33, štev.
Pavialni Iranko v driavl SHS.
V Uubliani, v petek 11. februarja 1921.
Posamezna štev. 1 K.
Leto V.
Izhaja ratan nedelj in praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Trančilkanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise lrankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
■MM
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust.
1
Glasilo jugoslov. socljalno - demokratične stranke,
Telefonska it. 312.
N ar o 5 n i n a: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnistvo je ▼ Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna.
Pokrajinske avtonomije.
LDU Belgrad, 9. februarja. Vlada je na svoji zadnji seji sprejela prehodne naredbe, katere je predložila komisija, ki je sestavljena Iz gg. dr. Mihajla Jovanoviča, dr. Tomljenoviča, dr. Kumanudija, dr. Slobodana Jovanoviča, dr. Vošnja-pa in dr. Sagadina.
Prvi člen prehodnih naredb govori o zakonodajni funkciji ustavo-tvorne skupščine.
Dmgi člen določa, da mora na prvi skupščinski seji položiti regent nastopno prisego: »V imenu Nj. Veličanstva kralja Petra prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom ohranil ustavo nedotaknjeno in da bom po niej in po zakonih vladal in čuval narodno edinstvo, ščitil neodvisnost države in enotnost državnih oblasti iil da bom pri vseh svojih težnjah in delih imel vedno samo blagostanje naroda pred očmi. Tako mi Bog pomagaj! Amen.«
Tretji člen predvideva nastopno pismeno priseso ali svečano izjavo za poslance: »Jaz (ime) prisegam pri vsegamogočnem Bogu in pri vsem, kar mi ie po zakonih najsvetejše, da bom pri svojem poslanskem delovanju hotel vedno samo dobrobit kralja in naroda in delal za edinstvo naroda po svoji vesti in po svojem smanju.«
Četrti člen določa, naj vlada tekom petnajstih dni, ko stopi ustava v veljavo, v soglasju z ustavnimi odredbami pregleda vse dosedanje naredbe in predloži skupščini vse one načrte in naredbe, ki naj zadobe zakonsko moč. Posebno in posamezno se bode reševalo samo one naredbe, za katere bi to zahtevalo dvajset poslancev.
Peti člen določa, da morajo biti državni uradniki, ki imajo fakultetne izobrazbe, odpuščeni iz službe samo tedaj, če to zahteva sodišče.
Nadaljnji šesti člen določa, naj se na celo kraljevino razširijo začasni zakoni kraljevine Srbije o državnem svetu, o centralni upravi, o proračunu in ministrski odgovornosti, vse to z izpremembami, ki bi jih ustavila vlada in ustavotvorni odsek.
Člen sedmi odreja, <la ostanejo končnoveljavne organizacije upravne oblasti dosedanje pokrajinske uprave z namestniki na čelu in s podrejenimi sekcijsklmi šefi in referenti. Uprava se bo izvrševala pod neposrednim nadzorstvom ministrstva notranjih del. Pokrajinskim upravam se ne morejo izročiti nikake nadaljnje dolžnosti. Posebne komisije bodo v roku treh let izvršile vse potrebno, da se prenesejo funkcije raznih sekcij na kompetentno ministrstvo.' Pokrajinski namestniki se bodo imenovali na predlog notranjega ministrstva in se bodo smatrali za državne uradnike.
Člen osmi govori o predsednikih sodišč in o sodnikih, za katere določa, da ostanejo na svojih dosedanjih mestih, dokler se ne sklenejo novi zakoni. Splošne odloke kasacijskega sodišča bo izdelovalo 21 članov, in to 9 iz Beograda, 7 iz Zagreba, 3 iz Sarajeva in 2 iz Podgorice. Teh 21 članov pa bo podajalo tudi svoje mišljenje glede vseh zakonov. Sicer pa postanejo vsa velika sodišča v državi oddelki kasacijskega sodišča v Beogradu.
O tej naredbi bomo govorili jutri več.
Boj za ustavo.
LDU Belgrad, 9. feb. Ustavni odsek je imel danes svojo 6. sejo pod predsedstvom dr. Milenka Ve-sniča. Prvi je govoril posl. Gjono-vič (republikanec), ki je ugotovil, da je bila Črna gora prva naših pokrajin, ki se je združila s Srbijo v Jugoslavijo. Kot poslanec Črne gore je dobil mandat, na podlagi katerega izreka, da je izven diskusije narodno edinstvo. Sodi, da mora ustava obsegati v kratkih potezah vse socialno življenje fn zajamčiti našemu narodu socialno pravičnost. Ako pa se clTžava organizira tako, kakor predvideva ustavni načrt vlade g. Pašiča, sodi, da ne bo odgovarjala onemu, kar se pričakuje od države. Bistvena napaka načrta ustave je, ker določa za našo državo monarhistično obliko vladavine. V ustavi bi morala biti deklaracija, da jo je narod spiejet na podlagi svoje suverenosti. V ustavi se mora zagotoviti osebna in državljanska svoboda. V ustavi je omejiti pravicc vlade, v monarhiji pa pravice neodgovornih činiteljev. Govornik je nasprotnik gornji zbornici ali senatu. Pravi, da dobi vladar po vladnem ustavnem načrtu pravice, ki jih ni imel po prejšnji srbski ustavi.
