Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100•—,
Razgovarjall so se.
Od trenutka, ko je po obisku dr. Curtiusa na Dunaju javnost izvedela, da nameravata skleniti obe nemški državi, Avstrija in Nemčija, carinsko unijo, do današnjega dne ni ponehalo razburjenje v velikem številu evropskih držav. Pretekli teden je gledalo vse na Ženevo, ker torišče boja za in proti se je preneslo tja, kjer je zasedal Svet Društva narodov. Vse evropske države tare gospodarska kriza! Veliko je že bilo načrtov, kako je omiliti in odstraniti, a pozitivnih rezultatov kljub mnogoštevilnim konferencam še ni občutiti doslej. Avstrija in Nemčija vidita rešitev v carinski uniji, ki pa naj se popolnoma izvede tudi le postopoma. Druge zainteresirane evropske države pa slutijo za carinsko unijo nekaj drugega, namreč politično spojitev Avstrije z Nemčijo. S tem bi se položaj v Evropi zelo izpremenil.
Ne bo za naše čitatelje tolike važnosti, da navajamo tukaj za in protigovore raznih državnikov svetovnega slovesa, važnejše bo, če navedemo, kakšne načrte imajo druge države glede rešitve evropske gospodarske krize.
Avstrijsko-nemški carinski načrt bo znan. Odpadejo carinske meje, a ne izvede se takoj, ker so vmesne carine za nekatere proizvode Drehodno še potrebne. Francoski protinačrt je razdeljen na tri dele. V prvem delu se zavzema za uvedbo prednostnega načina v korist srednjih in vzhodnjih evropskih poljedelskih držav. Opustil naj bi se sistem dosedanjih največjih ugodnosti, osnoval naj bi se za vse srednje in Vzhodnoevropske agrarne države enoten prodajni zavod. Posebna komisija naj bi določila množine in višino prednosti, ki naj bi se po vzorcu avstrijsko-madžarskega sporazuma deloma stekali v osrednji prodajni urad.
Drugi del načrta se tiče industrijskih držav. Izvedba tega načrta za izboljšanje organizacije in prodaje, ojačaje kartelnega ustroja in osnovanje novih kartelov (kartel — Pogodba med velikimi tovarnami glede enotne cene izdelkov), zlasti za jeklo, elektrotehnični materijal, premog, kemične izdelke, avtomobile, tekstilno blago in lesne izdelke. V tem delu ne predvideva načrt nikake ukinitve carin, ki naj bi se ohranile še nadalje kot orožje Proti dumpingu (izvažanje in prodajanje blaga Pod ceno v izvozni in uvozni državi), pač pa uaj se v okvirju karteliranih izdelkov in določene izvozne množine carine znatno znižajo, ue da bi bili pri tem oškodovani proizvajalci. Ta del načrta ni zamišljen za takojšnjo izvedbo, a bi se lahKQ zelo hitro uveljavil. Saj tudi načrt avstrijsko-nemške unije ni takoj izvedljiv, marveč določa za zaščito avstrijske industrije dolgoročne vmesne carine.
Tretje poglavje načrta se tiče Avstrije. Načrt povdarja, da so države, ki zahtevajo in čuvajo nad neodvisnostjo Avstrije, dolžne^ skrbeti za njen gospodarski razvoj in obstoj. Zato poziva načrt evropske države, ki kupujejo blago °d Avstrije, naj priznajo Avstriji razne olajša-ye, da bi se na ta način dvignil avstrijski. i?yoz *n olajšalo gospodarska stanje. V zadnjem delu se bavi predlog s poslovanjem pri podeljevanju državnih posojil, predvsem za investicije. Posebna skupina francoskih bank že Proučuje ta del načrta, da bi ugotovila, pod kakimi pogoji bi se mogel francoski kapital v večji meri udejstvovati v inozemstvu.
Italijanski načrt predlaga neposredno ureditev trgovskih in gospodarskih odnošajev med dvema državama po zgledu dosedanje fašistične politike. Na ta način se morpjo
uveljaviti predmetni sklepi, ker gre tu samo za interese dveh držav in ne za skupne interese večjega števila držav. V tpm je pa italijanski načrt sličefi/fi&šrtu o avstrijsKO-neibšk^m sporazumu. Glede na nemški ndčrt je italijanski mnogo blažji nego francoski, tako piše italijanski list, in sicer v toliko, ker ne izključuje osnovanje kakršnihkoli blokov, ki bi mogli imeti za podlago kakšno carinsko unijo.
Italijanski načrt ne ustvarja predpravic za posamezne^države niti ne povzroča komu škode. Značilni elementi, na podlagi katerih bi se imeli zaključiti neposredni sporazumi med posameznimi državami, obstoje v tem, da si prizadete države medsebojno dovoljujejo olajšave v kreditih, transportih in prevozu. Sporazumi po italijanskem zgledu so v toliko novi, da vsporejajo vse, kar je potrebno za ustvaritev ožjega gospodarskega sodelovanja, s čimer utirajo pot ustvarjanju širših sistemov vzajemnega trgovskega sodelovanja. Italijanski načrt hoče izključiti vse politične primesi in zajamčiti neodvisnost ter svobodo vseh držav.
Govorilo se je, da bo tudi dr. Beneš prišel s svojim načrtom. Predlagal bi nevtralizacijo Avstrije po vzorcu Švice. Na ta način bi se na eni strani zagotovil gospodarski obstoj avstrijske republike, na drugi strani pa preprečila priključitev k Nemčiji. Iz poročil se vendar ni dalo posneti, da bi ga izročil javnosti.	‘
Sem spada tudi spomenica, ki pojasnjuje stališče francoske vlade .do carinske unije. V uvodu opozarja na določbe mirovnih pogodb in ženevskega protokola, ki jasno določajo položaj Avstrije in jamčijo za njeho gospodarsko neodvisnost. Spomenica nato dokazuje, da je dunajski pakt tudi v nasprotju z duhom Društva narodov, ki stremi za sodelovanjem vseh držav. Ko govori o določbah dunajskega pakta, naglaša, da bi ob uveljavljenju sedanje nemške carinske tarife življen-ski standard v Avstriji tako poskočil, da bi se življenje silno podražilo, kar bi še bolj povečalo sedanjo gospodarsko krizo. Od take unije bi imela koristi samo nemška industrija, ki bi dobila še večje polje za udejstvovanje, kar bi na drugi strani pomenilo uničenje avstrijske industrije in neizmerno povečanje obstoječe brezposelnosti v Avstriji. Države, ki izvažajo iz Avstrije in Nemčije, bi bile prisiljene odpovedati trgovinske pogodbe. Metodo regijo-nalnih pogodb Društvo narodov ni nikdar priporočalo, ker so docela v nasprotju s prizadevanjem za ojačenje miru in gospodarske ustalitve. Spomenica govori dalje o politični strani carinskega pakta in opozarja na slične dogodke v zgodovini ter navaja zlasti primer Nemčije, kjer je prvotna carinska unija dovedla do popolne združitve pogodbenih držav. Enak je položaj tudi sedaj med Avstrijo in Nemčijo in ni dvoma, da pomeni zamišljena carinska unija prvi korak k politični priključitvi Avstrije k Nemčiji. Spomenica opozarja končno na vznemirjenje, ki ga je izzvala avstrijsko-nemška carinska unija v vsej Evropi, in naglaša dolžnost vseh članov Društva narodov, da spoštujejo mednarodne pogodbe in poziva Nemčijo in Avstrijo, naj do končne odločitve ustavita vsa nadaljna pogajanja.
