrado, ne pa tudi smisla. Poudarili so, daje bolj potrebna in koristna nagrada v smisiu pohvale in priznanja, ki ga starši naklonijo otroku in ga s tem opogumijo, ne pa da se skušajo z dragimi darili otroku odkupiti za pomanjkanje ljubezni, časa in pogovora, ki mu ga posvetijo.
Gospa Strojinova je nadalje s pomočjo svetopisemske prilike o talentih razložila, da so priznanja še posebej potrebni otroci, ki morajo v enak uspeh (na primer v dobro oceno v šoli) vložiti več truda kot njihovi vrstniki. Obenem pa je šolskim uspehom ob bok enakovredno postavila tudi druge odlike posameznika, na primer dober značaj, spretnost in ustrežljivost, saj uspeli v šoli ne pogojuje nujno uspeha v življenju. Zato je pomembno, kot jc povedal tudi gospod Urbanija, da preko pogovora in ukvarjanja z otrokom odkrivamo njegove nadarjenosti (tako učne kot tiste, ki pridejo do izraza zunaj šolskih zidov), saj so otrokovi potenciali pogosto globoko skriti.
Starši so se strinjali tudi v ugotovitvi, da niso samo oni vzgojitelji svojih otrok, marveč da tudi otroci vzgajajo njih. Starševstvo je tako dvosmerni in nikoli zaključeni postopek osebne rasti. »Po treh otrocih, kijih imam, sem povsem drug človek kot prej,« je povedala gospa Strojinova in s tem bržkone povzela misli vseh prisotnih staršev. Zaključila je z besedami: »O vzgoji sc ne učimo iz knjig, ampak iz ljubezni in zdrave pameti!«
Na koncu je bilo govora tudi o povsem konkretnem vzgojnem dejanju, o obdarovanju ob prazniku svetega Miklavža, ki je bil tedaj ta-korekoč pred vrati. Gospod župan Drago Stanovnik je ob tem izrazil priznanje folklorni skupini Rožmarin, ki jc tudi letos pripravila mi-klavževanje, in obenem poudaril pomembnost vzgoje v duhu družinskih vrednot.
Miha Černetič
ZANIMIVOSTI IZ OBČINSKE ZGODOVINE - 1
S čolni k maši ob poplavah
Znano je, da so Rimljani v naših krajih vzpostavili za svoje čase izredno kakovosten cestni sistem. A kaj, ko so po zatonu blišča rimske slave prav hitro propadle tudi ceste, ki so jih zgradili! Tako se je iz imenitne, odlično vzdrževane prometne poti cesta med Ljubljano in Vrhniko spremenila v blatišče. Promet na Barju seje zato hočeš - nočeš zopet odvijal v glavnem po Ljubljanici.
Po njej so tovorih vse blago, ki je prihajalo iz Italije ali je bilo tja namenjeno, pa tudi pošto in seveda ljudi. Med slednjimi seje našlo kar precej visokozvenečih imen evropskega slovesa. Po Ljubljanici sta se mimo Brezovice vozila celo cesarja Leopold I. in Karol VI.. Prvi je tod mimo potoval 15. septembra 1660, drugi pa nekoliko kasneje, 27. avgusta 1728.
A Ljubljanica jc vrlim Barjanom poleg slavnih imen prinesla tudi vrsto tegob v obliki poplav. Znameniti zgodovinopisec Valvasorje zapisal, da so se poplave na Barju za časa njegovega poročanja - torej pred izgradnjo Gruberjevega prekopa -pojavile že, če seje gladina vode v Ljubljani dvignila za pičlih nekaj decimetrov. Med Vrhniko in Ljubljano je nastalo tedaj pravo pravcato jezero, ki seje raztezalo od pet do deset kilometrov na široko in, bogpomagaj, prekrilo tudi dobršen del naše občine. Zato nas kakopak ne sme preveč presenetiti zapis v župnijski kroniki, ki poroča o tem, da so se v 18. stoletju Vnančanje, Notranjčanje in Plešivčanjc vozili na Brezovico k maši kar v čolnih!
Pestro svatovsko življenje
Tudi če prelistamo poročno knjigo, naletimo na marsikakšno zanimivost. V prid lepoti brezo-
Med Prleki
Turistično društvo Podpeč — Jezero je organiziralo v oktobrski sobot] svoj prvi izlet. Pot nas je peljala na Štajersko, natančneje v Prlekijo.
V sončnem dopoldnevu smo se ustavili na Ptujski Gori. Ogledali smo si Marijino cerkev. Njena znamenita arhitektura privablja romarje in mnoge turiste in je nedvomno naša najlepša gotska stavba. Današnji skrbniki so niinoriti. Duhovnik nas je popeljal po zgodovini te cerkve in povedal veliko zanimivosti. Kamniti relief Marije zavetnice s plaščem je nastal okoii 1410-1415. Prvotno je relief krasil čelo glavnega portala. Od 18. stoletja pa je podoba vkoniponirana v glavni baročni oltar. Moderni barvni vitraži predstavljajo Sončno pesem oziroma Hvalnico stvarstva sv. Frančiška Asiškega. Okna dajejo cerkvi poseben žar, posebno, ko posijejo v notranjost sončni žarki.
Vožnja skozi najstarejše slovensko mesto Ptuj je bila počasna, nihče ni računal na prometno gnečo. Vsi pa vemo, da so tod doma znameniti KURENTI, tudi sejemska tradicija je še vedno živa.
Da na tem območju gnezdi BELA ŠTORKLJA, so nas opomnila gnezda na električnih drogovili; štorklje so že avgusta odletele proti Afriki. Omeniti moram tudi spomenik kmečkega stavbarstva, panonsko hišo z ometom iz nežno modre barve in pokrito z rženo slamo.
Pripeljali smo se v Ormož. Bili smo zelo blizu mednarodnega mejnega prehoda s Hrvaško.
V okroglo grajeni ljutomerski kleti smo sedemnajst metrov pod zemljo občudovali hrastove sode, ki so motivno bogato izrazljani. Vsak ima zrezljan motiv s svojo zgodbo.
Po ogledu kleti smo poskušali vrhunska vina. Najprej smo okusili jc-ruzalemčana, ki je odlično slovensko belo vino, poimenovano po kraju in okolici, v kateri ga pridelujejo. Enologinja gospa Cvetka Sa-kelšek nam je ob pokušanju vin tudi povedala, kako pravilno pokušamo in pijemo vina."
Na Murskem polju v Pristavi v gostilni Pavličič so nam pripravili prisrčen sprejem z makovo potico, žganjem, otrokom pa so postregli s sokom. Kosilo nam je teknilo.
Ker ,smo si na izletu ogledovali znamenitosti, smo odpotovali tudi v Vcržej. Mura je v preteklosti imela šestindevetdeset mlinov, zdaj pa ima le enega, to je Babičev mlin. Mlin je kombiniran, kar pomeni, da je mlinarska hišica na bregu, vodni pogon pa plava na posebnem splavu na reki. V mlinu še vedno meljejo pšenico, koruzo, rž in ajdo. Tu smo imeli možnost nakupa moke.
V Ljutomeru nas je počakala gospa Marija Pušenjak. Zanimivo nam je pripovedovala o življenju in zanimivosti Ljutomerskih goric in Murskega polja. O kraju pa da je znan po najstarejšem konjeniškem društvu v Sloveniji in na tukajšnjem hipodromu priredijo štiri dirke letno. Na Prleškem sejmu, ki je v me-
secu avgustu, je možno kupiti najlepše klopotce. Ljudje klopotccm pravijo kar veseli godci Slovenskih goric. Klopotce postavljajo v vinograde, da v vetru s svojim klepetanjem odganjajo ptice. V cerkvi svetega Janeza Krstnika jc gospa Pušenjak besedo dala župniku Izidorju Velerberiju. 7. veseljem nam je razkazal farno cerkev. Pomemben okras ljutomerske cerkve je njena oprema, predvsem oltarji in prižni-ea. Po ogledu cerkve nas je župnik povabil v župnišče na kapljico, ki je bila res dobra.
Pot smo nadaljevali po VINSKI POTI do Jeruzalema. Jeruzalem je tako imenovan biser ljutomersko-onnoških goric. Tu smo uživali v pogledu na vinograde in sadovnjake. Pogled seje ustavil v lepo urejenih vinogradih in kaj hitro smo pomislili, koliko truda je potrebno predno nalijemo vino v kozarec.
Na griču v vasi Jeruzalem stoji zgodnjebaročna cerkev, v kateri jc v glavnem oltarju slika Žalostne matere božje, prinesena iz svetega mesta Jeruzalem. Po končanem razsa-janju kuge v 17. stoletju so cerkev sezidali po zaobljubi zakoncev Drum-pič. V cerkvi smo zapeli lepo Marijino pesem in pozvonili na zvon žc-Ija in žeje sledil odhod proti domu.
Opazovali smo sončni zahod in bili veseli, da smo preživeli lep dan.
Nekateri so na izletu pogrešali ples, prihodnjič bomo upoštevali tudi željo po družabnem življenju. Zavedam se, da nikoli nc moreš vsem ustreči. Vsi pa smo bili enotnega mnenja, da se bomo še srečali.
Jože Kraljic
viških deklet vsekakor govori podatek, da seje na Brezovico prišel ženit sam Friderik Viljem Božidar Bischoff, sin protestantskega župnika v Bat-gendorfu na Pruskem (sedanja Nemčija), sicer uradnik neke ugledne ljubljanske tovarne. Z nevesto sta si večno zvestobo obljubila na prvo ad-ventno nedeljo, 2. decembra 1828.
Porumenclc strani nam nadalje razkrivajo, da so se naši občani nekdaj ženili razmeroma zgodaj: Leta 1794, denimo, se je komaj 12-letna Brezovi-čanka poročila z 24-letnim Brezovičanom, leta 1806 13-lctna nevesta s 25-letnim ženinom, medtem ko seje naslednje leto, 1807, zapisalo v zgodovino po mladih ženinih: Kar dva sta štela komaj 16 let.
A tudi bolj priletni so, z nič manjšo vero v uspešno skupno življenje, pristali na zakonski jarem: Leta 1804 je 60-letni ženin poročil 50-letno nevesto. Leta 1821 je neka nevesta imela prav tako 50 let, ženin 61. Najstarejši pa seje poročil leta 1827 pri 67 letih in sicer s 47 let staro nevesto. No, za svojevrsten rekord je leta 1817 poskrbel tudi 23-letni mladenič, ki si je izprosil roko 40-letne neveste.
Za konec pa, vsem Občanom v poduk in svarilo, omenimo še ovdovelega gospoda Valentina Pezdirja. Jeseni 1804. leta, natančneje 22. septembra, je bil oklican z nevesto Nežo Makove, dober mesec kasneje - 26. oktobra - z nevesto Marijo Rebol, 10. februarja naslednjega leta z vdovo Magdaleno Satler in navsezadnje še 17. aprila z nevesto Marijo Remškar. Ni dvoma, imenovani vdovec jc moral biti res hudo izbirčen, daje zamenjal kar štiri poročne kandidatke v dobrega pol leta! Takšna zmeda se pač utegne zgoditi, če človek stvari jemlje preveč na lahko.
Miha Černetič
»Do kdaj oblaki prahu za stanovalce ob
cesti V Voje v Notranjih Goricah?«
Prebivalci hiš ob cesti V Voje si to vprašanje  postavljamo že precej
časa.
Vsako mokro obdobje nas obdari z blatom in lužami, vsako suho pa z oblaki prahu, ki seda na naša okna, zavese, omare, mize in pulte, kjer pripravljamo hrano, na naše sveže oprano in obešeno perilo.
Asfalt je draga zadeva, to vsi prav dobro vemo. Ravno zaradi tega smo v vsaki hiši prispevali dogovorjenih 40.000 SIT ter kot lastniki zemljišč ob cesti podpisali vsa soglasja. Priskrbeli smo potrebne ponudbe (skupaj tri), kanal vzdolž ceste V Voje je strokovno urejen, obvestili KS Notranje Gorice, potem pa čakali, čakali...
Danes, po asfaltiranju ostanka ceste proti Logu (1995), po izgradnji prepotrebnega pločnika ob Podpeški cesti (1996), načrtovani obnovi Zadružnega doma (1997) smo končno na vrsti tudi mi — prebivalci ceste V Voje, ali pa bomo spet odrinjeni kot priseljeni mestni škri-ci, ki jim je treba pokazati, kaj kdo zmore. Le kaj — vzdrževati blato in prah?
Vse je tu, potreba, denar in volja.
Recimo zbogom prahu in blatu do gležnjev in dokončajmo delo, začeto z ureditvijo cest Gmajna in Mavsarjeva.
Krajani ceste V Voje
Tu pa se nam predstavlja ansambel Bobri, katerih pesmi so se nas hitro prijele saj so vezane prav na naš košček domovine.(čepita Jože Krnc in Mile Podržaj stojita pa Damjan Čamernik in Aleš Koprivec). V tem času pričakujejo svojo prvo kaseto...
DA BI SE LAŽJE ODLOČILI IN S SVOJIM GLASOM Z A PRIPOMOGLI K IZGRADNJI NOVE ŠOLE NA VRHNIKI IN ZUNANJIH ŠPORTNIH POVRŠIN PRI OSNOVNI ŠOLI LOG DRAGOMER IN TAKO ZAGOTOVILI BOLJŠE POGOJE ZA UČENJE IN DELO NAŠIH OSNOVNOŠOLCEV SMO VAM PRIPRAVILI NEKAJ IZVLEČKOV IZ ZAKONODAJE O SAMOPRISPEVKU IN REFERENDUMU.
Iz sklepa, ki gaje na svoji 17. seji dne 7/11-1996 sprejel Občinski svet Vrhnika in ki pomeni nadaljevanje priprav za dejanski začetek gradnje naše nove šole je razvidno, da bomo imeli referendum za samoprispevek za izgradnjo šole in za izgradnjo športnih površin pri Osnovni šoli Log Dragomer.
Kaj je samoprispevek gotovo ni potrebno nikomur razlagati, saj si tudi po naših krajevnih skupnostih s samoprispevki urejamo mnoge nerešene zadeve predvsem s področja komunalne ureditve vasi.
SAMOPRISPEVEK UREJA ZAKON IZ LETA 1985, ki med drugim določa,
da se samoprispevek lahko uvede le, če so se občani z referendumom vnaprej izrekli za njegovo uvedbo.
Samoprispevek bo uveden samo v denarni obliki in zato bodo zavezanci samo tisti občani, ki imajo lastne prihodke.
Samoprispevka za investicije v šolstvo v denarju se ne more uvesti:
- od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči
- od priznavalnin,
- od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne
- od denarnega nadomestila za telesno okvaro
- od dodatka za pomoč in postrežbo
- od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo
- od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov
- od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu
oziroma na delovni praksi
Samoprispevka sc nc plačuje od plač delavcev in drugih občanov, ki ne presegajo zneska plače, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določeno z zakonom.
REFERENDUM UREJA ZAKON O REFERENDUMU IN O LJUDSKI INICIATIVI (Ur. I. RS št. 15/1994)
1.
KDAJ JE ODLOČITEV SPREJETA?
Odločitev jc na referendumu sprejeta, čc zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali - 23.člen zakona.
ODLOČAJO SAMO TISTI OBČANI, KI SE GLASOVANJA UDELEŽIJO, ODLOČA VEČINA TISTIH VOLIVCEV, KI GLASUJEJO. ZAKON NF PREDPISUJE KOLIKO VOLIVCEV SE MORA GLASOVANJA UDELEŽITI, ZATO JE ODLOČITEV LAHKO SPREJETA TUDI Z ZELO MAJHNO VEČINO.
II.
KDO LAHKO GLASUJE?
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani s stalnim prebivališčem v Občini Vrhnike, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let starosti in jim ni odvzeta poslovna sposopnost.
III.
KAKŠNO JE GLASOVANJE?
Glasovanje na referenudumu je tajno. Glasuje se z glasovnicami.
Glasuje se osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja na referendumu, niti se nc sme od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval.
IV.
KATERI ORGANI VODIJO POSTOPEK ZA IZVEDBO REFERENDUMA?
Postopek vodi občinska volilna komisija.
Glasovanje na volišču vodijo volilni odbori, ki tudi ugotavljajo izid glasovanja na volišču.
V.
KAJ PA JAVNA PROPAGANDA?
Javna propaganda v zvezi z referendumom se mora končati najkasneje štiriindvajset ur pred dnem glasovanja.
VI.
POROČILO O IZIDU GLASOVANJA
Poročilo o izidu glasovanja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VIL
VARSTVO PRAVICE GLASOVANJA
Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora ima vsak glasovalec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji v roku treh dni od dneva izvedbe referenduma. Občinska volilna komisija mora o ugovoru odločiti v roku 48 (oseminštirideset ur).
Če občinska volilna komisija na podlagi ugovora ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid referenduma, razveljavi glasovanje na posameznem volišču in odredi ponovno glasovanje, ki se opravi najpozneje v petnajstih dneh.
Čc komisija ugovor zavrne, lahko glasovalec vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 (oseminštiridesetih) urah po prejemu odločbe.
Sodišče o pritožbi odloči v roku 48 (oseminštiridesetih) ur.
Referendum za samoprispevek
Šola je hiša učenosti. Šola jc pot ali most do znanja, ena od najpomembnejših osebnostnih vrednot. Vse večje zahteve, povezane z znanjem, so dnevno pred nami. Upamo si trditi, da bodo temcljitcjše izobraženi mladi lažje kos težavam, če jim bodo dane boljše možnosti za šolanje. Prvi razred jc vedno prvi korak do znanja in trdnejše poti v življenje.
Finančni delež, ki ga prispevata država in občina za vse osnovne šole, je natančno določen in nič potraten. Država zagotavlja denar za izobraže-
vanje in dejavnosti, občini pa ostane skrb za vzdrževanje šolskih poslopij. Med ostalim je občina dolžna zgraditi tudi novo šolsko poslopje, ko je to v kraju potrebno.
Že nekaj let se na Vrhniki lotevamo vprašanja gradnje nove šole, le da dokončne odločitve ni prišlo. Občinski svet jc lansko leto sklenil pričeti z njo, da bi vsem šolarjem omogočili enake pogoje za učenje.
V skrbi, da bomo zelo velika finančna sredstva, ki so potrebna za graditev šole, težko zbrali, se obračamo na vas, spoštovani
občani.
Odločite sc, in glasujte za samoprispevek.
Na veliko skupnih odločitev smo mi, in so bili naši predniki upravičeno ponosni. Zato upam, da bo naša skupna odločitev v nedeljo, 8. decembra, ena izmed njih.
V primeru uspešnega samoprispevka bodo finančna sredstva iz KS Dragomer Lukovica in KS Log porabljena za izgradnjo športnega igrišča pri osnovni šoli Log Dragomer.
Župan Vinko Tomšič
Na podlagi 30. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) in Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 29. člena Statuta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 34/95) jc občinski svet občine Vrhnika na seji dne 7/11-1996 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo za območje Občine Vrhnika
1. člen
Za območje Občine Vrhnika se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za investicije v šolstvo v Občini Vrhnika do leta 2000.
Referendum sc razpiše za vsa naselja v Občini Vrhnika.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, 8.12.1996 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3. člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom za investicije v šolstvo se bodo uporabila za izvajanje programa investicij v šolstvo v Občini Vrhnika do leta 2000 in sicer za:
- gradnjo nove šole z večnamensko telovadnico na Vrhniki,
- gradnjo športnih površin pri Osnovni šoli Log Dragomer,
Za izvedbo programa po cenah iz leta 1996 je potrebno zbrati 758.129.375,00 tolarjev, s samoprispevkom za investicije v šolstvo pa bo predvidoma zbrano 464.600.000,00 tolarjev.
4. člen
Z referendumom sc bodo občani izrekli o uvedbi samoprispevka za investicije v šolstvo za obdobje 4 let in sicer od 1.1.1997 do 31.12.2000.
5. člen
Samoprispevek za investicije v šolstvo bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo v Občini Vrhnika:
1. Zavezanci, ki imajo plači) i/ delovnega razmerja oziroma nadomestila in druge dohodke in prejemke,
ki imajo značaj plače po stopnji 1 % od neto plače, nadomestila in drugih osebnih prejemkov ter plačil po pogodbah o delu;
2. zavezanci, ki imajo dohodek od opravljanja dejavnosti:
- od povprečne neto plače v gospodarstvu RS za preteklo trimesečje po stopnji 1 %, čc so zavarovani iz tega naslova
- od ugotovljenega dobička po stopnji I %
3. zavezanci, ki prejemajo pokojnino po stopnji I % od izplačane pokoj ninc,
4. zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % letno od katastrskega dohodka
negozdnih in gozdnih površin.
5. zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo prispevek za vsak
vir posebej.
Samoprispevek za investicije v šolstvo obračunavajo in odtegujejo podjetja, zavodi in zasebni delodajalci ter drugi izplačevalci plač ali nadomestil in pokojnin ob vsakem izplačilu.
Lastnikom oziroma uporabnikom kmetijskih zemljišč in samostojnim podjetnikom bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Davčna uprava RS - Izpostava Vrhnika.
Ob vsakem izplačilu oziroma nakazilu samoprispevka izplačevalec dostavi Splošni službi Občinske uprave Vrhnika seznam zavezancev, za katere se nakazuje samoprispevek.
6. člen
Samoprispevka za investicije v šolstvo v denarju se ne more uvesti:
- od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči
- od priznavalnin,
- od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne
- od denarnega nadomestila za telesno okvaro
- od dodatka za pomoč in postrežbo
- od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo
- od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov
- od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi
Samoprispevka se nc plačuje od plač delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska plače, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z. zakonom.
7. člen
Sredstva samoprispevka za investicije v šolstvo se bodo zbirala strogo namensko na posebnem kontu prihodkov proračuna Občine Vrhnika.
S sredstvi samoprispevka bo upravljal župan, kije tudi odgovoren za zbiranje, gospodarjenje in namensko porabo sredstev samoprispevka.
Županje dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih ter o gospodarjenju s sredstvi samoprispevka za investicije v šolstvo poročati občinskemu svetu vsakih 6 mesecev in podatke tudi javno objaviti.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata Agencija RS za plačilni promet ter Davčna uprava RS - Izpostava Vrhnika v okviru svoji pristojnosti.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz. samoprispevka v določenem roku, sc obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
8. člen
Referendum vodi občinska volilna komisija, pri čemer smiselno uporablja določila zakona o volitvah in določila zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
Izid glasovanja se objavi v Uradnem listu RS.
9. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani Občine Vrhnika, ki so vpisani v splošni volilni imenik občine Vrhnika.
10. člen
Na referendumu glasujejo občani tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
»OBČINA VRHNIKA
Na referendumu dne 8.12.1996 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1.1. 1997 do 31.12.2000 na območju Občine Vrhnika, ki se bo uporabil za izvedbo investicij v šolstvo glasujem
ZA
PROTI
(pečat)
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo ne strinja«.
11. člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Občina Vrhnika.
12. člen
Za dan razpisa referenduma se določi 7.11.1996.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
OBČINA VRHNIKA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA
Brane Jereb
RAZGLAS
Občinska volilna komisija občine Vrhnika na podlagi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) in 64. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni lisi RS, št. 44/92 in 60/95)
RAZGLAŠA DA BO V NEDELJO 8.12.1996 REFERENDUM ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA INVESTICIJE V ŠOLSTVO ZA OBMOČJE OBČINE VRHNIKA
Referendumsko območje obsega naslednja območja naselij: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Dragomer, Drenov Grič, Lesno brdo - del. Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici, Mala Ligojna, Mirke, Padež, Podlipa, Pokojišče, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Za-plana - del, Zavrh pri Borovnici
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu se glasi:
NA REFERENDUMU DNE 8.12.1996 ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA ČAS OD 1.1.1997 DO 31.12.2000 NA OBMOČJU OBČINE VRHNIKA, KI SE BO UPORABIL ZA IZVEDBO INVESTICIJ V ŠOLSTVO GLASUJEM
ZA
PROTI
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo »ZA«, če se z uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo na območju občine Vrhnika strinja ali »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
Sredstva zbrana s samoprispevkom za investicije v šolstvo se bodo uporabila za izvajanje programa investicij v šolstvo v Občini Vrhnika do leta 2000 in sicer za:
• gradnjo nove šole z večnamensko telovadnico na Vrhniki
• gadnjo športnih površin pri Osnovni šoli Log Dragomer Za izvedbo programa po cenah iz leta 1996je potrebno zbrati
758.129.375,00 tolarjev, s samoprispevkom za investicije v šolstvo pa bo predvidoma zbrano 464.600.000,00 tolarjev.
Številka: 12/1-00900-002/96 Datum: 22.1.1.1996
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE VRHNIKA PREDSEDNIK Plut Anton l.r.
Na šoli mi ni všeč, da imamo pouk tudi popoldne. Bolje bi bilo, če bi lahko imeli vsi učenci pouk samo dopoldne, vendar je naša šola premajhna. Kadar imamo pouk popoldne, pridem v šolo nemirna in že utrujena, ko pa končam s poukom, je zunaj že trda tema.
Maša Serini, 4.a
Želim si šolo: z zaobljenimi robovi, rožnatimi zavesami, gladkimi policami, veliko tablo, s čistimi razredi, z jedilnico, z veliko telovadnico, šestnajstimi razredi in še sobo za ravnatelja, zbornico, kabineti in kuhinjo. Okoli šole pa bi bil velik park.
Uroš Novak, 4.a
Šolo si želim z veliko telovadnico, z velikim šolskim igriščem. Želim si šolo, ko bo pobarvana zeleno. Rada bi, da bi bila šola prijazna, z malo otroki. Pouk bi bil dopoldan. Začel bi se ob deveti uri.
Lucija Cekala, 4.a
V šoli me moti to, da je premalo časa za malico. Novo šolo si želim zato, ker je v tej šoli premalo prostora in je na hodniku velika gneča. Novo šolo si želim, da bi imel pouk samo dopoldne, ker bi se lahko več družil s prijatelji, doma pa z dedkom, babico, očkom in mamico. Od nove šole pa pričakujem veliko knjižnico in košarkaško igrišče.
Anže Bitenc, 4.d
Šola z velikim številom otrok prinaša naslednje slabosti: gneča na hodnikih, prepolne učilnice, pomanjkanje učilnic za izvajanje interesnih dejavnosti ob primernejšem času dneva, težja organizacija naravoslovnih in kulturnih dni, prezasedenost parkirišča pred šolo, zlasti v jutranjem času in ob slabem vremenu, motenje pouka s strani tistih, ki prihajajo, oziroma odhajajo iz šole in še bi lahko naštevala.
Če bi bilo število učencev manjše, bi lahko večkrat šli na učno uro v naravo. Ne bi se pretepali kot se sedaj in ne bi se motili pri delu. Moja družina ima med tednom čas za skupno kosilo in večerjo le takrat, kadar imam, pouk dopoldan. Kadar imam pouk popoldne, kosim v šoli. Mojo mamo in očeta ne moti, če sem popoldne v šoli. Moti pa mene. Popoldanski pouk se mi vleče in po njem sem bolj utrujena. Na šoli se počutim sicer dobro, a vse lepše bi bilo, če mi popoldne ne bi bilo treba sedeti v šolskih klopeh.