Drugi govornik posl. dr. Janko Sitnrak (Jugoslovenski klub) je v imenu Hrvatske ljudske stranke ter v imenu Bunjevačko-šokačke stranke izjavil, da je nasprotnik slovenskega, bunjevskega In hrvatskega separatizma, da pa je tudi nasprot-. .‘“perljaitemu srbske hegemonije. Očita vladi, da ni svojemu načrtu priložila pojasnil, kako si misli notranjo ureditev države in kaki motivi so jo vodili, da je predložila centralistični sistem ureditve države. Sodi, da bi bila napaka, če se ustava sprejme 7. majorizacijo namesto na podlagi sporazuma. Izjavlja, da stoji jugoslovenska ljudska stvanka na stališču legislativnih pokrajinskih avtonomij, ki inoiajo imeti svoie meie ne . samo na Dodlaei
gospodarskih in geografskih, nego tudi na podlagi zgodovinskih odno-šajev. Dvodomni sistem si predstavlja tako. da bi morali obstojati dve kooperativni zbornici, od katerih naj bi se prva bavila s političnimi, druga pa s popolnoma gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Vladni načrt smatra za pomanjkljiv, ker ne vsebuje določb o socialno-gospo-darskih vprašanjih.
Posl. dr. Mehmed Spaho (musliman) je v svojem govoru izjavil, da je treba zasebno lastnino omejiti v socialnem okviru. Sodi, da zasebna lastnina v naši državi ni doslej v vseh pokrajinah zagotovljena, zlasti ne v Bosni in Hercegovini, kjer se nahaja zemljiška posest sedaj v rokah muslimanov. Noče staviti zaprek radikalni agrarni reformi, ako se izvede po vsej državi enotno. Očita, da se v vladnem ustavnem načrtu ne določajo zadostne meje pristojnosti zakonodajnih In dr2avnih oblasti in da so izpuščene določbe, ki govore o svobodi dela. obrti, trgovine i. t. d. Zahteva edinstvo države in decentralizacijo uprave. Mnenja je, da je vladni ustavni načrt propadel v onem delu, ki govori o dvodomnem sistemu. Na koncu Je izjavil, da je treba ustvariti močno in urejeno državo.
Posl. dr. Laza Markovič (radikalec) je Izjavil, da je bila s svečano proglasitvijv narodnega zjedinje-:r|a dne 1. decembra 1918 položena podlaga naši ustavi. Stojan Protič je prvi pričel izdelovati ustavni načrt za edinstveno kraljevino ter je imel pri tem pred očmi primere in sicer belgijsko ustavo, angleške nepisane ustavne parlamentarne pravice in zadnjo srbsko ustavo Iz 1. 1903. Kar se tiče zasebne lastnine ne prinaša načrt nobenih socialnih omejitev. Reformam v socialnih pojavili so odprta široka vrata, ker jih more izvesti reden parlament, ne da bi ga ovirala ustava, ki mu nasprotno to še omogočiiie. Z ozirom na
postanek naše države je treba vedeti, da država nastane vedno faktičnim potem, ker je aktivno ustvarjanje faktično razen v redkih slučajih, kadar se izvrši konfederacija na podlagi pogodbe. Predlog ustavnega načrta g. Protiča je izdelala ustavna komisija, v kateri je bil tudi govornik, po navodilih g. Protiča. Teh navodil se je držala večina in zato ni v tem načrtu osebnih mnenj ostalih. Protič je na podlagi tega načrta izdelal svojega. Ta načrt predvideva razdelitev države na devet pokrajin, vendar pa je Stojan Protič izjavil napram svojim prijateljem, da noče napraviti vprašanja glede števila in velikosti pokrajin. Stojan Protič ne dela razlike med državno upravo, ki izvršuje državne zakone za celo državo, najsi se ti zakoni tičejo celote ali posameznih pokrajin ali onih lokalnih uprav, ki imajo izključno skrbeti za interese svojega kraja. Protič poverja pokrajinski upravi celokupno notranjo upravo v posameznih pokrajinah. V tem ustavnem načrtu Je kal avtonomije in zato se ne strinja s Protičem, ker je to začetek spora med pokrajino in državo. S stališča dobre administracije je potrebno, da se vladni ustavni načrt izvrši v kratkem. Ta načrt ne prinaša v upravo partizanstva in političnega boja. Državo je treba urediti tako, da bo ureditev dobra in narod svoboden in zadovoljen. V hrvatskih listih, zlasti v »Obzoru*, se očita vsak dan, da nekatere politične skupine — tu se misli na radikalce — žele tako organizacijo notranjih razmer, v katerih bi Hrvati — in pristavljajo se tudi Slovenci — ne imeli istih pravic Kakor Srbi. Iz tega se siplje ogenj na centralizem, kakor da centralizem daje Hrvatom manjše pravice nego pa Srbom. Vojna se je vodila za osvobojenje in to je poudarjal prestolonaslednik 1. 