Po dolgi in zelo ostri razpravi je angleški zunanji minister predlagal, da se predloži zadeva avstrijsko-nemške carinske unije haaš-kemu mednarodnemu razsodišču, naj do jeseni prouči pravno stran tega vprašanja, ali je pogodba v skladu z ženevskimi protokoli in mirovnimi pogodbami. Hendersonov predlog sta
poleg vseh članic Društva narodov sprejeli tudi Avstrija in Nemčija. Naj omenimo, da se je dr. Schober pri razpravah posluževal izključno angleškega jezika. S tem je bjlo zaenkrat rešeno eno najvažnejših vprašanj sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov.
Vendar so dosedanji ženevski uspehi zadovoljivi le z negativnega stališča. Niso pa prinesli tega, kar današnja gospodarska kriza Evrope zahteva; niso pokazali Evropi gospodarskega načrta in pozitivnega sredstva za rešitev splošne krize. Evropa se samo z nekaterimi negativnimi rezultati ne more trajno zadovoljiti. Ako se dajo formalne odločitve v nemško-avstrijskem paktu odgoditi do jeseni, pa se odločitve v svrho izboljšanja gospodarskega stanja , zlasti vzhodnih agrarnih držav, ne dajo odgoditi do jeseni.
M POLITIČNI PREGLED ~1
Avstrija. Finančni minister dr. Juch naznanja, da bo napravila država, v kolikor se da presoditi po 4 mesečnem gospodarstvu, letos 140 do 150 milijonov S dolgfa, ne vštevši primanjkljaja zveznih železnic. 44 milijonov S se bo dalo kriti s prihranki, oziroma črtanjem nekaterih postavk v proračunu. Z vedno novimi posojili ne gre več naprej. Zato mora vlada misliti predvsem, da se v državi sami kaj prištedi in da se s tem krije primanjkljaj. Finančni minister je imel določen načrt, ki pa ni bil deležen pristanka vsenemške stranke, zato ga je moral izpremeniti in iskati druga pota. Vsenemci so predlagali bencinski, vžigalični in sladkorni monopol, davek na samce in v skrajni sili tudi na plače državnih uradnikov. Znano je, da so pri nas uradniki zelo dobro plačani, dosti boljše nego v drugih državah, ki se nimajo boriti s tolikimi težkočami. Ker imajo vsenemci glasove predvsem v uradniških vrstah, so proti krčenju plač. Mesto snižanja izdatkov hočejo vsenemci zvišanje dohodkov. To so dobri prijatelji ljudskih množic, ki gledajo samo na svoje pristaše. Novejši načrt finančnega ministra je ta, da bi se zvišala carina na čaj in kavo, da bi se znižale plače za 5 odstotkov, da bi se vpeljala ' plačarina (Besol-dungssteuer) in davek na samce. Vsled zadržanja vsenemcev je bila kriza vlade že na vrhuncu, a se je nazadnje preložila rešitev do povratka zunanjega ministra dr. Schpbra preko binkoštnih praznikov.
Z zasedanjem Sveta Društva narodov zboruje vedno veliko število raznih odborov in pododborov in komisij te organizacije miru. Takšna zasedanja so posebno vsled tega velike važnosti, ker se snidejo zunanji ministri evropskih in izvenevropskih držav in rešujejo vprašanja, ki se tičejo teh držav in tudi svetovno-politična vprašanja. Več se stori za zaprtimi vrati nego na javnih sejah. Kar se tiče Avstrije, je imel naš zunanji minister težko stališče, ker je moral zagovarjati carinsko unijo, proti kateri je strnjena vrsta evropskih velesil in Male antante. V tem pogledu sicer ni dosegel nika-kih uspehov, pač pa je dobila država dovoljenje, da sme izdati zakladnice za sanacijo Kreditne banke, ki jih bo vnovčila Mednarodna banka, v znesku 150 milijonov S. To pride sicer samo banki in delničarjem v korisk vendar posredno tudi narodnemu gospodarstvu. Na zasedanju se je sklenilo, da se skliče razo-rožitvena konferenca prve mesece prihodnjega leta v Ženevi in da ji bo predsedoval liender-son. Za rešitev tega vprašanja pe bo iskala novih podlag. Dalje se je sklenilo, da se ustanovi Mednarodna kreditna banka, ki prične poslovati prihodnje leto in bo preskrbovala kredite
agrarnim državam za izvoz poljedelskih proizvodov. — V ženevskih krogih se je mnogo razpravljalo o vesti, da je kontrolna komisija pri Društvu narodov, ki je imela nalog nadzirati avstrijske finance, našla škandalozne zglede nepotrebnega razsipavanja z denarjem v avstrijski državni upravi. To bo vlado prisililo, da kljub odporu vsenemcev izvede varč-nostni program. To je dalo povod, da je v Ženevi predlagala Francija, ustnanovitev posebnega avstrijskega odbora. Francoski delegat je utemeljeval potrebo tega odbora s tem, da je treba proučiti proračunski položaj Avstrije zaradi dovoljevanja novih kreditov. Ker ta predlog ne pomeni nič drugega kakor obnovo starega kontrolnega odbora, je izjavil naš zastopnik dr. Schiiller, da je ustanovitev tega odbora nemogoča. Obnova kontrolnega odbora bi tudi v novi obliki napravila avstrijskemu kreditu v inozemstvu samo resno škodo. S tem se smatra, da do takega odbora ne bo prišlo.