Tjaša Kerčmar, 4.b
POSVET PREDSEDNIKOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Referendum »za« novo šolo in »za« nova igrišča mora uspeti
Župan Občine Vrhnika Vinko Tomšič je sklical predsednike krajevnih skupnosti in predsednike političnih strank Občine Vrhnika. Namen sklica je bil, da bo referendum za samoprispevek za izgradnjo nove šole na Vrhniki in izgradnjo novih športnih igrišč pri osnovni šoli Log - Dragomer uspel ter da bi navzoči predsedniki s svojim vplivom k tej odločitvi tudi pripomogli v vseh svojih sredinah, kjer delujejo. Vsem prisotnim je bila še enkrat predstavljena nujna potreba po novi šoli in novih igriščih, obrazložen je bil projekt in sklep referenduma, ter vse dosedanje aktivnosti »ZA« novo šolo in igrišča. Predstavitev so opravili župan Vrhnike, ravnatelj osnovne šole Janez Sodja in Andrej Treven, zadolžen za investicije v občinski upravi. Najprvo so spregovorili prisotni predsedniki političnih strank, ki so zagotovili, da bodo v svojih sredinah naredili vse, da bo referendum uspel v dobrobit naših otrok, ki potrebujejo resnično boljše pogoje za učenje in redno telesno vzgojo. Dogovor je tudi bil, da vse politične stranke pripravijo svoje poglede in stališča za novo šolo in nova igrišča, ki jih je potrebno objaviti v Našem časopisu.
Prisotni predsedniki krajevnih skupnosti, bilo jih je 10: Vrhnika - Vas, Vrhnika- Center, Podlipa-Smrečje, Za-plana, Log, Verd, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Drenov Grič-Lesno brdo in Ligojna, so vsi potrdili, daje na podlagi analiz in nadaljnjih potreb za bodočo devetletko nujno zgraditi novo šolo in
LDS na Vrhniki -ZA več znanja
Drhniško osnovno šolstvo deluje glede na velikost in uspešnost v neustreznih delovnih pogojih, katerih posledice najbolj občutijo najmlajši učenci.
Izmenski pouk, celodnevno varstvo in bližajoča se devetletna osnovna šola zahtevajo spremembo.
Občinski svet je sprejel odločitev, da se zgradi nova osnovna šola. Predhodno smo predlog obravnavali tudi v LDS in preko svojih svetnikov predlog podprli.
Sprijaznili smo se z dejstvom, da je obstoječi način Financiranja tak, da občina prevzame večji del investicije, kar v konkretnem primeru pogojuje tudi dodatno finančno obremenitev občanov Vrhnike.
Pred nami je odločitev glasovati ZA samoprispevek ali proti. Volivci bomo samo z visoko udeležbo na referendumu za samoprispevek dejansko odločali.
Ker smo v vrhniški Liberalni demokraciji prepričani, da je znanje prvi pogoj za napredek in uspešno vključevanje v mednarodne povezave na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju, želimo s svojo podporo doprinesti k dograditvi ustreznih šolskih prostorov in omogočiti našim obrokom pogoje, kijih bodo vodili k večjemu znanju.
Tomislav Grom, predsednik OO LDS Vrhnika
00 SDS VRHNIKA
Naj se sliši volja občanov
s
DS je podprla izgradnjo nove šole na Vrhniki in smo pri tem aktivno sodelovali (svetniki).
Glede samega referenduma pa smo že dvakrat na seji sveta zahtevali da se pogoji in potek referenduma objavi v Našem časopisu, tako da se občani lahko zavestno in po svoji volji odločijo, da nas pri tem podpirajo.
novo športno igrišče s sofinanciranjem občanov občine Vrhnika, to pa je le s samoprispevkom. Nekateri so menili, da bi morala država, če že predpisuje pogoje šolstvu, tudi za objekte prispevati več denarja. Bolj oddaljene krajevne skupnosti so še bolj za odpravo dvoizmen-skosti pouka, kar bo z novo šolo zagotovljeno, da bodo otroci lahko več doma
v popoldanskem času, saj sedaj praktično niso skoraj nič skupaj s svojimi najbližjimi.
Nekateri so imeli pripombe na dosedanjo premajhno propagando ter na čas referenduma, ko smo bili vsi obremenjeni z. državno zborskimi volitvami. Vsi pa so potrdili, da so predlog referenduma obravnavali na svojih svetih, kjer niso imeli pripomb o potrebnosti nove šole in novih športnih igrišč. Sklicali bodo nekatere zbore krajanov, kjer naj bi razlagali še enkrat z utemeljenimi razlagami in analizami prepričali krajane o nujnosti samoprispevka. V en glas pa so si bili enotni, da referendum za uvedbo samoprispevka za izgradnjo nove šole na Vrhniki in izgradnjo novih športnih igrišč pri osnovni šoli Log - Dragomer mora uspeti, saj so tako občani kot krajani že večkrat izkazali svojo enotnost pri različnih skupnih sofinanciranjih.
S.S.
Vsi prisotni so z optimizmom podprli nujnost samoprispevka ZA novo šolo in ZA nova športna igrišča.
Stališča stranke združene liste socialnih demokratov do gradnje nove šole na Vrhniki
Stranka podpira izgradnjo nove šole in zato podpira vse rešitve, ki so usmerjene za realizacijo tega projekta.
Eden od pogojev za realizacijo tega projekta je tudi uvedba samoprispevka, s katerim se stranka strinja, čeprav meni, da bi morala država prispevati mnogo večji delež, kot je predviden v okvirnem finančnem prikazu.
Stranka meni, da je ob takem financiranju nujno vse strokovne službe usmeriti v racionalno ravnanje, tako z zbranim denarjem kot z denarjem soinvestitorjev.
Za pravilno odločanje občanov je nujno potrebno pred glasovanjem seznaniti občane z definiranim programom in terminskimi plani izgradnje šole in ostalih objektov. Posebno je potrebno prikazati vire financiranja in porabo sredstev.
Stranka se bo posebej angažirala za spremljanje prilivov in porabo vseh sredstev.
ODLOČITEV GENERACIJ
V nedeljo, 8. Decembra 1996,
se bomo odločali o našem daru -1% samoprispevku h gradnji nove šole.
VEMO:
- v osnovni šoli Ivana Cankarja je pouk v dveh izmenah;
- otroke iz oddaljenih vasi vozijo na Vrhniko že ob šestih zjutraj;
- posledice preobremenjenosti se že kažejo in bodo trajne.
Potrebujemo: NOVO ŠOLO!
Država je odobrila sredstva iz »šolskega tolarja«. Ni jih dovolj! ZDAJ je pravi trenutek, da se odločimo tudi sami prispevati svoj delež in s tem gradnjo omogočiti. Olajšajmo našim otrokom, vnukom, nečakom... pot do znanja; ne zapuščajmo svojim potomcem samo zastrupljenega zraka, uničenih voda in zakopanih odpadkov.
Naj gre naš 1% dar v svetlejšo dediščino!
Občinski odbor SKD Vrhnika in Borovnica
OO Slovenska ljudska stranka'
Slovencev nas je malo in svoj prostor pod soncem si ne bomo zagotovili s kvantiteto, marveč s kvaliteto. Več ko bomo vedeli in znali, bolj bomo spoštovani v svetu.
Odgovorni v vrhniškem šolstvu z analizami in številnimi podatki dokazujejo, da Vrhnika potrebuje novo šolo. Moramo jim verjeti, saj sami in ob njih šolarji najbolj občutijo tegobe prostorske stiske in izmenskega pouka. Vemo, daje odločitev za samoprispevek v času, ko marsikatera družina težko sestavi začetek meseca s koncem in ko je potreb v družbi več, kot je
razpoložljivega denarja, težka. Toda, če ne bomo mi sami dovolj pogumni in vizionarski, nam nihče ne bo stal ob strani. Najmanj država.
Odločitev je torej v naših rokah, premislimo. In pri tem pomislimo tudi na to, da so naši predniki v še težjih razmerah zgradili šolo, v kateri smo tudi sami nabirali učenost. Slovenska ljudska stranka, podružnica Vrhnika zato podpira uvedbo samoprispevka, člani stranke v Občinskem svetu pa se obvezujemo, da bomo skrbno bdeli nad strogo namensko porabo pridobljenih sredstev.
V novi šoli mi ni všeč, da so prekratb odmori in da imamo pouk tudi popoldne Novo šolo si želim zato, da bi imeli po«1-samo dopoldan in da bi se začel ob devetih. Od nove šole pričakujem, da bodo stene bolj živahnih in pisanih ba'1 Želim si veliko telovadnico in obsežno , knjižnico, da bi v njej lahko pisali naU in se učili. Upam, da bodo okoli šole W'' veliki parki. .
Ana Guzelj,
V šoli me moti to, da starejši učenci nimajo spoštovanja do mlajših učencev1'11 da imamo pouk izmenično. Kadar imamo pouk popoldne, sem zelo malos starši in sestrico. Novo šolo si želim zato, da bi lahko vsi otroci hodili v šolo dopoldne. Od nove šole pričakujem vecf in lepše opremljene učilnice. .
Maša Jaklič, m
■
Na naši šoli poteka pouk od prvega & četrtega razreda v dveh izmenah. To r»' ni preveč všeč. Moje starše turnusi ne motijo preveč. Jaz pa si želim tudi mM tednom iti na obisk k sorodnikom, znancem in na izlete v naravo. Če bi b" pouk samo v dopoldanskem času, bi si popoldan uredila. Po prihodu iz šole bi naredila nalogo, se učila, pospravila i" odšla ven. Odšla bi tudi na interesne dejavnosti, ki me zanimajo in v glasben" šolo. l Petra Dobrovoljc, fl
Mislim, da bi moral biti pred to šolo primeren prostor za obračanje avtobusa-Tudi za otroke vozače, bi morala biti . urejena varna postaja. Pred novo šolo b[ morali nujno uredili postajo, da bi vozt>c varno izstopali iz avtobusa. ^ i
Gašper Ambrož,
Premajhna šola za nas je ta. Otrok preveč je, to se pozna. Pouk dopoldan, pouk popoldan, ko domov grem, pa je tema. Razredi polni so, kar se da, edino nas reši nova šola. Bomo pridno se učili, da si jo bomo priborili. S tem bomo vsem dokazali, da so prav ravnali. Ko se bodo na referendumu odločili, da nam jo bodo zgradili. , Nika Mohar, 3-l\
Šola
V šolskem letu 1996/97 obiskuje osnovno šolo Ivana Cankarja 1229 učencev v 48 oddelkih (povprečno 6 oddelkov enega razreda). 618 otrok od 1. do 4. razreda pouk obiskuje izmenično, en teden dopoldan, drugi popoldan. Tako visoka stopnja izmenskosti pouka poleg nižanja števila otrok na oddelek, uvajanja devetletke osnovne šole, velikosti same šole ter pozitivna migracija, zahteva čimprejšnjo rešitev - novo šolo. Demografski podatki kažejo da število rojstev na Vrhniki v zadnjih letih spet postopno narašča, še posebej v nekaterih vaških krajevnih skupnostih.
Z izgradnjo nove šole bo Vrhnika dobila novo sodobno devetletko z dvema paralelkama, na šoli Ivana Cankarja pa ostanejo štiri paralelke. Dosedanji enotni šolski okoliš bo treba razdeliti na dva. Ob določanju novih šolskih okolišev moramo v največji možni meri upoštevati načelo, da čimvečje število otrok v šolo prihaja peš, da lahko samostojno brez posebnih težav obvlada ovire na poti od doma do šole (varne komunikacije.
Ocenjena vrednost izgradnje nove šole:
1. gradbena, obrtniška in instalacijska objektu nove šole in športne dvorane v površini 5.366 m2
2. notranja oprema, učila, inventar, projekti PGD in PZI, inženiring, komunalno opremljanje ter ostali stroški
3. pridobitev zemljišča, plačilo spremembe namembnosti, preobremenitev terena, geodetske meritve, geomehanske meritve, izdelava ZN, izvedba natečaja
SKUPNA OCENJENA VREDNOST INVESTICIJI
pločniki, prehodi za pešce, razsvetljava,...) ter da so na obeh šolah enakovredno porazdeljeni mestni in vaški otroci ter učenci vozači.
PREDVIDENE ZAZIDANE ŠOLSKE POVRŠINE
1. ŠOLA m2
A. prostori za pouk 1892,40
B. ostali prostori 796,20
C. komunikacije 825,00 A.-C. SKUPAJ 3513,60
2. ŠPORTNA VZGOJA
A. prostori za pouk 1222,20
B. ostali prostori 460,70
C. komunikacij?- 169,40 A.-C. SKUPAJ 1852,30
3. 1. - 2. SKUPAJ
A. prostori za pouk 3114,60
B. ostali prostori 1256,90
C. komunikacije 994,40 SKUPAJ 5365,90
e
565.600.000.00 SIT
243.056.000,00 SIT
171.328.500,00 SIT 979.984.500,00 SIT
Predvideno zagotavljanje sredstev za izgradnjo nove šole
1. Sredstva Občine Vrhnika 685.990.000,00 SIT (70%)
2. Sredstva R Slovenije MŠŠ 293.994.500,00 SIT (30 %) SKUPAJ                                                  979.984.500,00 SIT
IGRIŠČA
Zunanja športna igrišča pri OŠ Log - Dragomer bodo obsegala: tekaško stezo s štirimi progami dolžine 100 m, prostor za skok v daljino, višino in met krogle, rokometno oz. košarkaško igrišče ter krožno tekaško stezo ter igrišče z igrali za nižjo stopnjo (I. triado).
Ocenjena vrednost izgradnje zunanjih športnih površin
1. preddela, zemeljska dela - spodnji in zgornji ustroj, odvodnjavanje, hortikultura
2. oprema, igrala, preprojektiranje, pridobitev potrebne dokumentacije
3. pridobitev zemljišča, sprememba namembnosti, meritve, izvedba natečaja
SKUPNA OCENJENA VREDNOST INVESTICIJE
47.500.000,00 SIT 25.920.000,00 SIT
19.500.000,00 SIT 92.920.000,00 SIT
8. decembra bomo na referendumu glasovali za samoprispevek za investicije v šolstvo za območje Občine Vrhnika. Po stopnji 1 % od neto plač za obdobje 4 let se bo predvidoma zbralo 464.600.000,00 SIT
Celotna investicija izgradnje zunanjih zunanjih športnih površin
pri OŠ Log Dragomer 92.920.000,00 SIT 20%
38 % celotne investicije izgradnje nove šole (ali 54 % občinske obveznosti)
sredstva zbrana s samoprispevkom
371.680.000,00 SIT 80% 464.600.000,00 SIT 100 %
Ko naši otroci vstopijo v šolo, ki je hram znanja in ustvarjanja v skupnosti vzgojiteljev, učiteljev in učencev, starši prvič pogledamo na to institucijo iz povsem drugačnega zornega kota.
V času našega šolanja je ta prostor stičišče učenja, igre, skrbi, tovarištva, prijateljstva, včasih pa tudi neprijetnih dogodkov. Ko ponovno vstopimo v nam iz mladosti dobro znano stavbo, kritično ocenjujemo stanje in razmere in sicer, ali je boljše, ali slabše.
Osnovna šola Ivan Cankarje šola z dolgo in bogato tradicijo. Generacija za generacijo se odpravlja na nadaljnje izobraževanje v Ljubljano oziroma druge kraje, e glede na vse spremembe so Vrhničani že dolgo znani kot dobri srednješolci, pa tudi študenti. K temu gotovo največ prispevajo učiteljski zbor in vodstvo šole ter otroci. Kljub veliki prostorski stiski in natrpanosti šole, ki je če ne največja, pa zagotovo med največjimi osnovnimi šolami v naši državi, so uspeli ohraniti visoko kvaliteto izobraževanja. To je mogoče ugotoviti iz vsakoletnih analiz rezultatov vpisa v nadaljnje izobraževanje in
prehodnosti v višje letnike srednjih šol.
Znanje je tisto, ki je neodtujljivo in vedno bolj pomembno v posameznikovem življenju. Da bi mladim rodovom tudi v bodoče omogočili kvalitetno izobraževanje, je ob prehodu na nov koncept 9-letnega osnovnega šolanja treba zagotoviti normalne delovne pogoje z izgradnjo novih šolskih površin. S tem bo mogoče (končno) organizirati eno-imenski pouk, s pridobitvijo dodatne infrastrukture in razbremenitvijo obstoječih zmogljivosti, pa tudi lepe pogoje za mnoge obšolske, kulturne in športne dejavnosti za mladino oziroma vse krajane. Nova šola pa pomeni vzpodbudo tako za učence, kot tudi za učitelje in prebivalce občine, predvsem pa pomeni dolgoročno naložbo za bodoče rodove. Zaradi tega je prav, da na Vrhniki sprejmemo odločitev, ki bo tako smela, kot je bila tista pred 100 leti, ko seje gradila »stara« osnovna šola, ki še danes zgledno služi svojemu namenu.
Majda Širok, Ministrstvo za šolstvo in šport.
Delo v osnovni šoli ali na katerikoli drugi lahko poteka pod pogojem, daje na voljo dovolj prostora za vse dejavnosti, ki potekajo ob pouku samem. Tu mislim na dejavnosti, ki omogočajo razvijati posameznikove sposobnosti v dodatnem delu. Otroci so sposobni narediti nemogoče, to ugotavljam sama pri dodatnem pouku kemije, raziskovalnemu delu, delu mladih geologov, delu mladih kulturnikov. Imajo še in še idej, ki jih je treba ob dobri volji izpeljati in doseči pri tem vzpodbudne uspehe.
Vsega tega ni mogoče doseči, če jc v skupinah preveliko število otrok, ob tem še stiska s prostorom. Prav zato podpiram idejo za izvedbo referenduma za gradnjo nove osnovne šole na Vrhniki. Z novo šolo bo omogočeno vse prej našteto, učenci bodo ob svojih učiteljih z užitkom izpeljali dodatne naloge na raznih področjih, ki jih predpisuje šola. Delo v manjših skupinah bo prijetnejše, sodelovanje med učenci bo bolj pristno, prijateljsko.
Tudi športne površine ob osnovni šoli Log^- Dragomer bo potrebno zgraditi. Šola Log - Dragomer je ena izmed redkih osnovnih šol v Sloveniji, ki nima zunanjih športnih objektov. Tako ni možno izvajati športnega programa v celoti. Otroci morajo tudi na svež zrak, ne pa da se neprestano gibajo in telovadijo v zaprtem prostoru telovadnice, kije zasedena cele dneve in tudi preko vikendov. Mnogokrat učitelji telovadbe izvajajo pouk kar na obstoječem parkirišču pri šoli. Vendar menim, da bi morali igrišče narediti že prej, takoj, ko je začela šola uradno poslovati. Igrišče se jc obljubljalo celih 15 let.
Želim si, da bi referendum resnično uspel in tako nudil Vrhniki in okolici kvalitetnejše delo v šoli, učencem šole Log - Dragomer pa ustreznejšo športno vzgojo.
Tonka Permoser Zvab
Na novi šoli
Na novi šoli bo vse novo: nove table, nove krede, nove klopi in stoli, nova vrata, nova drevesa pred šolo in pa, seveda, novi učenci.
Ob šoli bo stal nov stadion in v zraku bo neprestano visela beseda »novo«. V žlebovih in okoli dimnikov bodo nova gnezdišča ptic, čebele si bodo gradile nove panje, še celo veter bo na novo zapihal. S seboj bo prinesel vonj po manjši gneči, večji strpnosti med učenci ter boljšo voljo učiteljev in ravnatelja. Mogoče se bodo na novi šoli učenci raje in bolj sproščeno učili, upam pa, da bodo imeli boljši odnos do šolske lastnine, kot ga imamo mi, predvsem do miz in stolov ter do stikal za luči in ključavnic. Mislim, da si vsak šolnik želi imeti učence, ki se ne spravljajo na predmete, ki jim ne morejo ubežati, in upam, da bo nova vrhniška šola deležna tega.
Naj sc ta želja uresniči in nova šola naj postane tisto, kar si žc dolgo želimo imeti na Vrhniki.
Barbara Potrebuješ, 8.e
Spoštovane volivke in spoštovani volivci!
V nedeljo, 8. 12. 1996, boste na referendumu lahko podprli gradnjo nove osnovne šole na Vrhniki. V imenu vseh današnjih in prihodnjih učencev osnovne šole vas prosim, da glasujete za samoprispevek in tako otrokom omogočite boljše pogoje osnovnega šolanja. Ravnatelj Osnovne šole Ivana Cankarja Janez Sodja
Janez. Sodja: Smo največja šola
Osnovna šola Ivana Cankarja je največja osnovna šola v Sloveniji. Staršem pomagamo vzgajati in učiti 1232 otrok. Skrbimo tudi za 49 otrok, ki obiskujejo oddelke šole s prilagojenim programom (SPP) in 13 otrok v oddelkih vzgoje in izobraževanja (OV1) v Podlipi. K šoli jc šc vedno priključen varstveno delovni center (VDC) iz Podlipe s 14 gojenci.
Učenec smo razdelili v 48 oddelkov osnovne šole, 7 oddelkov podaljšanega bivanja in 6 oddelkov ŠPP. Cc tem oddelkom prištejemo še dva oddelka OV1 iz Podlipe, imamo v tem šolskem letu kar 63 oddelkov učencev, ki dodobra napol-nijovse šolske prostore naše osnovne šole. Zal imajo zaradi prostorske stiske že letos učenci enega oddelka SPP pouk v večji sobi v Cankarjevem domu.
S polno mero odgovornosti lahko trdim, da pridno in dobro delamo, saj vemo, kakšen pomen imata znanje in vzgoja. Naši učenci so uspešni, delovni in ustvarjalni, v šoli sc dobro počutijo, saj znamo prisluhniti njihovim potrebam, željam in interesom. Naša šola jc ena od najlepše urejenih osnovnih šol v Sloveniji, kar je zasluga delovnih in prizadevnih delavcev in seveda učencev, ki znajo skrbeti za lepo in urejeno delovno okolje.
Naša šola je po številu učencev prevelika in hkrati prostorsko premajhna, da bi lahko imeli enoižmenski pouk. Vsi
učenci razredne stopnje — od prvega do četrtega razreda — morajo obiskovati pouk v izmenah. Osnovna šola Ivana Cankarja je daleč naokoli edina osnovna šola, ki ima na pragu drugega tisočletja tako organiziran pouk. To je veliko breme za otroke in starše, pa tudi za nekatere učiteljice. Šolo za novo obdobje bomo morali postaviti sami, vendar ne tako, da bo v šoli še več otrok, ki bodo pouk obiskovali takrat, ko bodo njihovi starši, bratje ter sestre načrtovali prosti čas, oddih in sprostitev. Ne smemo dovoliti, da bi več kot polovici naših učencev kratili pravico obiskovati šolo takrat, ko so za kvalitetno delo in učenje najbolj motivirani in pripravljeni.
V prvi polovici letošnjega leta so poslanci v državnem zboru sprejeli nov Zakon o osnovni šoli in nato še celo vrsto potrebnih podzakonskih aktov, ki bodo urejali izobraževanje do in predvsem po letu 2000. Največja sprememba, poleg vsebinske prenove osnovne šole, bo devetletno osnovno šolanje. V šolskem letu 2001/2002 bodo vse slovenske osnovne šole prešle na devetletno osnovno šolanje. To pomeni za našo šolo šc eno generacijo otrok v 6 oddelkih več; približno 1400 učencev bo sedelo v šolskih klopeh. Če danes polovica otrok razredne stopnje (13 oddelkov) obiskuje pouk tudi popoldne, ker nimamo dovolj prostora, bo z novo devetletko pouk v popoldanskem času obiskovalo 18 oddelkov učencev. Če 13 oddelkov delimo s številom vseh oddelkov osnovne šole (48), dobimo izmenskost pouka, ki jc v Osnovni šoli Ivana Cankarja, kar 27%. Ko bo nova šolska zakonodaja veljala za vse in v celoti, bo izmenskost v naši šoli 35,2 odstotna (18 : 54 = 35,2). To pomeni, da bosta vsaj še dva razreda morala preiti na izmenski pouk — verjetno bosta to prihodnji peti in šesti razred.
Mislim, da lahko učenci, starši in učitelji v imenu sedanjih in prihodnjih rodov zahtevamo:
Vrhnika mora dobiti novo šolo, ki bo imela vsaj 18 učilnic, če želimo,
da bo nova šola dvooddelčna osnovna šola, ki bo lahko sprejela 500 učencev in
da bo na Osnovni šoli Ivana Cankarja v obstoječih šolskih objektih dovolj prostora za 900 učencev, ki bodo lahko končno pouk obiskovali le dopoldne.
Šola z velikim številom otrok prinaša prerivanje, hrup, pomanjkanje razredov in večji nered na hodnikih. Če bi bilo število učencev manjše, bi pouk potekal lažje in bil bi samo dopoldne. Na šoli pogrešam interesne dejavnosti, kot so kuharski tečaj, krožek za prepoznavanje in rabo zdravilnih rastlin in kiparsko delavnico. Zjutraj je pred šolo promet zelo gost. Moje starše to moti. Všeč jim tudi ni divjanje otrok pred šolo, v šolski avli in na hodniku. Kadar imam pouk popoldne, imam čas za kosilo. Naša družina med tednom nima časa za skupno kosilo ali večerjo. Če sem popoldne v šoli, moti moje starše preveč naloge, predolg pouk. Jaz in družina se moramo odpovedati skupnim pohodom in skupni igri. Če ne bi imela popoldanskega pouka, bi šla s prijateljicami ven, mimogrede bi delala nalogo. Popoldanski pouk se mi zdi predolg, se bolj vleče. Po njem se počutim utrujeno, zaspano. Izgradnja nove šole bo mlajšim otrokom prinesla več prostora, manj hrupa, mir. Na naši šoli se počutim dobro. Če bi bila šola premajhna^ bi zgradila prizidek. Če v šoli ne bi bilo dovolj prostora za vse učence, bi zgradila novo šolo. Upam, da boste glasovali za novo šolo.
Barbara Jakopič, 4,b
Novo šolo si želim, ker potem morda ne bi bilo treba stati v vrsti za malico in kosilo.
Jaka Petkovšek, 4.c
V novi šoli si želim poslušati radio Čveka. Lepo bi bilo, če bi imeli tudi za likovno vzgojo prav posebno učilnico.
Marjetka Ogrin, 4.c
Če bi hodil v šolo dopoldne, bi do dveh napisal nalogo, nato bi vadil harmoniko in bral. V torek imam obveznosti do pol štirih, šele potem je čas za nalogo. Proti večeru bi se igral, usedel na fotelj ali vadil karate. Več časa bi imel zase.