1914, kakor tudi srbski parlament istega leta. Nam je na tem, da se zedinimo kot en narod pod istim režimom in pod Istim zakonodajstvom in da se potem preko volitev, kakor je to običaj v parlamentarnih demokratskih državah, stranke bore, da -imajo svoj vpliv povsod one stranke, ki dobe večino v narodu. Dalje sodi govornik, da ne more predlog, naj se pokrajinskim oblastem izroči vsa državna uprava, najti odobravanja pri vseh onih, ki žele, da je uprava naroda dobra, neposredna in objektivna. Take uprave pa ne morejo dati pokrajinski zbori. Za interese posebnega lokalnega značaja predvideva vladni ustavni načrt najširšo avtonomijo. V najštevilnejših zadevali se more ta samouprava udejstvovati popolnoma samostojno. Kar pa se tiče celote. je skrb državne organizacije pod nadzorstvom, kakor obstoji v vseh sočasnih parlamentih. V vladnem ustavnem načrtu obstoji velika reforma, na katero ni nihče obrnil pozornosti in , ki obstoji v tem da predvideva upravno razdelitev, s čemer je izvršena najbolj pereča reforma v upravi. Ako se izvede, da se upravni spori ne bodo več reševali v ministrstvih in da se bodo pritožbe izročale upravnim sodiščem, sestavljenim od pravnikov, ki jih bodo vodili izključno po zakonu, bomo dobili zelo dobro upravo, obenem pa bomo oprostili ministrstva mnogih poslov, ki čakajo dolgo časa na svojo rešitev, kakor se vidi. Taka ureditev bi bila velike koristi. Ustavni načrt vlade g. Pašiča predstavlja velik korak naprej v reformi uprave. Na koncu je govornik poudarjal, da želi radikalna stranka sodelovanja vseli drugih skupin pri sestavi ustave. ,
Posl. Sušnik je nato v imenu Ju-soslovcnskega kluba zahteval, naj se najprej izpopolni vlada g. Pašiča, do tedaj pa naj se odgode seje ustavnega odbora. Izgovor, da bo zem-lioradnička stranka podpirala vlado
g. Pašiča, ne drži, ker je načelnik zemljoradničkega kluba Avramovič izjavil, da bi se mogel politični del ustavnega načrta Pašičeve vlade sicer vzeti v pretres, kar se pa tiče gospodarsko - socialne strani, načrta ne odobrava, ker imajo zemljo-radniki svojega. Ugotavlja, da sedanja vlada g. Pašiča nima večine ter bi morala po parlamentarnih principih že davno odstopiti. — Minister za konstituanto dr. Marko Trifko-vič je odgovoril, da je trditev posl. Sušnika netočna in mu gre za to, da se zavleče rešitev ustavnega vprašanja. Misli, da so vsi ne glede na
stranke prepričani, da je dolžnost vseh, čimprej ustvariti ustavo, ako hočemo imeti urejeno državo. — Predsednik dr. Vesnič je izjavil, da predloga poslanca Sušnika ne more staviti na dnevni red, niti dovoliti, da se o njem razpravlja. Ako misli poslanec, da sedanja vlada nima večine, naj se vrže v parlamentu. Končno je opozarjal dr. Vesnič govornic ke, naj čimprej zavzamejo svoje stališče, ker mora biti načelna debata končana 14. t. m. — Nato se je seja ustavnega odbora zaključila ob' 13.15. Prihodnja seja se bo vršila jutri ob 9. dopoldne.
Fašisti porušili in zažgali tiskarno „Lavoratora“ v Trstu.
Trst, 10. feb. (Izv. por.) Divjanje tržaških fašistov proti socialistom je zadnje dni doseglo vrhunec. Že dalj čas$ so se fašisti pripravljali na glavni naskok, na napad socialistične tiskarne in uredništva »Lavora-tora«. Včeraj okoli 11. ure po noči se je v ulici Zudecche, v bližini »Pic-ccla«, nacionalističnega šovinističnega lista, ki je ves teden v kratkih noiicah hujskal proti delavstvu, zbralo večje število mladih fašistov pred skoro kot ljubljanski Union veliko, staro, trinadstropno stavbo, kjer so moderno opremljeni prostori uredništva in tiskarne socialističnega, v zadnjem času od komunistov zasedenega »Lavoratora«. Naj-prvo se je začul grozen pok, izvirajoč od velike eksplozije granat In bomb. Nato je takoj nastal velikanski ogenj, ki se je bolj in bolj širil po vseh prostorih tiskarne. Naenkrat je bilo vse poslopje v velikanskem ognju. Bil je straSen prizor,
sličen onemu, ko je gorel tržaški slo-venski »Narodni dom.«
Po mestu se je kot blisk razne-« sla strašna vest o fašistovskem zlo« činu in požarju. Velikanska množin ca je začela drveti na Barrlero in trg pred »Piccolovim« uredništvom.