DOMAČE NOVICE
Kulturna avtonomija Nemcev v Jugoslaviji.
..Deutsches Volksblatt“, glasilo nemške manjšine v Jugoslaviji, ki izhaja v Novem Sadu, poroča: Na osnovi odloka prosvetnega ministra, s katerim se načelno odobrava osnovanje zasebnega ženskega učiteljišča za izobrazbo nemških učiteljskih moči za že obstoječe osnovne šole in za nemške vzporednice, ki se bodo še osnovale, je bil te dni osnovan odbor za osnovanje zasebnega nemškega učiteljišča. Naloga tega odbora je, pripraviti potrebno, da pritegne k sodelovanju najširše sloje nemške narodne manjšine za to velepomembno kulturno delo, ki bo odločilnega pomena za bodočnost nemškega šolstva v Jugoslaviji. Odbor mora organizirati neobhodno potrebno požrtvovalnost in kulturno samopomoč nemške manjšine v državi, da bi se na ta način moglo čimprej ustanoviti zamišljeno učiteljišče in da bi se postavilo nemško šolstvo v Jugoslaviji na trdne temelje. Odbor tvorijo naslednji gg.: predsednik dr. Štefan Kraft, predsednik nemške Lige za Društvo narodov v Jugoslaviji in predsednik centralne poljedelske posojilnice v Novem Sadu, predsednikov namestnik dr. Georg Grassi, sekcijski šef na razpoloženju in generalni tajnik nemške Lige za Društvo narodov v Jugoslaviji, tajnik Johan Keks, poslevodeči načelnik švabsko-nemške kulturne zveze v Novem Sadu, blagajnik dr. Franc Perz, glavni urednik „Deutsches Volksblatta“ v Novem Sadu, pravni svetovalec dr. Hans Moser, odvetnjk v Zemunu. — K temu upravičeno pripominja ..Slovenski Na-rod“: Nemci so torej dobili v Jugoslaviji popolno kulturno avtonomijo in lahko svobodno ustanavljajo cdo srednje šole, da si tako sami izobrazijo učiteljski naraščaj. Svoječasno so avstrijski Nemci ponujali koroškim Slovencem takozvano kulturno avtonomijo, ki pa je bila vse prej kakor kulturna in preračunana zgolj na pospešeno raznarodovanje. Nemci so se takart sklicevali na položaj nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, češ, da nima nikakih pravic. Neglede na to, da so imeli Nemci že takrat popolnoma nemški pouk, bi bilo sedaj pač pričakovati, da bodo dali koroškim Slovencem vse one pravice, ki jih vživajo Nemci pri nas. Dunajska zvezna in koroška deželna vlada imata sedaj besedo in priliko, da pokažeta z dejanji, kakor je to storila jugoslovanska vlada, da jima je res na pravilni ureditvi manjšinskega vprašanja. Zahteve koroških Slovencev so znane, znano je prav tako, kaj vse so dobili Nemci pri nas, tako da je sedaj slika jasna in računi čisti. — To pripombo omenjenega lista moremo mi samo podčrtati.
Ugotovitev. Ker se je skušalo potvarjati naše poročilo, ki ga je podal naš poročevalec glede carinske unije, ugotovljamo, da je referent izrecno podal mnenje tiska, kakor so se v njem pojavljali glasovi za i proti. Izražati svojega mnenja v stadiju, v katerem se je trenutno nahajal načrt carinske unije, poročevalec ni smatral za potrebno.
Maribor. Za izvanreden užitek ob prireditvi igre ..Miklova Zala" na mariborskem odru se mi Mariborčani Vam igralcem izobraževalnega društva ,.Kot“ še enkrat prav prisrčno zahvaljujemo. Že je preteklo nekaj dni po prireditvi, a vedno se nam še oživlja pri-
zor za prizorom, slika za sliko v spominu. Zala, Almira, Žid, mamice in dekleta — očka Serajnik, kakor Mirko, kmetje, vsi, vsi igrajo še pred našimi očmi. Eden od gledalcev je dejal: Videl sem že umetnike na odru, sloveče Ruse Hudožestvenike, toda koroška Miklova Zala mi je danes nad vse ugajala. Mislim pa, da ne samo eden, ampak vsak od nas, kolikor se nas je v soboto 16. maja stlačilo v mariborsko gledališče, je bil iste misli. — Častitamo igralcem k izrednemu uspehu. Pri kmetski skupini se je videlo, da le pristni kmet z žuljevimi rokami more predstavljati kmeta na odru. Kakor Ljubljančani, Vam tudi mi Mariborčani, kličemo na svidenje!
Mednarodnost XI. velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija najlepše dokazuje pregled razstavljalcev. Najraznovrstnejše blago po tovarniških cenah razstavi na prostoru od 40.000 m2 skoraj 800 tovarn, od teh ena tfetjina iz inozemstva: Iz Anglije, Begije, Brazilije, ČSR, Danske, Francije, Finske, Grčije, Holandske, Italije, Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske, Švedske, Švice in Severne Amerike. Legitimacije ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, veljajo Din. 30.— in še dobe v upravi našega lista.
Žitara vas. (Požar.) Ne 20. t. m. ob 10. uri zvečer je pogorela takozvana Jureva kajža v Vinogradih, last Vicenca Peka v Žitari vasi. Poslopje je bilo enonadstropno in popolnoma leseno, kar je bil vzrok, da je bil ogenj zelo velik in je napravil strah celi okolici, čeprav škoda ni velika, ker je bilo poslopje že staro in sedaj ni nihče stanoval v njem. Kako je ogenj nastal, se sedaj še ne ve.
Bistrica na Žili. (Zlata poroka.) Jurij Pig-net, p. d. Kurt, in njegova žena Marija sta obhajala v nedeljo, dne 17. majnika pri polnem zdravju svojo zlato poroko. Vsa naša velika fara se je udeležila z največjim veseljem te lepe slavnosti. Požarna bramba, kateri je slavljenec skozi 40 let trobental, in ..društvo bivših vojakov", katerega ud je tudi kot stari deželni brambovec iz leta 1878, sta spremljala oba jubilanta v paradi v cerkev. Jubilanta pa sta stopala prav živalmo z rožnim vencem v rokah v sredi nepregledne procesije v božji hram, kjer sta si pred 50 leti obljubila večno ljubezen, in zvestobo. Stari ŠtrObl, Jožef Kafcnik, ki je tedaj vodil s svojim lepim tenorjem petje pri poroki in svatbi, ga je tudi še zopet ta dan zlate poroke. Naj sledi tudi še demantna poroka !
