1)2- 05 VVM-A^MUC.
leto xiii. — Številka i	januar i980	poštnina plačana
IZVLEČEK IZ INFORMACIJE O IZVAJANJU INVESTICIJ S 7. SEJE DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC
IZVAJANJE INVESTICIJ

LESNOPREDELOVALNI KOMPLEKS RADLJE
Pri projektiranju projektne dokumentacije je prišlo do zakasnitve. Kasnitev izdelave projektne dokumr • ' -je pa povzroča vsekakor širše probleme, v končni to, da kasnimo z izgradnjo po terminskem planu. PT mi kasnitve, strnjeni v dve točki, bi bili naslednji:
1.	Kasnitev pri izdelavi in razčiščevanju tehnologije.
2.	Biro za lesno industrijo je organizacijsko-kadrov-sko prešibka organizacija za tako obsežen projekt v takem času.
Trenutno je stanje izdelave projektne dokumentacije naslednje:
1.	Meles: Tehnološki projekt je razčiščen in izdelan. Izvedbeni projekti so v fazi projektiranja.
2.	Žaga: Tehnološki in izvedbeni projekti so izdelani (razen nekaterih detajlnih načrtov za izvedbo).
3.	Tovarna stavbnega pohištva: Tehnološki projekt je izdelan. Izvedbeni projekti so deloma izdelani, manjkajo še projekti požarne varnosti, elektrike in odsesavanja.
4.	Infrastruktura: Projekti še niso izdelani. Zaradi kasnitve pri izdelavi projektne dokumentacije so strani BLI smo za določene infrastrukturne objekte z njimi > kinili pogodbo. Ta dela smo zaradi tega oddali dri, jektivni organizaciji IBE Elektroprojekt Ljubija: govorjeni rok za izdelavo je 30. marec 1980.
Priprava upravne dokumentacije predstavlja poseben problem, s katerim se ne sooča samo Lesna, ampak je to širši problem. Vsekakor je treba poudariti, da predstavlja pridobitev urbanistične dokumentacije in vseh ostalih soglasij raznih institucij in inšpekcijskih organov izredno dolgotrajen in zamotan proces, ker so te službe izredno neažurne.
Po terminskem planu izgradnje lesnopredelovalnega kompleksa kasni začetek izgradnje žagalnice štiri mesece, proizvodna hala pa šest mesecev. Poleg tega smo padli v zimsko obdobje, ki je za izvedbo gradbenih del neugodno. Kolikor imamo v vidu obseg del, ki jih je potrebno še izvršiti, lahko predvidevamo, da lesnopredelovalni kompleks v predvidenem roku ne bo zgrajen. Po terminskem planu je bil namreč določen končni rok izgradnje april 1981.
Iz analize dosedanjih vlaganj lesnopredelovalni kompleks Radlje pri stanju, dne 30. 9. 1979 je bilo že izvršeno
(& i,
£
in angažirano po sklenjenih pogodbah 102,236.813 din ali 31 °/o od preračunske vrednosti za osnovna sredstva. Pri +er je upoštevana uvozna oprema za TSP Radlje.
5 '•manja predračunskih vrednosti je prišlo za-m povečanja naložb na račun dodatnih Lij	^ižb, sprememb tehnoloških projektom, ..	del, upoštevanja interkalarnih
obresti, itd.
Velik problem te investicije je tudi organiziranje investicijske grupe. Ta grupa se je formirala v maju 1978. leta in se otepa s problemi organiziranosti, pooblastili, odgovornostjo in vodenjem.
Vsa ta problematika je nujno zahtevala začasno ustavitev investicije, kar je bilo TOZD investitorjem pismeno predlagano.
TOZD TP PREVALJE
Po prvotnem sanacij sko-investicijskem programu smo predvidevali predračunsko vrednost v višini 50,258.000 din. Celotna vrednost investicije v TOZD TP Prevalje (osnovna in obratna sredstva z vsemi dajatvami in pred-'mi podražitvami) znaša 114,387.000 din. Rezultati so se v TOZD TP Prevalje po investiciji za-strukture izdelkov izboljšali od prvotnega sanacij	esticijskega programa.
Na Ludranskem vrhu
Do sedaj so bila v TOZD TP Prevalje realizirana naslednja investicijska dela: gradbenoinstalacijska dela, delno je zdobavljena domača strojna oprema, ostala oprema pa bo dobavljena še v letu 1979, dobavljena je že vsa uvožena strojna oprema, ki je delno tudi montirana.
Iivesticijski program bi lahko bil speljan in dokončan v letu 1979, vendar zaradi restrikcijskih ukrepov banke za drugi del investicije še nismo uspeli pridobiti potrebnih finančnih sredstev.
TOZD ŽAGA MUŠENIK
Investicijski program je na reviziji na inštitutu LB, kjer je obljubljeno, da bo poročilo podano v začetku meseca decembra, tako da bo lahko IO LB obravnaval investicijo v decembru tega leta.
TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH
Investicije potekajo po planu. Montaža sušilnice je predvidena v I. polletju leta 1980.
TEHNOLOŠKE NOVOSTI V LESNI SLOVENJ GRADEC
TOZD ŽAGA MISLINJA
V pripravi je predinvesticijska dokumentacija za proizvodnjo masivnega pohištva iz domače proizvodnje.
TIP OTIŠKI VRH
Investicije potekajo po planu. Potrebno je končati kotlovnico za kurjenje lubja in nabaviti potrebno opremo.
TOZD TP PAMEČE
Z rekonstrukcijo in modernizacijo se je močno povečala proizvodnja, nujno pa je potrebno nabaviti strojno opremo za uskladitev proizvodnje in prilagoditev tržnim zahtevam.
TOZD TO PODVELKA
Najprej je potrebno pokriti obveznosti iz dosedanjih investicijskih naložb. S preselitvijo lesnega obrata na novo lokacijo bo potrebno izvršiti rekonstrukcijo proizvodnje stekla z upoštevanjem realnih možnosti financiranja naložb.
Investicije v gozdarstvu potekajo dokaj po planu.
Rožej Simon, dipl. inž.
Avtomatska linija za furniranje vratnih kril v TOZD TP Prevalje
V	TOZD TP Prevalje je v mesecu oktobru 1979 začela obratovati prva avtomatska kombinirana pretočna etažna stiskalnica v Evropi. Po svoji specifični funkciji dela pa se linija uvršča med prve v svetu. Ker smo pri snovanju linije sodelovali tudi tehnologi Lesne Slovenj Gradec, zasluži pretočno etažna stiskalnica še več pozornosti.
Vsa leta proizvodnje furniranih vratnih kril v TOZD TP Prevalje so stiskalnice pomenile ozko grlo v proizvodnem procesu. Od leta 1972 je v TOZD TP Prevalje obratovala šest-etažna stiskalnica firme Fritz, ki je od delavcev zahtevala maksimalno angažiranost fizičnih moči. Ker je znašala zgornja količinska meja kljub nenehnemu dvigovanju produktivnosti 80.000 vratnih kril letno, smo v letu 1976 aktivirali še dodatno etažno stiskalnico firme Burkle. Pri obeh stiskalnicah je bilo polnjenje in praznenje z vratnimi krili ročno. Razen ogromnih fizičnih naporov so morale delavke pri etažnih stiskalnicah vdihavati precejšnje koncentracije urea-formaldehidnih par ter prenašati visoke temperature.
V	sanacijsko investicijskem programu smo postavili tehnologijo tako, da odpravimo opisane pomanjkljivosti in delavke ob stiskalnici razbremenimo težkega fizičnega dela. Vodila nas je tudi ideja o izdelavi kvalitetnejšega proizvoda in povišanje kapacitete.
Do takrat v svetu niso bile postavljene tehnologije izdelave kril s kombinacijo pretočno-etažnih stiskalnic. Velike kapacitete so proizvajalci vratnih kril v svetu dosegli predvsem s pretočnimi stiskalnicami, ki so v svetu znane že dalj časa ter rotacijskimi, ki so jo razvili italijanski proizvajalci. Oba tipa imata v primerjavi s kombinacijo pre-točnih-etažnih stiskalnic vrsto pomanjkljivosti.
V tem času, leta 1976, je začela svetovno znana firma za izdelavo stiskalnic Burkle, ki so se ji pridružili tudi vodilni strokovnjaki firme Fritz, razvijati linijo pretočno-etažnega tipa. Takoj smo se z našimi specifičnimi zahtevami za proizvodnjo vratnih kril v Prevaljah vključili v razvoj nove linije.
Med vsemi različnimi obstoječimi variantami je bila odločitev nabave stiskalnice težka, vendar smo kljub riziku, da kupujemo noviteto svetovnega formata odločili za pretočno-etažni tip stiskalnice.
Odločitev so pretehtale predvsem naslednje prednosti stiskalnice:
—	pritiski so zaradi etažnega (posamičnega) načina stiskanja kril pri vseh obdelovancih popolnoma enaki,
—	pretočna izvedba omogoča hitri prehod kril skozi stiskalnico ter avtomatski način polnjenja-praznenja stiskalnice,
—	»Paternoster« sistem ali način križnega polnjenja nam zagotavlja dosego visokih kapacitet,
—	zaradi posamičnega stiskanja je možna takojšnja regulacija pritiska za različne konstrukcije in dimenzije vratnih kril,
—	z dodatno postavitvijo naprave za ločen nanos utrjevalca, kar pomeni relativno nizko investicijsko vlaganje, je mogoče doseči na isti liniji 100% večjo kapaciteto od trenutno planirane,
—	velikost serij ni vezana na mnogokratnike polnenja stiskalnice, kot je to primer pri pretočnih — etažnih stiskalnicah,
—	linija je rezultat naj novejših izsledkov znanosti v svetu.