Nejc Sajovic, 4.c
Kot športniv pedagog, ki delujem na OŠ Log - Dragomer že 15 let, ugotavljam in opozarjam na nujnost izgradnje zunanjih športnih površin. Za kvaliteten pouk športne vzgoje je ena temeljnih prvin tudi ATLETIKA, le ta pa se lahko kvalitetno izvaja le na zunanji atletski stezi in zunanjih atletskih tekmovališčih. Tek smo nekaj časa vadili po bližnjem gozdu, to zdaj zaradi nevarnosti okužbe s klopi ni mogoče, prav tako ni primeren tudi tek po cesti do Dragomerja, zaradi prometa. Svoje razmišljanje zaključujem z mislijo, da je vsak pouk športne vzgoje v mesecih april, maj, junij, september, oktober na svežem zraku, na zunanjih športnih površinah, čisto nekaj drugega kot izvajanje pouka v zadušljivi in vroči telovadnici.
Lado Pahor, profesoj" telesne vzgoje v OŠ Log -Dragomer
ANA GRABNAR — Menim, da je gradnja igrišč zelo pomembna, saj ta igrišča, kijih imamo zdaj niso igrišča, ampak parkirišča.
METKA MALIS — Mislim, da je potrebno zgraditi igrišče čim prej, saj na tem igrišču parkirajo avtomobili in je zelo majhno.
1   flHHHHi 1	
	
	
JANA PETRIČ — Strinjam se z gradnjo novih igrišč, saj je veliko učencev, ki radi tečejo, igrajo košarko, odbojko... S temi igrišči bi jim uresničili želje.
NUŠA MAVSAR — Tudi meni se zdi gradnja igrišč zelo pomembna. Ker je za gradnjo potrebno veliko denarja, upam da bodo igrišča kvalite-
Učenke 7.a razreda
Smo za nova športna igrišča
15 let je odkar stoji šola na Log-Dragomcrju in od takrat tudi učenci teh krajevnih skupnosti ne hodijo več na Vrhniko v osnovno šolo. Šola pa že toliko let tudi nima zunanjih športnih igrišč, kar onemogoča dobro in kvalitetno telesno vzgojo v poletnih mesecih.
Učenci si neverjetno želijo novih športnih objektov in so vsi prepričani, da bo samoprispevek izglasovan. Tudi sami bodo storili kar precej za obveščenost svojih staršev in ostalih krajanov, da bodo v nedeljo, 8. decembra, odšli na volišča ter glasovali za nove športne objekte in igrišča pri osnovni šoli I.og-Dragomer. Tudi te učence smo obiskali ter jih povprašali za nekaj izjav, katere tudi objavljamo.
Tu pa naj bi bila naša nova zunanja športna igrišča.
Ko bodo nova igrišča, se v lepih poletnih in jesenskih dneh ne bomo več stiskali v naši telovadnici.
Med rodovi ostaja vez, ki je stkana v šolskih klopeh. Vez jc pa obenem tudi obveza
Najlepše je v osnovni šoli
V nedeljo, dragi bralci in bralke Našega časopisa iz vrhniške občine, boste na referendumu odločali, ali bomo na Vrhniki začeli graditi novo osnovno šolo ali ne. O tem, kako nujno potrebna je, je bilo v zadnjem času izgovorjenih in zapisanih že mnogo besed, tako s strani občinskih svetnikov in uradnikov, kakor tudi drugih občanov.
Mislim, da je prav, da bi tudi učenci, ki osnovno šolo na Vrhniki še obiskujejo, prikazali svoj odnos do šole. Kot bivša učenka želim tudi sama opisati nekaj svojih vtisov iz osnovnošolskih let in pogledov, ki se mi odpirajo ob bližnjemu referendumu.
Osnovno šolo na Vrhniki sem začela obiskovati 1987. leta. Takrat sem v prvih dneh septembra stopila skozi vrata velike stavbe ob Tržaški cesti, imenovane tudi Markova šola ali celo stara šola. Na tisto leto me spominja skupinska fotografija malčkov z velikimi torbami na ramenih in rumenimi ruticami za vratom.
Staro šolo, so obiskovali učenci že pred več desetletji in jo še danes učenci od prvega do tretjega razreda. Glede na to so razporejene tudi učilnice in prostor. Vsako jesen si pritličje razdeiijo prvi razredi, v prvem nadstropju kraljujejo drugi in najvišje v drugem nadstropju, kjer ima prostor tudi knjižnica, tretji.
Počasi smo se vzpenjali po stopnicah do drugega razreda in naprej do tretjega, ko smo z. enim očesom že zrli v prihodnje leto. Takrat smo odšli če-
trti razredi na novo šolo. Tako smo namreč imenovali drugi del osnovne šole, kije bil zgrajen pred nekaj desetletji in je zato novejši. Biti četrtovček je bilo za vsakega vrhniškega osnovnošolca pomembno in prelomno obdobje. To je bilo namreč zadnje leto, ko smo imeli dvoizmenski pouk, kar pomeni, da smo hodili v šolo teden dni dopoldne in teden dni popoldne. To je bilo velikokrat neprijetno za učence iz. okoliških vasi, ki so vezani n:> avtobusne prevoze in so odhajali od doma v temi in se v temi tudi vračali domov.
Ob zaključku četrtega razreda smo odšli tudi na eno izmed dveh šol v naravi. Bila jc poletna in naša generacija je ena zadnjih, kije odšla na Hrvaško v Pulj in se tam naučila plavati oziroma izpopolnila znanje le-tega. Danes odhajajo učenci večinoma v Kranjsko Goro. V petem razredu smo se naučili smučati.
V naslednjih letih smo dobili nekaj novih učnih predmetov: zgodovino, zemljepis, fiziko, kemijo.Vsako uro pouka smo preživeli v drugi učilnici, pri drugem učitelju. Učne ure pa smo S plakati in referati začeli nekoliko oblikovati tudi sami učenci. Vse izdelke, ki smo jih naredili doma in v šoli smo na koncu leta zbrali in jih razstavili ob »odprtem dnevu šole«.
Nekajkrat letno smo hodili na ekskurzije. Imeli smo številne športne, kulturne in naravoslovne dni. V povezavi s slovenskim jezikom smo si tako ogledali spominsko hišo domačega pisatelja Ivana Cankarja, hišo
Športna vzgoja dobiva v današnjem dinamičnem in utrujajo-čem življenju izredno pomembno mesto* Vsaki generaciji lahko nudi del kvalitete življenja. Najmlajšim razvijanje motoričnih spretnosti, malo starejšim bogatitev in pouk različnih športnih disciplin, mladostnikom in odraslim obliko preživljanja prostega časa, starejšim generacijam ohranjanje vitalnosti in sproščenosti. Za vse to pa so ob individualnih pogojih izjemno pomembni in potrebni materialni pogoji. Med slednje sodijo tako pokrite kot zunanje športne površine. In na naši šoli generacije učencev na ustrezne pogoje za razvoj športnih dejavnosti čakajo že celih 15 let. Sedaj se nam končno kaže možnost, da jih dobijo, da vsi skupaj izpolnimo dolg ali obljubo izpred petnajstih let.
Vsi, ki dan za dnem delamo z učenci različnih starosti, kmalu bodo le-ti že od šestega leta dalje, vemo, kolikšnega pomena je kvalitetna in vodena sprostitev učencev po napornem učnem delu, koliko velja telesna aktivnost vsakega posameznika po utrudljivem in za razvijajočo osebnost ne najbolj zdravem sedenju v učilnicah, doma ob televizorju, računalniku, ob domači nalogi in drugem. Zato upravičeno pričakujemo, da se bodo prizadevanja, želje in potrebe po kvalitetnejšem delu in življenju potrdile v izgradnji zunanjih športnih površin ob šoli Log-Drago-mer v prihodnjih nekaj letih. Uspešen občinski samoprispevek bi nam vse omenjeno občutno približal. In upajmo, da bo tako!
Karolina Keglevič ravnateljica os. šole Log-Dragomer
Franceta Bevka v Zakojci, pa Trubarjevo na Dolenjskem in številne druge domove naših velikih pisateljev in pesnikov ter razstave v spominskih dneh slovenskih književnikov. V sedmem razredu smo si morali odgovoriti na vprašanje: »Kaj hočem v življenju postati? Za kakšen poklic se odločam.? Pridno smo seštevali ocene iz spričevala, ki so tedaj postale pozitivne točke. Njihova višina pa je bila enaka našemu trudu. Pred nami je bila še mala matura ali preverjanje znanja, pridobljenega v osmih letih. Prav tako za skupni zbir točk. Nato smo odšli na skupni izlet v Gardaland. Vsi smo se udeležili še valete in porazgubili smo se na različne šole.
V osmih letih osnovne šole sem bila mnogokrat kritična do šolskega poslopja, učiteljev, do učnega načrta in do neštetih drugih stvari. Vendar pa vam danes, ko sem že dve leti v srednji šoli, z gotovostjo zatrdim, da je bilo prav v osnovni šoli najlepše. Gospod ravnatelj Janez Sodja se je skupaj z učiteljskim zborom in ostalim šolskim osebjem vedno trudil, da bi bila šola drugi dom vrhniških otrok, da bi vanjo radi hodili in se tudi radi učili.
Rezultat tega dela je ugled ene izmed najlepših slovenskih šol in znanje, ki ga učenci prinesejo z vrhniške osnovne šole na srednje. Osnovna šola Ivana Cankarja na Vrhniki je svojim učencem vedno nudila tisto največ kar je mogla, vendar pa seje bilo nekje v ozadju vedno prisoten občutek, da želijo učitelji in ravnatelj dati svojim učencem še veliko več, pa za to žal ni bilo možnosti.
Nikar si zato ne zastavljajte vprašanja: Ali naj Vrhnika dobi novo osnovno šolo ali ne? Temveč poslušajte glas srca in spoznali boste, kateri odgovor je pravilen.
Nataša Medvešček
Novo šolo potrebujemo zato, ker sta stari šoli premajhni. V šoli mi ni všeč, ker je pouk dopoldan in popoldan. Moj delovni dan se začne od osmih do pol treh ali od osmih do pol šestih. Moji starši in jaz si zelo želimo, da bi bil samo dopoldanski pouk.
Klemen Smrtnik, 3.e
Živim v Sinji Gorici. Vsak dan se peljem z avtobusom v šolo. Veselim se, da bo nova šola bližje mojemu domu, ker bom lahko šla peš ali s kolesom.
Maja Ogrin, 3.e
Zelo potrebna je nova šola. Potem bi bilo več učilnic in večja telovadnica. V šolo ne bi hodili v dveh izmenah. Popoldne hodim iz šole v trdni temi.
Boštjan Malavašič, 3.e
Mislim, da bi bilo prav, da bi imeli šolo samo zjutraj, da bi lahko bil več skupaj z atijem in mamico. Tudi čas krožkov je preveč zapleten. En teden tako, drug spet drugače.
Jernej Bizjak, 3.d
Lepo šolo bodo zgradili in proslavili,
da učenci bodo se lepo in lažje učili
in z drugimi srečo delili. Jelena Jakovljevič, 3.d
Novo šolo potrebujemo zato, da bi bili bolj varni na hodniku. Hodniki so zdaj premajhni, zato imamo pogosto prave »karambole«.
Boštjan Senčar, 3.d
Mi smo za novo šolo
V eni največjih osnovnih šol v Sloveniji, v osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki, te dni vre kot v čebeljem panju. Učenci od 1. razredov pa do 8. razreda, kar nekako z nestrpnostjo pričakujejo 8. december, dan, ko se bo odločalo o njihovi novi šoli. Sami so se tudi aktivno vključili v prepričevanje nas staršev in ostalih
Anketa
Učenke 6.g razreda smo na Vrhniki izvedle anketo o izgradnji nove šole. Vprašale smo 17 naključno izbranih, od tega 10 žensk in 7 moških. Stari so bili od 20 do 56 let.
1. Ali se strinjate z izgradnjo nove šole?
DA = 13 — NE = 3 — NE VEM = 1
2. Ali se boste udeležili referenduma?
DA = 7 — NE = 5 — NE VEM = 5
3. Ali bi pri izgradnji nove šole pomagali s samoprispevkom?
DA = 6 — NE = 7 — NE VEM = 4
4. Vam je všeč prostor, kjer bi stala nova šola?
DA = 14 — NE = 1 — NE VEM = 2
5. Ali ste si mogoče ogledali maketo šole?
DA = 11 — NE = 6 — NE VEM = 0
6. Se strinjate, da bi imela šola večjo športno dvorano, v kateri bi bilo lahko 1000 gledalcev?
DA =j 15 — NE = 2 — NE VEM = 0
7. Prejemate mesečni časopis občine Vrhnika? Ste prebrali kakšne članke o šoli?
DA = 14 — NE = 3 — NE VEM = 0
8. Veste, daje osnovna šola Ivan Cankar največja v Sloveniji in skoraj edina, ki ima turnir?
DA = 11 — NE = 6 — NE VEM = 0
9. Bi vam bilo bolj všeč, da bi otroci hodili v šolo lc v dopoldanskem času?
DA = 13 — NE = 4 — NE VEM = 0
10. Mislite, da imata izobrazba in izobraževanje prednost pred čim drugim?
DA = 12 — NE = 2 — NE VEM = 3 Tadeja Kržič Neja Ponikvar Mateja Barukčič Ana Cepič
občanov, kako nujno potrebujejo novo šolo, da bo odpadel dvoizmenski pouk, predvsem pouk v popoldanskem času, da bo več učilnic, z več prostora in s tem manj učencev v dosedaj prenapolnjenih oddelkih. Napisali so precej spisov, pesmic, stališč in mnenj, kako sami vidijo novo šolo, kako občutijo sedanjo prostorsko stisko in kako naporen jc dvoizmenski pouk. Pri delu smo jih obiskali, jih poslikali in pobrali zanimive izjave ter ostale prispevke, katere tudi objavljamo.
Naša šola
Naša šola majhna je,
a učencev vsako leto več je.
Novo šolo rabi/i bi, da učenjaki bi postali
mi.
Zato, tete, strici, mamice in očki,
pridno potrudite se
in novo šolo nam zgradite.
Mi pridno se učili bomo,
da v ponos vam bomo.
Ko odrasli bomo mi,
naši otroci v novo šolo bodo šli.
Andreja Svete, 5.a
Nova šola
Včasih se človek spominja, kako je bilo, ko se je šolal sam.
Misli si, ali ne bi bilo lepo, ko bi naslednja generacija imela boljše pogoje za učenje, kot jih jc imel sam.
Misli, da bi morala biti šola bolj zanimiva, bolj privlačna in da otroci ne bi imeli več turnusa, saj so tako zavzeti ves dan, šc posebej tisti, ki hodijo v varstvo.
Misli, kako bi bilo dobro, da bi obstajala še ena šola, saj bi tako otroci v manjših razredih, z manj učenci, več odnesli od pouka.
Branka Istenič, 7.b
Tri šole na Vrhniki
Odvija se tretji dan jesenskih počitnic. Vsem trem šolam na Vrhniki jc dolgčas. Pogrešajo vpitje, divjanje otrok in učite-Ijičin glas, ki skuša pomiriti razburjene učenec.
Od brezdelja so slabe volje. Začnejo se prerekati. Tisti, na l.ošci 1, ni všeč, da je nova šola lepša od nje in da ima sodobnejše pripomočke, zato jo zmerja in obklada z vsemogočimi žaljivkami. Iz tega jc razvidno, da bi najraje videla, da jc ne bi bilo. Le ta ji ne ostane dolžna in po Vrhniki sc razlega strašno vpitje. Takrat najstarejša prekine prepir in ostalima šolama reče, da jc vseeno, katera je boljša. Tisti, kije prepir začela, reče, naj najmlajši ne bo nevoščljiva, saj sta enako pomembni kljub zunanjosti. Sedaj, ko je ena šola več, sc učenci bolje počutijo. Manj jih je v razredu in laže delajo, pa tudi na hodnikih ni več take gneče. Temu obe prikimata. Druga po starosti pa še doda: »Sedaj lahko vsi otroci obiskujejo šolo samo dopoldne in ni nam treba ves dan garati.«
Po tem pogovoru skleneta prcpirljivki premirje. Spoznata, da ne moreta ena brez druge, čc hočeta nuditi otrokom najboljše.
Gabrijela Uladnik, 7.b
Skromen, vendar zanimiv in širokosrčen bo prav gotovo dogodek, ki bo ves mesec december potekal na osnovni šoli Ivana Cankarja. Prvič bo potekala avkcija ači dražba dveh likovnih del, izkupiček bo v celoti namenjen graditvi nove šole.
Tako sta za dražbo pripravljeni naslednji sliki: triptih »VRNITEV« slikarke Karoli-ne Koglot je lastnik GALERIJE 2 Bojan Novak poklonil osnovni šoli, grafiko »Ivan Cankar«, delo Janeza Pirnata pa je prispevala sama osnovna šola Ivana Cankarja.
Dražbo bo vodila osnovna šola sama, sliki sta predstavljeni spodaj, kakor tudi pravila AVKCIJE (dražbe).
Gotovo je to ena izmed številnih akcij za pridobivanje sredstev za NOVO ŠOLO na Vrhniki. Kamenček na kamenček pa bo nova šola.
S.S.
Avkcija ZA novo šolo
Pravila dražbe:
- Likovna dela so na ogled v O.Š. Ivana Cankarja, na Vrhniki, od 28. novembra 1996 do 24.12.1996.
- Avkcija poteka po telefonu 061 753 331 ali faxu: 061 753 320, vsak delovni dan med 8. in 12. uro. Kontaktna oseba je ga. Zdenka Bizjak.
- Vsako izklicevanje poviša ceno triptihu Karoline Koglot za 10.000,00 SIT, grafiki Janeza Pirnata pa za 4.000,00 SIT.
- V času avkcije se vodi dnevnik avkcije.
- Vsi aktivni udeleženci avkcije bodo
o poteku avkcije sproti obveščeni, tako da bo izklicevanje potekalo nemoteno in v skladu S pravili.
- Avkcija bo potekala do 24. 12. 1996.
- Po končani avkciji mora kupec obvezno izlicitirano ceno povišano, za 5 % prometnega davka, vplačati na žiro račun: 50110-603-54042 in to v treh dneh od izstavitve računa.
- Likovno delo prevzame na O.Š. Ivana Cankarja po vplačilu.
- Vse morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani.
Triptih: VRNITEV
- akril na platno
- format 74 x 164 cm
- uokvirjena 95 x 190
- signirana desno spodaj: Koglot 96
- estimacijska cena 228.875,00 SIT
- izklicna cena 100.705,00 SIT
KAROLINA KOGLOT
- Rojena v slovenski družini 24.1.1957, yidem, Italija.
Življenjska pot jo vodi preko Neaplja v z^DA in končno v Maracay, Venezuela.
- Diplomirala na Slikarski šoli v Maracay u leta 1981.
- Vpis na ALU v Ljubljani 1988. leta (štipendija slovenske vlade)
- Diplomirala na ALU 1993. leta
- Živi in dela v Maracayu, Venezuela
JANEZ PIRNAT:
- Rojen v Ljubljani 25.9.1932
- Diplomiral na ALU 1959 leta
- Podiplomski študij pri prof. Karlu Putrihu
- Studijsko seje izpopolnjeval v Italiji, Franciji, Švici, Belgiji, Nemčiji,...
- Razstavljal v Ljubljani, Gradcu, Vidmu, Bayrcuthu, Zurichu in drugod, poznajo ga tudi Vrhničani...
-Nagrade: 1966-za ilustracijo pesmi Li-Tai-Poja, 1979 - Vstaja slovenskega naroda za kiparstvo in 1984 - Župančičeva nagrada mesta Ljubljana za kiparstvo.
Grafika: IVAN CANKAR
- serigrafija
- format papirja 61 x 49,5 cm
- format odtisa 40,5 x 31,5
- avtorska naklada XX/XX
- signirana Serig. V/XX, »I.Cankar«, Janez Pirnat 1996
- uokvirjena
- estimacijska cena 27.465,00 SIT
- izklicna cena 13.733,00 SIT •
Od nove šole pričakujem, da bodo v njej večje učilnice, v njih pa manj učencev. Ko bom želela kaj povedati, mi ne bo treba tako dolgo čakati.
Miša T., 3.a
Kombi me pripelje v Zaplano, ko je že trda tema. Potem pa moram še skozi gozd peš do doma.
Sabina, 3.a
Kadar imam pouk popoldan, moram zelo zgodaj vstati, saj sem tudi v jutranjem varstvu. Iz šole pridem šele ob pol šestih. Moj de/ovni dan je dolg II ur.
Danijel, 3.a
Tisti teden, ko imamo pouk popoldne, sc s starši zelo malo vidimo. Do doma imam dolgo pot in na temo sem se že privadil.
Gašper, 3.a
Pozimi jc hitro tema. Do doma imam daleč in mami je vedno v skrbeh, da se mi kaj ne zgodi.
Domen, 3.a
PREJELI SMO
Zakaj potrebujem novo šolo?
Jaz osebno ne potrebujem nove šole. In zakaj ne? Zato, ker se moram na vsaki šoli, pa naj stoji v velemestu, mestu ali na vasi, naučiti isto snov. Tretji razred osnovne šole ima isti program po celi Sloveniji, pa naj šola stoji na hribu ali v dolini, v mestu ali na vasi. Menije moja šola dokaj všeč, saj je sredi mesta v parku, ima velike in lepe učilnice, zanimivo stopnišče in telovadnico. Za šolo imamo veliko športno igrišče in bazen.
Lokacija, kije sedaj izbrana za novo šolo, mi ni všeč iz več razlogov. Cesta do bodoče šole je ozka in delno brez pločnikov, promet po njej je v konicah obupen, sto metrov naprej je industrijska cona, takoj čez cesto pa je velika vojašnica. Ker nekateri starši vozijo otroke v šolo z osebnimi avtomobili, bo gneča na ozki cesti še večja in za nas pešce bo še slabše kot je sedaj, pa tudi zrak ne bo ob tolikšnem prometu nič boljši. Najslabše ob vsem tem pa je, da načrtovalci šole in pobudniki lete uničujejo lepo ravno kmetijsko zemljišče prve kategorije. Kje so Zeleni Slovenije in kaj dela župan Vrhnike, da pusti uničevati obdelovalno zemljo, ki jo ima Slovenija že tako bolj malo? Zakaj ne bi bila šola umaknjena v hrib, kjer imamo dovolj zazidalnih površin? Tako bi bila šola malo višje, imeli bi lep razgled, pa tudi obdelovalna zemlja bi ostala za poznejše rodove.
Vsaka večja okoliška vas ima svojo šolo, tako daje šol še preveč za majhno število učencev, ki se sedaj drenjamo v eni sami. Če bi vsaka vas, ki ima šolo, to tudi uporabila, bi jaz hodila v šolo samo dopoldne, pa tudi učilnica bi bila na pol prazna. S tem bi se tudi zmanjšalo onesnaževanje zraka, saj ne bi bilo toliko prevozov brez potrebe. Lepe vaške šole samevajo in razpadajo v imenu centrali-stov, ali pa jih uporabljajo za druge namene.
Osnovno izobraževanje je stvar kulturnega ministrstva, zato naj se izvaja na državni ravni, ne pa na ramah občanov.
Oče učenke 3.f Ludvik Lampe
Nova šola bo prav lepa,
saj v njej bodo otroci se učili
in igrali,
med odmori pa skakali. V telovadnici se učili bodo vaje
in igrali z žogo se. Punčke bodo pa skakale in veselo rajale.
Klavdija Žukove, 3,d
Učenci se na tako veliki šoli med seboj ne poznajo, zato prepirov ne znajo razrešiti z besedami, ampak s pretepom. Vse moje prijateljice so starejše, zato se dopoldne ne morem igrati z nikomer. Mamico zelo skrbi, kadar imam pouk popoldne, zato me hodi večkrat iskat, z očkom pa se videvava samo ob večerih.
Anja Petelin, 4.f
V ponedeljek zjutraj
zmeden vstanem,
si oči pomanem
in se sprašujem:
teden zjutraj, teden popoldan,
to ne gre!
Za tO šolo preveč nas je!
Kdaj, le kdaj,
bo nova šola,
blizu mene stala
in mi te skrbi odgnala?
Aljaž, Vidmar, 3,f
Rada bi, da bi imeli pouk dopoldne, ker je še sonce, ko pridem domov. Včasih se lovimo po travniku. Kadar imamo pouk popoldne, me kar nekaj skrbi.
Nika Celešniki 4.c
Ko je pouk popoldne, se počutim zelo slabo. Psihično sem zmatran že od zjutraj. Popoldne tudi težje pišem kontrolne naloge, sem dosti manj zbran. Popoldne bi se igral z bratom, igral računalnik in posvetil bi se staršem.
Aleš Ogrin, 4 f
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
Lep kulturni dogodek
V torek, 1. oktobra, smo prisostvovali koncertu, kije zabeležil odprtje razstave slik Franceta Konca.
Štiri mlade glasbenice — študentke Akademije za glasbo v Ljubljani, Tina Krajnik, Monika Redenšek, Katja Krajnik in Petra Gačnik, sestavljajo kvartet godal »Rožmarin ml«.
Predstavile so se z rahločutno izbranim programom, ki seje lepo ujel z motivi razstavljenih slik.
In kako je do tega sodelovanja prišlo? V Domu bivata babica gospodične Petre Gačnik in mama gospoda Franca Konca. Ob njunih obiskih sta videla, da so raznovrstne prireditve dobro obiskane, zato od njune ljubeznive ponudbe za razstavo in koncert ni preteklo veliko časa.
Naj povemo še to, da bo razstava odprta do konca novembra, avtor pa je sklenil stanovalcem podariti sliko, ki jim bo najbolj všeč. (O tem, katera slika je najlepša, pa že od otvoritve dalje potekajo živahni razgovori).
Slikarju in glasbenicam se zahvaljujemo za lep kulturni dogodek in jim želimo še mnogo ustvarjalnega veselja!
Stanovalci in delavci Doma upokojencev Vrhnika
Tudi letos pripravljamo na zadnjo novembrsko soboto srečanje s svojci, znanci in prijatelji naših stanovalcev.
Skupaj si bomo ogledali vsakoletno jesensko razstavo, slikarsko razstavo Franceta Konca, preizkusili srečo na srečelovu in pokramljali.
V kulturnem programu bo
nastopil harmonikar Miha Malovrh, ki je s »Čukovimi godci« dolga leta igral na vedno polnih plesiščih, ob najrazličnejših priložnostih in vaških gostilnah vrhniške, horjulske, rovtarske okolice in Barja.
O naših pevcih pa je nekaj več napisal Ivan Malavašič.
Šota pri nesla zlato!
Mladi geologi na osnovni šoli še naprej raziskujejo svoje okolje in zbirajo podatke o geološki sestavi tal. S svojim uspešnim delom so do sedaj že dvakrat sodelovali na državnem tekmovanju, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine in nosi naslov »KAMEN MOJEGA KRAJA«.