Pozor! Današnji številki našega lista je priložen cenik specijalne razpošiljalnice čevljev Rudolf Werdis-heim, Wien, VI., Mariahilferstrasse 85—87, ki ga posebno priporočamo v uvaževanje našim cenj. naročnikom. Reelno trgovsko vodstvo razpošiljalnice, kakor nravna višina na kateri stoji ta firma, jamči, do bodo, vse ku-povalke in kupci kakor doslej zadovoljni. Tvrdka se z ozirom na žalosten gospodarski položaj zadovoljuje z malim zaslužkom, nudi s svojo robo za denar pólno protivrednost in se more vsled tèga z mimo vestjo priporočati.
Blače v Zilski dolini. (Za god tamburice.) Znani Janez Milonik, p. d. Koren v slovenskem Zahomcu, skoro edini še izmed „starih vojvod" slovenskega Korotana, je na predvečer svojega imendana, 16. majnika, praznika sv. Janeza Nepomučana, patrona českč dežele, skočil veselo iznenaden pokonci v svojem sedanjem domu pri Gruntnarju v Blačah: Zahomški tamburaški zbor je naenkrat zagodel podoknico! Živahno tamburanje in veselo petje je sledilo vso noč. Pred jutranjico je šla še vsa družba v cerkev Naše Gospe v Graben, kjer so zasvirali in zapeli še lepše pesmi Majinikovi kraljici. Tudi mi kličemo: Mnoga leta! Krepka leta!
Od Zlle. (Razno.) Majnik je dobro prilil našemu polju; vse je v najbujnejši rasti. Sadna drevesa lepo eveté, obetajo nam mnogo sadja, če ne bo svanca vse pomorila. Na gorah je mestoma še do IV2 m snega. — Pokopali smo v gorjanski fari Franca Haberle, ki je mnogo let delal v tovarni na Žilici in Gornjega Viglna mater. V februarju že pa je zamrl Miiller Jurij, svoje žive dni priden delavec in dober pevec. Večni mir rajnim! — 3. maja je peljal Aseg Valentin. Namirjev na Bistrici, svojo izvoljenko Magdaleno Činderle, Kranjcavo v Gorjah, pred poročni oltar in nato na svoj novi dom na Čajno. Bilo srečno! — 17. maja je pristopilo na Bistrici 23 otrok prvikrat k mizi božji.
Miklavčevo. (Tragedija Seifritzev.) V nedeljo. dne 10. t. m. je umrl v deželni bolnici v Celovcu in bil de 13. t. m. pokopan skoro neopaženo na celovškem mestnem pokopališču
Karel Seifritz, bivši posestnik Miklavčevega veleposestva, star šele 49 let. Znano je, da se je lansko leto na dražbi prodalo to krasno posestvo, ki ga je kupil s posredovanjem Heimatbunda, ki ima sedaj tudi upravo tega posestva, dr. Hans Steinacher, in pred par tedni se je morala izseliti rodbina, ki je z dušo in telesom delala za stranko, katere člani so ji zdaj sledili. Da naravnost tragična je usoda te nekdaj tako bogate in starejšim ljudem po vsej spodnji Koroški znane rodbine. Posestvo, ki je bilo za časa jugoslovanske zasedbe pod sekve-strom, a bilo še last matere, je beležilo tedaj dolga 40 S ali 400.00 kron, cenjeno pa je bilo par let pozneje, ko ga je prevzel sedaj umrli Karl Seifritz, s 1,600.000 S, ali 16 milijardami. Sedaj pa ni imel več premoženja niti za pogrebne stroške, četudi so izgubili štirje bratje in dve sestri zraven vso doto. Splošno sočutje sosedov in znancev pa spremlja že blizu 80 let staro mater, gospo Katarino Seifritz, ki je prišla k hiši (tedaj še kot navadni podeželski gostilni) kot malo slovensko kmečko dekle k svojemu stricu Karlu Poganču in bila deležna pri njemu in pozneje kot soposestnica poleg svojega moža Friderika Seifritza vsega velikega napredka in vrhunca slave, je pa po ponesrečenem gospodarstvu sinovem, bila sedaj v visoki starosti primorana zapustiti kraj, kjer je vživala veliko dobrot in časti ali menda še več žalosti. Ta rodbina je bila drugače dober sosed in dobrotnik revežev. Zato želimo, da bi našla vsaj mati zopet na kmečkem domu miren kraj in še tudi nekaj solčnih dni.
Kobentar na zadnji poti. V cerkvi sv. Jakoba nad Podgradom je zaplakal zvon in v toplo pomladno jutro je vzdihnila prelestna Rožna dolina:
Vidmanov oče so se prišli poslavljat... Vidmanov oče so se legli k počitku tam v beli Ljubljani, ravno ob času. ko je ..Miklova Zala“ pričarala nad slovensko prestolico nepozabne slike iz trpljenja, skrbi in bridkih bojev rožan-skih kmetov tam v Podgradu in v Svatnah, v belih vasicah tam doli ob Dravi, v senci Karavank. Predobri Bog je poklical Vidmano-vega očeta v zbor rožanskih očakov z Gradišča nad Podgradom, in jim dejal: ..Kobentar,
—	darove, ki jih je delila Tvoja roka, sem pre-
šteli Tudi mi ni ostalo prikrito, kolikrat so se odprla vrata gostoljubne Vidmanove hiše upehanemu popotniku in preganjanjemu beguncu! — Premeril sem mero Tvojih solz in pretehtal Tvojo ljubezen do bljižnjega in do rodne zemlje! In glej: Ne Tvoje trpljenje, ne Tvoja ljubezen nista bili zamanj! Blagoslovil bom zaradi Tvojega trpljenja in zaradi Tvoje velike ljubezni Tvoj rod ob Dravi... Iz Tvojih solz in Tvojih žuljev bo pa pognal hajlepši cvet prečudovite Rožne doline." Vidmanov oče, povejte rožanskim očakom, da še bdi Serajnikov duh nad Rožem in da Serajnikov Mirko ne bo omagal! Počivajte v božjem miru ob bregovih Save!	—f—
Drobne koroške novice. Za volitve v celovški občinski odbor je vložilo kandidatne liste 6 strank. Ni prišlo samo do skupne meščanske liste, temveč kršč.-soc. se poleg tega še cepijo.