Tehnični podatki linije Biirkle:
Dimenzija grelnih plošč: 2300 X 1300 milimetrov
Sila stiskanja posamezne etaže: 100 Mp
Pritisk na max. dim. krila: 4kp/cm! Sila stiskanja posamezne etaže: 100 Mp Toplotna poraba pri kap. 60 kril/uro: 75.000 Kcal/h
Toplotni medij: vroča voda 130° C Komprimiran zrak: 6 bar Potrebna količina komprimiranega zraka: 30 Nm3/h
Električna moč (skupno): ca. 50KW Pogonska napetost: 380 V, 50 Hz Izmenične napetosti: 220 V, 50 Hz Dolžina linije: 20 m Širina linije: 6m Delavna višina: 850 m/m Kapaciteta linije: 60 vratnih kril/h pri povprečni temperaturi grelnih plošč 95 0 C (prva faza).
Delovne operacije linije Biirkle:
—	mehanizirano podajanje lesonita (vezanih plošč),
—	krtačenje lesonita (odstranjevanje prašnih delcev),
—	avtomatsko doziranje in nanašanje lepila,
—	sestava krila (okvir, sredica, lesonit, furnir),
—	vlaganje krila v stiskalnico,
—	stiskanje,
—	mehanizirano praznenje,
—	odlaganje na valjčni transporter.
Povedati velja dejstvo, da linija v poprečju že dosega planirano kapaciteto prve faze. V drugi fazi, ko bo urejena energetska kriza tako, da bo možna regulacija temperature na grelnih ploščah, se bo kapaciteta stiskalnice še bistveno dvignila.
To je mogoče razbrati iz grafa odvisnosti zaprtih časov (kapacitete) stiskanja za posamezne drevesne vrste od temperature grelnih plošč:
110 °c
temperatura grelnih plošč
— 1 ------- masivni okvir mahagonij
—•—— masivni okvir framire ........... masivni okvir samba ali smreka
Predvsem je pri lepljenju problematičen lepilni spoj okvir lesonit, medtem ko se trdnost spoja lesonit — framire zlahka dosega. To si moramo razglagati s časovnim prehodom toplotne energije skozi vratno krilo.
Tudi vrsta lepila odigra pri vsem tem pomebno vlogo. S strokovnjaki INA-NAFTA Lendava nam je uspelo razviti lepilo, pri katerem smo zaradi uporabe specialnih utrjevalcev in posebne priprave lepilne mešanice zmanjšali zaprte čase za 50 Vo od predhodno uporabljenega lepila. Po posebnem receptu pripravlja tak tip lepila INA-NAFTA Lendava sedaj le za potrebe TOZD TP Prevalje. S tem smo se izognili problematičnemu uvozu od firme BASF, kar pri mesečni porabi ca. 151 pomeni znaten prihranek deviznih sredstev.
Sedaj obratuje stiskalnica na maksimalni temperaturni meji, ki jo dopušča kapaciteta kotlovnice in vsi ostali porabniki toplote (95° C).
Omenimo naj še to, da se temperature grelnih plošč za stiskanje kril med 110° C ne priporočajo zaradi možnosti »toplotnega udara« pri hitrem ohlajanju kril, ki lahko povzroči znatne deformacije vratnih kril.
Ker stiskalnica že sedaj daje optimalne rezultate, smo optimisti glede povišanja kapacitet tudi v prihodnje, ko bo v TOZD TP Prevalje dokončno urejena sodobna energetska baza.
Tako linija izpolnjuje načrtovana pričakovanja strokovnjakov, saj pomeni novo obdobje posodabljanja in racionalizacije proizvodnje.
Jože Stres, dipl. ing.
NOVOLETNI INTERVJU PREDSEDNIKA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE MIKA ŠPILJAKA ZA SREDSTVA INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU.
Omejitev potrošnje v meje ustvarjenega dohodka
1.	Katere so konkretne naloge in kakšna je vloga Zveze sindikatov, oziroma sindikalnih organizacij, o izvajanju zaključkov CK ZKJ o uresničevanju ekonomske stabilizacije v naslednjem letu?
ODGOVOR:
1.	Najprej se moramo orientirati na dela, ki prvenstveno spadajo v domeno aktivnosti sindikalne organizacije. Izhajamo od konstatacije, da sta dva osnovna vzroka privedla do nekaterih neugodnih gibanj v gospodarstvu. Prvič je to^ prekomerna potrošnja na vseh področjih, posebno na investicijskem. Mislim, da smo po nekod šli v preširoko fronto nepokritih investicij in dvojnih kapacitet. Zaradi tega smo kasnili v izgradnji ne malega števila gospodarskih objektov, stanovanj in drugih objektov. Podaljševanje rokov gradnje je zopet povzročalo, da so ti objekti znatno dražji, kot je bilo prej predvideno in neracionalni, kar predstavlja dodatno obremenitev gospodarstva.
2.	V mnogih organizacijah so bili izzvani mnogi s slabo organizacijo dela in ne dovolj odgovornim odnosom do dela. Razvila se je široka praksa, da se s čim manj dela in napora ustvarjajo čim večji osebni dohodki. Podatki o neopravičenih izostankih z dela so najpogostejše priče o tem neodgovornem in nesamoupravnem odnosu do dela in delovnih obveznosti. Preteklo leto je bilo zaradi izostanka z dela izgubljenih 84,3 milijonov delovnih dni, kar je za 7,8 mi-
lijonov več kot v letu 1977. Povprečno je tako vsak dan izostalo od dela 269 tisoč delavcev. Sodeč po prvem polletju, ko je na tej osnovi izgubljenih blizu 50 milijonov delovnih dni, se stanje v tem letu še slabša.
Napak bi bilo misliti, da so to vse opravičeni izostanki. Vendar znatni del njih spada ravno v to kategorijo. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je bilo v letu 1978 samo zaradi bolniških izgubljenih 73 milijonov delovnih dni, kar pomeni, da je vsak zaposlen Jugoslovan v poprečju lani boloval 15 dni. To je zelo velika številka in še zdaleč ne predstavlja realne slike zdravstvenega stanja naših občanov. Najpogosteje je lažno bolovanje, ki se ljudem očitno izplača Enostavno v teh nekaj dneh, ko vzamejo bolniško in se jim ponudi priložnost zaslužka, dobijo toliko, kolikor bi zaslužili v enem mesecu v delovni organizaciji. (Nekateri v času bolovanja opravljao privatna dela in podobno).
Vidimo lahko tudi, kako ljudje vsakodnevno zapuščajo svoje delo, posebno zaposleni v skupnih službah in družbenih dejavnostih. Naši bifeji in ulice so polne ljudi v dopoldanskem in popoldanskem času.
Borba proti nedisciplini in nedelavnim ljudem je ena od važnih nalog Zveze sindikatov. V konkretnem primeru, ko govorimo o neopravičenih izostankih z dela in nasploh o neodgovor-(Nadaljevanje na 4. strani)
»Fura« je naložena
viharnikih 3
(Nadaljevanje s 3. strani)
nem odnosu do delovnih obveznosti, moramo biti zdaleč bolj odločni. Nedelo se mora na prvem mestu odraziti pri osebnem dohodku posameznika. Sistem nagrajevanja je potrebno izpopolniti tako, da v njem ne bo nobene startne osnove, ki bi ne glede na rezultate dela zagotavljala zadovoljiv dohodek. Zajamčeni osebni dohodek mu kolektiv mora izplačati, vendar je ravno kolektiv ta, ki se bo moral odločiti, kako dolgo bo slab delavec prejemal ta zajamčeni osebni dohodek. V vsakem primeru mora biti sistem nagrajevanja dograjen tako, da se nedelo ne bo nikomur izplačalo, najboljši in najbolj zavedni delavci pa bodo stimulirani in nagrajeni zdaleč bolj kot do sedaj.
Sindikalne organizacije se morajo energično boriti za zmanjšanje investicijske in skupne porabe ■— splošne, skupne osebne — v meje ustvarjenega dohodka, ker je to eden od predpogojev ekonomske stabilizacije oziroma zaustavljanja skokov cen in inflacije na eni, jačanja gospodarstva in pospeševanja izvoza na drugi strani.
Zveza sindikatov se mora kot do sedaj še nadalje zavzemati za stalno izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev, za večanje njihovega standarda, hitrejšo izgradnjo stanovanj, zdravstvenih in rekreacijskih objektov, gradnjo otroških vrtcev in sploh voditi račun o otrocih in družinah delavcev. To so naloge, ki spadajo v neposredno pristojnost sindikalnih organizacij in od katerih izvrševanja zavisi tudi uresničevanje ekonomske stabilizacije v našem gospodarstvu.
2. Tovariš predsednik, prosim vas, da komentirate nedavno pomanjkanje nekaterih prehrambenih proizvodov in njihovo podražitev.
ODGOVOR:	Občasno pomanjkanje
nekaterih proizvodov nas resno opozarja, da se moramo, tako Zveze sindikatov, kot celotna družbena skupnost resneje postaviti proti tem konkretnim življenjskim vprašanjem naših delovnih ljudi in občanov. Mnogih artiklov ni bilo v trgovinah zato, ker ni bilo mleka, soli, sladkorja, pralnega praška itd. Ti proizvodi so v glavnem bili nekje v skladiščih. Zatajili so le nekateri drugi faktorji. Do izraza so prišle slabosti v organizaciji trgovinske mreže, kakor tudi nekatere druge slabosti in napake, po nekod pa so hoteli s pomanjkanjem artiklov izzvati podražitev le-teh.