V letošnjem letu so še drugič udeležili srečanja Mladih geologov, in sicer v Ajdovščini. Tam so bili dva dni z namenom predstaviti svojo raziskavo in obenem spoznati geološko podobo Ajdovščine in njene okolice. Naši raziskovalci so se letos lotili fosilnih goriv, ki se nahajajo v naši okolici. Vse lansko leto so pridno obiskovali Ljubljansko Barje s šoto in Staro Cesto v Krajevni skupnosti Drenov Grič, kjer so nekoč kopali črni premog ali antracit. Za šoto smo dobro vedeli, saj so še nekaj desetletij domačini kurili z njo. Njena energija je celo poganjala parnik po reki Ljubljanici. Večkrat smo se podali na JURČE-VO ŠOTIŠČE, ki je bilo z odlokom občine Vrhnika proglašeno za NARAVNI SPOMENIK. Še bolj vlekla pa je Stara cesta. Nikjer še ni bilo natančno zapisano, kje točno so nekoč kopali antracit. Po pripovedovanju domačinov smo izvedeli, da se področje Stare ceste imenuje STOLMI. Napotili smo se torej v Štolme in glej presenečenje. V bregu nad gozdnim potokom se je odkrila velika votlina. Podali smo se do nje! Pred njo je bil velik kup kamnin, ki so spominjale na jalovino, katero navadno izvažajo ob premogovnikih. Res je bila jalovina! Zlezli smo preko nje in si v votlino svetili z baterijo. Odkrili smo lepo ohranjen rov v premogovrnik! Nobenih težav ni bilo pri prodiranju v notranjost, le nekaj netopirjev smo pregnali ob tem. Posebnih sledi o premogu nismo našli, zanimiv pft je bil konec rova,
kjer je betonska stena z rudarskim znakom in letnico 1902.
V knjigi prof. Ramovša (znanega geologa) smo na kratko zasledili naslednje podatke: premoga je bilo v premogovniku zelo malo in zato so kmalu končali z izkopavanjem, torej leta 1902, tako kot je zapisano v jami. Nekaj primerkov antracita pa smo vseeno našli, in to v potoku in ob njem. Ker je področje premogovnika zelo mokro, saj tudi v največji suši tu vode ne zmanjka, voda prinaša iz podzemlja drobne koščke antracita.
Vse zbrane podatke so Mladi geologi zbrali v nalogo pod naslovom »FOSILNA GORIVA V OKOLICI DRENOVEGA GRIČA« in jo dodali k prvi z naslovom »GEOLOŠKA POT DRENOV GRIČ-LESNO BRDO«, v kateri so raziskali geološko osnovo, geološko zgodovino področja kamnolomov. S prvo nalogo so tekmovali v Idriji lansko leto, predstavitev sta podala učenca GREGOR ZRILIČ in ANDREJ CARU-SO. Tudi drugo naj bi predstavila onadva, pa jih žal v jeseni letos ni bilo več na naši šoli, sta že srednješolca. Tako smo prosili letošnja Mlada geologa, učenca osmega razreda GREGORJA PEČKA in UROŠA BLAŽIČA, da predstavita drugo nalogo v Ajdovščini. Delo sta lepo opravila, spoznala mnogo mladih geologov iz vse Slovenije, podarila vsaki ekipi košček šote in prvemu ZLATU dodala še DRUGO ZLATO PRIZNANJE.
Ker je za naše naloge veliko zanimanje s strani vaščanov in občanov vam sporočamp, da si raziskave lahko pogledate na osnovni šoli Log-Dragomer ali pri Društvu za zaščito naravne in kulturne dediščine Drenov Grič-Lesno Brdo.
Mentor geologov: Tonka Permoser Zvab uč. biologije in kemije
SPOROČILO!
Pesem
— vzdih srca!
Pesem je najlepša govorila, s katero človek lahko izrazi svoja čustva, svoj odnos do sočloveka, do narave, svoje domovine in naroda.
Ni nastal kar tako slučajno pregovor, da kdor poje, zlo ne misli. Ne misli, saj tudi ne more, ker svojo pesem podarja tudi drugim ljudem, ne more, saj je pesem izraz in glasilo dobrote in ljubezni, ki napolnjuje srce vsake pevke in pevea!
V srcih se rodijo pesmi in iz njih potujejo med svet, da napolnijo druga srca, ki so odprta in pripravljena sprejeti njeno blago sporočilo.
Da, pesmi so tisto čudežno sporočilo in zdravilo, ki prinaša vedno znova pomlad v človeška srca, in to ne glede na to, koliko let in desetletij že utripajo!
Pesem nikoli ni in ne sme biti nekaj negativnega; nekaj, kar bi podžigalo sovraštvo in medsebojno nestrpnost, ampak tista blaga sila, ki naj tke med ljudmi nežne nitke, ki povežejo srca tako, kakor poveže vigred, s svojimi breštevilnimi cvetovi, vso pokrajino v eno samo čudovito lepoto.
Vsaka posamezna pesem je kakor prelep cvet! Vsak cvet pa je enkraten in različen od tistega, ki žari poleg njega; prav tako se tudi pesmi razlikujejo med seboj! In kakor cvetovi v vazi ali v šopku dopolnjujejo drug drugega tako, da nastane prelepa harmonija, je tudi s pesmimi.
Tudi naše pevke in pevci se iskreno trudijo, da bi svoje pesmi povili v čimlepši šopek in takega darovali vsem prijateljem dobrote in ljubezni, vsem, s katerimi delijo tukaj v Domu svojo usodo in vsem drugim ljudem, ki jim ob poslušanju lepe slovenske pesmi za žarijo oči in njihova srca razumejo njeno sporočilo.
Trudijo se, toda vsako človeško dejanje ima svoje meje in omejene možnosti. Marsikaj lahko vpliva na lepoto šopka: bolezen, leta, skrbi in druge težave...
Toda, če se vsi tisti, ki zbirajo cvetove za šopek, ki ga sestavljajo slovenske pesmi, trudijo po svojih najboljših močeh, so opravičeni pred samim seboj in pred poslušalci, vsaj upajmo! Če položijo v svoje napeve svoje srce in dušo, so naredi/i vse, kar jim je v danih prilikah mogoče!
Zato sprejmite ta njihov šopek pesmi tak, kakršnega smo z našimi omejenimi možnostmi uspeli poviti!
Naj ob napevu slovenske pesmi še dolgo žarijo oči pevkam in pevcem ter vsem ljudem dobre volje, ki ljubijo to, kar kipi iz src!
Ivan Malavašič
Spoštovani!-
Prisrčno vas vabimo na ogled vsakoletne jesenske razstave
del naših stanovalcev. Razstava bo odprta od 30. novembra do 9. decembra
med 10. in 18. uro. Veselimo se vašega obiska in
vas lepo pozdravljamo!
Stanovalci in delavci Doma upokojencev Vrhnika
Vrhnika, 20. 11. 1996
Deseti - jubilejni pohod Lintvernov z Vrhnike na Triglav
Na dogovorjeni dan, 15. 8. ob 6. uri, se nas je zbralo 17 po-hodnikov in »Trboveljc« Dušan, ki nasJje spremljal s terenskim vozilom in bil deklica za vse.
Po obveznem odštevanju smo odkorakali po začrtani trasi in čez. dobre tri ure smo že pili jutranjo kavico, ki so nam jo skuhali v Pograjskem domu, čeprav dom še ni bil odprt.
Takoj zatem smo že rinili navkreber proti Grmadi in pod Sv. Uršulo pri M'hacku zaužili prvi tekoči kruh, ki nas je pognal naprej na vrh 898 m visoke Grmade, kjer smo poskrbeli za obvezno »štemplanjc« in uredili prve žulje. Nato smo se napotili naprej mimo ne najbolj prijaznih Gont proti prvemu tisočaku — Tošcu. Kmalu smo dosegli svoj cilj, toda nismo se zaustavljali preveč, kajti na Selu nas je čakalo kosilo. Spustili smo se po pobočju Tošca in mimo cerkvice sv. Jedrti, prišli do Ogrinca, kjer je kmetija odprtih vrat in kjer so nas že pričakovali. Kmetiji bi lahko rekli tudi kmetija odprtih rok, saj so nas za majhen denar nasitili in napojili.
Dobro »podprti« smo se od tam pognali naprej mimo Ožbol-ta proti Zmincu. Vreme seje ku-jalo. Oddaljeno grmenje je napovedovalo nevihto, zato smo hiteli po neoznačeni poti in preizkušali Dulefove orientacijske sposobnosti ter po nekaj »bližnjnicah« srečno prišli v dolino. Med tem nam tudi nevihta ni prizanašala in kar dobro na-vlaženi smo se iz Zminca podali proti cilju dneva — Lubniku. Med potjo so nas pod Lubni-kom lepo sprejeli v novi gostilni
Nace in nam svetovali, kako naprej.
Od Načeta do Lubnika je bilo le še dobre pol ure sicer strme poti, ki pa smo jo združno premagali.
Prekrasen razgled z Lubnika nam je poplačal napore tistega dne. Tudi prisrčen sprejem v koči nam je polepšal večer. Kočo sicer preurejajo, zato smo bili nekoliko na tesnem, ne pa toliko, da ne bi veselo zapeli, pri čemer nam je pritegnil tudi oskrbnik koče.
Ob 5.30, drugi dan, smo bili že pokonci, popili čaj in že smo se spuščali proti v gosto meglo zavitemu Praprotnemu, od koder ni bilo več daleč do Ševelj, kjer nas je čakal naš ekonom z izdatnim zajtrkom.
Spet smo rinili navkreber in spet ni bil pravi Duletov "azimut«. Rešila nas je prijazna kmetica, ki nam je za spremljevalca posodila svojega 10-letne-ga sina.
»Kam pa kam, fantje,« nas jc spotoma nagovorila Vikendaši-ca, »ste pa opremljeni kot da bi šli na Triglav.« Pa še res smo tja namenjeni. Po izrazu na njenem obrazu smo sklepali, da nam ne verjame, saj smo bili daleč od idealne smeri. Pot je bila kar strma in dobro prepoteni smo prispeli na Zabrekve pod Mohorjem in pivo, s katerim nam je postregla »deklica za vse«, je bilo zasluženo. Bili smo na poti Cankarjevega bataljona, ki nas je vodila naprej proti Dražgo-šam. Malo pred Dražgošami smo zavili desno in po nekaj »bližnjicah« in grapah, ki jih je izbral Traser, le prispeli v Pod-blico in od tam na Jamnik. Med potjo smo ugotavljali, da bi si
TEHNIČNI MUZEJ BISTRA
Razstava »Življenje pusti sledi«
V razstavni dvorani Tehničnega muzeja Slovenije v Bistri je bila v torek 15. oktobra otvoritev slikarske razstave slikarja Janeza Černača pod imenom »Življenje pusti sledi«. Razstavo sta pripravila Tehnični muzej Slovenije - Slovenski lovski muzej in Lovska zveza Slovenije- v
Slikar Janez Cernac se je rodil 16. avgusta 1937 v Gorenji vasi pri Mirni. Do leta 1941 je živel nad Kačanikom pod Šar planino v Makedoniji, kjer je bil njegov oče v gozdarski službi. Glede in očetovo službovanje je precej spreminjal kraje bivanja
Slikar Janez Cernač je prisotne popeljal po razstavi svojih slik.
in tako že v mladosti spoznaval naravo, gozd in živali v njem. Končal je srednjo šolo in nato študij gozdarstva v Ljubljani. Od leta 1964 do upokojitve v letu 1994 je delal v Gozdnem gospodarstvu Kočevje kot projektant gozdnih prometnic, vodja gozdne uprave in nazadnje kot direktor. Vseskozi je bil aktiven pri razvijanju gozdarstva kot kulturne in etične razvite stroke. Ob tem pa je neposredno gojil svojo ljubezen do slikanja in fotografiranja. Kot likovni sa-morastnik je postal priznan slikar predvsem narave, gozda ter življenja v njem. Tako ni nič čudnega, da je razstava slik v Bistri dobila ime »Življenje pusti sledi«, saj tudi vsako živo bitje pusti svojo sled in to je opazno še posebej v gozdu, ko živali puščajo svoje sledove. Na te sledove pa se prilepijo druge živali in tudi človek - lovec. Prav različne sledi živali pa je upodobil slikar Janez Črnač in s tem izpričal svoj barviti pogled na gozd in življenje v njem.
Otvoritev razstave so si ogledali številni lovci, ki poznajo slikanja tudi iz lovskih logov. Razstavo pa je odprl predsednik lovske zveze Slovenije.
" S.S.
lahko pripravili dobro večerjo iz lisičk, kijih je bilo kar precej med potjo.
Brez poti vkreber pa res ne gre. Pot proti 1307 m visokemu Črnemu Vrhu je bila kar strma. Vseeno pa smo se po drugi uri že spuščali proti Vodicam. Vmes je nekaj razglednih točk, od koder je lep razgled po Gorenjski vse do Ljubljane.
Ob 3. uri smo prispeli na Vodniško planino, kjer nas je čakal vodič Jaka, ki nas je pozneje pospremil proti Boh. Beli. Na planini je prostorna in lepo urejena koča z veliko izbiro jedače in pijače. Posebno se prileze goveja juhica. Pred nami je bil še kar obsežen del poti, zato nismo preveč odlašali in se pod Jakovim vodstvom odpravili po prelepih Jelovških gozdovih do Boh. Bele. Zvečer je bila repriza koncerta prejšnjega dne, ki pa ni bil več tako silovit. Kar kmalu smo se odpravili v spalnice in utrujeni zaspali.
Pravijo, da se po jutru dan pozna, zato smo se zgodaj poslovili od gostiteljev in se podali po pokljuških gozdovih mimo lepih Bohinjskih vasic Gorjuš in Koprivnika do planine Javor-nik in od tam na planino Lipan-ca. Nekaj časa nam je ostalo, zato smo skočili še na Debelo peč, ki je tudi lepo razgledišče. Za tisti dan je bilo hoje dovolj in počitek se je kar prilegel. Brez koncerta tudi tam ni šlo.
Zjutraj smo spet vzeli pot pod noge in se napotili malo gori malo doli proti Tošcu. Pot je bila lepa. Vodila nas je pod Debelim Vrhom čez Solnice čez M. Draški Vrh in Srenjski preval do Studorskega prevala in naprej pod Tošcem do Vodnikovega doma. Tam smo malo počivali, ker pa se je vreme nekoliko kujalo in pa tudi oskrbnik ni bil najbolj prijazen, smo se odločili, da gremo na Kredarico. V slabih dveh urah smo bili na cilju in prehiteli nevihto, kije prišla takoj za nami in nam preprečila morebitni vzpon na vrh.
Popoldne smo porabili za pisanje kartic, »štempljanje«, poslušali smo tudi koncert godbe iz Žirov, ki je skupaj s svojim župnikom opravila mašo v triglavski kapelici. Tudi mi smo se poskušali v petjem, vendar pa z Žirovci nismo mogli tekmovati.
Zjutraj se vreme ni izboljšalo. Na vrhu je bila gosta megla, pihal pa je tudi močan veter, zato smo se odločili, da se prek Planike spustimo v dolino. Brez posebnosti smo bili ob 13. uri na Rudnem polju. Le trop gamsov pod Tošcem nas je nekoliko presenetil, saj jih na tistem območju še nismo videli.
Na Rudnem polju so nas čakali prevozniki, ki so nas odpeljali domov oz. do Krajnca, kjer smo s poštenim kosilom končali naš pohod.
Kot je bilo žc omenjeno, je bil to naš 10. pohod. Vseh 10-krat so ga prehodili trije pohodniki, drugi pa nekaj manj.
Glavni pokrovitelj pohoda je bila Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana. Za dobro počutje pa so poskrbeli še: Pizzerja Boter, Deltex Vrhnika, gostilna Krajnc, Stanovanjsko komunalna banka, d.d., Ljubljanski kinematografi in V. učni center Vrhnika. Vsem se najlepše zahvaljujemo. za Lintverne Pastir
OKROGLA MIZA O FENOLITU IN OKOLJU
Popolna sanacija, če hočejo načrt
V ozračju razvnetih razprav, ki se že od poletja naprej pletejo med lokalno oblastjo in tovarno Fenolit na Bregu, je slednji organiziral v večnamenskem prostoru borovniške šole okroglo mizo na to temo. Ob strokovnjakih, ki so prišli z različnih državnih ustanov, so se okrogle mize udeležili številni krajani pa tudi delavci tovarne v velikem številu. Okroglo mizo je vodil Borut Mencinger, ki je povezoval razpravo in jo tudi precej spretno pripeljal do konca.
Na dan okrogle mize dopoldne so tovarno obiskali občinske svetniki iz Borovnice in predstavniki vaškega odbora in se v njej zadržali na podrobnem ogledu.
Okrogla miza se je začela z uvodnim poročilom, ki ga je pripravil dipl. inž. Zvonko Men-cej, geodet, kije gradil vodovod na Borovniškem vršaju. Povedal je, da so ob vrtanju za vodo pred petnajstimi leti naredili tudi poskusne vrtine, da so ugotovili, kako globoko so tla onesnažena zaradi dejavnosti Feno-lita. Tedaj so ugotovili, da do globine 5 metrov, globlje pa je bilo komaj zaznati sledove fenola in formaldehida. Tedaj so v zvezi z varstvenimi pasovi ugotovili, da tovarna ne more biti edini onesnaževalec, ker stoji pa plasti neprepustne gline, pač pa je večiko večja nevarnost, če bi se prevrnila cisterna na cesti ali progi, kjer je zemljišče prodnato. Vendar je rekel, da bi kemijski strokovnjak laže povedal, kako fenol deluje na okolje, kot on, ki je geodetski strokovnjak in se spozna predvsem na vodne tokove.
Oglasil se je kemijski strokovnjak Petovar, ki je dejal, da tudi težko pove, kako hitro bi fenoli pronicali v tla. Dopolnil ga je okoljevartsveni strokovnjak dr. Družina, ki je dejal, da bi morala biti kontaminacija zelo huda, če naj bi prišlo do katastrofe.
Staneta Novačana je zlasti zanimalo, kako sanirati stare grehe tovarne in preprečiti nove.
V razpravo seje oglasil občinski svetnik Čebela. Ne razume, je rekel, zakaj je Fenolit osnutek ureditvenih načrtov dal v javno razpravo med dopusti. Dejal jc tudi, da je pospeševanje tempa za urejanje tovarne nekoliko pretirano. Trdi tudi, da je današnje vodstvo tovarne odgovorno tudi za grehe iz preteklosti. Kar se tiče izvoza, Bojan Čebela meni, daje tovarna lahko uspešna na tujih trgih zato, ker tuji trg umazano proizvodnja odklanja. Sežiganje odpadkov v tovarni pa da od leta 1992 povzroča smrad.
Marjan Kržič je v imenu vaškega odbora Breg Pako pojasnil, kako je do tega odbora prišlo: predložen je bil ureditveni
načrt Fenolita, takrat jc krajane v njem zelo motila narisana se-žigna naprava, zato so zahtevali sestanek. Od tedaj deluje vaški odbor, ki ima namen ugotoviti vplive tovarne na okolje in na življenje ljudi. Zato, ker jc Borovnica kotlina in se širi smrad po okolici. Ugotovil je, da sicer niso kemiki, vedo pa, da tovarna kuha mesečno 1000 ton smol, fenol in formaldehid pa sta najbolj rakotvorni surovini. Pripomnil je, da »smrdljiva« industrija nikoli ne delovala z dovoljenji in zato zdaj prosi zanja. Povedal je, da so bili tisti dan v tovarni in so videli, da so cisterne postavljenje na prostem, brez lovilnih skled. Vedo tudi, da bi se morala tovarna že zdavnaj preusmeriti in da bi morala za seboj vse sanirati. Kot navadni občani, jc rekel Marjan Kržič, se sprašujemo, zakaj svet kupuje smole ravno pri nas in zakaj takih tovarn ne postavljajo sami.
Nevcnka Stevanovska, ki sodeluje z vaškim odborom kot podpredsednica, je naštela kaj vse so v odboru naredili: obravnavali so cestnoprometno varnost, cisterne in spremstvo, ropot, možnosti ekološke katastrofe ob visokem vodostaju, o tem, da krajani še ne morejo nemoteno gledati TV, daje zaščita delavcev neustrezna, da jih veliko dela ponoči, da nimajo možnosti počitka po podaljšanem delavniku. Ugotovila jc, da so na občino poslali ogromno vprašanj, odgovor pa da ni, pa na druge institucije. Imela je pripombe, da je ureditveni načrt nepopoln itd.
Na to seje oglasil predstavnik ministrstva za okolje, ki je pojasnil, da ravno zaradi tega, ker mora tovarna pomanjkljivosti odpraviti, prosi za soglasje k ureditvenemu načrtu. Zahtevana ekspertiza o vplivih na okolje je izdelana, kakor so zahtevali krajani, izdelal jo je Zavod za varstvo pri delu .
Dr. Maja Metelko s tega zavoda je povedala, da poročilo vsebuje vse, kar v takem poročilu mora biti, povedala jc tudi, da ni v osnutku ureditvenega načrta nobenih takih stvari, ki bi vplivale na okolje bolj, kot so vplivale doslej. Ureditveni načrt ne pomeni nobene širitve dejavnosti, nobene spremembe v proizvodnji in ne namestitve nobenih novih virov, ki bi onesnaževali okolje.
Spet seje oglasil Marjan Kržič iz vaškega odbora, ki je dejal, da je sanacija predlagana precej površno: zahtevajo takojšnje vrtine, kompletno sanacijo. Rekel je tudi, da ve, kako Fenolit ni edini onesnaževalec v tem območju, toda s Fenolitom so se zadeve pač začele urejati.
V razpravi je bilo omenjeno, daje rakavih bolezni tu več kot drugod v Sloveniji. Moderator okrogle mize Borut Mencinger
je na to pripomnil, da v Borovnici ni rakavih obolenj nad povprečjem, visoka zbolevnost je v Zasavju, Kočevju in drugod.
Glede podatkov, ki so jih dali strokovnjaki, je Stane Novačan povedal, da vanje sicer ljudje verjamejo, postavlja pa se vprašanje, ali bi ti, ki te podatke zagovarjajo, čc bi živeli tukaj, vanje tudi tako verjeli. Opozoril je tudi, naj bi v tovarni onesnažene zemlje pri ureditvenih delih ne zalili kar z asfaltom in pustili spodaj, kakor je.
Med razpravo se je večkrat oglasil direktor tovarne dipl. inž. kemije Slavko Zibret.ki jc pojasnil, kako urejajo stvari v tovarni. Dejal je, da smradu iz tovarne skorajda ni več, čeprav je pred leti do tega prihajalo. Med drugim je na vprašanje iz razprave povedal, da seje v preteklosti marsikaj dogajalo, zdaj poskušajo stvari sanirati, zato
Zavod RS za varstvo pri delu je oktobra sestavil poročilo o vplivih Fenolita na okolje in ugotovil naslednje:
Vsi posegi v okolje, ki so bili obravnavani, so take vrste, da ne bodo imeli negativnih vplivov na okolje. Nasprotno, pomenijo celo sanacijo obstoječega stanja.
Zrak
Neposredno posegi, ki bi zmanjšali emisije snovi v zrak, v ureditvenem načrtu niso predvideni, vendar bo do zmanjšanja emisij škodljivih snovi v zrak prišlo posredno, ker bo zaradi boljše urejenosti in sistema dela po ureditvi možna hitrejša in kvalitetnejša sanacija inci-dentnih primerov, kot je na primer razlitje.
Za zmanjšanje motečih vplivov na okolje zaradi nenadzorovanih emisij snovi v zrak, ki jih povzroča človeški faktor, priporočamo natančna navodila za delo delavcem in strogo di-
pa potrebujejo ureditveni načrt. Tehnologija naj bi bila potem varna za zaposlene in za krajane. Do nesreč resda še prihaja, toda največkrat je krivec človeški faktor. Ljudi je večkrat povabil, naj pridejo v tovarno in si jo ogledajo.
V razpravi se je oglasil tudi
Semafor
Občinski svet v Borovnici je na zadnji seji razpravljal o nakupu novega semaforja v telovadnici, ki bo služil pri raznih tekmah.
Nekateri so že pomislili na to, da utegne Borovnica dobiti prvo semaforizirano križišče, nemara tam, kjer se začenja Pa-plerjeva cesta. Včasih bi res kazalo, da bi bilo to dobro, zlasti kadar je primerna samo za enosmeren promet, saj je »drugi pas« zaseden s parkiranimi avtomobili pred bifejem čebela. Ko bi namreč goste metali ven, bi na semaforju gorela rdeča luč, in ko bi se to nehalo, bi spet zagorela zelena.
Pokazalo se je namreč, da jc enosmerna ureditev, kije veljala na dan Vseh svetih popoldne, pravzaprav varna in bi precej zmanjšala prometne zadrege. Te nastajajo, ker se nekaterim tako mudi pit, da skoraj spregledajo pešce.
Šolarji jo še kar dobro odnesejo, tudi starejši še kar. Ravno na dan okrogle mize o Fenolitu pa je nekdo z rdečim avtom tako divjal, da je skoraj povozil udeležence, ki so se razhajali iz nadaljevanja razprave v gostilni. K sreči so odskočili.
Zadeve bo uredil urbanistični odbor, ki ima posluh za taka vprašanja, če se le sestane.
predsednik vrhniške občine v času, ko so razpisovali referendum o samoprispevku za vodovod z Borovniškega vršaja Andrej Vidovič. Dejal jc,da so tedaj na občini verjeli strokovnjakom, ki so trdili, daje vodni vir varen. Opozoril je, da niso nevarnost za vodni vir samo cisterne za Fenolit, temveč tudi vse cisterne, ki vozijo na primer kurilno olje, čc pride do razlitja. Tudi železnica teče po prepustnih tleh, kar je veliko tveganje. Kar seje z zvezi s Fenolitom doslej ukrepalo, le ni brez vrednosti. Najbolj preprosto je reči, naj se tovarna zapre, vendar so v tem območju tudi drugi onesnaževalci. Zadeve se je treba trezno lotiti in ugotoviti, kaj jc še tisto znosno, da Borovnica ohrani teh 100 delovnih mest, ki jih ima. V primerjavi s časom pred desetimi leti, ko je delal v Fenolitu, so zdaj razmere bistveno drugačne.
Predstavnik Primisa je povedal, da gre za legalizacijo stvari, ki so jih v tovarni že uredili ali jih še morajo, da bo tovarna bolj varna.
Po večurni razpravi so skupaj
siplino tudi pri prečrpavanju in transportu surovin in izdelkov.
Vode
S postavitvijo bioreaktorja ob čistilni napravi bo povečana pogonska zanesljivost čiščenja odpadnih vod. V incidentnih primerih se bo zmanjšala možnost preboja čistilne naprave. Asfaltiranje zunanjih transportnih poti, asfaltiranje zunanjega skladišča z izgradnjo nadstreš-nice, dogradnja meteorne in tehnološke kanalizacije, postavitev lovilnih skled pod vsemi rezervoarji in izgradnja parkirišča ob robti parcele ob cesti so posegi, ki bodo preprečili pronicanje vod z vsebnostjo škodljivih snovi v podtalnico.