—	V tednu pred 16. t. m. se je znižalo število podpiranih brezposelnih za 910 na 7828. — Na letošnjem pomladnem sejmu v Celovcu so se prodajali voli po 1 — 1.20, plemenske krave 1.10 — 1.30, pitane krave 0.60 —0.80, prašiči 1.20 — 1.60 S za kg žive teže; lahki konji po 250 — 400 S, težki 300 — 1100 S. — Dne 9. in 10. t. m. je Schulverein „Sudmark“ naberačil v Celovcu S 2800.—, katera vsota prekaša lanskoletno zbirko. — Za sodnijsko poravnavo je zaprosila firma Langerbauer in Herzog v Celovcu in tesarski mojster Tomaž Truppe v Pe-ravi pri Beljaku. — Občinski odbor občine Poreče je deželna vlada razpustila, ker je dela nezmožen, in imenovala komisarja.
M DRUŠTVENI VESTNIK jj
Šestdesetletnica F. S. Finžgarja.
Jubilar Finžgar Fr. S., ki mu gre klic najboljšega slovenskega ljudskega pisatelja, se je rodil 1. 1871 v Doslovičah pri Breznici na Gorenjskem. Po šolanju doma, v Radovljici in Ljubljani je stopil v duh. semenišče. Duhovno pa-stirovanje je nastopil v Boh. Bistrici in nadaljeval na Jesenicah, v Idriji, Kočevju in drugod, dokler se ni nastanil v Ljubljani kot trnovski
župnik, kjer živi in deluje. Književno delovanje je pričel v Alojzijevišču, kjer je kot osmošolec bil urednik domačih vaj. Tedaj je napisal svoje prve povesti za mladino. Sodeloval je pri Vrtcu, v katerem je izšlo prvo dramatično delo „Mladi tat“. Potem je v tekmi med Medvedom, Hribarjem in Opelo pesnil za Dom in svet, kjer so bile objavljene njegove balade, povsem pa planinska epična pesnitev „Triglav“. L. 1898 se je vrnil k pripovedništvu v prozi. Za Dom in svet in Mohorjevo družbo je napisal novelo „Detelji-ca“, roman „Kvišku“ in povesti „Stara in nova hiša“ ter „Dovolj pokore“. Tedaj je napisal Ij. igro „Divji lovec‘\ ki je bila takoj in vneto povzeta na odru. Nadaljeval je z poetično uglašenimi črticami in novelami. Omeniti je „Oran-že in citrone“, nekak dnevnik potovanja v Italijo. V vseh teh krepki realistični značaj in epska narava Finžgarja ne pride docela do izraza. Le ta njegova umetniška osebnost pride do veljave, ko se vrne k pripovedništvu. V tej dobi, okoli 1905, je izšel roman „lz modernega sveta“ in veliko zgodovinsko delo za slovenstvo, prvi slovenski svetovni roman „Pod svobodnem solncu“. Iz poznejših del je omeniti živ-Ijensko sliko pisateljevo ..Študent naj bo“ in povest o grešnici spokornici Dekli Ančki. Spo-redno je izšla štiridejanka „Naša kri“ in dramatična zgodba „Veriga“. V vojnih letih je pisal vojne povesti „Prorokovana,„ ..Kronika gospoda Urbana" in dr., med temi njegovo najboljšo zgodbo „Boji“. Za časa prevrata je spisal ljudsko dramo ..Razvalina življenja".
S tem smo v kratkem opisali literarno delovanje enega najznamenitejših pisateljev in odličnega moža sodobne Slovenije, kojega šestdesetletnico sedaj praznuje slovensko ljudstvo. Za nas koroške Slovence je malo primernejših lj. iger kakor so „Divji lovec", ..Razvalina življenja" in ..Veriga" in malo primernejših knjig kakor so knjige Mohorjeve družbe, ki jih ureja Finžgar. Upravičeno tedaj praznujemo tudi mi šestdesetletnico v pozdrav delovanju krepkega delavca na kulturnem polju.
Dobrla Vas. (Proslava.) V nedeljo, dne 7. junija praznujemo v našem lepem Društvenem domu dve proslavi. Naša Hranilnica in posojilnica daje svojim članom že 40 let denarno in naše izobr. društvo že 25 let duševno pomoč. Da mi teh dveh momentov ne smemo prezreti, je razumljivo. Napravili bomo omenjeni dan veliko proslavo, ki se bo začela dopoldne s službo božjo, se nadaljevala popoldne v govorih ter zaključila z igro „Hlapec Jernej". Da bo razpoloženje res praznično, bo poskrbela godba požarne brambe v Šmihelu. Prosimo vsa sosedna društva, da ta dan prepustijo nam in nas v toliko lepšem številu posetijo!
Trata pri dinjah. Ne moremo, da se ne bi zahvalili hodiškim igralcem ter igralkam za Poset m nadvse krasno igro ,,Z lastovkami", ki so jo predstavljali v nedeljo, dne 17. t. m. na odru v Cingelčevi dvorani. Igralci in igralke so svoje vloge dobro rešili, posebno Tom in Nace, ki nikakor ni mogel verjeti, da je Tom v resnici zamorec. Obisk je bil kljub temu, da so bile v okolici razne prireditve in v Glinjah žegnanje, precej povoljen. Vsa čast pa Selanom za številno udeležbo. Pokazali so, da jim' ie ljubša lepa igra Hodišanov, kakor pa tidl-dom-tidl-dom musike. — Po igri so hodiški društveni pevci zapeli par lepih pesem in le težko smo se ločili. Še enkrat, hvala Vam in Vašemu vodstvu, ter na veselo svidenje !