Potrebno je opozoriti tudi na to, da ležijo veliki problemi z oskrbovanjem tržišča s temi artikli v postavki, da še vedno obstaja stari sistem vez med proizvodnjo in trgovino, čeprav želimo vzpostaviti dohodkovno povezovanje. Vse predolgo javnost ni izvedela za pravo kritično oz. samokritično informacijo o konkretnem stanju posameznih artiklov, ki jih ni bilo v trgovinah. To prikrivanje dejstev je povzročilo, da so si javnost in posamezniki po svoje razlagali in ugibali zakaj vlada takšno stanje. (Primer: Ko je bilo 90 odstotkov Beograjčanov zadovoljnih z oskrbo z mlekom, pomanjkanje tega artikla pa je občutilo le 10 procentov občanov, je časopisje prikazalo problem tako, kot da
v Beogradu sploh ni mleka. Tako je bilo tudi z mnogimi drugimi artikli. Takšno stanje je povzročilo pravo paniko med ljudmi.) Vesti o pomanjkanju artiklov so zavedele vznemirjene ljudi, da so kupovali več, kot jim je bilo potrebno. Skladišča so se takoj izpraznila. Ljudje so grabili tudi proizvode, ki jih imamo več, kot jih potrebujemo. Zaradi tega so ostala nekatera mesta po nekaj dni brez sladkorja, čeprav ga je 'bilo v skladiščih zadosti na zalogi.
Pomanjkanju je vsekakor botrovala tudi odločitev o zamrznitvi cen, ki je stopila v veljavo letos v jeseni in povzročila nekaterim vejam proizvodnje zelo, zelo težavno stanje. Takoj, ko se pojavi najmanjša napaka v proizvodnji, lahko pride do verižnih posledic napak v gospodarstvu. Pomanjkanje nekaterih delov za tetrapak je prava malenkost, ki pa lahko povzroči pomanjkanje mleka v sučaju, ko je na splošno mleka dovolj.
Iz vsega tega lahko izluščimo prave zaključke, ki nam bodo v prihodnje v veliko pomoč.
3.	V časopisih so bila o teh problemih objavljena odprta pisma delavcev iz industrije svojim sodelavcem v kmetijskih kombinatih, preskrbovalnim in trgovinskim organizacijam, v katerih vprašujejo, ali so oni odločili, da bodo zadržali kavo v skladiščih dokler ne bodo dobili dovoljenja za povišanje cen oziroma ali so delavci sami povešali cene mleku in nekaterim drugim prehrambenim artiklom? Prosim vas, da kot predsednik Zveze sindikatov komentirate ta »odprta pisma«.
ODGOVOR: Mislim, da je v teh pismih veliko demagogije. Če bi te iste delavce vprašali ali so glasovali za povišanje cen artiklom, ki jih proizvajajo, sem siguren, da bi v 99 procentov slučajev dobili pritrdilen odgovor. Obnašamo se torej na dva načina, kot da imamo dva obraza. Kot proizvajalci zahtevamo čim višje cene svojih proizvodov, kot potrošniki pa se pritožujemo proti visokim cenam vseh proizvodov razen tistih, ki smo jih sami proizvedli.
V taki politiki je mnogo kratkovidnosti in veliko neodgovornosti. Najpogosteje se dogaja, da izostanki z dela, slaba organizacija dela, nizka produktivnost, neizkoriščene kapacitete in niz drugih slabosti pokrivamo in nadomeščamo z dviganjem cen. Zopet se vračamo tja, od koder prihajajo naj večje slabosti in napake: k produktivnosti, organizaciji dela, odnosu do delovnih obveznosti in do sistema socialističnega samoupravlj anj a.
Sindikalne organizacije so dolžne, da prav v tem smislu kritično in brez olepševanja organizirajo zbore in sestanke delavcev. Na teh sestankih se mora ljudem prikazati kratkovidnost politike, da se slabosti v poslovanju »pokrivajo« z višanjem cen, mora se jih usmeriti in jim prikazati pravi interes delavskega razreda in naše družbe kot celote, pospeševati in stalno stimulirati politiko gospodarskega poslovanja ... Prepričan sem, da tako angažiranje Zveze sindikata mora dati želj ene in koristne rezultate. V mnogih organizacijah, kjer so tako postopali, so že vidni ohrabrujoči rezultati.
SKLEPI
8. seje CDS DO Lesne z dne 18. 12. 1979
1.	Za pokritje izgube v letu 1978 pripravi TOZD Gostinstvo in turizem skupno s finančnim sektorjem DSSS Lesne vlogo občinske skupne rezerve občine Slovenj Gradec.
2.	Za pokritje izgube za leto 1979 pripravi TOZD Gostinstvo in turizem skupno s finančnim sektorjem DSSS Lesne vlogo na skupne rezerve SRS z utemeljitvijo, da se je v preteklih letih krila izguba DO Lesne ob pomoči občinskih rezerv.
3.	Po zaključnem računu za leto 1979 se izvrši razprava, kaj bo s TOZD Gostinstvo in turizem, v kolikor ne bo sprejet pripravljen samoupravni sporazum v okviru občine Slovenj Gradec za dolgotrajnejše (1980/85) pokrivanje naložb v infrastrukturo, ki so poglavitni činitelji izgube?
4.	Glavni direktor in TOZD Gostinstvo in turizem prejmeta nalogo, da se skupno z Združeno ljubljansko banko reši vprašanje kreditiranja odkupa apartmanov pri združenem delu in zasebnikih, kar bi močno pospešilo prodajo.
5.	Z Združeno ljubljansko banko je potrebno rešiti tudi vprašanje kreditiranja za realizacijo investicijsko-sanacij-skega programa v deležu okrog 30 °/o obdobju 1980/85.
6.	Da ne bi delavci TOZD Gostinstvo in turizem prejemali minimalne plače, prispevajo posamezni TOZD Lesne razliko sredstev, kot je bilo dogovorjeno na razširjenem strokovnem kolegiju, dne 15. 12. 1979.
7.	CD ugotavlja, da so Kope postale širše družbeno interesantne, zato je potrebno storiti vse, da se s samoupravnim sporazumom dolgoročneje rešijo trenutne težave in realizira sanacij-sko-investicijski program. Preveč smo, kot Lesna vložili vanje, da bi sedaj propadle.
8.	TOZD Gostinstvo in turizem naj skupno z Lesno išče povezavo z Radensko iz Radenc in Piavo Laguno iz Poreča, zaradi soinvestiranja in organizacijskih povezav.
9.	Potrebna je širša povezava celotnega Pohorja in formiranje »Poslovne skupnosti Pohorje«, da bi se ta največji slovenski rezervat razvijal enotno in osvojil širše tržišče ter se vtkal v slovensko resolucijo o gospodarskem razvoju SRS v obdobju 1981/85.
10.	TOZD Gostinstvo in turizem se odobri nabava najnujnejših sredstev za delo, ker bi odklonitev zavirala delovni proces in povzročila gospodarsko škodo.
Ukrepi za izboljšanje poslovanja TOZD Gostinstvo in turizem
OSNOVNE UGOTOVITVE
Razvoj Kop je dosegel že takšen obseg, da nikakor ne more več biti samo interes delavcev Lesne, temveč širše družbene skupnosti.
Vsled tega tečejo razprave o pokrivanju izgube v SO Slovenj Gradec in v širšem slovenskem prostoru. Te razprave in predvideni ukrepi so usmerjeni:
—• v pokrivanje obvez za že zgrajeno infrastrutJkuro, ki je poglavitni vzrok za izgubo v preteklih letih,
—	korekcijo cen glede na višje poslovne stroške,
—	v zbiranju sredstev v okviru samoupravnega sporazuma v občini Slovenj Gradec za realizacijo programa izgradnje v srednjeročnem obdobju 1981/85.
Vsi navedeni ukrepi bi morali zagotoviti nemoteno poslovanje te temeljne organizacije.
PREDVIDENI UKREPI
Leto 1979
— V decembru je IS SO Slovenj Gradec odobril 30% povečanje cen za izvenpenzionske usluge in 10% povečanje cen za penzionske storitve in smučanje. S tem bo le delno pokrita razlika med odkupnimi cenami gostinskih materialov in prodajnimi cenami za gostinske in smučarske storitve. Večje povečanje za penzionske in smučarske storitve ni bilo možno, ker so že sredi leta bile sklenjene pogodbe za zimsko sezona 1979/80.
— Za pokritje izgube v letu 1979 je potrebno zaprositi sklad skupnih' rezerv SRS z utemeljitvijo, da smo v preteklih letih pokrivali izgubo znotraj Lesne in občine Slovenj Gradec ter, da bo po sprejetju samoupravnega sporazuma rešen problem za v bodoče.
—■ Pokritje izgube za leto 1978 v znesku 480.000,—• dinarjev pa je nujno rešiti v okviru občine Slovenj Gradec.
IS SO Slovenj Gradec je poslal vlogo RSC za pokritje anuitet za cesto Legen—Kope, kar je nujno realizirati.
TOZD Gostinstvo in turizem obremeni poslovno skupnost Kope za poslovne stroške v znesku 500.000,— dinarjev.
— Skupno s TOZD gozdarstva se zberejo sredstva za pokrivanje investicijskega in tekočega vzdrževanja ceste Legen—Kope. Te stroške je do sedaj nosil samo TOZD Gostinstvo in turizem, čeprav služi cesta širšemu namenu.
Leto 1980/85
— Do kraja februarja naj bi bil sprejet samoupravni sporazum za pokrivanje obvez v infrastrukturo in to v okviru občine Slovenj Gradec. Ta sporazum je že potrdil IS SO Slovenj Gradec in imenoval poseben odbor za realizacijo tega sporazuma. V kolikor ne pride do podpisa sporazuma še v letu 1980, predlaga stečaj Kop.
V	letu 1980 se naredi korekcija cen za penzionske usluge in smučarske storitve.
—-Na osnovi široke razprave v organih SO Slovenj Gradec je verificiran sanacijsko investicijski program Kop, ki bi le tako lahko nudile vsestransko ponudbo, katera omogoča rentabilno poslovanje. Program bo vtkan tudi v razvojne možnosti SRS in ima vso podporo pri GZS in IS SRS.