Odpadki
Količine tehnoloških odpadkov se bodo direktno zmanjšale, ker ne bo več skladiščenja surovin, polizdelkov in izdelkov na prostem pod vplivom vremena, ki del skladiščnega mate-
ugotovili, da je le prav, če se skupaj vsedejo vodstvo tovarne, vaški odbor, Primis kot projektant, borovniška občinska oblast in v strpnem duhu poskusi-
Občinski svet občine Borovnica je 2. julija 1996 posredoval v javno obravnavo Osnutek ureditvenega načrta za družbo Fenolit d.d. (v nadaljevanju: osnutek).
V času javne obravnave, to je 9. avgusta 1996, je bil zbor krajanov v Gasilskem domu na Bregu, na katerem se je obravnaval osnutek. V osnutku je bila predvidena tudi sežigalna naprava za kurjenje odpadkov. Krajani so temu močno nasprotovali in opozorili na že obstoječe onesnaževalce.
Na tem zboru je bilo predlagano in sprejeto, da se ustanovi vaški odbor za Breg in Pako, ki bo v imenu krajanov zastopal njihovo zakonsko pravico do čistega okolja.
Vaški odbor se je od 23. 8. 1996 do 20. 11. 1996 sestal devetkrat.
V delovanje odbora sem se vključila izključno zaradi želje, da bi po svojih močeh pripomogla k ekologiji in varovanju okolja. Borovnica ima dva velika onesnaževalca, Fenolit, d.d. in LIKOd.d., neurejeno kanalizacijo in vodovodno omrežje itd.
V neposredni bližini družbe Fenolit je vodni vir Borovniški vršaj, ki s pitno vodo oskrbuje 16.000 prebivalcev občine Bo-
jo najti za vse sprejemljiv kompromis, ki bo v tem, da se ureditveni načrt oblikuje po strokovnih merilih in s soglasjem strokovnjakov in vaškega odbora. Slednji še zmeraj vztraja pri svoji zahtevah po kompletni sanaciji.
Ob koncu novembra, ko naj bi bil ta skupni sestanek, so nanj prišli predstavniki Fenolita, Primisa, občine, predstavniki vaškega odbora Breg Pako pa so se opravičili. Tisti, ki so bili na sestanku , so vaškemu odboru poslali naslednje sprejete dogovor: Prispele pripombe se upoštevajo, osnutek ureditvenega načrta se popravi z natančnimi velikostmi in namembnostmi objektov, pred vsakim posegom, ki jc predviden z ureditvenim načrtom, bo Fenolit ugotovil onesnaženost zemljišča in zemljišče saniral. Fenolit bo vse posege, ki so pomembni za varovanje okolja, uredil v dveh letih po sprejetju ureditvenega načrta (lovilne sklede, pretakališče), iz osnutka je umaknjena sežigalna naprava, kar je bilo dogovorjeno že prej. Osnutek ureditvenega načrta bo popravljen do
Hala uniči. Količine odpadkov, ki nastanejo v incidentnih primerih, .se bodo zmanjšale na najnižjo možno mero, saj bo odstranjevanje iz obdelanih površin mnogo lažje in uspešnejše.
Hrup
Zaradi urejenih zunanjih transportnih poti se bo hrup na parcelnih mejah tovarne znižal. Tudi prestavitev krogličnih mlinov na sredino parcele, bo šc dodatno znižal hrup na parcelnih mejah tovarne. Po sanaciji je potrebno opraviti meritve hrupa v okolju.
Delovno okolje
Z opravljenimi deli se bodo izboljšale delovne razmere za zaposlene tako v času redne proizvodnje, kot tudi v incidentnih primerih. Po sanaciji je potrebno opraviti kompletne meritve ekoloških parametrov delovnega okolja.
10. decembra, tedaj naj bi sklicali tudi sestanek predstavnikov Fenolita, Primisa, vaškega odbora, občinske uprave in svetnikov.
rovnica in občine Vrhnika.
Skupščina občine Vrhnika je sprejela Odlok o določitvi varstvenih pasov in varovalnega režima na območju vodnih virov Borovniškega vršaja (Ur. 1. SRS 18/87) in sanacijski program z nazivom:
»Zaščita podtalnice vršaja Bo-rovniščice
Možnosti onesnaženja in varovanje«
V sanacijskem programu je zelo natančno opisano in opredeljeno, kakšne aktivnosti in roki so predvideni za zaščito vodnega vira ter kdo je konkretno zadolžen za izvedbo.
Odbor se je srečal z veliko problemi, ki presegajo statusne in organizacijske sposobnosti odbora. Na odboru je prišlo do pobude, da se začnejo aktivnosti za ustanovitev DRUŠTVA ZA EKOLOGIJO IN VARSTVO OKOLJA S SEDEŽEM V BOROVNICI.
Krajani želimo biti seznanjeni, kakšno je stanje v družbi. Želimo le spoštovanje pravice živeti v čistem okolju, prav tako pa želimo tudi uporabiti zakonsko dolžnost, da opozorimo na dejstva in s tem pomagamo preprečiti morebitne ekološke katastrofe.
Nevenka Stevanovski, dipl. org.
Banane in paličice
Pred nekaj leti, ko so drugič žagali prvega predsednika demokratično izvoljene slovenske vlade Lojzeta Peterleta in je bila v zraku konstruktivna nezaupnica, je danes znameniti kranjski župan Vitomir Gros, ki ni varčeval z ostrim jezikom, čeprav je imel ponavadi v resnici prav, kadar je kaj povedal, prinesel v parlament latinskoameriške čeke, kot seje izrazil, ki da so pod njegovo poslansko klopjo. Ko so pogledali tjakaj, so našli nekaj šopov zrelih banan. Nekateri so imeli to za primitivnost, vendar je šlo v takratnem vznemirljivem ozračju za potezo, kije nekoliko sprostila napetosti.
Vitomir Gros je znan tudi po drugih svojih izjavah, med drugim tudi po tej, da ameriški gangster v svojem življenju ne more ropati in krasti, na pozna leta pa - kaj bi z njim bilo, če ga nebi prijeli zaradi utaje nekaj dolarjev davka - kandidirati za guvernerja kake ameriške zvezne države ali celo za ameriškega predsednika. To se lahko zgodi šele tedaj, ko ganster opere ves na čudne načine pridobljen denar, temeljito izšola svojega sina in ga spravi v politiko. Prispodobe sem se spomnil, ker gre za dogajanje na zahodni strani Zemlje. Primerjave pa bi bilo mogoče narediti tudi doma, na domačem pragu.
Tudi v tem primeru gre za javen dogodek. Borovniškega občinskega sveta sicer ne spremljajo televizijski žarometi, kar je velika škoda. Eden izmed občinskih svetnikov je prepričan, da ima zmeraj prav in da ob tem, da govori veliko (znanemu in danes poniknjenemu Mojmiru Ocvirku so v nekdanjih svinčenih forumih za podobne manire nadeli v Mladini vzdevek davitelj), govori tudi tako, kot bi rožice sadil, kar pomeni, da bi moral vaški novinar uganiti vse njegove misli, tudi liste, kijih ne pove naravnost. Ker misli, da je slabo poslušan, je vaškemu novinarju prinesel paličice za čiščenje ušes. Poteza, kije vredna darila Vitomirja Grosa. Darilo je uporabno, čeprav ga v tem primeru ni mogoče pojesti brez škode za goltanec. Paličice naj bi bile zato, da bi vaški novinar doumel, kako mora vedno in povsod pisati samo objektivno .resnico in samo čisto resnico, vse slišati, vse videli, vse razumeti.
Resnici na ljubo: zgodbe, če bi bile tako zapisane, bi bile morda za beroče občinstvo zelo zabavne in bi se dobro brale, še zlasti, če bi začeli obujati vaške bifejske spomine na ne tako davno poslovno zgodovino človeka, ki vaškemu novinarju postavlja ta-ko'visoke profesionalne zahteve. Kajti, kjer se izve nekaj, se izve še kaj več. To je metoda, na kateri sloni preiskovalno časnikarstvo. Potem bi se ugotovilo, da za visokimi načelnimi besedami stojijo zelo preprosti in prozorni razlogi.
Ker pa omenjeni s~paličicami za oster sluh obdarovani vaški novinar iz potrpljenja do ljudi, ki so se v največji meri po naključju znašli v krajevni politiki, premore veliko mero krščanskega usmiljenja, in prisega na demokratične postopke, zadeve obravnava na ta način, da jih ne zapiše tako, kot bi jih.lahko napisal in ne daje povoda za posmehovanje na račun večine tistih svetnikov, ki pošteno mislijo in delajo.
Čeprav pozna iz preteklosti, se pravi iz petdesetih let, zelo poznano borovniško krilatico, ki pravi: »Rešite nas teh naših gorečih aktivistov, pa četudi je sedež občine na sosednji Vrhniki, kjer že imajo arest. S tistimi tam bomo nekako opravi/i, s temi pri . nasipa nikakor ne moremo.«
Šele zdaj prav razumem, zakaj so bili nekateri tako zelo proti samostojni občini v Borovnici: dolge debate pa nobenega pravega rezultata, vmes pa še koga pod rebra dregnejo ali kako drugače zašijejo.
Če se vaškemu novinarju od časa le zapiše, kam pes taco moli, je pa ogenj v strehi. Čas je, da tudi v Borovnici končno nastopi Civilna inicijativa. borovniški vaški novinar.
TONE J A NEŽIČ
SONET:
Lokacijske dokumentacije za graditelje
Podjetje SONET, kije na področju projektiranja že uveljavljeno podjetje, je v letošnjem letu izpolnilo pogoje in pridobilo potrebna dovoljenja za širjenje svojega delovanja tudi na področje urbanizma, izdelovanja lokacijskih dokumentacij, lokacijskih informacij o posameznih zemljiščih in načrtovanja v zvezi s priglasitvijo posameznih objektov.
Za nas kot uporabnike je pomembna možnost izbire izvajalca tudi na tem področju.
Čez poletje so v podjetju naredili prvih šestnajst lokacijskih dokumentacij in s tem pridobili tudi potrebne izkušnje pri delu z institucijami, ki izdajajo soglasja (soglasja k lokacijski dokumentaciji zbere SONET), inšpektorji in upravo, ki bedi nad postopkom in na koncu izda lokacijsko dovoljenje. Lokacijsko dokumentacijo izdelujejo za področje vrhniške in borovniške občine, svojo dejavnost pa nameravajo s časom ponuditi tudi drugje.
Za informacije lahko pokličete na telefon 753-022 ali se oglasite na sedežu podjetja na Vrhniki, Ribiška pot 4.
N. Č.
Ustanovitev Društva za ekologijo in varstvo okolja s sedežem v Borovnici
Na podlagi Statuta Občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet Občinc Borovnica na svoji 18. seji (nadaljevanje), dne 14.11.1996 sprejel
SKLEP
1. člen
Sprejme se osnutek sprememb in dopolnitev statuta Občine Borovnica.
2. člen
Osnutek sprememb in dopolnitev statuta Občine Borovnica se posreduje v javno obravnavo do 31.12.1996.
3. člen
Osnutek sprememb in dopolnitev statuta
Občine Borovnica se objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
4. člen
Pisni predlogi in pripombe glede osnutka sprememb in dopolnitev statuta Občine Borovnica se zbirajo na Občini Borovnica.
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič
Številka: 066/3-13/5-18/96 Datum: 14.11.1996
Sklep prejmejo:
1. Evidenca sklepov
2. Spis tu
Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS in Ur.list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS) je Občinski svet Občine Borovnica na svoji 18.seji,dne 14.11.1996 sprejel
OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA OBČINE BOROVNICA
1. člen
V statutu Občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) se 6. člen spremeni tako, da se glasi:
»Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb so v občini ustanovljene vaške skupnosti, ki obsegajo območja naslednjih naselij oz. delov naselij:
• Borovnica - Nova vas. - območje volišča št. I,
• Borovnica - Pod goro,-območje volišča št. 2,
• Borovnica - Center, - območje volišča št. 3,
• Borovnica - Grič, - območje volišča št. 4,"
• Breg - Pako,
• Zabočevo - Niževec,
• Brezovica,
• Dražita - Ohonica - Lašče -Pristava,
• Laze,
• Dol.«
2. člen
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev, ki so v interesu prebivalcev posamezne skupnosti, iz občinske pristojnosti v pristojnost vaške skupnosti. Za ta namen občinski svet določi tudi ustrezna sredstva.«
3. člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese samo prebivalcev določene vaške skupnosti, mora občinski svet predhodno pridobiti mnenje sveta te vaške skupnosti.«
4. člen
16. alineja 11. člena se črta.
5. člen
Drugi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Občina ima tudi odbor vaških skupnosti.«
6. člen
Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odbor vaških skupnosti se voli za štiri leta.«
7. člen
V poglavju III. ORGANI OBČINE se naslov podpoglavja 5. Svet krajevnih skupnosti spremeni tako, da se glasi:
»5. Odbor vaških skupnosti«
8. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odbor vaških skupnosti predstavlja interese vaških skupnosti v občini.
Odbor vaških skupnosti je sestavljen iz predsednikov vaških svetov.
Odbor vaških skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in tajnika.
Glede načina dela odbora vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.«
9. člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odbor vaških skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom in županu o vseh zadevah, ki se nanašajo na interese vaških skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Odbor vaških skupnosti lahko od občinskega sveta zahteva, da ponovno obravnava in odloči o aktu, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko odbor vaških skupnosti poda najkasneje v 15 dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme odbor z večino glasov vseh svojih članov.«
10. člen
V poglavju III. ORGANI OBČINE se naslov podpoglavja 7. Organi krajevnih skupnosti spremeni tako, da se glasi:
»7. Organi vaških skupnosti«
11. člen
41. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organ vaške skupnosti je svet vaške skupnosti.
Svet vaške skupnosti je sestavljen iz treh članov, ki jih izvolijo prebivalci vaške skupnosti na neposrednih tajnih volitvah po večinskem načelu.
Svet vaške skupnosti se izvoli za obdobje štirih let.«
12. člen
42. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Svet vaške skupnosti razpravlja in odloča o vseh zadevah, ki se nanašajo na interese vaške skupnosti. Glede načina dela sveta vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.«
13. člen
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Svet vaške skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in tajnika.
Predsednik predstavlja in zastopa odločitve sveta vaške skupnosti v odboru vaških skupnosti. Tajnik pomaga predsedniku pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.«
14. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več vaških skupnosti. »
15. člen
47. člen se spremeni tako. da se glasi:
»Zbor občanov v vaški skupnosti:
- razpravlja o spremembah statuta občine.
- razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
- razpravlja o delu svojega predstavnika v odboru vaških skupnosti.
- razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje vaške skupnosti.
- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.«
člen
16. člen
e spremeni, tako da
48. glasi:
»Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volileev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volileev v tej skupnosti ali na pobudo njenega vaškega sveta.«
17. člen
Za volitve članov svetov vaških skupnosti se glede vprašanj, ki niso posebej urejena s statutom, smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah; ki veljajo za volitve v občinske svete v občini kot eni volilni enoti.
18. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta Občirfe Borovnica pričnejo veljati z dnem objave v uradnem glasilu.
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič
Številka Datum:
066/3-13/5-18/96 14.11.1996
* OP.: Območje volišč/a lokalne volitve (župan. Občinski svet)
Pojasnilo glede prevoza šoloobveznih otrok s Pokojišča
30. oktobra 1996 smo v Kmečkem glasu v članku Toneta Ur-basa »Vse v soglasju z naravo« lahko prebrali, da je »v vseh treh vaseh otrok ravno za en kombi, za katerega poskrbi Marko Debevec z bratoma Romanom in Boštjanom«.
Ker smo bili na Občini vprašani, kako je s tem, pojasnjujemo:
Prevoz šoloobveznih otrok s
Pokojišča organizira Osnovna šola dr. Ivana Korošca s svojim kombijem, stroški pa bremenijo Občino Vrhnika.
Res pa je, daje taisti kombi že »v letih« in da bo Občina Borovnica morala razmišljati o nabavi novega, oziroma urediti prevoz šoloobveznih otrok na drug način, saj so pokojiški otroci občani Občine Vrhnika.
Za vzgojo in varstvo otrok v starosti od 1 do 3 let želimo organizirati
VARSTVENO DRUŽINO
Ta oblika vzgoje in varstva otrok se izvaja na domu in jo lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja in ima v skladu z normativi in standardi zagotovljen prostor.
Zainteresirani lahko dobite podrobnejše informacije ■ v VVZ Antonije Kucler Vrhnika, Enota Borovnica, Paplerjeva 5, Borovnica, telefon: 746 - 083.
Odlok o ustanovitvi osnovnošolskega zavoda
Občinski svet Občine Borovnica na 18. seji 14. novembra 1996 sprejel odloko ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževal-neg zavoda Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica. Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica. Sedež zavoda je na Paplerjevi 15 v Borovnici. Povzemamo nekatere določbe novega odloka.
Med drugimi je zanimiva določba, da zavod lahko po predhodnem dogovoru i. ustanoviteljem (se pravi občino) organizira delo v novi podružnični šoli ali novem vrtcu ali ukine obstoječe, če so za to dani zakonski razlogi.
Izobraževanje in druge dejavnosti
Dejavnost zavoda po standardni klasifikaciji: dejavnosti so osnovnošolsko splošno izobraževanje, izobraževanje odraslih, dejavnost knjižnic, storitve menz, računovodske oziroma knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje.
Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
Zavod je osemletna osnovna šola in opravlja vzgojnoizobraževalno dejavnost od 1. do 8. razreda obvezne osnovne šole. Zavod izdaja spričevala o uspehu in izobrazbi, ki štejejo kot javne listine.
Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, kije vpisana v sodni register.
Organi zavoda
Organi zavoda so: svet zavoda, ravnatelj, strokovni orga ni, svet staršev.
Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s pravili.
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev.
Svet zavoda šteje 11 članov, kijih sestavljajo: 3 predstavniki ustanovitelja, 5 prestavnikov delavcev zavoda, 3 predstavniki staršev. Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet izmed delavcev občinske uprave ali občinskih organov ter občanov. Predstavnike delavcev zavoda se voli izmed strokovnih, upravno administrativnih ter tehničnih delavcev. Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok. Predstavnike staršev volijo starši na svetih staršev.
Svet zavoda s prehodnim soglasjem ustanovitelja imenuje in razrešuje ravnatelja zavoda, v soglasju z ustanoviteljem sprejemu pravila zavoda, sprejema program razvoja zavoda, sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstan-dardnih in drugih programov, obravnava poročila o izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, odloča o pritožbah staršev v zvezi z izobraževalnim delom v zavodu, sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok, določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in ravnatelju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, razpisuje delovno mesto ravnatelja zavoda, sprejema program razreševanja presežnih delavcev, imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah, odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računpdskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del, opravlja druge z zakonom ter drugimi pravili zavodi) določene naloge.
Ravnatelj
Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda jc ravnatelj. Ravnatelj opravlja naslednje naloge: organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, pripravlja program razvoja zavoda, pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo, organizira vodenje šolske kronike, je odgovoren za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev, vodi delo učiteljskega zbora, oblikuje predlog naclstandardnih programov, spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, organizira mentorstvo za pripravnike, prisostvuje pri vzgojnoizobraževalnehi delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive, odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic in obveznosti učencev, odloča o vzgojnih ukrepih, določa sistematizacijo delovnih mest, imenuje in razrešuje svojega pomočnika, odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev, skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno slušbo in opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z Ministrstvom za šolstvo n šport. Mandat ravnatelja traja štiri leta.
Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje ustanovitelja.
Zavod ima pomočnika ravnatelja. Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja oziroma ravnatelj-skega izpita.
Strokovni organi v zavodu so: učiteljski zbor, oddelčni učiteljski /bor, razrednik, strokovni aktivi učiteljev.
Učiteljski zbor
Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda.
Učiteljski zbonobravriava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojnoizobraževalnim delom, daje mnenje o letnem delovnem načrtu, predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja in pomočnika ravnatelja, odloča o vzgojnih ukrepih, opravlja druge nalo-
ge v skladu z zakonom.
Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v posameznem oddelku.
Oddelčni učiteljski zbor: obravnava vzgojnoizobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Razrednik: vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in utne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij.
Strokovni aktivi v šoli obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za ocenjevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnoizobraževalnega dela, obravnavajo pripombe staršev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
Svet staršev
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev. Svet staršev zavoda jc sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na prvem sklicu staršev. Prvi sklic staršev opravi ravnatelj in sicer na začetku šolskega leta.
Svet staršev zavoda predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih programih, daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu zavoda, razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojnoizobraževal-ni problematiki, obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojnoizobraževalnim delom, voli predstavnike staršev v svet zavoda in opravlja druge naloge v skladu s pravili zavoda.
Svetovalna služba
V zavodu deluje svetovalna služba, ki svetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojnoizobraževalnega dela in poklicno svetuje.
Delo svetovalne službe opravljajo svetovalni delavci, ki so psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in defektologi.
Pri opravljanju poklicnega svetovanja se. povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje.
Knjižnica
Zavod ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko - dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojnoizobraževalnega dela v zavodu. Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister.
Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, kijih določi minister.
Vzgojnoizobraževalno in drugo strokovno delo v zavodu opravljajo učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje zavoda.
Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepremičnine in opremo, ki jo je zavod uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve tega odloka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje leto poslovanja.
Zavod pridobiva sredstva za opravljanje dejavnosti iz državnega proračuna in iz proračuna občine v skladu z zakoni in statutom Občine Borovnica, iz prispevkov staršev, z dotacijami, sponzorstvom ter iz drugih virov.
Presežek prihodkov nad odhodki, kijih zavod pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačila materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače.
Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovne dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področja dejavnosti zavoda, krije ustanovitelj oziroma država.
Zavod lahko ustanovi sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka, ki niso sestavina vzgojnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme za zviševanje standardne vzgoje in varstva. Sklad zavoda pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidarno do vrednosti sredstev, s katerimi zavod upravlja.
Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v zavodu, izvaja šolska inšpekcija.
Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda s področij, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, izvajajo institucije družbenega razvoja, določene z zakonom.
Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije.
Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovnite-lja nadzira ustanovitelj ali upravni odbor sklada, če je ustanovljen premoženjski sklad, v katerega so vključene nepremičnine v upravjanju zavoda.
Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega odloka.
Obnovljen spomenik na Bregu
Borovniški vrtci so samostojen zavod
Občinski svet Občine Borovnica je na svoji 18. seji 14.novembra 1996 sprejel ODLOK o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda »Vzgojnovarstveni zavod Borovnica«. Sedež zavoda jc na Paplerjcvi 5, Borovnica. V sestavo zavoda sodijo: Knota Miš - Maš, Paplerjeva 5, Borovnica in F.nota Rcga - Kvak, Breg pri Borovnici 63, Borovnica. Matična enota jc Knota Miš - Maš, kjer je sedež zavoda. V matični enoti se vpisuje otroke v dnevno varstvo in druge oblike oskrbe otrok /.a obe enoti.
Letošnja občinska komemo-racija ob dnevu mrtvih jc bila na Bregu pri Borovnici, kjer so po nekaj letih obnovili napise na Plečnikovem spomeniku pad-
lim v drugi svetovni vojni. Dela je opravil kamnoseški mojster Svete z Jezera. Na komemoraci-ji je govoril župan, predstavniki 00 ZZB so položili vence. Dra-
gica Turšič pa je povedala nekaj besed v spomin na padle. Peli so pevci moškega pevskega zbora Stinglc iz Borovnice.
Asfalt do Pekla
Kakor veliko smo pisali o asfaltu do Pekla in nazaj v zvezi s županovimi težavami, bomo zdaj krajši. Asfalt je narejen v vsej dolžini, se pravi 1480 metrov in v širini 3,5 metra pluid 30 centrimetrov bankin na vsako stran. Izmerili so ga izvajalci in kot poročajo naši neodvisni viri, še enkrat pod zaščito noči nekateri borovniški občinski svetniki. Asfaltiranih je tudi nekaj več kot 70 metrov poti po Oho-nici, razen tega pa še nekaj metrov ceste na Pakcm.
Asfaltiranje ni minilo brez težav. Celo državni mediji so poročali o tem, kako so »nočni mehaniki« podizvajalcu del Sa-motorčanu z one strani Vrhnike grenili življenje s nočnim ših-tom, ko so rezali električne kable pri valjarjih, nasipali v rezervoarje vozil zemljo in pesek in rezali cevi hidravlične napeljave. S tem se zdaj ukvarja vrhniška policija. Ta ocenjuje, da
niso ravno vsi Borovnica ni navdušeni nad asfaltiranjem poti v Pekel in daje lahko med osumljenci marsikdo od teh, ki niso navdušeni.
Je pa res, da so v drugih krajih ljudje, ko že enkrat delajo asfalt, ponavadi složni v tern, daje vsak asfalt pridobitev za kraj. Menda so v tem samo Borovnicam nekaj posebnega. Resnici na ljubo pa jc le treba povedati, da še masikateri makadam v tej občini hrepeni po asfaltni prevleki.
V državni režiji (dela izvaja Cestno podjetje Ljubljana) pa poteka obnova ceste od Bistre proti Borovnici, kjer je bil zelo nevaren odsek. Tako tudi v teh sneh še potekajo dela mimo stare domačije Ribič. Cestišče bo nekoliko razširjeno, urejene bodo bankine.
Bankomat
Kakor so obljubili predstavniki Ljubljanske banke, bo naj-
brž že do konca leta pred sedanjo borovniško bančno poslovalnico nameščen bankomat za dvigovanje in tudi za vlaganje gotovine, ter za nekatere druge operacije, kijih zmorejo najnovejši bankomati.Zdaj je tako, da je mogoče v Borovnici poslovanje z banko samo tedaj, ko je poslovalnica odprta. Potem za vsak znesek le ne bo treba drugam, celo na Vrhniko, kamor vidimo hoditi Borovničane zlasti ob sobotah. Vrhničani zato večkrat sprašujejo Borovničane: ali pri vas razsaja kuga. Vrste pred loterijo, vrste pred bankomatom. Sami Borovniča-ni. Celo vrhniški gostilničarji in trgovci služijo.
Res bi kazalo v Borovnici vpeljati tudi prodajo srečk. Kajti davki od dobitkov na loteriji so izvirni prihodek občine, kjer živi srečni nagrajenec. Zato: večja ko je prodaja srečk, večje po verjetnostnem računu možnosti, da kdo zadene in plača davek občini.
Zavod lahko po predhodnem dogovoru z ustanoviteljem organizira delo v novi enoti vrtca ali ukine obstoječe, če so za to dani zakonski razlogi.
Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok na področju celotne občine Borovnica.
Dejavnosti zavoda po standardni klasifikaciji so:
Dejavnost vrtcev in predšolske vzgoje
Storitve men/
Računovodske oz. knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčnosvetovanje
Dejavnost zavoda šteje kol javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
Zavod opravlja javno veljavni program za predšolske otroke, kije sprejet na način in po postopku, določenim /-zakonom.