Dobrla vas. (Gostovanje.) V nedeljo, dne 17. t. m. smo se v Dobrli vasi prav presneto začudili. Kar naenkrat, ko smo se ravno pripravljali k kosilu, je začela igrati godba. Vsakomur je bilo jasno, da v Dobrli. vasi noben radio ni tako močan, da bi se slišal v zadnji kot vasi in zato je vse pridrlo na cesto z vprašanjem: Kaj je? Mogoče je že kdo mislil, da maršira skozi vas kakšen regiment Heim-Wehra. A motil se je. Pred društvenim domom ie stala skupina uniformiranih brambovcev in Povzročila, da se je vsa vas premikala v taktu. Tako so se šmihelski fantje predstavili in se nato umaknili nazaj v Društveni dom, da se Pripravijo za igro ..Tihotapci". Priznati moramo, da so nas oni s svojim nastopom presenetili. Vsi smo bili z igro prav zadovoljni. Glavne vloge so bile mojstrsko izpeljane in tudi za drugimi člani, ki so imeli sedaj še manjše vloge, se skriva marsikateri talent. Zal udeležba Pi bila takšna, kakršno bi si želeli. Hvala Vam za nastop!
ZADRUŽNI VESTNIK
40 lei Hranilnice in posojilnice v Velikovcu.
(Konec.)
Razvoj v številkah: Kakor že omenjeno, je bilo stanje vlog koncem prvega poslovnega leta 50.000 K. Članov je bilo 122, dolžnikov 109, vlagateljev 56. Koncem prvega desetletja je štela zadruga 467 članov, 347 dolžnikov in 426 vlagateljev; stanje vlog v tisočih 255, posojil 200. Ob dvajsetletnici: članov 690, dolžnikov 453, vlagateljev 837; stanje vlog v tisočih 788, posojil 579. Koncem leta 1920 Statistični podatki niso več točno merilo, ker prirastki zadnjih let nimajo več polne vrednosti zlate krone. Vlog je bilo 1,224.000 K, posojil 622.000 K. Vloge so'naraščale stalno do leta 1909. Naslednje dve leti vsled prej omenjenega poloma stanje nekoliko pade in potem zopet narašča do leta 1918. Leta 1916 je bil dosežen prvi milijon K vlog, ki je naraste! do leta 1918 na 1,751.000 K. Leta 1909 je bil dosežen prvi milijon K prometa.
Začetkom leta 1921 je znašalo stanje vlog v sedanji šilingovi vrednosti izraženo 122 S, ki je naraščalo od leta do leta v tisočih na 2, 11, 42, 87, 105, 157, 238, 285, in 337 koncem leta 1930. Tekom 40 letne dobe so dobili vlagatelji za svoje vloge izplačanih oziroma kapitalizi-ranih obresti 670.000 K in 75.000 S; v šilingih izraženo okroglo 1,000.000 S; dolžniki so plačali 875.000 S obresti. Ako je hranilnica pripomogla samo 1% višjo obreštovanje, so le ti profitirali 250.000 S, oziroma jim je hranilnica toliko prigospodarila. Če so dobili izposojevalci samo za 1% cenejše posojilo, kakor kje drugod, so le ti profitirali 150.000 S, oziroma hranilnica je svojim zadružnikom ta znesek prihranila. Skupno je torej hranilnica in posojilnica v Velikovcu tekom dosedanjega delovanja pri \y„ razliki obrestnih mer ohranila 400.000 S ljudskega premoženja. Kdo ne bi uvidel koristi domačega slovenskega denarnega zavoda! Za varnost vlog, ki se obrestujejo točasno po 6%, na odpoved po T/0, jamči močna rezerva, lasten dom in nad 250 trdnih kmečkih posestev. Ves odvisen denar, ki ga morete pogreša® tudi samo za nekaj tednov, spada v velikov-ško hranilnico, tam je varen in prinaša obresti. Dolžnost vseh članov hranilnice in posojilnice v Velikovcu je, da jo vselej in povsod priporočajo, da bo s podvojeno hitrostjo naraščala od desetletja do desetletja ter še bolje mogla ustrezati gospodarskim potrebam svojega okoliša kakor doslej. Ves ta razvoj in potek delovanja hranilnice se je na 'izrednem občnem zboru podal le v kratkem izvlečku, ker je primanjkovalo časa.
Po tajnikovem poročilu je govoril dr. Fr. Petek o splošnem pomenu hranilnic in posojilnic ter povdarjal njih velevažnost za nas Slovence, ki smo dokazali, da imamo smisel za zadružništvo in smo tudi pripravljeni delovati skupno z nemškimi zadrugami in njihovimi zvezami, vendar nam do sedaj manjka dokazov, da hočejo merodajni činitelji v enaki meri pospeševati vso zadružništvo. Tako je ena sama nemška zadruga dobila od plebiscitne vloge 150.000 S; 26 slovenskih zadrug pa skupno samo 200.000 S, in še teh nam niso dali iz ljubezni do nas, ampak, ker nas niso mogli in niso smeli prezreti. Ni to ljubezen do domovine in do rodne zemlje, če naseljujejo na njej Nemce iz rajha pod pretvezo, da nas bodo naučili boljše gospodariti in se nam bo potem boljši godilo. Če se bodo naši ljudje, pregnani z rodne zemlje, s culico v roki potikali v tujini od kraja do kraja, nam tudi boljši časi ne bodo več pomagali. Tako gospodarsko šolo, ki odtujuje naše kmečko ljudstvo rodni zemlji, da sili v mesta in prodaja domove, od'očno odklanjamo. Gospodariti znamo sami in tudi izboljševati hočemo naša gospodarstva; k temu naj nam pripomorejo naše hranilnice in posojilnice.
Končno še poročamo, da je na povabilo načelstva radevolje prihitel na proslavje moški pevski zbor iz Skocijana, ki nam je zapel pri otvoritvi, med posameznimi govori in po zaklju-čitvi izrednega občnega zbora nebroj pristno domačih narodnih pesmi, za kar mu bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala. Le težkim srcem smo izpustili vrle pevce iz naše srede. Iskali bomo priliko, da jih privabimo zopet kmalu med nas. Tako nam je nudil izredni občni z#bor veliko koristnega, zanimivega in razveseljivega.
1 ŽENSKI VESTNIK |
Mati.
Mati, ime, ki vsebuje vse, kar pogreša moja duša! Mati, kako si mi manjkala v rani otroški dobi! Manjkalo mi je tvoje skrbno oko ki bi bilo vodilo moj razvoj in me čuvalo pred prvo slano, prvim strupom. Ni Te bilo! Tvoje dete je rastlo brez vrtnarja — roža polna trnja.