Požar je trajal vso noč do rane* ga jutra, ko se je ognjegascem po* srečilo lokalizirati in udušiti požar. Upepeljeno je vse, uredniški prosto« ri, tiskarna in stanovanja številniH privatnih strank. Popolnoma unlče-ni so moderni stavni in tiskarski stroji, posebno pa rotacijski. Škodo cenijo na več milijonov lir. Karabi-* nerji so se obnašali pasivno. V ulici je vladala grozepolna panika. V po-« slopju nastanjeni številni stanovalci so obupani tekali semintja, vikajoč, ihteč In klicajoč svojce ter proseči pomoči. — Od velikega poslopja, ti« skarne in uredništva so ostale le go« le, vse očrnjene stene.
Politične vesti.
+ Ukinjeno ministrstvo. »Veter« poroča iz Beograda, da bo novi državni proračun obsegal tudi predlog, naj se odpravi ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje. Z ukini en jem tega ministrstva odpade državi Veliko breme. — Ce bi ukinili Se nekaj ministrstev, bi odpadlo državi Se večje breme.
+ Naredb« o delavskih sindikatih. V
ministrstvu za socialno politiko se pripravila aaredba o delavskih sindikatih. N uredba se v najkrajšem času predloži ministrskemu svetu.
+ Odnojajl med cerkvijo In državo. Poslanci, ki so duhovniki, so se načetno sporazumeli, kako na] se urede odnošajl cerkve napram državi. Ta zadeva Ima priti sedaj v razpravo posameznih Idubor.
+ »OtMor« porota, da le Mrtnajst muslimanskih poslancev iz Južne Srbije In MacedooHe,- ki so člani radikalnega in de-makraSkega kluba, podalo v skupščini spis, v katerem navajajo na podlagi Izpovedi očividcev dokaze o velikih moritvah muslimanskega prebivalstva v Južni Srtmi in Macedonjjl s strani vojaštva in orožništva. Baje ie bilo tekom par zadnjih dni ubitih okrog 1000 mirnih ljudi, povečini žensk fn otroci, — Stvar se bere kot groteskna časnikarska raca.
+ Konferenca v Portorose je bila od-godena na nedoločen čas radi londonske konference dne 1. marca, ki se bo bavila z »nujnejšimi« — orientskhnl zadevami..,
+ Londonska konferenca prične zborovati 1. marca. Ta rok zahtevajo Francozi z ozirom na nujnost orierrtskih vprašan]. — Diplomati postajajo nervozni.
+ Nov angleški vojni minister. Na mesto Winstona Churchilla, ki prevzame nrad za kolonije, je bil imenovan za vojnega ministra sir Worthuigton E\vans.
+ Sovjetski zastopnik v Rimu bo Lu-načarskl. Kakor poroča »Achtuhr-Abend-blatt« iz Kodanja, naznanja sovjetsko časopisje, da Je ruska državna sovjetska vlada imenovala Lunačarskega za zastopnika v Rimu. Sovjetska vlada Je nadalje sklenila, dali v sovjetskih tvornicah de3a 3003 italijanskim delavcem, ki so izjavili, da sn pripravljeni odpotovati na Rusko.
+ Proti tretji internacionali. Zvezni
odbor »Confederation generale du Travail« je z 88 proti 24 glasovom sklenil, da ne iz* stopi iz amsterdamske mednarodne strokovne zveze strokovnih organizacij ki d« se ne pridruži Moskvi
+ Aretacije komunistov na Franco, akem. Po poročilih listov 1* Marseillea le bHo tam aretiranih veliko število komunistov.
+ Roški komunisti med seboj. V
»Pravdi« Je priobčil Lenin članek »Komuni* stična stranka v krizi«, ki se peča z ulo-go strokovnih organizacij v sovjetski Rusiji. Lenin pravi, da dokazuje nasprotstvd med vodilnimi komunisti v tem vprašan« razdor, ki se pripravila v posameznih Sle. nih boUievHkega državnega sestava. Qro> seča nevarnost je sindikalizem. Mnozo sovjetskih delavcev pozna samo svoj ose. ben interes. Voditelji, ki podpirajo to stre. mljenje v strokovnih organizacijah, so takd kratkovidni, da ne zapazijo noodvmljrvitf posledic. Opozicija bi si morala biti na jasnem, da bodo zavezniki Izkoristili vsako goloto sovjetskega sestava, in če no zavezniki, pa bodo socialni revolucionarji užgali plamen revolucije v sovjetski republiki. — Tako Lenin. Nam njegova Izvajanja dokazujejo, da se nekaj pripravlja vi glavnem stanu komunizma. To Je naravnoS kdor Je sejal prepir, vtone v prepiru. la Lenin se moti, če pravi, da bodo zunanji nasprotnici in revolucionarni socialisti unl. čili boljševizem. — TI bi ga z nasiljem le še boli utrdili. Logičen razvoj zahteva, da tak boljševizem, kakrSen Je, uniči — bol!. Sevizem!