Zavod izvaja v/gojnovurstveno delo za predšolske otroke v starosti od 11. meseca do vstopa v osnovno šolo. Lahko organizira tudi dnevno varstvo otrok v varstvenih družinah.
Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljenje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji.
Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, kijih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojnovarstvenega dela ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti.
Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.
Organi zavoda so:
- svet /avoda,
- ravnatelj,
- strokovni organi,
- svet staršev.
Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s pravili.
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev.
Svet zavoda šteje 11 članov, ki jih sestavljajo:
3 predstavniki ustanovitelja,
5 prestavnikov delavcev zavoda,
3 predstavniki staršev.
Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet izmed delavcev občinske uprave, članov občinskih organov ter občanov.
Predstavnike delavcev zavoda se voli iz vsake enote /avoda. izmed strokovnih, upravnoadministrafivnih ter tehničnih delavcev in sicer 3 člana i/ enote v Borovnici in 2 člana i/enote na Bregu. Predstavnike delavcev /avoda izvolijo delavci /avoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok.
Predstavnike staršev volijo starši na svetih staršev.
Pedagoški vodja in poslovodni organ /avoda ravnatelj.
Za ravnatelj je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca v /uvodu, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.
Ravnatelja imenuje in razrešuje svet /uvodu v soglasju / Ministrstvom za šolstvo n šport.
Odlok o ustanovitvi Knjižnice dr. Marje Boršnik
Občinski svet Občine Borovnica na svoji 18. seji 14.novembra 1996 sprejel ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica s sedežem zavoda na Paplcrjevi 23 v Borovnici. Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje informacijske potrebe na področju celotne občine Borovnica. Med drugim v odloku piše:
Dejavnost zavoda po standardni klasifikaciji dejavnosti je:
• dejavnost knjižnic.
V okviru te dejavnosti zavod kot splošnoizo-braževalna knjižnica:
• nabavlja, zbira ter strokovno obdeluje, hrani in obnavlja knjižnično gradivo,
• skrbi za vsestransko dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi,
• vodi kataloge in drugo dokumentacijo knjižničnega gradiva ter evidenco o knjižničarski dejavnosti,
• samostojno in v sodelovanju s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi zavodi organizira in pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja interesa za knjižnično dejavnost,
• v okviru knjižničnega informacijskega sistema sodeluje v medknjižnični isposoji ter pri izdelavi podatkovnih zbirk in drugih bibliografskih in informacijskih proizvodov in storitev,
• opravlja še druge dejavnosti, s katerimi utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižničnih dejavnosti.
Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljenje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji.
Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisane registrske dejavnosti.
Organi zavoda so:
• svet zavoda,
• direktor,
• strokovni svet. Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s pravili. Zavod upravlja svet zavoda.
Svet zavoda šteje 5 članov, ki jih sestavljajo:
• 2 predstavnika ustanovitelja,
• 1 prestavnik delavcev zavoda,
• 2 predstavnika uporabnikov. Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski
svet izmed delavcev občinske uprave ali občinskih organov.
Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok.
Predstavnike uporabnikov predlagajo krajani, imenuje pa Občinski svet.
Direktor zavoda opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja.
Strokovni svet zavoda sestavljata dva člana, ki jih imenuje svet zavoda izmed strokovnih delavcev zavoda in zunanjih strokovnjakov s področja dela zavoda.
Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepremičnine in opremo, ki jo je zavod uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve |£.s» odloka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje leto
poslovanja.
Led obljubljen že od predlani
Zavod pridobiva sredstva za opravljanje dejavnosti iz iz proračuna občine v skladu z. zakoni in statutom Občine Borovnica, z dotacijami, sponzorstvom ter iz drugih virov.
Potrebna sredstva za opravljanje redne dejavnosti zavoda v skladu z normativi zagotavlja ustanovitelj iz proračuna, opredelijo pa se v letnem planu zavoda.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, s katerimi zavod upravlja.
Ustanovitelj izvaja nadzor nad opravljanjem osnovne dejavnosti v zavodu, gospodarjenjem z nepremičninami v lasti ustanovnitelja ter izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev. Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi.
Zavod v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili.
Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku šestih mesecev od dne uveija vitve tega odloka. Za prehodno obdobje občin^j SVct ;menuje vr_
si.lca doKnQ5i! direktorja, katerega naloga bo us-Kladiti organizacijo dela ter poskrbeti za oblikovanje sveta zavoda in imenovanje direktorja zavoda.
Nekateri šolarji, ki še hranijo sezonske vstopnice izpred dveh let, ko je vse kazalo, da bo v Borovnici za šolo deloval pravi ledeni stadion, potem pa so se lahko drsali samo enkrat, sprašujejo, ali tiste karte, ki so jih uporabili samo po enkrat, še ve-
ljajo. Lani, ko jc bila dolga zima in bi se dalo tam vzdrževati led celega pol leta, ni bilo ledu, čeprav bi nemara podjetni organizator graditve bande lahko pomislil tudi na to. Lanski sneg in led sta minila, zdaj jc zapadio na novo in najbrž bo pritisnila
zima. Spet sprašujemo: ali bo letos led v Borovnici, po katerem se bodo otroci in odrasli lahko drsali, ali pa je zanimanje zanj popustilo, kot vsako pomlad odjema zrftKai in spet ne bo nič: čakamo na pameten odgovor.
Svet zavodu si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje vzgojiteljskega zboru in mnenje ustanovitelja. Vzgojiteljski /bor o mnenju glasuje tajno. Če vzgojiteljski zbor ali ustanovitelj ne podata mnenju v roku 20 dni od dneva, ko sta bili zanj zaprošeni, lahko svet zavodu imenuje oziroma razreši ravnatelja brez tega mnenju.
Ce ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma čc nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelju ni imenovan, svet zavodu imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev /uvoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.
Zavod ima pomočnika ravnatelja.
Strokovni organi v /uvodu so:
- vzgojiteljski /bor in strokovni aktivi vzgojiteljev.
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v /uvodu oblikuje svet staršev.
Svet staršev zavoda:
— predlaga nadstandardne progrume,
daje soglasje k predlogu ravnatelju o nadstandard-nih programih,
— daje mnenje o predlogu programa razvoja /avoda in O letnem delovnem načrtu /uvodu,
— razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojnovarstveni problematiki,
— obravnava pritožbe staršev v zvezi z v/gojnovar-stvenim delom,
' — voli pfedstavnike sturšev v svet zavodu in
— opravlja druge naloge v skladu s pravih zavoda. Vzgojnovarstveno in drugo strokovno delo v zavodu
opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev in sveto-valni delavci.
Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepremičnine in opremo, ki jo je /uvod uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve tega odloka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje leto poslovanja.
Zavod pridobiva sredstva za opravljanje dejavnosti iz državnega proračuna in iz proračuna občine v skladu z zakoni in statutom Občine Borovnica, iz plačil staršev za storitve, z dotacijami, sponzorstvom ter i/ drugih virov.
Presežek prihodkov nud odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in varstva oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilu materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače.
Primankljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa i/osnovne dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področja dejavnosti /avoda, krije ustanovitelj oziroma država.
Zavod lahko ustanovi sklad, i/, katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelku, ki niso sestavinu vzgojnega programa oziroma se ne financirajo izjuvnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme za zviševanje standardne vzgoje in varstva. Sklad /uvoda pridobiva sredstvu iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidurno do vrednosti sredstev, s katerimi zavod upravlja.
Nadzor nud izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in varstva v zavodu, izvaja šolska inšpekcija.
Nadzor nad zakonitostjo delu /uvoda iz področij, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, izvajajo institucije družbenega razvoja, določene z zakonom.
Porabo javnih sredstev v /uvodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. Gospodarjenje z nepre-mičninumi v lasti ustanovnitelja nud/iru ustanovitelj ali upravni odbor skladu, če je ustanovljen premoženjski sklad, v katerega so vključene nepremičnine v upravja-nju /uvodu.
Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku šestih mesecev od dne uveljavitve tegu odloku.
Za prehodno obdobje občinski svet imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja, katerega naloga bo uskladiti organizacijo dela ter poskrbeti za oblikovanje sveta /uvoda in imenovanje ravnatelja zavoda.
Vrhničanki — Ivica Furdi
Ko bi me vsaj enkrat poljubila, bi občutila, kaj si pridobila, ljubezen moja izgubljena.
Ampak ti me nisi niti pogledala, in že si odločila, da me boš odbila.
Ti dve leti sem čakal nate,
da bi ti dal svoje vse,
ti pa mirno pozabiš moje ime.
A prešla boš v pozabo.
prevzetno lepo dekle
in rudi tebi bo nekdo stri srce.
Radost v mojem srcu si le ti, in močno hrepenim po tebi, ti moja si sojena ljubezen, in borovniška bolezen.
In ko ti bo žalost legla na sree in ko ti bodo osiveli lasje, spomni se me, fanta, ki ljubil te je.
Nasmeh minil bo z lica, staraš; prehitro bo prišla,
zato želim, da mOJCt bi bila in da v moje življenje bi prišla.
Izginila boš iz mojega življenja in če z drugim boš živela, ne boš videla krajev, kjer t"'    , . bila. -<cnab' in ne ^ 0Dfuma £a£0 je mjina oezer. 'lepa.
30 let košarke v Borovnici
Plesni tečaji     jamarsko društvo borovnica
Ob praznovanju 30-letnice košarke v Borovnici sta športna zveza in domači klub pripravila zaključno slovesnost s tekmami pionirjev, pionirk, članic in veteranov, ki si jo je ogledalo veliko število ljubiteljev košarke.
Tekmovalno košarko so borovniški zanesenjaki pričeli igrati leta 1966, v sezoni 1976 se jim je uspelo uvrstiti v II. SKL, vendar zaradi znanih »portoroških sklepov« v tej ligi niso nastopili. Dolgoletna želja se jim je uresničila po dograditvi nove dvorane, v II. SKL pa so prvič nastopili v sezoni 1986/87, kjer nastopajo še danes. V tem obdobju so igrali tudi pionirji, občasno pa tudi pionirke, kadeti in mladinci. Ženske ekipe pa žal niso imeli.F
Borovnica jc kot majhen kraj dala slovenski košarki kar nekaj dobrih igralcev in igralk. Med temi je na prvem mestu Nada Vuleta, ki je leta 1976 kar dvanajstkrat nastopila za tedanjo jugoslovansko reprezentanco, večkrat pa tudi za slovensko mladinsko in člansko ekipo.
Dane Sivka je bil med najzaslužnejšimi igralci, ki so leta 1974 v Litiji osvojili odlično 2. mesto med osnovnimi šolami, igral je tudi za slovensko mladinsko reprezentanco in v ljubljanskih klubih, ki so nastopali v tedanji II. zvezni ligi in 1. SKL.
Franjo Modrijan in Drago Mekinda sta nastopala nekaj sezon za ekipo Vrhnike, ki je tedaj igrala v IL ZKL in I. SKL ter vrsto let v domači članski vrsti.
Angela Tortič, je nastopala za žensko ekipo Logatca v I. SKL in kasneje za Olimpijo.
Poleg igralcev in igralk so k popularizaciji košarke veliko prispevali tudi trenerji: Pavle Bajec, Frenk Petelin, Jože Mekinda, Karel Nikolavčič, Drago Djedovič, Simon Seljak in Angela Tortič ter sodniki in prizadevni športni delavci.
V času igranja v II. SKL seje članska ekipa spreminjala in dopolnjevala z znanimi slovenskimi igralci: Goran Križnar, Tomaž Prodan, Matjaž. Kalin-ger, Rajko Zlatkovič, Dušan Kržan in ostali. Prevladuje prepričanje, da 30-letno delo ne bo zaman tudi za prihodnje rodove, saj mladi rod igralcev to zagotavlja.
Pred zadnjo tekmo je bila krajša slovesnost, na kateri je napovedovalka Helena Modrijan opisala zgodovino borovniške košarke, pozdravne nagovore pa sta imela predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan ŠEŠOK in predsednik Športne zveze Borovnica Hazim Fr-ljak.
ZLATI plaketi sta prejela: Pavle Bajec in Franjo Modrijan,
SREBRNE plakete so prejeli: Dane Sivka, Angela Tortič, Drago Mekinda in Karel Nikolavčič, BRONASTE plakete so prejeli: Milan Mekinda, Franc Šuštar, Marko Zalar in Jože Mekinda.
Župan občine Borovnica Andrej Ocepek je podelil priznanja za večletno uspešno delo v košarki.
Na koncu je predsednik odbora za pripravo zaključne slovesnosti in direktor ELLES-a Franjo Modrijan športnim de-iavcem iii nekaterih igralcem podelil praktična darila, ki so nov proizvod borovniškega podjetja.
Starosti borovniške košarke Pavletu Bajcu pa je predsednik Športne zveze čestital ob njegovi 60-letnici in mu v imenu košarkarjev izročil umetniško sliko.
Ob tem ljubileju so se domači športniki spomnili tudi nekdanje učiteljice in trenerke pionirk RoniàT.C B25?'n in ji ob njeni 50-letnici izročili šopek rož.
REZULTATI:
Pioniij,1 ^KL: OŠ dr. Ivana KoiC/.? ca : OŠ GABROVKA (12:15)
ČLANIC — veteranke:
BOROVNICA : VRHNIKA 40:31 (18:21)
Borovnica: Debevec U. 22, Tortič 14, Šraj, Brenčič 2, Ver-bič, Bassin 2, Gerdina, Drole, Škulj
Vrhnika: Križaj 4, Pivk 2, Nagode 5, Hrib 10, Geroni 4, Jesenovec, Turk, Gruden, Novak 6, Gutnik
V zelo zanimivi tekmi so nekdanje igralke dokazale, da košarkarskih veščin še niso pozabile. Ekipi sta se večkrat menjavali v vodstvu, zmago pa je domačinkam priborila mlajša Urša Debevec z natančnimi meti. Poleg nje se jc izkazala tudi Tortičcva z zanjo značilno borbenostjo.
Pri gostjah jc igrala dobro prva peterka, boljše od ostalih pa so bile: Hrib, Novak in Nagodc.
Vrhunec večera pa je bila vsekakor tekma med veterani Borovnice in ekipo slovenskih direktorjev, v kateri je zaigral tudi znani in popularni radijec Sašo Hribar ter nekdanja košarkarja ljubljanske Olimpije Pavle Polanec in Goran Križnar.
Domačine pa je okrepil nekdanji odlični košarkar Peter Vilfan, kije poleg legendarnega Ive Daneua največkrat nastopil za jugoslovansko reprezentanco. V tej dvorani je nastopil že na otvoritveni tekmi pred 15 leti.
Tekme so sodili: Andrej Kobilica (Ljubljana), Karel Nikolavčič (Vrhnika) in Matevž. Petelin (Borovnica).
Prireditev so omogočili: ISKRA — Računalniki, d.o.o., Ljubljana
TERMOTOM, d.o.o.. Borovnica
G-alles, d.o.o., Vrhnika VULKANIZERSTVO, Ivan Molk, s.p.. Borovnica TELEKOMUNIKACIJE, Levingcr, s.p., Borovnica ELLES, d.o.o., Borovnica
Tone Janežič
V gasilnem domu na Bregu pri Borovnici se s koncem novembra začno plesni tečaji za odrasle, začetni in nadaljevalni. Plesne vaje bodo vsako soboto ob 18. uri v dvorani, vodili jih bodo plesni vaditelji iz plesnega centra Fredi, ki ima sedež na Zadobrovški cesti v Ljubljani. Cena je 5000 tolarjev za tečaj na osebo. Zanimanje je veliko, vendar se za dodatne informacije lahko obrnete na tel. številko 631 222.
Organizatorji na Bregu si prizadevajo, da bi obnovljeni gasilni dom, kakor so se odločili krajani, ko so tedaj vanketi glasovali za obnovo, res postal središče kulturnega in družabnega življenja v kraju in tudi v borovniški občini.
Jubilejno leto 1997
Borovniški košarkarski veterani, z. njimi je igral Peter Vilfan.
Ekipa direktorjev: med njimi Sašo Hribar (radio Ga ga) in Dušan Še-
šok (predsednik KZS in predsednik Iskre)
BOROVNICA
84:77 (46:33)
DIREKTORJI
Borovnica: Seljak 7 (4:3), Šuštar 5, Sedlar, Mekinda M., Modrijan 11 (3:3), Doljšak, Mekinda J., Martinčič 2, Vilfan 36 (12:11), Zalar 7,Jevšek 14(2:2), Mekinda D. 2.
Direktorji: Hribar S. 1 (2:1), Brumen 2, Kravanja 10 (4:4), Polanec 22 (16:10)., Gartner, Šešok 5, Pavčič 11 (2:1), Starič, Križnar 25 (6:3), Korošec 1 (2:1)
Ženski košarkarski ekipi Borovnice in Vrhnike.
Jamarsko društvo Borovnica bo v prihodnjem letu praznovalo petnajsto obletnico samostojnega delovanja, hkrati pa šestindvajsctlct-nico organizirane jamarske dejavnosti v Borovnici.
Za to četrtstoletno aktivnost se moramo zahvaliti članom društva Petru Japlju-Perotu in Jožetu Pri-stavcu-Jocu, ki sta se že davnega leta 1971/72 kot osnovnošolca priključila jamarjem Jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane, ki so ravno v tistem času raziskovali dokaj poznano, lepo «zakapano« Go-lobjo jamo v Bregovih nad Borovnico.
Ko smo leta 1975 v Borovnici ustanovili Planinsko društvo, je pod njegovim okriljem delovala tudi jamarska sekcija, saj so še dejavnosti planinstva, alpinizma in jamarstva lepo dopolnjevale v zimskem času, ko vremenske razmere niso dovoljevale vzponov v gorah.
Dokaj številno članstvo sekcije in finančne razmere pa so leta 1982 privedle do ustanovitve samostojnega jamarskega društva, ki zadnjih pet let vključuje tudi potapljaško sekcijo, ta pa se namerava v prihodnjem letu zaradi enakih razlogov osamosvojiti.
Člani sekcije in kasneje društva so svojo aktivnost koncentrirali na raziskovanje jamskih objektov v borovniški okolici, hkrati pa z mla-
Šola jamarske in plezalne tehnike
Jamarsko društvo Borovnica organizira jamarsko šolo s pričetkom v petek, 6. t2. 1996, od 18. do 19.30 v telovadnici TVD Partizan, Borovnica. Prijave sprejemamo ob prihodu v telovadnico ali pa vsak četrtek od 19. ure dalje na sestankih v društvenih prostorih v starem Lovskem domu Borovnica (poleg novega doma LD Borovnica).
Osnovnošolci naj pridejo v telovadnico v spremstvu staršev, organizirali bomo prikaz opreme in uporabo vrvne tehnike. Še ne polnoletni tečajniki naj imajo privolitev staršev.
Potrebna oprema: športni copati in obilo dobre volje.
Letni strošek za plačilo uporabe telovadnice plača tečajnik na tečaju blagajniku TVI) Partizan — osnovnošolci 500 SIT letno — dijaki, študenti 1.000 SIT letno — zaposleni 3.000 SIT letno
NARAVA NI NEVARNA — NEVARNO JE NEZNANJE
JAMARSKO DRUŠTVO BOROVNICA
dimi jamarji —tečajniki obiskovali tudi največje in najlepše slovenske jame — Križno, Planinsko, Tkalca jamo, Logarček in Kačno jamo, Dimnice, Škocjanske in Zelške jame ter še kakšno. Samo v zadnjih petih nedeljah od 20. oktobra do 17. novembra letos je sedem članov društva opravilo 39 spustov v brezna na Pokojiški planoti, od tega 19 spustov v štirih novoodkritih, kjer pa so nas zaustavile ožine.
Ponos društva je prebitje dveh o/.in in s tem poglobitev Malenskc-ga brezna na Pokojišču na 92 m. Za tiste, ki raziskujejo tisočmetrska brezna v visokogorskem krasu, je to sicer zanemarljiva globina, a naj za lažjo predstavo pripomnim, da jc to kljub vsemu skoraj štirikratna višina ostanka viadukta v Borovnici, ki meri okrog 25 m.
Program aktivnosti Jamarskega društva Borovnica za naslednje leto jc:
— presežena globina 100 m na Pokojišču
— prebitje ožin in poglobitev brezna Na Škalčni in novoodkritega brezna Sv. Martina
— pridobivanje novih članov
— organiziranje šole jamarske in plezalne tehnike
— zimski terenski ogledi Snežna odeja nam pokaže, kje se
pod površino skrivajo jamski objekti, zato izvajamo terenske oglede, vse v želji, da bi odkrili vhod v podzemeljski sistem Ljubljanica — Bistra, za katerega slovenska krasos-lovna stroka meni, da mora obstajati.
Ob tej priložnosti vabimo v svoje vrste vse, ki jim življenje v naravi in čar novoodkritega sveta, ki ga še ni videlo človeško oko, veliko pomeni. ZA JAMARSKO DRUŠTVO BOROVNICA Anton Palčič
Poziv poznavalcem gozdov v okolici Borovnice, zlasti Pokojiške planote
Prosimo vse, ki poznajo lokacijo kakršnegakoli jamskega objekta na tem področju, da to sporočijo na katerikoli navedeni telefon: JAPELJ PETER 631-210 PRISTAVEC JOŽE 746-445 PALČIČ ANTON 746-034
Dogovorili se bomo za ogled. Nagrada odkritelju je poimenovanje jamskega objekta po njem za Jamski kataster RS in spust v jamo ali brezno, če odkritelj to želi.
JAMARSKO DRUŠTVO BOROVNICA
Saša Debevec : Kako sem se seznanila z metodo Shen Qi
®
-^šca Borovni-
Že od otroštva naprej sem imela težave z vnetjem ledvic in mehurja. Kljub hospitalizaciji, mi nikoli niso našli kakšnega posebnega vzroka za moje težave. Zadnji dve leti predno sem se seznanila z metodo Shen Qi, sem ob stalnem jemanju zdravil začutila, če bom tako nadaljevala v svojem življenju, da bom imela vsak dan samo še več težav ne pa manj.
Močno sem si želela odpraviti odvečne kilograme, ki so mi grenili življenje. Govorila sem z znanko, ki mi je omenila, da hodi v Ljubljano na predavanje Aiping Wang, kitajske profesorice, velemojstrice Shen Qi, ki-lajSilC ïïïëîôdë reiaksacije za doseganje ravnotežja ič!cS2 'n duha, to je bilo leta 1991 in da sije v enem mesecu pozdravila kožno težavo, s katero seje prej bojevala 30 let. Dejala je še, da je izgubila veliko kilogramov in da predvsem je sadje in zelenjavo. V spominu mi je ostalo še to, da je dejala, da se izogiba močnemu soncu. To vse se mi je zdelo tako nenavadno, da sem se odloČila, da grem pogledat pre-davanje, velemojstrice Aiping Wang. Ze po prvem predavanju sem se počutila drugače, sproščeno, lažjo, veselo,...
Na začetku sem kupila štiri karte, nato deset in tako naprej. V teh dneh sem postopoma za-"=ia cnre minjati svoje navade in
pogled na življenje. Težave z ledvicami in mehurjem sem odpravila v štirinajstih dneh. V tem času sem spoznala, da to ni edina težava ki jo imam in da njihov vzrok tiči popolnoma drugje. Nadaljnje obiskovanje predavanj, mi je omogočilo, da sem se osebno seznanila z vele-mojstrico Aiping Wang.
Zelo sem si želela biti v njeni bližini, ker sem se zavedala, da je to enkratna priložnost v življenju imeti takega mojstra s toliko izkušnjami in znanjem ob sebi. Po- nudila sem ji svojo pomoč. Prišla sem do priložnosti preživeti cele dneve z njo in tisočglavo množico, deležne njene bližine in takega učenja. To so bili odločilni trenutki v mo-iem življenju, da sem postala to kar sem.
Potem se je začela afera s sladkornimi bolniki. Vsa situacija je še danes smešna. Nikoli nisem slišala, da bi gospa Wang kogarkoli navajala na opustitev zdravil. Bila sem veliko z njo, toda nikoli nisem slišala besed, ki jo dolžijo. Čas bo prinesel odgovor. Tudi na naših predavanjih slušateljem poudarjamo, da je potrebno glede zdravil upoštevati vsa navodila zdravnika.
Ko je odšla v Ameriko sem doživljala veliko sprememb v svojem življenju. Kljub temu, da nje ni bilo več med nami, je
SHEN QT
ostalo njeno znanje in bogate izkušnje. Tako sem redno trenirala še naprej. Odselila sem se od doma, da sva s fantom zdajšnim možem Edijem, lahko živela skupaj. Rodila se nama je hči Tjaša, kije danes stara tri leta. Dokončala sem študij in se zaposlila.
Lani decembra, ko seje gospa Wang vrnila iz Amerike, me je poklicala, če želim delati za njo. Seveda sem bila vesela te priložnosti in sem takoj rekla da. Udeležila sem se novega kroga predavanj in učenja. V tej šoli sta se mi pridružila oba Edi in Tjaša.
Tjaša jc imela enake težave z ledvicami in mehurjem kot jaz in je bila zaradi tega zelo neraz-položena. Te težave je v šoli Shen Qi odpravila v enem tednu in postala veliko bolj vesela in mirnejša. Letos spomladi sva z možem na Vrhniki odprla šolo Shen Qi, po metodi velemojstrice Aiping Wang. V tem času jc predavanja obiskalo že več ljudi in kar nekaj jih je, ki prihajajo od vsega začetka.
Slušatelji so različni ljudje, ki imajo najrazličnejše bolezenske težave ali si želijo prenehati kaditi, se razvijati in sprejemati novo znanje. Ž vsakim dnem beležimo uspehe pri odpravljanju težav kot so: prenehanje s kajenjem, migrena, depresija, ne-rvoza, astmatični napadi, slabovidnost, prehladi, bolečine v križu, težave s težo, težave z nespečnostjo in druge.
Metoda velemojstrice Aiping Wang, ki jo je razvila na podlagi lastnih raziskovanj in izkušenj, se imenuje Shen Qi. Beseda Shen pomeni suprkreativno, Qi
pa je energija. Metoda je pravzaprav višja stopnja Qi Gonga. Shen Qi je sodobna metoda kitajske reiaksacije in preventive, ki povezuje stara duhovna znanja Vzhoda z najnovejšimi dosežki Zahoda.
V Sloveniji deluje deset Shen Qi šol in ena izmed njih je tudi na Vrhniki v dvorani »Pavza« Trg Karla Grabeljška 3.
NA SHEN QI TRETMA LAHKO PRIDETE VSAK DAN TUDI OB NEDELJAH irs PRAZNIKIH OB KATERIKOLI URI, PRVI OBISK JE BREZPLAČEN!