— V ta namen je formirana »Poslovna skupnost Kope«, ki je zbrala sredstva za izdelavo načrtov. Prodaja apartmanov že teče.
—• Na osnovi razgovora s predsednikom ZB-LB tov. Smoletom je potrebno na njegovo pobudo rešiti vprašanje kreditiranja za odkup apartmanov in kreditiranja komunalne infrastrukture ter oskrbovalnih objektov. Za realizacijo tega je zadolžen LB ob sodelovanju Lesne.
— Zaključiti je potrebno razgovore z Radensko iz Radenc in Piavo laguno iz Poreča o tesnejšem sodelovanju in skupnih naložbah na Kopah. Potrebno je tudi predvideti ustrezne organizacijske spremembe.
— Potrebna je širša povezava celotnega Pohorja in formiranje poslovne skupnosti Pohorje, da bi se ta naj-večji slovenski turistični »rezervat« razvijal enotno in osvojil širše tržišče. Storjeni so prvi koraki.
ZAKLJUČEK
Prirodne možnosti in potrebe naših delovnih ljudi ter širši gospodarski pomen turizma narekujejo, da je potrebno storiti vse, da bi se to turistično središče razvilo do takšnega obsega, da bo možno rentabilno poslovanje. Vendar je pogoj pomoč širše družbene skupnosti.
V	tem smislu bi se morali odločiti tudi v Lesni. Storjenega je bilo preveč, da bi to lahko zanemarili. Tako smo se skupno odločili.
Vsi navedeni ukrepi so rezultat dela sanacijske komisije in IS SO Slovenj Gradec.
DUŠAN DRETNIK, dipl. ing.
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE; IZVRŠNI SVET KOORDINACIJSKI ODBOR ZA ORGANIZACIJE DRUŽBENEGA DELA, KI OPRAVLJAJO POSLE ZUNANJETRGOVINSKEGA PROMETA
INFORMACIJA
Na podlagi L, 2. in 3. točke 2. odstavka 15. člena Zakona o prometu blaga in storitev s tujino (Ur. list SFRJ št. 16/77) in 1., 2. in 3. alineje 16. člena Zakona o koordinacijskem odboru za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa ter o nalogah in pooblastilih nekaterih organov in organizacij v SR Sloveniji na področju zunanjetrgovinskega prometa (Ur. list SRS št. 16/77) je koordinacijski odbor za organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega
prometa, na svoji seji dne 23. 11. 1979 sprejel sklep:
Delovni organizaciji Lesni Slovenj Gradec, Gozdarstvo in lesna industrija,
n.	sol. o. TOZD Blagovni promet o. sub.
o.	SE IZDA SOGLASJE ZA VPIS v SODNI REGISTER ZA OPRAVLANJE NASLEDNJIH POSLOV ZUNANJETRGOVINSKEGA PROMETA:
1.	Izvoz proizvodov ter storitev temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije.
2.	Uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za tekoče investicijsko vzdrževanje ter opreme, vse za potrebe temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije.
iz naših Časopisov
Višje kmečke pokojnine, višji prispevki
S prvim januarjem 1980 se bodo kmečke starostne pokojnine zvišale za 52,4
odstotka in bodo znašale 1.280 din. Vendar tudi novo določena višina kmečke pokojnine kmetom ne bo zagotavljala socialne varnosti, saj predstavlja le 40% mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov preteklega leta po predpisih pokojninsko-mvalidskega zavarovanja.
Kmečka pokojnina je 1976 *leta znašala 410 din, leto pozneje 515 din in lani 595 din. Z zvišanjem prihodnje leto se bo približala zaželeni višini pokojnine v naslednjem srednjeročnem obdobju. Že 1981 leta naj bi kmečka pokojnina znašala najmanj 50 odstotkov najmanjših pokojninskih prejemkov preteklega leta. Z višjo pokojnino pa bodo morali kmetje tudi globlje poseči v žep. Skupščina starostnega zavarovanja kmetov je namreč soglasno sprejela sklep, da bodo zavezanci kmečkega zavarovanja na kmečko gospodarstvo plačevali 3.186 din prispevka in 4,52 din od odmere osnove.
Kmečki glas, št. 50, leto 1979
NAGRAJENEC ZA INVENTIVNO DEJAVNOST
FERLIČ
Izvršni odbor občinske raziskovalne skupnosti Radlje ob Dravi je na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad Občinske raziskovalne skupnosti Radlje za vzpodbujanje množične inventivne dejavnosti in na osnovi dospelih predlogov, podelil tri občinske nagrade.
Med nagrajenci je tudi FERLIČ Pavle, dipl. inž. gozdarstva, referent za pridobivanje lesa na TOZD gozdarstvo Radlje.
Nagrado si je zaslužil zaradi izvirnih rešitev organizacije dela, na osnovi intenzivnejše priprave dela.
Z njimi je prispeval k:
—	pocenitvi direktnih stroškov v pridobivanju lesa, s poudarkom na spravilu lesa od panja do kamionske ceste,
—	enakomerni realizaciji lesa tekom vsega leta, ne glede na vremenske razmere,
—	izboljšanju delovnih pogojev zaradi odprave težke faze dela — ročno spravilo lesa,
—	uvedbi družbene prehrane na deloviščih v gozdu,
—	humanizacije dela na osnovi izdelanega programa organizacije sečno-spravilnih skupin,
—	ohranitvi sestojev zaradi ustvaritve pogojev za zmanjšanje poškodb stoječega drevja pri spravilu,
— izdelal je program zmanjšanja režijskih stroškov zaradi zmanjšanja ročnega merjenja lesa v povezavi z izgradnjo novega mehaniziranega skladišča v Spodnji Vižingi.
Pocenitev direktnih stroškov proizvodnje je dosegel z izgradnjo primerno goste mreže traktorskih vlak, s čimer se je stroj približal lesnim sortimentom skoraj do panja.
Za to je bila potrebna temeljita študija naših razmer in možnosti, kakor tudi izobraževanje sodelavcev, da so osvojili novo tehnologijo dela. V gozdarstvu je velik problem, kako odpraviti poklicna obolenja zaradi dela z motorno žago.
Program, ki ga je izdelal tov. FERLIČ Pavel pa nudi možnosti, da se ta problem odpravi. Tu gre za organizacijo sečno-spravilnih skupin, kjer delavci opravljajo na nekem prostoru vsa načrtovana dela od sečnje, spravila in transporta lesa kot tudi gojitvena dela. Realizacija tega programa je že v teku.
V tem konceptu dela je dan tudi velik poudarek varovanju stoječega drevja, kar je pri postavljenem cilju: proizvodnja kvalitetnega debelega lesa, izrednega lesa, izredno važno.
Vsi, ki poznamo delo tov. FERLIČA, to družbeno priznanje iskreno pozdravljamo in smatramo, da je res zasluženo.
Ob enem pa se vprašamo: »Ali pri nas, v LESNI in še posebej v gozdarstvu LESNE, znamo dovolj ceniti taka in podobna prizadevanja?«
Tone Modic
Ferlič Pavel
UKREPI ZA ZDRAVJA
Pri vsakoletni analizi dela »Šolskih dispanzerjev« ugotavljamo zdravstveno stanje šolskih otrok, tako za občino Ravne, kot za ostale občine in tudi po posameznih šolah, po družinah in individualno. Vidimo, da se obolevnost spreminja, če jo primerjamo z analizo petih ali desetih let nazaj. Ugotavljamo tudi druge odklone od normale, zlasti pri analizi sistematskih pregledov šolskih otrok. Pri razmišljanju, zakaj je tako, ugotavljamo nekatere vzroke v današnjem načinu življenja v onesnaženem okolju, naglici, površnosti, skratka v nezdravih navadah življenja.
Najpogostejša obolenja pri šolskem otroku so:
1.	Respiratorni efekti
2.	Poškodbe
3.	Obolenja kože in podkožja
4.	Obolenja mišic ter kosti
5.	Infekcije urinarnega sistema
Če to primerjamo z ugotovitvami v SRS, se zamenjujeta samo zadnji dve obolenji.
Potrebno je o teh obolenjih povedati nekaj več.
Najpogostejši vzrok za obolenja respiratornih poti pri otrocih so virusi, kar v 80°/o. Le ti povzročajo obolenja zgornjih respiratornih poti: navaden nahod, vnetje žrela, žrelnic, sapnika in tudi bronhijev. Povzročajo pa tudi virusne pljučnice. Virusi izpodrivajo vse
OHRANITEV
bolj klasične povzročitelje obolenj respiratornih poti — bakterije, saj le-te povzročajo vnetja le v 20°/o. Razlika med temi obolenji je predvsem v zdravljenju. Bolezni potekajo enako, brez ozira na povzročitelja, zlasti prve dni. Otrok postane nerazpoložen, bled, izgubi tek, toži za glavobolom, vrtoglavico, slabostjo, pojavi se temperatura, za katero pa ni nujno, da je višja od 38° C.
Otrok mora v takem stanju nujno v posteljo. Potrebno mu je dajati sredstva za znižanje telesne temperature: Andol, Aminopyrin ali pa druga domača zdravila, kot so: lipov čaj, bezgov čaj, sok rdeče pese, mlačne kisove ali alkoholne obloge na roke in noge. Če otrok kašlja, je potrebno dobiti tudi sredstvo proti kašlju. To so različni domači sirupi, kot smrekov sok, propolis ali v lekarni kupljen sirup proti kašlju. Če otroku ne pade temperatura v dveh ali treh dneh in se njegovo počutje ne izboljša, je potrebno poiskati zdravnika.