REPERTOAR NARODNEOA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL Drama.
Petek: Tri sestre. Gostovanje hudože. stvene«a teatra. Izven.
Sobota: školjka A.
Nedelja: Mlss Hobbs. Izven.
Ponedeljek: Madame Sans-Getie. B,
\
Opera,
Sobota: Tosca. E
Nedelja: Fra Diavolo. Izven.
Ponedeljek: Koncert Josipa Rijavca Cirila Ličarja. Izven,
Stran 2.
N A P K JK J.
Stev. 33.
Dn@wna kronika.
Opozarjamo na diskuzijski večer, ki bo danes ob 20. uri v mali dvorani mestnega doma.
Energičen korak poverjenika A. Ribnikarja. V javnosti se je večkrat čulo, da se vrše pri ljubljanskem stanovanjskem uradu nerednosti in da je mosoce tamkaj z denarjem vplivati na potek uradnih poslov. Poverjenik g. Adolf Ribnikar je z ozirom na te govorice zaslišal več strank, ki pa niso izpovedale obremenjajoče za nikogar pri stanovanjskem uradu. Navzlic temu so se poizvedbe nadaljevale. Zadnje dni se je posrečilo priti nerednostim na sled. Izkazalo se je, da je nek pisarniški uradnik pri stanovanjskem uradu sprejemal od strank pod raznimi pretvezami večje in manjše vsote denarja ter celo na nedopusten način izpteminjal odloke poverjeništva za socialno skrb. Poverjeništvo je uvedlo danes proti dotičnemu uradniku disciplinarno piciskavo. Istočasno je bil suspen. diran in izročen državnemu pravdnih štvu.
Davorin Trstenjak +. Včeraj dopoldne % v Zagrebu umrl Šolski ravnatelj v pokoju in znani pedagoglčnl pisatelj Davorin Trstenjak. Pokojni je bil odličen vzgo-jovatelj in se je zlasti odlikoval na potjo ljudske prosvete.
Zamenjava »oračev«. Spričo sklepa Narodne banke, da se potegnejo iz prometa 20-dinarski bankovci, razširjajo brezvestni agenti In špekulanti med ljudstvom vesti, da bodo ti bankovci razveljavljeni in da se ne bodo več menjali. Na ta način povzročajo med narodom paniko in se okoriščajo z razburjenjem tako, da odkupavajo bankovce za nizke cene. Vse te razširjene vesti so tendenciozno izmišljene in se uradno dementirajo. Prebivalstvo naj bo uverjeno, da se bo izmenjava bankovcev izvršila do konca, kakor to zahtevajo interesi države in vsega prebivalstva. Proti onim, ki brezvestno trgujejo z bankovci, se bodo uporabile najstrožje naredbe in v zakonih določene kazni. (Uradno).
Koruza za Slovenijo. Minister ta prehrano in obnovo zemlje je določi 100 vagonov koruze m revno prebivalstvo Sk»-vrnlje.
Nove 20 dinarske nevčanice. Finančni minister je odredi, da naj se naSe nove 20 dinarske (80 kronske) novCairice natisnejo v Ameriki, da se tabo preprečijo novi fet-zlffeatl
Se po dveh letih! »Beo*radskl dnevnike pHe: V Italiji se nahala ie zmtrom veliko Število naSlh Dudi — blvilb avstrijskih vojakov, katerih Italijanska vlada še ne odpasti iz ujetništva. Po Izjavi očividca, ki Je pred par dnevi nbežal Iz trdnjave Bar-leto Kaštelo in dospel v Sarajevo, je položaj teh bednikov strašen.
Uradni Mst z dne 10. t. m. objavlja na-redbo finančnega ministra z dne 31. decembra 1920 o napovedi imovkie, zavezane prf-stojbinskemu namestku, potem o odmeri in plačevanju te dav Kine za desetletje od leta 1921 do vStetega leta 1990 v Slovenili ta Dalmaciji	?
Podpora Jugoslovanskim medlckicem. »Jutro« poroča, da je ameriški mflijonar Rockefeller pokloni! našim dašateUam na medicinski fakulteti v Prad, na Dunaju in v Budimpešti 100.000 dolarjev ta. 14,000.000 kron.
Verski pouk. Delegati ministrstva ver
eo sporazumno z ministrom za prosveto začeli Izdelovaiti nov učni načrt In program za verski pouk otrok katoliške in muslimanske veroizpovedi po vseh osnovnih Šolah naše države.