Še bolj si mi manjkala takrat ob tistem prvem koraku, ki me je stal toliko bojev, toliko prevar. Mati! da Ti bi bila opazila, kar smo prezrli drugi. Z ostrovidno ljubeznijo bi bila odkrila moja duševna nagnenja in me čuvala prenagljenosti.
Ko bi bila vsaj takrat, ko me je spoznanje vrnilo nazaj in na novo pot, ko bi bila vsaj takrat Ti ob meni — o mati!
Ni Te bilo! Zaman je otroško mi srce trepetalo od mraza, zaman je budeča se duša iskala zaščite in vodstva, je razdvojeno srce iskalo tolažbe — ni Te bilo!
O mati, zakaj, zakaj Te ni bilo?
Zakaj mi duša danes krčevito vzdihuje — mati?
Oh, ker šele sedaj vem, kako silno si mi manjkala! Da sedaj, ko mi je življenje uničilo zaupanje in vero vanj, ko mi je kos za kosom vsililo svojo krutost. Sedaj, ko vidim v vsem svojem bitju, duši, značaju, povsod mojo nepopolnost, liki zevajoči rani, ki bi jo mogla edinole Ti — o mati — izpopolniti, izravnati, zaceliti.
Kaj ne, mati, Ti bi vse znala in vse bi bilo drugače in lepo!
Ljudje vidijo slabost in nepopolnost, vidijo le greh in ne dado si truda pomagati in iskati izvor.
Kako naj torej bedno, samotno bitje, najde pravo pot, najde samega sebe? Kdo te povzdigne iz obupa, iz greha, kdo obvaruje pred istim, kdo lahko odkrije v najkritičnejših tre-notkih razdvojeno dušo, boje svoje, greh in kes — kdo če ne Ti? Toda kdo, ko Te več ni?
O mati, moja mučena duša Te kliče!
Dušica.
1 GOSPODARSKI VESTNÌkI
Razdelitev blagovnih skupin na ljubljanskem velesejmu. Kakor smo že poročali, je razstavni prostor za predstoječi XI. velesejem v Ljubljani že popolnoma zaseden in tudi že izvedena porazdelitev prostora poedinim tvrdkam-razstavljakem. V pav. E je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, plateno pohištvo, vozovi in drugi kolarski izdelki. V pav. F je nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa, ključavničarje, kleparje, kovače), tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski stroji, poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodportem prostoru tudi razni stroji, turbine, stavbeni materijal in keramična industrija. V pav. G je nameščala vsa kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo cink, baker, svinec, medenina), mlinski stroji, elektrotehnika, kemična industrija, avtomobili in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separatorji itd.), kotli za žganjekuho in hladilni aparati. V pav. H je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji, kolesa, kožuhovinarstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija. V pav. J so na-
26. avstrijska
državna dobrodelna loterija
Žrebanje 7. julija 1931
1 srečka S 3’—	1 srečka S 3’—
52.000 dobitkov in 1 premija Glavni dobitek S 100.000*—
Na 10 srečk s tekočo zadnjo številko mora odpasti najmanj en dobitek! Poslovalnica razredne loterije!
GesdiUtsitelle J. PROKOPP, Baden, N.-Č.
Razpošiljalnica za zvezne dežele.
meščeni avtomobili in radio in na polodprtem prostoru motoma kolesa in kolesa. V pav. L je nameščena krasna in moderna higienska razstava. V pav. K je umetniška razstava in radio razstava. Pav. M je vzel pod svoj krov tekstilno industrijo, pavilon N papir, lepenko, kartoteko, knjigovezništvo, usnje in fotografije. V pav. O je nameščena posebna razstava obrtnikov dravske banovine.
POZOR !	40	POZOR !
letna proslava Hranilnice in posojilnice, v Dobrli vasi
23
letna proslava izobraževalnega društva v Dobrli vasi
dne 7. junija 1931 v Društvenih prostorih v Dobrli vasi
Ob 9. dopoldne: Ob 10. dopoldne: Ob 2. popoldne:
SPORED:
Maša za žive in mrtve člane obeh organizacij (za člane obvezna.) Nagovor na člane izobraževalnega društva v Dobrli vasi. Slikanje. Slavnostni govor ob priliki 40 letnice Hranilnice in posojilnice. Kratka zgodovina posojilnice.
Ob 3. popoldne: Slavndstni govor ob priliki 25 letnice izobraževalnega društva.
Kratka zgodovina društva.	Imenovanje častnih članov.
Ob pol 5. popoldne: Igra „HlapeC Jernej". Iv. Cankar.
Dopoldne in popoldne bo svirala godba požarne brambe v Šmihelu in pel moški pevski zbor iz Škotijana
K obilni udeležbi vabita odbora	96
HRANILNICE IN POSOJILNICE TER IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA.
v čehoslovaškem paviljonu češka industrija. Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden s poljedelskimi stroji, večinoma v obratu, bencinskimi motorji, avtobusi in tovornimi avtomobili, polnojarmeniki, stavbenim mate-rijalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega avtogenskega varen j a in živilsko industrijo. Jestvinski in vinski oddelek je izpopolnjen z lepim zabaviščem (avtodromi, vrtiljaki itd.). Legitimacije po Din. 30.— upravičujejo do polovične vožnje na železnici, se dobe v upravi našega lista, ki preskrbi iz prijaznosti tudi velesejmski vizum.
Posebni tekstilni oddelek je nameščen na letošnjem XI. ljubljanskem vzorčnem velesejmu, ki se vrši od 30. maja do 8. junija v eni novozgrajenih razstavnih stavb, ki stoji ob levi strani avenije, ki vodi od glavnega vhoda proti paviljonu ČSR. Tekstilne razstave se udeleže skoraj vse večje in najuglednejše domače tekstilne tvomice. Razstavljena bo bombaževina (različno barvano in tiskano bombaževo blago, belo blago, kmetsko platno, hlačevina, bombaževe odeje itd., platno, laneno blago, platno za šotore, jadrovina) raznovrstno volneno blago, črtasti in tiskani žameti, pliš, pletenine (puloverji, jopice, damske obleke, kopalne obleke, nogavice, razne rute, šale, kravate, itd.), čipke, vezalke, elastika, vrvarski izdelki, konjske odeje in perilo. Velesejem nudi vsem manufakturistom možnost podrobnega ogleda in primerjave vzorcev, solidno blago in tovarniške cene. 5 sejmsko legitimacijo, ki velja Din. 30.— je upravičena polovična vožnja po železnici. Legitimacije se dobe v upravi našega lista, ki oskrbi iz pnjaznostijtudijvelesejmski vizum.