Za šolskega otroka dva dni povišane temperature ne predstavlja ogroženega zdravja, temveč pomeni dobro obrambno reakcijo organizma. Če gre za lažjo virusno respiratorno infekcijo, bo ta v treh dneh minila in otrok lahko začne z normalnim življenjem. Starši so popolnoma pristojni, da za tri dni sami napišejo opravičilo.
Če pa otrok toži za hudimi bolečinami v ušesih, grlu, prsih ali v trebuhu, je potrebno poiskati zdravnika takoj, da on odloči, za kakšno obolenje gre in katero zdravilo bo najbolj primerno.
Na drugem mestu po pogostosti med respiratornimi infekti so angine, ki so lahko gnojne ali negnojne. Pri tej vrsti obolenja se je včasih težko odločiti tudi zdravniku, ali je za zdravljenje potreben antibiotik, kateri in koliko časa. Nekatere angine povzroča povzročitelj otroške nalezljive bolezni, imenovane škrlatinke. Te angine se še posebej bojimo zaradi tega, ker lahko povzročajo okvare na srcu in na ledvicah. V tem primeru je nujno potrebna antibiotična terapija.
Zakaj so respiratorni infekti v šolskem obdobju tako pogosti?
Šolski otroci polovico do tričetrt dneva preživijo v šolskem kolektivu. Tu je tudi kuhinja, kjer se mešajo številni povzročitelji različnih obolenj. Zato šolskemu otroku ni težko srečati infekt. Samo malo pade odpornost organizma in prehlad je že tu. Recimo, pitje mrzle vode po telesni vadbi, nezadostno ali preveč oblečeni na poti v šolo ali iz šole domov, slabo naspani in utrujeni — vse to je lahko vzrok, da otroku odpornost pade in dobi infekt kakršnekoli vrste.
Na drugem mestu po številu obolevnosti pri šolskem otroku so poškodbe. Te so raznovrstne in jih delimo v sezonske. V zimskem času so zlomi in izvini, v letnem času odrgnine, vrezenine, odarjanine, vbodnine, opraskanine in drugo. Šolski otroci so v tem obdobju
živahni, predrzni, brez strahu, raziskovalni, uka željni, a istočasno premalo razsodni, zato so poškodbe zelo pogoste. V Sloveniji so v 1,7 °/o te poškodbe vzrok smrti med šolskimi otroci, kar je pošastno.
Kaj storiti, da bo poškodb čim manj?
Otroka je potrebno čim prej naučiti, kako se kretati po cestišču, ulicah, na križiščih, čim prej ga naučiti plavati, poučiti ga o drugih veščinah, kot je kolesarjenje, kotalkanje in drugo. Otrokove igrače, kolo in drugo naj bo vedno dobro vzdrževano, da to ne bo vzrok za nastanek nesreče. Otrok mora biti tudi primerno oblečen, tako za igro, kot za delo in hojo v šolo, da lahko otrokova koža diha in, da se lahko v taki obleki kreta. Obleka mora biti pralna.
Na tretjem mestu so obolenja kože in podkožja. Sem sodijo vsa obolenja kože
(infekcije) in obolenja bezgavk. Vzrok je predvsem v slabi higieni, lahko pa je posledica nepravilne uporabe neprimernih mil, mazil, krem in podobnih preparatov. Najboljša za kožo je voda z dodatkom kamilic ali z uporabo nevtralnih mil.
Na četrtem mestu med obolevnostjo so obolenja mišic in kosti. Sem sodijo poleg klasičnih obolenj (reumatična obolenja) tudi vsa stanja preutrujenosti mišic. To pogosto ugotavljamo pri otrocih po profesionalnih treningih ali po neki večji fizični obremenitvi.
Kot peti po pogostosti so obolenja sečil. To so vnetja mehurja, sečnih poti in tudi ledvic. Vzroke za ta obolenja iščemo običajno v pogostih prehladih, ki se poleg drugih bolezenskih znakov kažejo z motnjami na sečilih (pogosto
pritiskanje na vodo, z bolečinami pri uriniranju in podobno). Zato moramo biti pri otrocih, pri katerih se prehladna obolenja pogosto ponavljajo, pozorni na stanje sečil, ker kaj pogosto najdemo patološke izvide urina.
Vedno znova je potrebno opozarjati, kako naučiti otroka, da bo čuval svoje zdravje in ga s tem tudi ohranjal. Potrebno mu je dati pravočasne napotke, kako zdravo in pravilno živeti. To se kaže v tem, da se zna otrok letnemu času primerno obleči, da zna pravilno čuvati in nabirati svojo telesno in psihofizično kondicijo, ker bo le na ta način ohranil svoje zdravje čim dalj časa.
Znati pravilno živeti, pomeni že polovico zdravja, če že ne vsega.
Dr. Marija Vodnjov Spec. šolske mladine
22. DECEMBER PRAZNIK JLA ■ N NAS VSEH
Tako kot označujemo rojstvo nas vseh, je tudi rojstvo naše JLA bilo pred 38. leti. Razlikujemo rojstvo od rojstva. Nekdo se rodi na beli, s perjem obdani postelji, drugi na pogradu, in tisti najrevnejši, pa tudi pod milim nebom. Če pa sedaj primerjamo rojstvo naše JLA, dne 22. decembra 1941, bomo lahko brez težav ugotovili, da je bila rojena pod milim nebom v do takrat nepoznani vasici Rudo na bregovih reke Lima. Ustanovitev prve regularne enote našega ljudskega odpora I. proletarske partizanske brigade je bilo le nekaj mesecev po vdoru okupatorjevih oboroženih sil na naše ozemlje. Torej govorimo o rojstnem dnevu naših oboroženih sil, naše jugoslovanske ljudske armade in vseh njenih danes že dobro znanih drugih oblik obrambe naše socialistične domovine. Naša država je po porazu sistema, ki je veljal v času stare Jugoslavije, rodila nov obrambni element, ki naj bi jo zavaroval pred nadaljnjimi škodljivimi vplivi. In ravno ta sistem je vzklil na plodnih tleh. Naši narodi in narodnosti so kot enotno telo začutili okupatorja, kot tujek, ki ga je potrebno čimprej odstraniti in uničiti.
Po tem znamenitem 22. decembru 1941 so začeli širom po naši okupirani zemlji nastajati partizanski odredi, brigade in v poznejšem času tudi divizije. Naši gozdovi so se polnili z novimi prebivalci, z ljudmi, ki jih je okupatorjeva nasilnost spodila od domačega ognjišča in rodne zemlje. Ti ljudje so storjeno krivico sklenili maščevati in storiti vse, da bi se zopet vrnili na svoje domove. Bili so pripravljeni, v vnemi in želji po svobodi, darovati tudi svoje življenje, to pa je največ, kar lahko človek podari svoji ljubljeni domovini. Iz tega izhaja, da so se zavedali, v kolikor se sami ne vrnejo živi domov, bodo njihovo zemljo obdelovali po priborjeni svobodi njihovi bratje in tovariši.
V borbi, od samega začetka pa do današnjih dni, se je kovalo in se kuje bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti naše socialistične samoupravne skupnosti. Tako smo postali sama velika družina z visoko razvito samoupravo.
Kot višek razvijanja samouprave in varovanja le-te je utelešena v organizaciji splošnega ljudskega odpora (SLO). S to obliko je vsak državljan naše socialistične skupnosti dolžan in obvezen, da varuje in ščiti pridobitve narodnoosvobodilnega boja kot so bratstvo n enotnost naših narodov ter naša samoupravna ureditev kot nadgradnja našega socialističnega sistema. V tem konceptu SLO imajo naši sodelavci v gozdovih širom naše domovine še posebno odgovorno nalogo. Budno morajo spremljati gibanja vsega, kar se dogaja v njihovem delokrogu. To je poleg neposrednega dela tudi obveza in naloga vsakega gozdarja.
SLO pa je tudi ena od oblik, ki naj vključuje poleg ostalega prebivalstva tudi najširši krog mladine. Pa ne samo kot enote, ampak je potrebno preko vseh organizacij, kjer deluje doraščajoča mladina propagirati v tem smislu, da se bo čim več mladih vključevalo v vojaške poklice, kjer manjka ravno slovenske mladine.
Če govorimo o medsebojnem povezovanju in sodelovanju, ne moremo mimo tega, da omenimo ravno v zadnjem času dosežene uspehe na tem področju. Tako je Koroška regija, organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) na osnovi predhodnih stikov v oktobru 1979 podpisala listino o sodelovanju z organizacijo ZRVS regije Bjelovar. To sodelovanje naj bi krepilo tovarištvo, bratstvo in enotnost, socialistični patriotizem in humanost, akcijsko in borbeno koncepcijo SLO in družbeno samozaščito in, da se bo skrbelo za idejno politično in splošno vzgojo članstva na podlagi marksizma in leninizma, razvijanje tradicij NOB in usposabljanja članstva ZRVS za reševanje številnih nalog v okviru obrambe naše domovine. To so osnovne naloge, ki iz samega podpisanega dokumenta jasno in glasno zvenijo.
Če pa želimo to sodelovanje razvijati, pa se mora to približati sami bazi. Baza pa je občina in v končni fazi tudi krajevna skupnost. Tako je Občinska konferenca ZRVS Slovenj Gradec za dan JLA najprej v Bjelovarju 19. 12. in nato 21. 12. 1979. v Mislinji na občinski proslavi JLA podpisala listino o sodelovanju med občinsko organizacijo ZRVS Bjelovar in občinsko organizacijo ZRVS Slovenj Gradec. Vsebina listine je ista, kot je vsebina na medobčinski ravni. Dodati pa je potrebno, da je že do potankosti izdelan program medsebojnega sodelovanja, ki obsega poleg izmenjave izkušenj na polju organizacije in sodelovanja na izobraževalnem področju tudi mesebojne oblike in strategijska izpopolnjevanja.