Spomenik Vuka Karadžlču. Znani srbski kipar Roksandič se Je ponudil prosvetnemu ministrstvu, da izdela spomenik Vuku Karadiiču. V sredo 9. t m. je preteklo 57 let, odkar Je umrl vebki srbski kulturni in prosvetni delavec Vuk Karadžlč.
— Prijave za hladtluične celice. Vse
stranke, ki reflektirajo na lastno shrambo (celico) v bodoči ljubljanski hladilnici, naj to nemudoma javijo pismeno s točnim naslovom mestnemu tržnemu nadzorstvu. Pripomni naj se tudi, za katero blago bo služila shramba, in v kakšni maksimalni množini se bode dotično blago deponiralo v hladilnici. Mesarji naj Javijo, ako re-flaktirajo na prostore za soljenje mesa In Izdelovanje klobas ter navedejo množino blaga, ki ga hočejo dnevno izdelati.
Železničarski kurz v Ljubljani. Prometno ministrstvo je odredilo, da se otvo-ri 1. aprila t, L železničarski kurz v Ljubljani.
Za tiskovni sklad je daroval Sukošek Jožef, gostilničar v Štorah 20 K. Hvala!
— Razpisana )e služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje metliško. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
Razpis službe:	Generalna inšpekcija
voda v Ljubljani razpisuje službo tehničnega pomožnega uradnika. — Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v »Uradnem listu«.
UnHorma železničarjev. Prometno mini etrstvo bo pričelo z uniformiranjem železničarjev po celi državi, * da bo uniforma izenačena, kakor bo tudi izdalo regulativ-ni zakon za vsa železniška ravnateljstva.
Med žrtvami železniške nesreče pri Felixdorfu blizu Dun. Nov. mesta v nod od 4. na 5. t, m. se navaja v poročflu Iz Dunaja kot mrtev tudi 21 letni šofer Franc Pečnik Iz Celja.
Nagla •• j« na Gosposvetski cesti večja vsota denarja. Dobiti je v Bellevue I. nadstropje, levo.
Srečko ZOndl, stavni urednic »A®ra-nter Tagblatta« ie orart predvčerajšnjem v Zagrebu. Pokojni Je bB znan kot eden naj-boUštfi jneostovenskih novinarjev In strokovnjak v gospodarskih vprašanjih Jugo-siavtfje. Umri je star 45 let ___
Palača Jadranske banke v Beteradu. Velika palača Jadranske banke v Belgradu ob utici »London« bo v najkrajšem času dogradena*
Poškodbo. Strojevodja državne železnice, 42 letal Alojz# Lipicer je 9. t m. oa kolodvoru v Kamniku tako nesrečno padel stroja, da se Je znatno poškodoval na ctevL Prepeljali so ga v Ljubljano v javno bolnico.
Nev slučaj kot v Cafe. Uslužbenka v prodajalni Samopomoči v Celju gdč. Gec-čar Je obolela na kozah.
Velika poštaa tatvina v Grahovem. Na svečnico 2. t. m. okoli poldneva Je bila na poštnem uradu v Grahovem pri Cerknici velika tatvina po&nega denarja. Poštna upraviteljica Jožica Btžsd je še le pri zaključku blagajne zapazla, da ji je izginilo 12000 K v bankovcih po 4000 K. Ko Je naslednjega dne 3. t m. sfcontriraia blagajno, Je z gotovostjo ugotovi*, da JI Je nekdo moral ukrasti gorenji znesek. Tatvino le takoj Jarvfla orožnikom v Cerknici, ki so uvedli dolgotrajna In temeljita poizvedovati* za storflcecn. Kot tatvine sumljivega so aretirati mizarske*« pomočnika Ludvika Bavdeka, k! Je stanoval v IsH hiši, kjer le poštni urad nastanjen. Hišna preiskava pri Barvdeku je bfia doslej brezuspešna,
Uboj na Dolske«. V gostilni Rudolfa Zupančiča na Dolskem le zvečer »L Januarja sedelo več kmečkih fantov In pSo pozno v noč. V gostilno sta ofcoll 9. prišla tudi železniška delavca France Bernard te France Pirc iz Zaloga. Med Bernardom In posestnikovim sinom Francetom Zupančičem se Ja vncA prepir zaradi deldet. Gostilničar |e po malem pretepu vrgel delavca Bernarda iz gostilne na cesto. Tudi Zupančič je kmalu izgini ven. Kake pel ure za tem pa so se začull pred sosttno trije močni streli. Na cesti Je težko ranjen oMežal France Bernard. Strel mu Je šel skozi kolke, čreva in mehur. Po mukepolnl smrtm borbi je Bernard podlegel težld poškodbi Vn obležal na cesti mrtev. Kot storilca so orožnik! aretirali omenjenega Franceta Zupančiča.