PO	5.30-6.30 7.00-8.00	15.00-16.00	16.ÛÛ-Î7.00		
TO	5.30-6.30 - 7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
SR	5.30-6.30 7.00-8.00	15.00-16.00	16.00-17.00		
ČE	5.30-6.30 • 7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
PE	5.30-6.30 7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
SO	5.30-6.30 7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
NE	5.30-6.30 7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
INFORMACIJE sG ALI PO TELEFONU
V w* —-
DAN MED 16.30-17.00 V DVORANI "PAVZA" 061/ 746-503 MED 20.00-2Ž.GG! _
Stojijo od leve proti desni: Monika Žagar, prof. Luka Drašler, Alenka Živec, Polona Grubič, Ana Gruden, Vera Suhadolnik, Maša Pahor, Maja Malovrh, prof. Teja Šraj, Pavlina Toner;
čepijo od leve proti desni: Ajda Slavec, Tamara Jesenovec, Brigita Baškovč, Tjaša Šraj, Aleksandra Kadovič, Alva Recek, Anja Mikulan, Tamara Mihajlovič, Mateja Mole, I 'mina Muratagič
EKIPNO ATLETSKO
DRŽAVNO
PRVENSTVO
ZA OSNOVNE ŠOLE
Vrhničani ekipno sedmi
Na prenovljenem koprskem stadionu je bilo 17. oktobra ekipno osnovnošolsko atletsko prvenstvo.
Na to prestižno tekmovanje seje iz vseh področnih tekmovanj, na katerih je tekmovalo okrog 150 osnovnih šol, uvrstilo 12 najboljših moških in 12 najboljših ženskih ekip z dvema tekmovalcema in eno štafeto.
Med njimi je bila tudi ekipa učenk osnovne šole Ivana Cankarja z Vrhnike, ki seje na tekmovanje uvrstila kot 12.
Spremljala sva jo prof. športne vzgoje Luka Drašier in Teja Šraj.
Koprčani sicer niso imeli predstavnikov v finalu atletskega ekipnega prvenstva osnovnih šol, vendar so se kljub temu izkazali kot dobri organizatorji. Mimohodu ekip je sledila himna z dvigovanjem zastave, slovesno otvoritev pa so s kratkim kulturnim programom popestrili še učenci osnovne šole Šmarje. Ti so v posebnem šotoru predstavili tudi utrip svoje šole.
Naša ekipa jc bila izredno motivirana, borbena, dekleta so korektno nastopala v vseh osmih disciplinah in resnično dala vse od sebe. Izplačalo se je. Zavladalo je nepopisno veselje, ko je uradni napovedovalec razglasil, daje SEDMO MESTO na ekipnem atletskem državnem prvenstvu osvojila ekipa osnovne šole IVANA CANKARJA z Vrhnike.
Potrebno je omeniti tudi to, da so našo ekipo sestavljale »mlade« tekmovalke, večinoma sedmošolke in celo šestošolke, ki bodo v prihodnjem šolskem letu prav gotovo dosegle še vidnejšo uvrstitev.
Tekmovalci prvih treh ekip so prejeli lepe pokale in medalje, vsi ostali pa diplome in praktične nagrade.
O smiselnosti jesenskega ekipne-
ga prvenstva jc bilo v minulih letih veliko razprav. Vendarle pa seje le prijelo spoznanje, da se šolsko leto za tekmovalce ne konča konce junija in daje za vstop v finale potrebno narediti nekaj tudi med počitnicami. Rezultati pa so prav gotovo tudi rezultat strokovnega dela z učenci že od drugega razreda dalje.
Za vsako tekmo se je treba prijaviti, za dober dosežek še posebno, za visoko pokalno uvrstitev pa je treba še nekaj več, predvsem mora na šoli vladati pravo »atletsko«
ozračje in šola mora živeti s športom.
Državno ekipno prvenstvo v atletiki je torej za nami. Bili smo priča lepim športnim bojem in dobrim rezultatom. Mladi so še enkrat pokazali, da radi tekmujejo in se družijo s svojimi vrstniki. Šolska športna tekmovanji |c potrebno še razširiti in jih kvnlitctncjc pripraviti, saj je njihov cilj pritegniti čim več mladih, ki se ukvarjajo s športom.
Teja Šraj
Štiri sezone na svojem balinišču
Kmalu bo minilo polna štiri leta, odkar smo v Športnem društvu Sinja gorica zgradili svoje štiristezno balinišče. Z nesebično pomočjo sponzorjev, prijateljev in prostovoljnega dela članov športnega društva imamo eno najlepših športnih balinišč v notranjski regiji.
Balinanje v Sinji Gorici je šport št. 1. Razpolagamo s šestindvajsetimi aktivnimi člani balinarske sekcije, od tega je skoraj polovica mladih igralcev.
Košarkarski klub Vrhnika '96
Košarkarski klub Vrhnika '96 je po strokovni plati postavljen na »prave noge«. Organizacijska struktura t.i. «piramide« je dejansko začela delovati v mesecu oktobru, ko so bile ustanovljene vse selekcije, kijih mora imeti vsak klub, ki se ukvarja s tekmovalnim športom.
Šolo košarke obiskujejo fantje 3. in 4. razreda. Trenirajo dvakrat tedensko v telovadnici Partizan. Treningi so prilagojeni njihovi starosti: razne igre z žogo in brez nje ter igra na dva koša. Vsakega treninga se udeleži 25 do 30 otrok.
Mlajši pionirji (5. in 6. razi cd) delajo predvsem na tehniki z žogo in brez nje, občasno seveda igrajo na dva koša. V to selekcijo je vključenih 20 fantov.
Selekcija starejših pionirjev je po strokovni plati najbolj zanimiva. Med letniki 1982 in 1983 je nekaj zelo perspektivnih igralcev, predvsem z antropometrij-ske strani. Kako je z njihovo
motoriko, pa bodo pokazala šele eksaktna merjenja. V tej skupini je že oblikovana selekcija 15 fantov. Najbolj obetavni v tej kategoriji trenirajo 4x tedensko po posebnem programu vadbe. Ostali obiskujejo treninge 2x tedensko. Treningi vsebujejo predvsem učenje tehnike z žogo in brez žoge ter taktične elemente sodelovanja dveh in treh igralcev v napadu. Občasno se na treningih ukvarjajo tudi s specifično kondicijsko pripravo, prilagojeno njihovi starosti.
Kadetska ekipa je že dosegla določene uspehe. Z dobrimi igralci v 2. kadetski ligi si je izborila nastop v nadaljevanju prvenstva. Nekateri igralci (Z. in G. Mamuza, J. Novak, S. Sr-dič, K. Krašovec) so pokazali zelo veliko. Ti igralci so bili nosilci igre na vseh kadetskih tekmah in so v igralskem smislu pokazali največji napredek. Vsi trenirajo tudi pri članski ekipi in čakajo na svojo priložnost.
5. giro
Sinjegoriških kolesarjev
Skupina kolesarjev športnega društva Sinja gorica se je 29. avgusta odpravila na tradicionalno »Sparovčkovo pot« čez Vršič.
Spomin na prijatelja »Špa-rovca« smo počastili s cvetjem in svečkami ob 20. uri prejšnjega večera. Naslednjega dne ob 7.00 smo se zbrali v Taverni pa-palina Sinja gorica. Šef »Papa-linc« nam je postregel s čajem in kavo, »šilček« za korajžo in že odrinemo na pot. Krenili smo z željo, da bo lepo vreme in da se zdravi vrnemo domov.
Pot nas vodi proti Ljubljani, Šentvidu do Medvod. Prvi postanek, sendviči in odločna topla juha. Spet smo na kolesih. Začne močno deževati. 1/2 ure lije kot iz. »škafa«, tako da smo premočeni do kože. Postanek pred gostilno je trajal celo uro. Kava, čajček, »štosi« in vreme se zbistri. V koloni krenemo naprej, kot vsa ta leta po istem sistemu in isti »špuri«. Pavza, pijača, pa spet kolo in tako naprej do »Aljaža« v Mojstrani. Fotografiranje in direktno Kranjska gora. Zbrali smo se vsi, eni bolj, eni manj utrujeni v »Po-rentovem domu«. Prva etapa je nogomet, odbojka in prazne »piksne«, vse do večerje. Po večerji se odpravimo na zasluženi počitek.
Noč je mirna in lepa. Lep občutek pred drugo etapo. Juriš na Vršič se prične zjutraj okoli I Oh. Dogovorjen zbor na vrhu, vsak po svojih močeh. Razlike so seveda bile, ampak na cilju so vsi zmagovalci. Objemi, čestitke, izčrpane duše, slovenska domača in enkratno vzdušje,
Moramo se zahvaliti pokro- ■ vitelju in glavnemu sponzorju, g. Marjanu Oblaku za kosilo in podarjeni »pršut« v poštarskeni domu. »Majstr«, bog ti ohrani lepo navado. Ne smem pozabiti, da smo na Vršiču podelili priznanja šestim »girovcem« in pokrovitelju Oblaku. Krasna priznanja, buren aplavz in hvala »plestiju« za organizirano izvedbo.
Divja in nevarna vožnja, v dolino Trente se prične. To je najlepši del etape. Pripeljemo vsi čili in zdravi, v dolino Soče. Do Bovca skoraj ne počivamo. Vozimo v koloni, tempo je na nivoju dobrega rekreativca. Pred 16. uro smo v Bovcu pred kavarno »Martina«. Daljši počitek se prileze. Martina časti, časti društvo, skratka popijemo primerno. Večerjo organizira »Rudi«, v športnem naselju čez Sočo. Po obilni hrani pa nismo bili bog ve kaj razpoloženi. Odpeljemo se v Kaninsko vas, saj je utrujenost naredila svoje. Več ali manj popadamo v mehke postelje.
Zjutraj nas čaka zadnji, najdaljši del etape. Vreme jc oblačno, ravno pravšnje za vožnjo. Po zajtrku odhod in dogovorjeni zbor most na Soči. Malica, počitek pa spet na kolo. Pot nas vodi naprej do »fare«. Tam nas čaka »Ivek«, domačin z dobro kapljico. Tudi kolesarju se prileze kozarček belega.
Zdaj pa zadnji vzpon prozi Godoviču. Postanek pri »Raj-cu« na Kalcah se izplača. Gospod Praznik se oglasi »telekom časti«. Gremo, se oglasi nekdo. In kolona proti Logatcu je na poti.
Pri »Petru« še nekaj »Pir-čkov« pa direktno proti cilju. Nekaj po 18. uri smo v »Pa-palini«.
Končano je! Nepopisno veselje in čestitke, vsi smo zdravi in seveda zadovoljni. »Papalinc« nam je pripravil obilno večerjo, tako kot zna samo on in njegovo osebje. Hvala vsem skupaj. Tako seje ob komentarju, sme-
_ hu in dobremu razpoloženju
končala »Šparovčkova pot 96«
Udeleženci turneje so bili:
Ržek V.,' Gutnik T., Ogrin R., Frank B., Jeraj M., Per J., Pajsar S., Muha J. Flay, Jerina J., Plestenjak F., Dolničar M., Praznik M., Dol-ničar Mare, Ogrin S., Mohar V., Ogrin Z.
Imamo dve ekipi registrirani v notranjski območni zvezi in vsa ta leta nastopamo zelo uspešno. Za primer naj navedem, da smo v letošnjem letu samo za točko zgrešili kvalifikacije za vstop v drugo slovensko ligo.
Vsa ta leta sekcijo uspešno vodi predsednik Jerina Janez in strokovno vodstvo, ki je zadolženo za delo z mladimi. Selekcija mladincev in dečkov (v posameznih igrah) kraljuje na vrhu notranjske lige. Tudi na državnih prvenstvih imamo zadnja leta lepe in vidne uvrstitve. Štirinajst-letni Igor Frank pa nas je zastopal v Franciji kot reprezentančni igralec Slovenije.
Delu z mladimi igralci v naši sekciji posvečamo največ pozornosti. Trenutno razpolagamo s štirimi mladinci in šestimi dečki. Z tako mladim kadrom se ne more pohvaliti balinarsko društvo daleč naokoli.
Morda bo prišel dan, ko bo naše balinišče zaprto in pokrito, pogoji za delo pa mnogo boljši.
Želel bi, da vsi balinarski klubi v naši občini pritegnejo mlade ljudi na svoja balinišča in s strokovnim vodenjem starejših igralcev ali mentorjev pripomorejo k razvoju športnega balinanja.
Predsednik ŠD Sinja Gorica Vojko Ržek
Mladi karateisti Vrhnike so se izkazali
Na prvem državnem prvenstvu v tradicionalnem karateju za nižje pasove v Ravnah na Koroškem so štirje najmlajši tekmovalci iz vrhniškega Karate kluba osvojili prvo mesto in s tem naslove državnih prvakov. Tekmovanje je bilo konec meseca oktobra, kjer jc sodelovalo 46 tekmovalk in tekmovalcev iz 4 karate klubov in 5 karate sekcij. Tekmovali so posamezno v katah, kjer se borba ali obramba samo nakazujeta, tako da ni neposrednega boja z. nasprotnikom.
Naslove pa so osvojili naslednji mladi Vrhničani:
- pri malčkih Alen Mešanovič,
- pri malčkah Sandra Mustafič
- pri mlajših dečkih Aleksander Šabič
- pri mlajših deklicah Sejla Ibrahimovič
Slika prikazuje vrhniške tekmovalce v katah, ki so osvojili pokale s trenerjem Džcmalom Mustafičcm, kije glavna gonilna sila Karate kluba na Vrhniki in tudi državni sodnik v tej športni panogi.
S.S.
i		. -   - hm
		
iti		r -
KARA odprla novo trgovino s smučarsko opremo
V soboto, 9. novembra je podjetje »KARA« v Poslovno trgovskem centru LOKA na Vrhniki odprlo novo trgovino s športno opremo priznanih blagovnih znamk. Tako je poleg trgovine s čevlji in športnimi copati v PTC LOKA še ena nova trgovina KARE.
V novi športni trgovini je možno kupiti različne smuči proizvajalcev ELAN, ROSIG-NOLL, FISHER in ATOMIC, smučarske čevlje ALP1N A, smučarsko konfekcijo FILA, drsal-
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo
vsem, ki so nam pomagali in nas
sponzorirali:
SD Sinja Gorica,
GD Sinja Gorica
Klučavničarstvo Oblak M.
Dvig d.o.o. Jeraj
Špedicija Piškur Franci
Avtotrade d.o.o. Sinja Gorica
Taverna Papalina
Prebil plast d.o.o. Horjul
Pica d.o.o. Sinja Gorica
Pleskanje J. Janša
Plastit Srečo Bizjak
Avtoprevoz Marolt Miro
Avtoprevoz Gutnik Toni
Avtoprevoz Janez Voljč
Foto Markelj
Blago mix Drenov grič
Krmavnar Marko s.p. Brezovica
TEN-BAR Drenov grič
Orel d.o.o.
Gostilna Kavčič Drenov grič
Pizz.erija Boter
Avtohiša Seliškar
Subaru servis K. Kržič
Trgovina Simon
Detel s.p. Podlipec Bevke
Pekarna Vrhnika
Mesnica Blatnik
Per Jože
Suhadolnik Tine
Predsednik ŠD Sinja Gorica Vojko Ržek
ke, fitness opremo in ostalo smučarsko opremo. V decembru pa skupno s smučarskim klubom Vrhnika pripravljajo sejem smučarske opreme, kjer bo možno prodajati in menjati staro opremo.
Trgovina KARA je tako na Vrhniki ena izmed redkih trgovin, kjer je možno nabaviti celotno smučarsko opremo.
Ob otvoritvi nove trgovine pa sta trgovina KARA z obutvijo in trgovina DARILCE praznovali prvo obletnico svojega poslovanja v Poslovno trgovskem centru na Vrhniki.
S.S.
JAVNO OPRAVIČILO
PGD STARA VRHNIKA SE JAVNO OPRAVIČUJE PROSTOVOLJNEMU GASILSKEMU DRUŠTVU LOG, KER NISO PREJELI VABILA NA SLAVNOSTNO SEJO IN PARADO PRI OTVORITVI GASILSKEGA DOMA NA STARI VRHNIKI 31. 9. 1996. PRIŠLO JE DO NAPAKE PRI PISANJU NASLOVOV, ZA KAR SE ISKRENO OPRAVIČUJEMO.
PGD Stara Vrhnika
V tednu prometne varnosti od 7. do 14. oktobra
Skrb za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, predvsem pa starejših in naših najmlajših, ki prvič samostojno zakorakajo od varnega doma v šolo, je izredno pomembna. Vsi statistični podatki nam potrjujejo, da so le-ti kot pešci najpogostejše žrtve prometnih nesreč. V Sloveniji je od leta 1970—95 na cestah umrlo 1444 otrok in mladostnikov ter bilo vsaj še toliko težko poškodovanih. Zato imajo raznovrstne dejavnosti, ki izobražujejo mlade in jih osveščajo, kako pravilno ravnati in se obnašati do drugih udeležencev ter kako zavarovati sebe, pomembno vlogo in so potrebne, če želimo to stanje popraviti.
Nekatere od teh dejavnosti potekajo preko celega šolskega leta in so namenjene vzgoji najmlajših, druge so kratkotrajnejše in želijo na primeren način opozoriti na strpnost in spoštovanje pravil tudi starejše, predvsem voznike motornih vozil. Najmlajši poznajo program za prometno značko, nosijo rumene rutice in kres-
ničke, ki opozarjajo voznike, da so oni tisti, ki potrebujejo v prometu največ pozornosti in uvidevnosti.
Nekoliko starejši že opravljajo v šoli kolesarski izpit, učenci predmetne stopnje pa izpit za kolo z motorjem. Pozitivni vpliv na mlade udeležence napravijo tudi vsakoletna tekmovanja »KAJ VEŠ O PROMETU« in razne akcije, učencem znane pod imenom Varno kolo, Stopimo iz teme ter Šolske ure, namenjene prometni varnosti, ki naj bi pomagale pri vzgoji naše prometne kulture in poudarile, da se zapeljati na cesto pomeni odgovornost do sebe in do drugih.
V tednu prometne varnosti smo takšno uro imeli tudi na OŠ LOG-DRAGOMER, obiskal nas je g. Vinko Tomšič, župan Vrhnike. Dan poprej pa sta mlajše obiskala še g. Marjan Škoda s sodelavcem z vrhniške prometne policije. Učencem sta pripravila krajše predavanje in razgovor, v katerem sta jih opozorila na ustrezno opremljeno kolo in odgovorno obnašanje, ko se znajdejo na cesti kot udeleženci prometa. Vprašanj, mnenj in pripovedovanje svojih izkušenj na poti v šolo učencem zlepa ni zmanjkalo.
Na srečanje z g. županom pa so prav tako prišli z mnogimi vprašanji in predlogi za izboljšanje stanja na cesti in ob njej. Z veseljem je odgovarjal nanje in sprejel nekatere pobude o ureditvi prometnih površin v bližini šole in jihovi domači okolici. Poudaril je, da za nekatere naše predloge obstajajo možnosti za njihovo uresničitev, kljub mnogim prednostnim na-
logam, ki se že izvajajo.
Učenci prometnega krožka, ki so pregledovali statistične podatke, so nas na kratko seznanili s svojimi ugotovitvami. Nekatere številke so pomembne, da jih vemo in jih je vredno omeniti. Povedali so nam. da kar vsako tretjo prometno nezgodo povzročijo vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola — kajti že pri 0,3 promila alkohola v krvi voznik vidi predmet bolj oddaljen, kot je v resnici, pri 0,5 promila se znatno poslabša sposobnost zaznavanja rdeče luči in pri 0,8promila se pri voznikih pojavi oža-nje vidnega polja (t. i. tunelski vid), to pomeni, da voznik resnično vidi in zaznava le promet na cesti neposredno pred seboj. Visok se zdi podatek, da policisti vsako leto odvzamejo vozniško dovoljenje kar 23.000-im takšnim voznikom. Ko smo govorili o vzrokih nesreč v naseljih, so povedali, da so glavni vzroki prevelika hitrost, izsiljevanje prednosti in nepravilna stran vožnje. Zanimiva je bila analiza ogroženosti pešcev po starostnih skupinah. Podatki o vsakoletnem številu žrtev in poškodovanih nam govore, da so najbolj ogroženi starejši pešci in kolesarji in otroci od 5. — 7. leta, ki se, nesluteč vseh nevarnosti širšega okolja in še preskromnega poznavanja prometnih pravil, podajo na pot v šolo. Zato naj ne bodo zaman priporočila, da moramo biti do njih še posebno previdni. Prisluhnili smo lahko še nekaterim zanimivim besedam, pomembno se nam je zdelo informiranje mlajših, kako in kje voziti, zakaj je priporočljivo uporabljali čelado in kdaj je naše kolo ustrezno opremljeno, da se z njim smemo zape-
ljati na cesto.
Srečanje, na katerem smo lahko dobili koristne odgovore na postavljena vprašanja in pristavili tudi svoje mnenje, smo zaključili s prepričanjem, da takšne dejavnosti imajo svoj pomen. S prizadevanjem tistih, ki skrbijo za varnost na naših cestah, so pripomogle, da se je število žrtev in poškodovanih v zadnjih 15-ih letih neprestano zmanjševalo. Zavedamo se, da je za to potrebno prizadevanje vseh in da smo mi sami tisti, ki lahko z razumevanjem problemov prispevamo skromen delež k varnosti v cestnem prometu.
Janko Slovša OŠ Log-Dragomer
Nekaj najbolj zanimivih vprašanj, ki so jih učenci naše šole postavili na srečanju z županom:
1. Zakaj ni označenega prehoda za pešce pri priključku Dragomerške ceste na Tržaško pri šoli?
2. Prebivalci naselja Log-vas in Jor-danov Kot nimajo nobenega označenega prehoda za pešce. Zakaj ne in kdaj ga bodo vendarle dobili?
3. Zakaj del Tržaške ceste od postaje do šole ni razsvetljen? Učenci hodijo tudi k dejavnostim v poznih popoldanskih urah in je zelo neprijetna in nevarna pot v temi.
4. Zakaj ni urejenega pločnika od avtobusne postaje na Logu oziroma v Dragomerju do šole? Je le makadamski del ceste, po kateri vozijo počasna vozi-
la, kolesarji, motoristi in med vsemi temi morajo iti tudi učenci peš v šolo.
Učenke 3. a razreda: Nadina Štefan-čič, Iza Mršič, Sara Rus:
Zakaj ni kolesarske steze v Dragomerju?
Zakaj še zdaj ni ležečih policajev v Dragomerju?
Zakaj pri nas ni semaforjev?
Zakaj so policaji prisotni samo 14 dni na začetku šolskega leta?
Lahko bi bili prisotni večkrat med šolskim letom.
Učenci 4.a in b. razreda:
Ali bi lahko v Jordanovem Kotu naredili zebro preko Tržaške ceste? V Jordanovem Kotu bi radi dobili otroško igrišče, da se ne bi igrali na ulici. Na ulici bi radi postavili ležeče policaje.
Prosimo, če pri marketu Mlinar ne bi ustavljali tovornjaki. Želimo, da so žive meje nižje in s tem bi bila preglednost cest v ovinkih večja. Motijo nas parkirani avtomobili pred trgovino Mix in gostilno Kavčič, ker je s tem ogrožena naša vrna pot v šolo. Radi bi imeli prehod za pešce na Tržaški cesti pri restavraciji Kamin. Opozarjamo na zelo ozek (prehod) vhod na Molsko cesto. Predlagamo razširitev cestišča in ureditev pločnika, ki bi ga povezali s pločnikom na Šolski cesti. Komaj čakamo na športna igrišča pred OŠ Log-Dragomer, da se ne bomo igrali več na parkirišču. Radi bi pločnike ob Dra-gomerški cesti. Na njej predlagamo postavitev ležečih policajev.
KUD PODLIPA — SMREČJE
Zadeva: Pomoč pri iskanju moža
Bili smo 17. septembra, ura 20.05. Pred vhodom v dvorano, katera je v Gasilskem domu, se zbere petnajstero ljudi. Zbrani se polglasno pogovarjajo, le tu in tam se razločno ujame kak: »Saj sem rekla, isto kot vsakič.« Potem zopet: »Rečeno je bilo ob osmih zvečer.« Čez nekaj trenutkov spet: »Če v treh minutah ne pride, bom jaz odšel.«
Ko se v tem trenutku nekje za vogalom zasliši žvenket, nato koraki, potem sopihanje in žeje
prišlek stal ob vznožju stopnic. Zbrani so obmolknili, srepo pogledali niz stopnišča in vsi v en glas kriknili: »Kje hodiš?« Mislili so, da ga bo sram, da se bo ugreznil v zemljo, a od pričakovanega ni bilo nič.
Prišleku se je nad glavo prižgala aura, jih milo pogledal in upehano šepnil: »Nisem jih mogel najti.« Ž roko, katera je bila v višini glave pa je držal ključe, ki so se svetlikali, ne vem ali za-
Pomoč pri iskanju moža
radi večernega svita ali zaradi aure, katera mu je svetila nad glavo. Nato pa je z. zadnjimi močmi premagal stopnišče, odklenil vrata v Kulturni hram in tako so se začele vaje za BURKO V TREH DEJANJIH: IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI MOŽ.
Pavel Čulič je bivši trgovec, sedaj posestnik na vasi — njegovo vlogo bo odigral SIMON FORTUNA, Mando, njegovo ženo igra SABINA MERLAK, v vlogi Jelice, njune hčerke bo debatirala MARJANKA KUZ-MIČ, partituro za brivca, Petri-co Belajca si je pridobil PRIMOŽ PEČIRER, HELENA FORTUNA bo nastopila v vlogi Polonc, žene Petrice Belajca, JANEZ CANKAR bo Petricov tovariš Tomica, skopuškega Tirna Vampiroviča bo upodobil DEJAN JURCA, vlogo mestnega čuvaja bo čuval DAMJAN ŽAKELJ —debitant, prvi sluga pri Čuličevih z imenom Mišo bo BENO TRČEK, in drugi sluga priČuličevih z imenom Staniša bo GREGA FILIPIČ. Za ton bo oskrbel KLEMEN TRČEK, za luč GREGA SLABE, kostum BREDA JEREB, scena VINKO CANKAR, šepeta DAMJANA FILIPIČ, maska TANJA JEREB, V REŽIJI JANEZA CANKARJA, j C
ŠPORT
LOKA CENTER VRHNIKA Tel. 755-457
NEVERJETNI PLAČILNI POGOJI!!!
plačilo tudi do 12 čekov (min. znesek čeka 5000 SIT) 5% gotovinski popust
GOV
PESTRA IZBIRA
*• DarilgE *
UGODNE CENE
.  GABY d.o.o.
O, tel.:061 754-677 <4^"
Obdarite svoje najbližje, svoje prijatelje in poslovne partnerje z darili iz našega programa:
ure — več kot 300 modelov (Rado, Comel, Seiko,...) izdelki iz zlata in srebra darila iz programa domače obrti idrijska čipka
— keramični izdelki
— izdelki iz alabastra
— bižuterija
— parfumi
— kozmetika (Margaret Astor)
DECEMBERSKE UGODNOSTI!
PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
— prodaja na več obrokov — 5% gotovinski popust
; Pri nas lahko izbirate smučarsko in drugo opremo svetovno ' znanih proizvajalcev po najugodnejših cenah
OBIŠČITE NAS
#
TYROLIA
ELPJSI
SKI BINDINGS
alpina   ^.-hHUJ r\lA
PRODAJNO TRGOVSKI CENTER LOKA VRHNIKA
L NADS TROP JE
Boutique MAŠA vam nudi lenska oblačila za jesen in zimo
ZIMSKI PLASC1
ZIMSKE J AKNE
KOSTIMI
HLAČE
KRILA
BLUZE
od 20.200 dalje od 14.500 dalje od 19.500 dalje od 4.800 dalje od 6.200 dalje od 4.300 dalje
Izdelki so domače izdelave ter iz kvalitetnih materialov
ŠIVAMO TUDI PO MERI
IZ NAŠEGA ALI VAŠEGA BLA GA
Ugodni plačilni pogoji
Odprto: pon. — pet. od 9.00 do 19.30 sob. od 8.00 do 13.00
® 753-793 & 754-788
Vljudno vabljeni
61370 VRHNIKA, ROBGVA 6, PTC VRHNIKA, TEL: 061/755 075
ŽENSKO PERILO ■ MOŠKO PERILO ■ MAJICE ■ SRAJCE KOPALKE ■ PIŽAME ■ NOGAVICE ■ BRISAČE...
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
PRODAJO SPREMLJAJO STALNE AKCIJSKE PONUDBE. POSEBNE PONUDBE V NOVEMBRU IN DECEMBRU.
VLJUDNO VABLJENI EMMEBIVI
ctddfit«
®
LISCA
■
Triumph
TOVWS
SPECIALIZIRANA TRGOVINA
ZA ŠPORTNO OBUTEV
ODPRTO: 9.— 19. URE OB DELAVNIKIH 6. — 13. URE OB SOBOTAH
NUDIMO TUDI:
SM. ROKA VICE SM. KOMPLET
SM.KAPE SM. HLAČE
TUDI SPODNJE PERILO JE LEPO DARILO. PRIDITE VINTIMO, KJER VAS ZA MALO DENARJA DOBRO ZALOŽIMO.
VABLJENI
			ALL* STAR • MADE    IN U.S.A.*
CONVERSE^	Reebok ^r0^		
Obveščamo vas, da bo 1. decembra 19% ponovno odprta okrepčevalnica
LLD0mo^.CLUB
Cankarjeva 8, Logatec.
Lokal bo odprt od 10. - 23. ure Se priporočamo!
RAČUNOVODJA — SAMOSTOJNI PODJETNIK
zanesljivo in poceni vodi vaše knjige na svojem   ali vašem računalniku.
Telefon: 061/756-217
LOVCI IN UČENCI— Lovska družina Vrhnika že mnogo let sodeluje z osnovno šolo Ivana Cankarja v smislu predstavitve prvošolčkom, kakšen je njihov odnos do narave ter kako skrbijo za vse živalstvo v njem. Prav tako tudi predstavijo pomen lovstva in samega lovca v ohranitvi naše narave. Tako sta tudi letos konec oktobra v okviru naravoslovnega dneva lovca Franc Kranjc in Slavko Čelešnik v Pavkarjevi dolini sprejela učence prvih razredov ter jim predstavila lovstvo, lovce in naravo. Učenci so dva stara »lovska mačka« z veseljem in zanimanjem poslušali.
PROGRAM PRIREDITEV ZA OTROKE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI, OD 2.12. — 4. 12. 1996
PONEDELJEK,   2. 12.
19%, OD 16. — 19. URE
— izdelovanje adventnih venčkov
TOREK, 3. 12. 1996, OD 16. DO 19. URE
— izdelava zimskih šopkov in čestitk
SREDA, 4.12.1996, OD 15.
— 18. ure
— izdelovanje čestitk in nastop pevskega zbora OŠ 1C Vrhnika
Delavnice organizirata DPM Vrhnika in VVO Vrhnika pod vodstvom vzgojiteljic iz vrtca.
Kulturno-ptlteditvenl centet In oktepčevctlnlca
Ki
Zaposlim kvalificiranega avtomehanika za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Informacije: Vulkanizerstvo Jeršino-vič Jernej, Voljčeva 11, Vrhnika, tel.: 753-111.
POSLOVNO-TRGOVSKI CENTER LOKA NA VRHNIKI VAS VABI V MESECU DECEMBRU 1996 NA NASLEDNJE PRIREDITVE:
3.12.1996 4.12.1996 4.12.1996 7.12.1996 7.12.1996 9.12.1996
14.12.1996 14.12.1996 21.12.1996 23.12.1996 24.12.1996 28.12.1996
PREDSTAVITEV GOSPODINJSKIH APARATOV TEFAL PREDSTAVITEV GOSPODINJSKIH APARATOV TEFAL ob 18. uri       - PRIHOD MIKLAVŽA - MIKLAVŽEVANJE SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME ob 11. uri       -URA PRAVLJIC od 9. do 12. ure    PREDSTAVITEV MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV in od 16. do 19. ure MGA NAZARJE — METALKA TRGOVINA
ob 11. uri       - KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA ZKO VRHNIKA ob 16. uri       -URA PRAVLJIC ob 11. uri       - URA PRAVLJIC IN PRIHOD BOŽIČKA ob 17. uri       - PRIHOD BOŽIČKA ob 17. uri       - PRIHOD BOŽIČKA ob 16. uri       - KONCERT ANSAMBLA GAUČOTI
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA.
Trgovina
3
PICO d.o.o.
Sinja Gorica 98 1360 Vrhnika
Ijr blago za zavese
w dekorativno blago
čipke in trakovi
lamelne zavese
f yžaluzije šivanje zaves
3 m topli podi-JUTEKS, 4 m topli podi in itisoni-UVOZ
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km
predpražniki in otroški tepihi primerni za obdaritev najmlajših
tapison avtocesta širina 4m 1335 SIT/m
Delovni čas: RON-RET 8-12 in 13-19, SOB 8-12 uro &
m
DOLNIČAR & CO.
kamnoseštvo
NAGROBNIKI
izdelava in obnova, iz granita, marmorja, na razpolago široka paleta barv
diiiti za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice.
KAMNI 11 rULI I polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna!
cm iai a 7a ddčiit DOtlarite neW trajnega - zelo izvirno tudi
STOJALA ZA PnoU I |,ot p0S|0vn0 darilo - spomin iz Slovenije
Vaze, pepelniki, Okenske police in ostali izdelki iz kamna.
DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/ 752 950 * fax: 061/ 447 640
SANI KER d.o.o.
BRANKO OBLAK
Opekarska cesta 18 1360 VRHNIKA Tel.:/fax: 751-376 Tel.: 753-618
KERAMIČNE PLOŠČICE
GIRARDI, RAGNO IN DOMAČI PROIZVAJALCI
KOPALNIŠKA OPREMA SANITARNA KERAMIKA DOLOMITE
ENOROČNE MEŠALNE ARMATURE PAINI, ARMAL
Polaganje keramičnih ploščic
ODPRTO od 9. do 19. ure SOBOTA od 8. do 12. ure
Se priporočamo
AVTOTRADE
¥^ TI
Ju C.
Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346
LANCIA
ZASTOPSTVO ZA PRODAJO IN SERVIS VOZIL
aana
UGODNA PREDNOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA AVTOMOBILOV FIAT: PUNTO - BRAVO - BRAVA Z ZNIŽANO CARINSKO STOPNJO
Nudimo vam ugoden kredit preko LB — odplačila od 1 do 5 let
NOVO - NOVO - NOVO NA ZALOGI FIAT MAREA
METREL, merilna in regulacijska oprema, d.d., Horjul 188
razglaša delovna mesta
1. KNJIGOVODJA SALDAKONTOV
Pogoj: ekonomski tehnik ali delavka z ustreznimi delovnimi izkušnjami ter poznavanjem dela z računalnikom
2. POKLICNI DELAVEC - REZKALEC
Pogoj: KV rezkalec ali oblikovalec kovin
Delovno razmerje pod tč. 1 bo sklenjeno za določen čas - nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta, pod tč. 2 pa za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite kadrovskemu oddelku Metrel, d.d., 1354 Horjul v osmih dneh po objavi.
POSLOVNI CENTER LOKA VRHNIKA, ROBOVA 6
FIRMA G-ALLES, D.O.O. II. NADSTROPJE
TEL: (061)753-313,
753-694, 754-709 FAX: (061)755-387
V SVOJI NOVO ODPRTI TRGOVINI VAM NUDIMO:
— AVTOMOBILSKE DELE CHAMPION — NAJVEČJA IZBIRA V SLOVENIJI AVTOMOBILSKIH SVEČK, OLJNIH, ZRAČNIH IN BENCINSKIH FILTROV TER VŽIGALNIH KABLOV IN VETR. METLIC
— AVTO RADIE KENWOOD
— BREZŽIČNE TELEFONE SAMSUNG
— TELEFONE GSM ERICSSON 60 118 (DIGITALNI TELEKOM. SISTEM)
— GARNITURE POSOD ŽE OD 19.568,50 DALJE
— 72-DELNE JEDILNE PRIBORE
— MALE GOSP. APARATE: LIKALNIKE, SALAMOREZNICE, SENDVICH MAKERJE, FRITEZE ITD.
PRI NAKUPU NAD 10.000 SIT MOŽNO PLAČILO NA 3 ČEKE!
V MESECU DECEMBRU VAM NUDIMO 5% NOVOLETNI POPUST NA VSE PRODAJNE
ARTIKLE
PRODAJA NA VELIKO IN MALO!
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
DELOVNI ČAS: OD 8. — 15. URE SOBOTA OD 8.— 13. URE
OPTIK
BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA
Tel.: 061/756-105
Izdelava vseh vrst očal na recept in brez recepta. Kontrola vida.
Delovni čas: od 9. — 12. ure in 13. — 16. ure, sreda od 9. — 12. ure in 15. — 18. ure, sobota zaprlo.
SENČILA
ZEUS s.p.
TELEFON 061/1291-719
ZA VAŠ DOM, LOKAL ALI POSLOVNI PROSTOR
vam hitro in po ugodni ceni izdelamo in montiramo
SENČILA
• ŽALUZIJE
• LAMELNE ZAVESE
• ROLOJE
• ROLETE
• MARKIZE (TENDE)
EXPRESS 0
Studiom
FtftO
Marken
T07o
PREDNOVOLETNA AKCIJA
V mesecu decembru od 2.12. do 31. 12. bomo v obeh naših fotostudijih na Vrhniki, Petkovško-va 4 in Stara cesta 5 imeli posebno akcijo: KDOR PRINESE FILM ZA IZDELAVO FOTOGRAFIJ, IMA BREZPLAČNO RAZVIJANJE FILMA
Se priporoča foto Markelj
VOŠČILO SKB banke
Vsem strankam in poslovnim partnerjem SKB banke Ekspoziture Vrhnika ter ostalim občanom želimo, da bi v leto 1997 vstopili polni novih moči, veselja in načrtov. Zahvaljujemo se Vam za izkazano zaupanje v
letošnjem letu ter Vas vabimo, da z nami tako dobro sodelujete tudi v prihajajočem letu 1997.
Obenem vabimo vse, ki bi v letu 1997 hoteli sodelovati z nami, da se oglasijo v naši ekspozituri. Vsem skupaj želimo
Srečno 1997.
SKB BANKA D.D,
Ekspozitura Vrhnika
Cankarjev trg 8
Tel.: 755-411, 752-327
Faks: 753-135
«OMAXJDA
BIOBRAZDA
SEMENARNA PROIZVODNJA
Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 061/654-580
Tudi letos smo vam v mesecu decembru pripravili veliko izbiro:
* ADVENTNIH VENČKOV, BOŽIČNO NOVOLETNIH IKEBAN
* NOVOLETNIH OKRASKOV, UMETNE IN NARAVNE SMREKE V LONCIH
* SOBNIH LONČNIC PO UGODNIH CENAH
* GOSPODINJSKE PLASTIKE, VSE ZA MALE ŽIVALI ITD...
V mesecu decembru pa nudimo   tudi 5%
novoletni popust!
V letu 1997 želimo vsem našim strankam in poslovnim partnerjem veliko osebne sreče in
delovnih uspehov.
OGLASITE SE — IZBIRA JE RES VELIKA!
Katarina Bašič
Sinja Gorica 109
1360 Vrhnika
tel.: 061/754-199, 753-509
Odprto
9. — 23. ure sreda zaprto
V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo:
tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina
Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta
VSAKO SOBOTO VAS ZABAVA ANSAMBEL »DOBER DAN«
HVALA ZA OBISK, SE PRIPOROČAMO
SALON KOPALNIŠKE OPREME Vrhnika, Stara cesta 44 tel./fax: 754-844
V našem salonu kopalniške opreme vam nudimo:
- kopalniške kadi
- masažne kadi
- tuš kabine
- kopalniško pohištvo
- ploščice za notranje in zunanje oblaganje
- sanitarno keramiko
in ostalo, kar sodi v kopalnico
POSEBNA PONUDBA
• kopalniški sestav, velikost 140 cm x 180 cm, samo 99.112,00 SIT;
• velika izbira kopalniških dodatkov
Dostava na dom, prodaja tudi na obroke.
Del. čas od 9. do 12. in od 15.30 do 19.ure. sobota od 9. do 12. ure.
VSE NA ENEM MESTU! PREPRIČAJTE SE!
GEMCAR, d.o.o.
Cankarjev trg 1 / b
1360 VRHNIKA
Tel./fax: (0)61 755 384
PRODAJA VOZIL FORD
Fiesta od 17.990 Escort od 21.690
NOVI MONDEO, mod. 97, od 32.495
Dostavna vozila FIESTA COURIER od 18.490 ESCORT VAN od 20.490 TRANSIT (kombi) od 33.499
Prednovoletno darilo ob nakupu vozila.
Možnost lizinga ali kredita.
Cene so določene v DEM in se preračunajo v tolarje po prodajnem podjetniškem tečaju CA Nova banka na dan plačila.
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, fax: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE
— OD 1000 — 4800 1
— PLOČEVINA — 3 mm
NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE
— OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
REAN inženiring, d.o.o.
1357 NOTRANJE GORICE Podpeška cesta 236 tel./fax: 061/651-309 mobitel 0609/642-085
Najugodnejša ponudba atestiranih cistern 1.000—3.800 I z dostavo na dom in montažo.
Dobava in montaža oljnih gorilnikov THYSSEN, API, ECOFLAM in OL YMP
s prostorskim uravnavanjem temperature.
Dobava in montaža peči FERROLI20—200 kW z gorilniki Minor Ecoflam
MOŽNOST ZAMIKA . PLAČILA
Dr. B.THYSSEN
(Gostilna
Drenov grič 69, Vrhnika tel.: 061 / 752-725
Poleg raznovrstnih jedi vam nudimo:
— jedi iz svežih jurčkov in drugih gob
— več vrst pizz.
Sprejemamo naročila za poroke in zaključene družbe. Od srede do nedelje od 12. ure naprej.
Se priporočamo.
AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM VRHNIKA VSAK MESEC TEČAJ CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTI 10% POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli.
ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE VOŽNJA NA AVTOMOBILIH R-5, R CLIOIN FIAT PUNTO MOTOR JAMAHA 125
TURISTIČNA AGENCIJA
IZLETI, POTOVANJA, POČITNICE DOMA IN V TUJINI, SMUČANJE, EKSOTIČNA POTOVANJA... TURISTIČNI ARANŽMAJI VSEH SLOVENSKIH AGENCIJ LETALSKE VOZOVNICE SILVESTROVANJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
TURISTIČNO ZAVAROVANJE CORIS FOTOKOPIRANJE PISARIŠKE IN FAX STORITVE
URADNE URE: por. pet od 9 do 18. ure. sob. od 9 do 12 ure INFORMACIJE IN PRIJAVE COM-TAR. d.o.o. PTC LOKA. Robova 6. VRHNIKA. tel./lax 061/755-828. 755-023
KAMNOSESTVO SVETE
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze,
izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, mize,
Plačilni pogoji 1er rok dobave po dogovoru!
Delovni čas: 700 - 1700
KAMNOSESTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294   aH Mob. 0609 633-250
MALI OGLASI
Najamem ogrevano garsonjero ali manjše stanovanje s telefonom — Dobrova z okolico, Brezovica. Cenjene ponudbe sporočite na tel. 125-41-98, 125-60-79 od 7.— 15. ure (Višnar).
Inštrukcije iz kemije: Absolvent kemijske tehnologije zelo uspešno inštruira kemijo in kemijsko računstvo za srednje in osnovne šole; informacije tel. 061/753-152.
BREZOVICA VNANJE GORICE PODPEŠKAc150 Tel.: 651-353
VNANJE GORICE
ODPRTO VSAK DAN od 12. do 23. ure V TOREK ZAPRTO
Možnost porok, poslovnih kosil in zaključnih družb (do 80 oseb). Nudimo vam izbrane jedi in sortna vina priznanih slovenskih vinogradnikov (zdaj tudi na lepem odprtem vrtu).
Nedeljska družinska kosila Rezervacije na telefon 061/651-353
JEi
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
IZKORISTITE NASO UGODNO PONUDBO
— brezplačen tečaj CPP organiziramo 2x mesečno ob 16.30 na Tržaški 2,
— v decembru bo tečaj CPP 2. in 16. v mesecu,
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom (dne 12. 12. 1996 ob 17. uri),
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji,
— izposojamo literaturo.
NOVO NOVO NOVO NOVO
Sprejemamo prijave za vpis v članstvo v AMZS.
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURSIČ
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
— servisiranje in popravila vozil VW
— velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ...
— možnost plačila na tri (3) čeke
— gotovinsko plačilo 5% popusta
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
LfWretrir
ČISTILNI SERVIS
Friderik Sajovic, s.p.
Log, Cesta v Lipovce 28 1351 Brezovica Tel.: 061/653-714
Čistimo:
— lamelne in plisirane zavese
— itisone in tapisone
— sedežne garniture in preproge
— odstranjujemo stare premaze s talnih oblog — vinaz, pvc, kamen itn. in jih na novo
zaščitimo
TERMO
o
tel./fax.:(061) 746 - 209, mobitel:0609 644 - 173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
PVC OKNA MKT VRATA VSBH OJKUSC JTJV V»JUtK«
•TjKÄJVJEJrVjrjE JUE*JEJrVÍ» OJCKÄT JEW VU
« ÄixjricoiVÄjKjriMrx cucvMrjrjMpr Yxmx**
(30% PRIHRA1VKK JCMKltCtJTJaO
Kompletna predelava centralnega ogrevanja na kurilno olje in plin
NOVEMBER 1996
NAŠ ČASOPIS 31
ZAHVALA
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe še živi, čeprav te več med nami ni.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda
Stanislava Trčka
iz Dragomerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem KZ Vrhnika za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi .Vrhovcc, pevcem in po-grebcem za opravljen obred ter vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Za vedno je zaspal in se od nas poslovil naš ljubi ata
Jože Brenčič
roj. 1913
Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Vrhnika za njihovo skrb in nego v času njegovega bivanja v Domu, gospe dr. Dunji Koren Piršič in gospe dr. Heleni Rozmane Drašler za zdravniško pomoč in vsem, ki ste ga obiskovali. Hvala sosedom, njegovim bivšim sodelavcem L1KO Vrhnika, Društvu upokojencev Vrhnika in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter nam kako drugače pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, g. Florjanu Božnarju in g. Janezu Jelenu za obred, pevcem za zapete pesmi slovesa, trobentaču, po-grebcem in g. Antonu Vrhovcu za sodelovanje in organizacijo pogrebne slovesnosti. Hvala vsem, ki ste našega ata spoštovali, ga imeli radi ali kaj dobrega storili zanj.
Vsi njegovi
Na Vrhniki, dne 20. 11. 1996
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše dobre tete
Marije Hribar
iz Polhovega Gradca
se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v trenutku najhujše žalosti. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom ter požrtvovalnim sosedom, nato pograjskemu župniku, gasilcem, pevskemu zboru, glasbenikom in vsem vam, ki ste se v velikem številu poslovili od nje, za izraze vašega sožalja, cvetje, sveče in pomoč v teh hudih dnevih, za opravljen obred, ganljive govore ter ubrano pesem pa mile zvoke, ki so našo drago teto pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: nečakinja Marica ter njena sinova Igor in Zoran
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567.
Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.
POGREBNE STORITVE
Gospod je moja luč in moja rešitev (psal. 27)
Za vedno je odšel od nas naš ata
Frenk Mazi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč v tem težkem trenutku. Iskrena hvala za vsa izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Bog povrni g. Vinku Malovrhu in g. Alojzu Kočarju za pogrebni obred. Hvala gasilcem PGD Jezero za izrečene besede ob slovesu. Hvala tudi podjetju Pl I iT A za vso pomoč in pevce.
Vsi njegovi
Jezero, 22. 11. 1996
Of
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Franc Oblak
iz Drenovega Griča 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi gospodu dr. Rusu ter ostalemu osebju Zdravstvenega doma Vrhnika za nego v zadnjih dneh bolezni. Še posebna hvala g. dekanu Florjanu Božnarju za lepo opravljen obred, oktetu Raskovec za poslovilne pesmi, gasilcem iz Drenovega Griča, pogrebcem in pogrebni službi Vrhovcc. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi
Zacelil čas bo bolečine, osušil rosno bo oko. zabrisal pa ne bo spomine, ko lovski rog je pel v slovo.
ZAHVALA
ob izgubi našega očeta
Andreja Novaka
iz Velike Ligojne 34
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč, za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem Mogote in IUV. Posebna zahvala g. dekanu Božnarju za lepo opravljen pogrebni obred, vsem lovskim družinam, govornikoma Antonu Japlju in Marinki Kupec, pevcem in pevkam, kakor tudi pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob izgubi žene, mame in babice
Marije Čuden
iz Dragomerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter tolažilne besede v težkih trenutkih slovesa. Zahvala domačemu župniku g. Kompari za opravljen obred. Posebna zahvala pa gre kolektivu Kavčič in Susmanovima za iskreno pomoč ter vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
— naročila na domu
— prevozi
— prevozi za upepelitev
— postavitev mrliškega odra
— pogrebna oprema
— urejanje umrlih
— izkop jam
— pevci, glasba
— venci, cvetje, sveče
— urejanje grobov
— urejanje dokumentacije
— prevozi v pogrebnem
spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, 751 -435, mobitel 0609 637 617
ZAHVALA
V domu našem je praznina v srcih naših bolečina spomin na tebe še živi čeprav te več med nami ni.
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata in dedka
Janeza Kušarja
iz Lukovice pri Brezovici
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom, ki ste nam v tako težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče. Hvala za pomoč in lepe poslovilne besede njegovim sodelavcem podjetja Tobačna Ljubljana. Zahvala g. župniku Janezu Komparctu in Jožetu Tomšiču za darovano mašo, izrečene poslovilne besede in pogrebni obred. Lepa hvala tudi pevcem za pesmi slovesa in pogrebni službi Picta. Hvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob slovesu našega
Janeza Kušarja
predsednika G D Dragomer — Lukovica
se iskreno zahvaljujemo domačim gasilcem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala za izrečene besede sožalja in tolažbe'. Zahvaljujemo se za poslovilni govor in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sosednjim gasilskim društvom in občinskim enotam, pekarni Klasek, gostilni Kopač, F baru in ostalim, ki ste nesebično pomagali.
Vsi njegovi
		ZAHVALA
		ob izgubi našega dragega ata in starega ata
		Janeza
	m	Zajca st. iz Jezera 73
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodoma župnikoma za opravljen obred, obema govornikoma, gasilcem, pevcem, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.		
		Vsi njegovi
PIETA
POGREBNA SLUŽBA PIETA Franci Tršar
Gabrče 9 61360 Vrhnika tel: (061) 752-894 NON-STOP 754-109
V trenutku neizmerne bolečine in žalosti, ko izgubite svojce, prijatelje ali znance, nudimo vsestransko in celovito
POMOČ ŽALUJOČIM:
— naročila na domu — pogrebne storitve
— prevozi — pevci, glasba
— pogrebna oprema — venci, cvetje, sveče
— urejanje umrlih — urejanje grobov
TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
COMING
VRHNIKA,
Tržaška 28, tel.: 061 752-392
LJUBLJANA,
Kongresni trg 12, tel.: 061 214-321
LJUBLJANA,
Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 324-467
LJUBLJANA,
BTC-hala A, Moderni interieri, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70 LJUBLJANA,
BTC-hala A, Pritličje,
Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04
PHILIPS
GRUnDIG
Panasonic
nakup/\
NA
jO NA PREIZKUS
GRUnDIG
EKRAN37cm
Daljinsko upravljanje, 50 programov, visoki S kanali, izpis funkcij na ekranu, programiran izklop
SIT 39.950 ALI 7X6.486
DAEWOO
EKRAN 51 cm, TELETEKST
Daljinsko upravljanje, visoki S kanali, 100 programskih mest, scart vtičnica
SIT 54.912 ALI 7X8.915
Panasonic
EKRAN 55 cm, TELETEKST
Daljinsko upravljanje, 50 programov, visoki S kanali, izpis funkcij na ekranu, programirani izklop
SIT
76.736
ALI 7X12.457
PHILIPS
EKRAN 63 cm, TELETEKST, STEREO
PHILIPS
CD MINI GLASBENI STOLP
Panasonic
Hl Fl, CD MINI SISTEM
z Incredible Sound Funkcijo
Radio, CD, kasetofona, daljinsko upravljanje
SIT 54.900 ALI 7X8.913
Changer za 5 CD-jev, radio, kasetofona, daljinsko upravljanje SIT 59.900 ALI 7X9.725
Technics
MICRO SISTEM
Daljinsko upravljanje, 60 programov, visoki S kanali, izpis funkcij na ekranu, programiran izklop
SIT 129.900 AL110 X 14.760
PHILIPS
PRENOSNI RADIOKASETOFON
Radio,
dvojni kasetofon, deljivi zvočniki
2 X 100 W, RDS radio, kasetnik, CD, daljinsko upravljanje
SIT 145.112 AL110 X 16.490
PHILIPS
RADIOKASETOFON
SIT 16.900 ALI 7X2.745
DAEWOO
RADIOKASETOFON
SIT 4.900
PHILIPS
RADIOURA
SIT 10.472
ALI 7X1.700
PHILIPS
VIDEOREKORDER, 4 GLAVE
SIT 49.900 ALI 7X8.100
PHILIPS
AVTORADIOKASETOFON
SIT 10.472 ALI 7X1.700
PHILIPS
TELEFON
S spominom za 13 številk
SIT 6.700
IMETNIKI COMING KARTICE IMATE V MESECU DECEMBRU 7% POPUSTA.
(5% popust za imetnike Corning kartice + dodatni 2% novoletni popust = skupaj 7%)
UGODNOSTI VELJAJO OB NAKUPU NAD 10.000 SIT
SIT 7.700
Panasonic
WOLKMAN RADIOM
SIT 6.900
V DECEMBRU IMAJO VSI NAŠI NOVI KUPCI PRI NAKUPU NAD 10.000 SIT 5% POPUST.