Tako sodelovanje je v takšnem obsegu na medrepubliški ravni začetek. Mislimo pa, da to ne bo ostal osamljen primer, ampak bodo temu sledile ostale Občinske konference ZRVS v koroški regiji in tudi v SR Sloveniji.
Naj zaključim s tem, da je naša ljudska armada in delovni ljudje Jugoslavije eno, da se razlikujemo samo po zunanjemu izgledu — oblačilu, po srcu in miselnosti pa je to monolitna celota, ki zagotavlja, da bomo v vseh časih budni in očuvali težko priborjeno svobodo in ob tem v sedanjem in prihodnjem času razvijali našo socialistično samoupravo in njeno prepotrebno nadgradnjo, vse to v prepričanju, da bo naše misli in dajanja prevejal izrek tov. Tita: »Delajmo tako, kot da sto let ne bo vojne in pripravljajmo se tako, kot da bo jutri vojna!«
Krebs F.
Ob no oe.ni. Letu.
Ko stopamo v NOVO LETO 1980, nehote prelistamo koledar preteklega leta. Misli se ustavijo ob manj prijetnih dneh, pa vendar nazadnje ugotovimo, da je bilo tudi minulo leto več ali manj uspešno.
Gotovo so se pojavile težave, ki pa so bile ob prizadevanju in skrbi vodilnih delavcev premagane. A premagale so se lahko le ob polni pomoči slehernega člana kolektiva, slehernega kmeta in ne nazadnje z razumevanjem samoupravnih organov, ki so tudi v minulem letu iskreno in uspešno pomagali premostiti težave.
TOK-Gozdarstvo Ravne želi vsem sodelavcem v letu 1989 veliko sreče in zdravja ter, da bi z razumevanjem
in skupaj pomagali reševati morebitne težave ali napake ter, da bi bilo delovno vzdušje v kolektivu tako kot doslej.
Vsem upokojencem, ki so v minulih letih soustvarjali, da bi jim bilo življenje lepo, predvsem pa, da ne bi bili pozabljeni, kar še posebno povdarjamo zato, da bi jih nekdanji sodelavci še obiskovali.
Vsem kmetom — gozdnim posestnikom, veliko uspeha za trdo delo, da bi jim to leto ne prineslo nezgod temveč, da bi jim vse obilno rodilo, da bodo ob koncu tega leta zadovoljni obstali na ozarah svojih njiv, da njihovi žulji ne bodo zaman.
Zboru delegatov, upravnemu odboru, delavcem v družbenopolitičnih organizacij TOK Gozdarstva Ravne — USPEŠNO — SREČNO — 1980.
TOK Gozdarstvo Ravne
MISLI OB NOVEM LETU	premagaj vse kar te teži
Močno že stopil je korak,	z optimizmom glej v prihodnje dni.
prek novega je leta prag.	Če sam — samoten si,
Skozi nevidno tančico prihodnosti	če ti sreča ni odprla duri,
uprt pogled je vsak.	ne delaj si skrbi,
Težko je pozabiti temne dni,	ker sreča niha kot kazalec na uri,
težko verjeti v srečo tega leta,	morda pride kdaj pred tvoje duri.	V. Gerl
SKOZI POBARVANA OČALA: POVZETEK DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV V DSSS V LETU 1979
IG SINDIKATA
skrbi za vas kot ata,
le da mu vedno od rok ne gre,
ker pač premalo aktiven je.
Zaradi energetske krize premoga vsak dobi pol cize, da članice bi zadovoljne bile poleg zdravih še jab’ke gnile.
Da bo rod zdrav in polomljen popust pri kartah bo dopolnjen, za mavec vsak 200 din dobi, da bo smučal brez skrbi.
Za ultra zvok so mame dale, moderno bodo se pregledVale, da ne bo prej potekel rok, jim jamči Mikuš — ginekolog.
Stanovanja bodo vsi dobili, smo se na koncu leta ŽE zmenili, vsi kredite radi bi dobili, a na inflacijo smo pozabili.
Nadur že davno smo se mi rešili, v obravnavo vodilnim smo jih prepustili, da pa stvar bo povsem čista, v podpis delavskemu svetu gre še lista.
Direktor dvakrat bil je na delavskem svetu, da težo dal bi svojemu vetu, minus dati ga skrbi, ker nerganja se boji.
Organizacija na LESNI je problem, v obravnavo smo jo dali vsem, ko pa so šefi glave vkup staknili, so pametno se domenili, so dejali: »Tako ne bo, zdaj naša obveljala bo«.
Končno organizacijo bomo dobili,
vodstvo v peterko (pardon: četverko) spremenili,
vse drugo naj po starem teče,
tako »ljudstvo« naše reče.
Ko Mislinja se bo obrnila, se LESNA bo spremenila, se organizirala tako, da res racionalno bo.
Krona vsega je OD-e, že dolga leta nam ne gre, komisija copra, čira, čara, ker kriteriji so stara šara.
Inovacija nam od rok ne gre, zato sistematizacija boljša je, vsak dan nove nazive dobimo, da lahko stara opravila vršimo.
Odbor naš delavce namešča, prestavlja jih in nadomešča, z odločbami pa skup’ ne gre, zato velika zmeda je.
Delavska kontrola letos težko je zbolela, pri reševanju problemov močno je trpela, okvare sluha, vida je dobila, zato problemov NI rešila.
Naš hobi je sestankovanje, na njih pravo barantanje, sej je kot listja in trave, a so brez vrednosti prave.
So delegati zbrali se,
da bi samoupravno naravnali se,
sc sklepali in sejali,
sklepe tudi zapisali,
zapisali, jih prebrali
in tako so tudi ostali.
No, srečno novo leto vam želimo, na zdravje kupico izpijmo, na investicije trenutek pozabimo, raje zaplešimo in se veselimo.
Cingl —- congl, pesem je končana, vseh skrbi naj zaceli se rana, to želi vam sindikat, ki ima uspehe rad.
SAMONATOLCEVALCI
GIBANJE DELOVNE SILE V MESECU NOVEMBRU 1979 PRIŠLI V TOZD
Priimek in ime — Datum nastopa dela — Prof. poki. po dej. izob. — Prof. poki. po del. mestu — Organizacija, iz katere prihaja
TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC
Slivnik Franc, 5. 11. 1979, K, K, Rek Velenje
TOK SLOVENJ GRADEC
Jeromelj Jože, 1. 11. 1979, S gozd. tehnik, S rev. vodja, iz JLA
TOZD ŽAGA MISLINJA
Šumah Zdenko, 15. 11. 1979, S les. tehnik, S, iz JLA TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE
Osojnik Andrej, 22. 10. 1979, NK delavec, NK delavec, prva zaposlitev
TOZD TP PAMEČE
Hirtl Maksimiljan, 1. 11. 1979, KV prodajalec, KV vodja stroja, Merx Slov. Gradec
Klančnik Marija, 5. 11. 1979, NK delavka, NK pom. pri. str., prva zaposlitev
Lipuš Ivan, 5. 11. 1979, S les. tehnik, S pripravnik, prva zaposlitev
Uršnik Silva, 5. 11. 1979, NK delavka, NK pom. pri str.
Gošnak Marija, 6. 11. 1979, S les. tehnik, S pripravnik, iz DS SP
Zabel Anica, 7. 11. 1979, NK delavka, NK pom. pri str., Prevent
Klančnik Ljudmila, 12. 11. 1979, NK delavka, NK čistilka, prva zaposlitev
Zlatar Milka, 12. 11. 1979, NK delavka, NK pom. pri str., prva zaposlitev
Pajnik Serafina, 12. 11. 1979, NK delavka, NK pom. pri str. Dražnik Danica, 12. 11. 1979, NK delavka, NK pom. pri str. Ajtnik Marica, 12. 11. 1979 NK delavka, NK pom. pri str.
Urh Viktor, 13. 11. 1979, NK delavec, NK pom. pri stroj., Gorenje
Gracelj Janez, 16. 11. 1979, NK delavec, NK pom. pri stroj., prva zaposlitev
Naglič Cecilija, 16. 11. 1979, NK delavec, NK pom. pri stroj., Prevent
Jeromel Marija, 17. 11. 1979, NK delavka, NK pom. pri stroj. Smolnikar Jožef, 19. 11. 1979, KV voznik, KV voznik vil., Avtoprevoz Dravograd
Planinšec Marjan, 21. 11. 1979, KV elektrikar, KV elektro vzdr., RŠC Velenje
TOZD TOVARNA OKEN PODVELKA
Jesenek Danilo, 14. 11. 1979, NK delavec, PK, iz JNA Vinšek Peter, 26. 11. 1979, NK delavec, PK, iz JNA TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Cvetko Franc, 2. 11. 1979, KV delavec, KV, prva zaposlitev Planšak Jože, 7. 11. 1979, NK delavec, PK delavec, Kristal Ladinek Bojan, 8. 11. 1979, S elektr. tehnik, VK elektr. vzdrževalec, prva zaposlitev
Osmančevič Midhatl, 14. 11. 1979, NK delavec, PK delavec, Kograd Dravograd
Ulbl Franc, 15. 11. 1979, VK delavec, VK delavec, Fecro Rozman Miloš, 27. 11. 1979, NK delavec, PK delavec, Kograd TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Rupčič Andija, 2. 11. 1979, K strojnik, NK delavec Poberžnik Slavko, 2. 11. 1979, KV avtomehanik, KV delavec Kotnik Edvard, 5. 11. 1979, S gozd. tehnik, S delavec, iz JNA TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Mori Cvetka, 8. 11. 1979, KV administrator, KV administrator Bolnišnica Slovenj Gradec
TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTlSKI VRH
Fiper Marija, 23. 11. 1979, NK delavka, NK čistilka, Gradis Ljubljana
___________________ODŠLI iz tozd_____________________
Priimek in ime — Datum prenehanja dela — Prof. poki. po dej. izob. — Profil, poki. po del. mestu — Organizacija, v katero odhaja
TOZD GOZDARSTVO ČRNA
Kos Jože, 1. 10. 1979, K gozd. delavec, K gozd. del. poklicna rehabilitacija
TOZD GOZDARSTVO RADLJE
Urnaut Alojz, 31. 10. 1979, KV gozdni del., KV gozd. del., upokojitev
Spiler Danica, 30. 11. 1979, NK goj. del., PK goj. del.