— Revizija izvozne carine za les. V
ministrstvu za šume in rude se pripravlja revizija izvozne carine, zlasti za les. To ministrstvo namerava posredovati pri drugih resortih, da se zniža carina tudi za drugo izvozno blago, ker to zahteva sedanji položaj naše industrije.
— Nova cemcntna tovarna v Dalmaciji.
V Omiču v-Dalmaciji zgradi privatna družba veliko tovarno cementa, ki bo mogla dnevno proizvajati okroglo 10 vagonov cementa. Začetni kapital znaša 20 milijonov kron.
— Naš vozni park. Separacijska komise a prometnega ministrstva za razdelitev vagonov in lokomotiv na Dunaju je izposlovala, da se smatrajo vsi vagoni in lokomotive, ki so bili zaplenjeni do 13. novembra 1918 leta, kot vojni plen. Število teh vagonov znaša 15 tisoč, kar znaša eno tretjino vsega našega voznega parka.
— Reška tovarna papirja. Madžarsko veliko papirno tovarno na Reki kupijo francoski kapitalisti. Ta tovarna izdeluje tudi cigaretni papir.
... Padec cen čevljem na Francoskem.
V zadnjem času so cene obuvalom v Francoski znatno padle. V Francoski prodajajo danes po delavnicah fine moške čevlje, par po 46 frankov, ženske po 50 frankov in deške po 24 frankov. Francoski frank vrija danes okroglo 10 naših kron.
imi V Nemčift je pripravljenih okrog 1000 lokomotiv za eksport v Rusijo.
Kulturni vestnik.
»Gledališki list«. St 21 prinaša poleg sporedov članek sr. Friderika Juvančiča »Tri sestre« In B. Putjate: »Gledališče In njega bližnja naloga«.
»Revne Chlmhme« strokovni časopis, Je začel izhajati pod uredništvom dr, Varl-čaba ▼ Zagrebu.
Dopisi.
Gospodarstvo.
_ Ogromno delo. Gospodarski svet, ki se je bavB z revizijo carinskih tari!, Je včeraj končal svoje deio. Sprejel }e predlog, da se ukine uvozna carina na rotacijski papir za časopise, za tiskarske barve in tiskarske stroje.
Industrijska razstava v Birminghamu. Angleška vlada Je povabila našo vlado, naj se udeleži Industrijske razstave v
Birminghamu. Našo vlado bo zastopal minister za trgovino in Industrijo dr. Kuko-v$c.
— Traslranje železniške proge. Dela za traisirtoJe železniške proge Belgrad— Kotor so začela z veliko intenzivnost Jo. Po poročflu ravnateljstva za zgradbo in trasi-ranje železniških proč ne bo šla nova proga po dolinah Drtae In Tare do Nikšiča in Kotora, nego se bo izpeljala preko Sapca, | Valjavca, Užice in Bajtae Bašte do Kotora.
Teroristična trojica v rudniških revir-lih. Narodna poslanca Valentin Mlakar iz Zagorja in zlatar Koren iz Trbovelj kakor tudi komisar g. Hlebec so naučili svode ljudi tako čudnih manir, da danes v Trbovljah rudar, ki ml pripadnik komunistične stranke, ne sme niti živila kupovati tam, kjer bi sam hotel. Tndi je ta trojica določila gostilne, kamor sme kdo zahajati. Posebno je tej trojici na potu Delavski Dom v Trbovljah in Občno konzumno društvo. V nedeljo so na svojem zborovanju sklenili bojkot Delavskega doma in Občnega konzumnega druStva v Trbovljah. V svrtio bojkota so nastavili svoje zaupnike. Ko ie šei v ponedeljek član konsuranega društva po živila v koosum, so ga le tl napadli in odgnali, da Je moral ki s prazno košaro maj Po naročflu so mu tudi rekli, h kateremu trgovcu sme iti kupit potrebščine. Ime tistega trgovca še zamolčimo, dasi se govori da zalaga Hlebčevo gardo z novci Nalaptti so tudi letake, ki oznanjajo bojkot obeh navedenih gospodarskih socialističnih zavodov. Tudi Je peSčica zaslepljenih ljudi v nedeljo popoldne v Trbovljah v gostilni Božiča in v ponedeljek popoldne v dvorani R. Miheliča v Zagorju sklenila, da bodo odtegnili rudarjem, in sicer vsem upo-alenim po polovico šihta, to je približno 30 kron vsakih 14 dni za »komunistične« namene. Pravijo, da imajo v Bosni In Hercegovini 12X00 bnezposetafc rudarjev, v njih blagajnah pa da plešejo miši, ker so razni komisarji pobrane prispevke med letom vse pozobali, prispevke, ki so Jih pri rudarjih nabrali. Mi sicer ne vemo, koliko je resnice na tej brezposelnosti, gotovo pa Je, da toliko brezposelnih rudarjev