RAZNE VESTI
Kako se Kodi v Rusiji? Slovenec s Koroške, ki je bil v vojni od Rusov vjet, se je na Ruskem poročil in se ni vrnil domov. Je kmetovalec na deželi. Letos za veliko noč je pisal svojim staršem iz Rusije sem na Koroško, in iz pisma povzamemo, da je resnično, kar časopisi pišejo o Rusiji. Po začetnih pozdravih in voščilih, po poročilu o vremenu stoji nadalje v pismu: „Zdaj so ljudje po večini brez Boga, nočejo nič slišati o njem in Zato pozablja Bog tudi na nas. Tukaj so zdaj tako veliki davki na cerkev, da jih kmalu ne bo mogoče več plačati in poleg tega nas še mučijo s kolektivizacijo. Mogoče ste že čuli o nji. Hočejo namreč, da bi nihče več samostojno ne gospodaril. In pravijo, da nihče ni prisiljen, samo kdor se sam zapiše. Toda kdor ima premoženje, mu naložijo take daVke, da jih ne more plačati in nazadnje ga še izženejo iz hiše in ga pošljejo kam v Sibirijo. Štiri družine so poslali v Sibirijo, nekatere so izgnali iz hiš in jim vzeli njihovo premoženje in zdaj naj gredo, kamor hočejo. Mi se tudi nočemo zapisati. Takozvani „udarniki“ so hodili po hišah in ljudem prigovarjali, naj se zapišejo. Mi pravimo: hočemo še do jeseni čakati, da bomo videli, kako bo kolhoz (kolektivistično, skupno gospodarstvo) gospodaril. In udarniki pravijo: do jeseni ne boš več tukaj. Naj bo, kar noče, jaz se ne zapišem. Pišete mi, da če je tukaj slabo, naj pridem domov. Storil bi to z velikim veseljem, pa ni tako lahko. Če bi bil sam.
bi bilo lažje, a z ženo in otrokom je težko. Poleg tega mi pišete, da je tudi tam malo zaslužka. Tudi nimam nič denarja, da bi si tam mogel kaj kupiti. — Pozabil sem še pisati, da so nam tu pobrali vse krave in mnogo svinj. In kje naj kupimo drugo kravo, ne vem, ker so trgi zaprti in se ne more nič kupiti in nič prodati. In kar je za kupiti, je vse zelo drago." — Nato sledijo pozdravi in voščila. — Tudi iz tega pisma razvidimo, kako potrebno je, da pogosto molimo s papežem: Odrešenik sveta, reši Rusijo.
Drobne vesti. Zvezni kancler je prepovedal, da se od 31. maja naprej ne smejo vršiti nikaki obhodi brambnih organizacij, kakor Heimatschutza, Heimwehra, Schutzbunda, Bauernwehra itd. To vsled tega, da se v dobi tujskega prometa ne bodo razburjali tujci. — Dunajska občina namerava, da krije primanjkljaj v svojem gospodarstvu, znižati uradniške plače. Dunajski uradniki so bili doslej najboljše plačani uradniki v državi, dobivali so v letu 14 mesečnih plač. Dunajski plačilni način je prevzela tudi celovška mestna občina in se zato ne moremo čuditi, če je zlezel Celovec globoko v dolgove. Sami tekoči dolgovi znašajo 12 milijonov S. — Egipt: Vojaštvo in policija sta streljali na 3000 stavkujočih železničarjev, ki so demonstirali po mestnih ulicah.
Pri tem je bilo ubitih 20 in ranjenih 200 oseb. Množica je ranila 3 Angleže. Do nemirov je prišlo tudi v pokrajinskih mestih. :— Dne 17. L m. so se vršile volitve. V vseh večjih krajih je prišlo do spopadov z vojaštvom in policijo. Pokale so puške. Skupaj je bilo mrtvih 46 oseb, ranjenih pa nad 1000.
XI. Velesejem v Ljubljani.
30. maja do 8. junija.
Največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji.
40.000 m* površine, 10 razstavnih zgradb, preko 750 razstavljalcev iz vseh delov Jugo-slavije in inozemstva.
Tovarniške cene vseh vrst blaga.
Specijelni oddelki : vsakovrstni stroji za obrtnike, poljedelski stroji, pohiitvo, avtomobili, tekstil, usnje, papir.
Stanovanja preskrbljena. Obsežno zabavišče.
25°/0 popust na avstrijskih in 50% popust na jugoslovanskih železnicah.
Jugoslovanski vizum samo Din. 20*— na
podlagi sejmske legitimacije, ki se dobi za Din. 30*— v upravi »Koroškega Slovenca" v Celovcu.	95
Poselite velesejem!
Izplača se Vam!
Pianino, iiCj’en, prodam £££££
Naslov pove upravnišivo lista.	91
VABILO
a
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Bilčovsu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 31. majntka 1931 v Bilčovsu ob 3. uri popoldne s sledečim
DNEVNIM REDOM :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Odobritev letnega računskega zaključka za leto 1930.
3.	Volitev načelstva in dveh računskih pregledovalcev.
4.	Poročilo načelstva.
5.	Slučajnosti.	89 NAČELSTVO.
„ . «Al
Sodaverlange^p^
^	/ j
7'J
^«nà
Odprodala „Vse cenejše"
v manufakturni trgovini ScMIcluJinger, Celovec. Wiener g asse 4, se je pričela :
moške kratke nogavice v vseh	barvah za štrapaciranja . S	(M9
moške Oxford-srajce ..................................  S	2-78
spodnje hlače	'..........................S l-98
moške športne čepice...............\ . ...............S P98
moški samovezniki ......................................S	0-49
moške naramnice, gumi...................................S	0-98
ženske nogavice za štrapaciranje........................S	0’69
ženske svilene nogavice............................S	1*59
ženske kratke nogavice za	zaviti..................S	058
ženske srajce s čipkami............................S	P38
ženska kombineža................-. . ............S l-98
ženske reformne hlače iz	trikota.................  S	0*98
moški in ženski dežniki...........................S	4*90
ženski predpasniki.................................S	t'38
kakor perilo, volneno blago, pletenine In modno blago aeelo poceni.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasie 9-Tiska Lidova tiskarna Ant Machit m družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.