Gornik Terezija, 30. 11. 1979, NK goj. del., PK goj. del. Verhovnik Marjeta, 30. 11. 1979, NK delavka, PK delavka Sekolovnik Vincenc, 30. 11. 1979, NK delavec, PK delavec
TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC
Račič Karel, 31. 11. 1979, S gozd. tehnik, S rev. vodja
TOZD ŽAGA MISLINJA
Smonkar Iztok, 26. 11. 1979, PK delavec, PK delavec, v JNA
TOZD ŽAGA VUHRED
Ruzeič Andrija, 31. 10. 1979, NK delavec, PK delavec TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Rožej Mirko, 11. 10. 1979, NK delavec, PK delavec Luter Jožica, 31. 10. 1979, NK delavec, PK delavec, Merx Celje
Potočnik Albert, 31. 10. 1979, NK delavec, NK delavec, Železarna Ravne
Lovko Jernej, 31. 10. 1979, KV delavec, KV delavec, Železarna Ravne
TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE
Gruber Franja, 2. 10. 1979, KV kuh. pomočnik, NK pom. pri stroju
Paradiž Vinko, 26. 10. 1979, KV lesni del., KV vodja stroja Kočan Vejsil, 28. 10. 1979, KV mizar, KV vodja stroja Cvijetinovič Boža, 3. 11. 1979, NK delavka, NK pom. pri stroj.
Mušič Sefir, 6. 11. 1979, NK delavec, KV vodja lak. lin. Krivograd Marjan, 9. 11. 1979, KV zidar, NK pom. pri stroj. Juvan Viktor, 9. 11. 1979, KV delavec, NK pom. pri stroj. Pačnik Dominik, 10. 11. 1979, KV kurjač, KV kurjač par. koti. Tovšak Marjan, 15. 11. 1979, S les. tehnik, S obratovodja Dedič Avdaga, 15. 11. 1979, NK delavec, NK pom. pri stroj. Salija Kemal, 14. 11. 1979, NK delavec, NK pom. pri stroj. Begič Saftet, 17. 11. 1979, NK delavec, NK pom. pri stroj. Mehmedovič Saban, 17. 11. 1979, NK delavec, NK pom. pri stroju
Šabič Husein, 17. 11. 1979, NK delavec, NK pom. pri stroj. Melkič Sefik, 15. 11. 1979, NK delavec, NK pom. pri stroj. Gantar Milan, 19. 11. 1979, KV mizar, KV kr. in popi. ele. Ristič Risto, 21. 11. 1979, KV delavec, NK pom. pri stroj. Harter Polana, 22. 11. 1979, KV delavka, NK pom. pri stroj. Tralješič Emina, 22. 11. 1979, KV delavka, NK pom. pri stroj. Jamnik Ivo, 30. 11. 1979, KV elektrikar, KV elektro vzdrž. TOZD TOVARNA OKEN PODVELKA Fijačko Josip, 9. 11. 1979, NK delavec, PK delavec Groblek Ivan, 9. 11. 1979, NK delavec, PK delavec Kovačič Mladen, 9. 11. 1979, NK delavec, PK delavec Namjestnik Željko, 9. 11. 1979, NK delavec, PK delavec Vargovič Božo, 9. 11. 1979 NK delavec, PK delavec TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTlSKI VRH Kelc Ivan, 31. 10. 1979, PK delavec, KV delavec TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Vrhovnik Ivan, 19. 11. 1979, KV voznik, KV voznik Meh Mirko, 2. 11. 1979, KV mehanik, KV ključavničar TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE Jeromel Marija, 16. 11. 1979, NK delavka, NK čistilka
STANJE DELOVNE SILE NA		DAN 30. 11.	1979
TOZD	M	Z	SKUPAJ
TOZD Gozd. Slov. Gradec	43	4	47
TOZD Gozd. Mislinja	62	4	66
TOZD Gozd. Črna	145	13	158
TOZD Gozd. Radlje	133	15	148
TOK Slov. Gradec	37	1	38
TOK Radlje	30	5	35
TOK Ravne	31	8	39
TOK Dravograd	15	3	18
TOZD žaga Mislinja	48	7	55
TOZD žaga Otiški vrh	54	10	64
TOZD žaga Mušenik	41	7	48
TOZD žaga Vuhred	72	5	77
TOZD TP Prevalje	69	101	170
TOZD TP Pameče	175	185	360
TOZD TSP Radlje	75	23	98
TOZD TO Podvelka	95	96	191
TOZD TIP Otiški vrh	199	26	225
TOZD gradnje Slov. Gradec	71	7	78
TOZD transport in servisi TOZD centralno skladišče	142	11	153
Otiški vrh	40	5	45
TOZD Nova oprema Delovna skupnost za opr. del	183	135	318
skupnega pomena	75	147	222
TOZD turizem Slov. Gradec	10	13 + 3 v	23 + 3 v
TOZD blagovni promet	48	61	109
SKUPAJ	1893	892 + 3 v	2785 + 3 v
JULIJANA DRAŽNIK
S
Dne 3. 10. 1979 smo se poslovili od dolgoletne sodelavke Dražnik Julijane. Rojena je bila 12. 2.1928 v Črnečah pri Dravogradu, kjer je preživljala težko mladost.
Pri LESNI se je zaposlila 20. 6. 1952 in sicer na LIO Dravograd, ob ukinitvi tega obrata pa je bila premeščena na novo zgrajeni LIO Otiški vrh, na delovno mesto vezanje metrskih obrezlin.
24. 6. je postala delovni invalid
II.	ktg. in odslej opravlja delo v
polovičnem delovnem času do dne, ko je morala na zdravljenje. Vendar vso nadaljno zdravljenje in potrpljenje naše vestne sodelavke je ostalo brezuspešno. Bolezen je neusmiljeno napredovala, ni pa ji odvzela volje in želje ozdraviti se in se čimprej vrniti k svoji družini in delu. S temi upi se je tudi ob vsakem obisku na žagi poslavljala. Nobeden med nami, kakor tudi ona sama ni verjela, da se nit življenja tako neustavljivo krajša.
Vendar smrt je močnejša od nas, dne 3. 10. 1979 je v JULKI zamrla vsaka želja in up. Tiho se je poslovila od življenja, svojcev, prijateljev, od vseh, ki smo jo imeli radi.
Neusmiljena usoda te je mnogo prerano iztrgala izmed nas, življenje in delo bo teklo naprej, vendar osiromašeni smo za sočloveka in vestno sodelavko, ki je s svojim marljivim delom in trudom prispevala delež za razvoj LESNE.
Boleča je resnica, da te ne bo več med nas, vendar spomin nate bo živel nadalje med nami. Počivaj v miru in naj ti bo lahka zemlja v preranem grobu.
Tvojim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Kolektiv TOZD Žaga Otiški vrh
OBVESTILO BRALCEM!
Pred seboj imate letošnjo prvo številko vašega glasila, ki smo mu posodobili obliko in prilagodili format vsem ostalim revijam in nekaterim dnevnikom.
Ta oblika je primernejša za tehnološko obdelavo, primernejša za razpošiljanje po pošti in za kasnejše arhiviranje.
Uredništvo
Med našimi gozdarji
(Sestavil: A. Šertel)
Ni namen Viharnika prepogosto objavljati križanke, ker zavzemajo preveč prostora in s tem odvzemajo stolpce drugim važnejšim vestem. Skozi enajst let njegovega izhajanja je to tretja. Enkrat letno, meni uredništvo, pa bi bilo prav, če bi jo objavili — za kratek čas in dobro voljo. Takšno, v kateri bi videli našo LESNO, sebe, naše delo in kraje. Takšnih križank pa ni, kot vidite, niti za enkrat letno. Zakaj? Zato, ker jih, dragi bralci, ne sestavite in nam pošljete. Poskusite, boste videli, da je to garanje in tudi veliko užitka. Sestavite jo in pošljite Viharniku. V njej pa mora biti čim več NAS in NAŠEGA DELA.
Za pravilno rešitev današnje križanke, ki vsebuje čez petdeset imen in pojmov iz naše delovne organizacije, razpisuje uredništvo Viharnika trt knjižne nagrade, za lep spomin reševalcem. Prejemniki Viharnika, pošljite pravilne rešitve do 10. februarja 1980 na naše uredništvo. Žrebanje bo na pust, 19. februarja 1980.
Uredništvo
VODORAVNO:
I.	Prvi zdaj sedi na desni, drugi računa etate v Lesni, tretji v Podpeci preliva znoj, četrti pa je šel v pokoj.
22. Rad bi ugajal vsaki mladi, najbolj pa žena ga osreči, inšpektor pa ga nič ne hvali, ker preveč pašnike smreči.
67. V Črni gospodari dolga leta, uspešno vozle vse razpleta, le ena želja spravlja ga v zagato: Podpisal bi se rad na kakšno frato!
8. V Črni čioka na blagajni stari, čeprav je dinar vreden eno figo, vse bi ti dala za dve stari pari, najraje pa proda ti kakšno knjigo.
37. Iz skupnih služb je šel na TOK, s seboj je vzel ves cokinpok, drugačen tam pretaka znoj, ko s pavri skupaj kida gnoj.
101. Osate pesmi piše in elegantno riše,
sadistično uživa v mislih na pokoj, ko vse narobe pustil bo za seboj.
II.	pri Lesni edina s svojim imenom — TOZD gozd. Črna, 17. zač. imena in
(z/iaSi obrazi i^ek6tik& zaemjene		
Plan, procenti živce žrejo	Mislim, da ji ravne ni.	
A še bolj finančni skoki,	Ampak krepko pretirava.	
Vedno so prekratki roki,	Rada dolgo govori.	
Le zamudit’ se ne smejo.	Izobrazba »drugih« jo skrbi,	
In tako iz leta v leto	Jo pogreša pri tej hiši	
Nima časa za ... presneto.	Ali je nihče ne sliši.	
A bo že še v plan vzeto.		
	Je zapustil glavni stol	
Teoretski Casanova	Ali je še vedno zraven;	
Osem jih na mah odrajta	Novi čaka ga naslov.	
No, ko pa je liter prazen.	Eleganten in postaven.	
Ene same ne pocajta.	Zopet svetnik bo nam nov.	OSAT
priimka gozdarja pri TOZD g. Sl. Gr., 19. naša taksatorka, 20. Nizozemska, 21. Evropa, 23. jezen, 25. prvi in drugi samoglasnik. 26. parcela na Muti, kjer vzgajamo premalo sadik listavcev, 29. ednina, 30. ref. za goj. gozd. pri TOZD Sl. Gr., rev. vodja pri TOK Sl. Gr., 32. rev. vodja pri TOZD gozd. Radlje, 33. jug. mesto ob Tisi, 34. gora na Koroškem, 38. vrsta cigaret, 39. os. zaimek, 40. organ, ki z navalom krvi nabrekne (množ.), 41. naš gozd. TOZD, 45. barij, 46. Biotehniška fakulteta, 48. največji živeči ptič, 51. črtati škatle na papir, 53. zač. imena in priim. rev. vodja pri TOK Sl. Gr., 55. dva samoglasnika, 56. japonsko mesto ob Japonskem morju, 57. reka v NDR, 58. direktor TOK gozd. Ravne, 60. strd, 62. geografski pojem, 63. veznik, skala, 64. kralj, ki spi pod goro Peco, 68. zaliv blejskega jezera, 69. pijača starih Slovanov, 70. zač. imena in priim, našega fitocenologa, 71. os. zaimek, 72. mesto na jugo Švedske, 74. reka v SZ, 75. zač. priim, in imena norv. pesnika in dramatika »Nora«, 76. iz nje pletemo koše, 77. priprava za sekanje drv, 79. ljudsko štetje, 80. naš svetnik, ki ni svetnik, 82. vrsta jastreba, 84. šef gozdarskega sektorja Lesne, 86. rodovitna, 87. zač. imena in priim, naj večjega italijanskega pesnika, 88. Abrahamova domovina, 89. tovarna športnega orodja, 91. vršilec dolžnosti, 92. mesto v sev. Grčiji, 94. italijanska radiotelevizija, 96. direktor TOZD gozd. Mislinja, 98. os. zaimek, 99. teža kem. snovi v gramih, glasbeni pojem, 100. gora v Julijcih, 105. drugi največji jug. otok, 106. pogosto ime naših gozdarjev, 109. del posode, 111. gozdari pri TOZD gozd. Radlje v druž. gozdovih
Dravograda, 113. osovina po domače, 115. igralna karta, 116. silen vihar, 119. enaka samoglasnika, 120. majhne rame, 122. reka v ZRN, 124. os. zaimek, 125. ref. za goj. gozd. pri TOZD gozd. Radlje, 126. naš varnostni inženir, 127. žuželka.
NAVPIČNO:
1.	Krmari Peter našo LESNO malo v levo, malo v desno, naj še tako za njo skrbi — postrani barka se drži.
2.	del voza, 3. kazalni zaimek, 4. obdarovanje, 5. naši štirje gozdarji (eden je že v pok.), 6. napis ob umetnikovem imenu na bakrorezih, 7. izžrebani dedni delež, 8. TOZD gozd. v Mežiški dolini, 9. nanjvišja gora v našem gozd. gosp. območju, 10. grm, 11. direktor in njegova desna roka pri TKO Radlje, 12. krat. imena in priim, gozdarja pri TOZD Črna, 13. začetnici priim, in imena našega armadnega generala, 14. začetnici priim, in imena bosenskega pisatelja, ki je leta 1961 prejel Nobelovo nagrado za književnost, 15. DKD, 16. rana narejena z rezilom, 17. enaka samoglasnika, 18. zač. priim, in imena našega uspešnega projektanta gozdnih cest, 22. rev. vodja revirja Pudarsko, 23. sedež LESNE, 24. preds. našega centr. del. sveta, direktor našega turizma, 27. števnik, 28. ime odgovorne urednice Viharnika, 31. učenje, 32. drevesna nimfa, ki živi in premine obenem z drevesom v katerem živi, 34. oranje, 35. redka gozdna zver v naših gozdovih, ki so jo lani uplenili v Koroškem Selovcu (Ravne), 36. naš gozdar, katerega priimek spominja na naše listnato drevo, 39. vzklik, 40. mesto v
vzh. Franciji, 42. slovenski, 43. zač. imena in priim, ameriškega pisatelja slovenskega rodu, 44. nikalnica, 45. vodi našo projektivo, 47.radeljski občinskina-grajenec za inventivno dejavnost pri TOZD gozd. Radlje, 49. ni širok, 50. predsednik našega DITa, 52. šaljivec, burkež, 54. direktor TOZD gozd. Sl. Gradec, vodja našega izobraževalnega centra, 58. kem. znak za lutecij, 59. žganje iz brinovih jagod, 60. začetnici imena in priimka našega taksatorja, 61. puščava v Saudski Arabiji, 65. malik, 66. nikalnica, 67. pogojni veznik, 68. direktor TOK Dravograd, 73. vodja panoge za pridobivanje lesa, 77. mislinjska gozdarja (oče in sin), 78. otok v južnem Vietnamu, 79. ref. za goj. in var. gozdov pri TOK Sl. Gradec, vodja tehnologije našega lesarstva, 81. vzvišena lirska pesem, 82. direktor TOZD gozd. Radlje, 83. mesto na otoku Lezbos v Grčiji, 85. ime našega sodelavca kontr. mat. poslovanja, 86. rev. gozdar pri TOZD gozd. Sl. Gradec, 87. kem. znak za aluminij, 90. vrsta apnenca, 93. ime pogoste sodelavke Viharnika pri TOK Ravne, 95. suhe hruške (po koroško), 97. pokrajina v južni Sloveniji, 99. ref. za goj. in var. gozdov pri TOZD gozd. Črna, 102. krušni oče, 103. pristaniško mesto na skrajnem jz. delu Arabije, 104. enaka soglasnika, 107. zbor, 108. inženir, 110. zorana zemlja, 112. reka na jugu Irske, 114. ime več naših uslužbenk, 117. zač. imena in priimka ref. za prid. lesa pri TOZD gozd. Črna, 118. prvi in tretji samoglasnik, 120. Rdeči križ, 121. os. zaimek, 123. zač. imena in priimka našega pisatelja na Ravnah.
Pa je Črno le zametlo. Foto: Andrej Sertel.
Tudi ptice so lačne
Snega je letošnjo zimo v višjih predelih kar obilno. Ne pozabite na ptice, ki jim v zasneženem okolju primanjkuje hrane. Ni pomembno kakšna je krmilnica. Tiste »lepe«, morda celo rdeče pobarvane, občudujejo le tisti, ki so za kič. Za krmljenje ptic oblika krmilnice sploh ni važna, lahko jih krmimo tudi brez krmilnice. Važno je le, da se krma ne pokvari zaradi vlažnosti in da do krmišča ne morejo mačke. In še to je pomembno kakšno hrano pticam ponudimo. Hrana naj bo neslana in suha. Primerna so semena oljaric, sadne peške, žitarice, proso ter neslane maščobe. Ne smemo jim ponuditi svežega kruha, slane masti, nasploh pa ne tiste krme, ki zmrzne zaradi vsebnosti vlage. In še nekaj : čim pričnemo ptice krmiti, jih krmimo ves čas do pomladi brez presledkov.
A. S.
Izobraževanje
kmečkega
prebivalstva
Na TOK gozdarstvo Radlje se je spet odprla sezona izobraževanja kmečkih žena in deklet.
Na Pernicah je bil že v novembru opravljen 60 urni šiviljski tečaj, ki ga je obiskovalo 18 žena in deklet.
Prostore za izvedbo tečaja je nudila šola Pernica. Perničanke pa si žele polepšati svoje domove tudi z ročnimi izdelki vezenja, zato se jih je preko 20 vključilo, v tečaj vezenja, ki poteka ta mesec vsako soboto in nedeljo pri kmetu Pehtatu na Pernicah.
Po novem letu pa bo še tečaj šivanja v Radljah ter gospodinjski tečaj na Muti.
Občinska komisija za varnost v prometu pa bo ob sodelovanju KS TOK in TZO organizirala v januarju tečaj za vse kmete, voznike traktorjev. Ugotavljamo, da je nesreč s traktorji mnogo preveč in da bo znanje o varni vožnji s traktorjem na cesti, na polju in v gozdu marsikomu dobrodošlo.
TM
Volk, uplenjen v Kočevskem Rogu; tehtal je 41 kg. Uplenitelj: Maks Konečnik, naš bivši gozdar.
Srečno 1980!
Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Vrhnjak, Tone Modic, Ludvik Kotnik, Jože Gosak, Marija Krautberger, Oto Cegovnik, Hedvika Janše, Jurij Sumečnik Andrej Sertel, Marjan Cuješ, Maks Nabernik. — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič, naklada: 5000 izvodov. — Klišeji in tisk: ČGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1980.
12«viharnik