ni, ker v ceM Bosni in Hercegovini ni bflo nikodl zaposlenih 12.000 rudarjev. Koren In Hlebec sta baje pripovedovala, češ da imata zagotovilo, da bo Trboveljska družba drage volje odtegnila te prispevke ter Jih Izroča* trojici, n komunistične namene. Ml »mo radovedni kaj porečejo k temu trezni rudarji. Prepričani smo, da si oni, ki so organizirani pri Uniji slovenjih rudarjev, ne bodo pustili kar tako vsled komunističnega diktata odtegovati od zaslužka, ne da bi vedril, za kake namene se porablja denar, čeravno so rudarji, ki so že več let organizirani, vedno radi prinašali najvišje prispevke, kadar Je šlo za podpore delavskim sotrpinom. Toda taki prispevki so bili vedno prostovoljni in Je' vsakdo prispeval po svoji možnosti in po svoji lastni preudarnosti, niso se pa prispevki nikdar Izsiljevali! Pozabiti ne smemo, da so bili po» sebno gospod Mlakar grozno hudi na »Naprej«, ker Je pisal, da so gospodje komunisti prisegli Bogu ln taaHu. Mlakar pravi, da to n! res, ter pravi, da Je dobila komu-
nistična stranka posebno naročilo iz Mo- ! skve od Lenina in Trockega, da naj priseže, pa ne kralju in Bogu, ampak moskovskemu kralju Leninu in Trockemu. V revirjih tem pripovedkam sicer ne verujejo, toda ko črtamo poročila raznih socialističnih zaupnikov, ki so prepotovali Rusijo, moramo reči, da se skoraj taka »svoboda« tudi pri nas začenja, če pomislimo na posamezne nasilne akte, ki so jih izvršili posamezni pripadniki tukajšnje trojice v Delavskemu domu v Trbovljah. Najbrže se ne bomo motili, če izrečemo tole našo sodbo: Vsi skupaj, komunisti s svojo neumno in nepremišljeno gonjo proti socialistom, in Trboveljska družba v sporazumu z uradi, igrajo pod enim in istim klobukom. Prvi ne vedo, kaj delajo, drugi pa mirno prepuščajo ki najbrže tajno še podpihujejo to delo, tako da bi lenega dne prišli z raznimi dokazi in zasimžnjUi z reakcionarnimi nared-bami vse delavce, da se ne bodo mogli ganiti In jih bodo potem po-svoji volji izrabljali po metodi kakor je bila v letu 1890 in prej. Nekdo se je nedavno izrazfl: »Le tako naprej, nam je to všeč! Komunisti delajo za nas. Kajti še pridejo časi, kakršni so bili takrat, ko je ravnatelj Terpoilc strahoval celo Zagorje, Trbovlje in Hrastnik.«
Jesenice. (Stanovanjska mizerija.) Stanovanjska mizerija je pri nas na Jesenicah prav zelo občutna. Na več krajih morata po dve družini stanovati v enem in istem stanovanju. Vendar doslej še nismo opazili, da bi se merodajni faktorji sploh kaj pobrigali, da te neznosne stanovanjske razmere ur ©de ki olajšajo. Pač pa Je nekaterim hišnim posestnikom ta stiska ravno prav, da dražijo stanovanja. Nekaterim, ki Jih Je zelo malo, gre pa vsa cast, da stanovanj niso podražili. Pozivamo merodajno oblast, da Jeseniške stanovanjske razmere preišče In da stori vse, da se vse stanovanjske nedostatnosti odpravijo.
Cefte, (Odpust delavcev v cinkarni.) V soboto dne 5. L m. Je vodstvo državne cinkarne vrglo okrog 200 delavcev na cesto in jih prepustilo milosti in nemilosti usode, tako da so delavci obsojeni v naj-hujše pomanjkanje. Vsi na cesto vrženi delavci so večinoma oženjeni, vsak Ima večje število malih nepreskrbljenih otrok. Gospodi Je dobro znano, da nima (kako bi tudi mogel imeti!!) noben delavec, k! živi od dela svojih rok v tovarni, nobenega prihranka ali kake zaloge živil. Delavec, Id je delal v tovarni, je že doslej komaj preživljal svojo družino! Kaj (de sedaji ko )e brez dela! Merodajne oblasti kje stel? — tako Id (če delavstvo, ki se nahaja v največ]! bedi. Naši vladni krogi pa nimajo nobenega pripomočka, temveč nas tolažijo ie s tem, češ da bo še slabše. Delavstvu Je odvzet vsakdanji zaslužek, toda nobena oblast se zato ne briga. Zatorej, sodrugl, tovariši, proletarci, ki še niste v takem položaju, kakor je delavstvo državne cinkarno, zavedajte se, ne omagajte! V organizaciji se strnite v mogočno fronto, da boste skupno stopili na bojno polje v bran za svole pravic el Dovoli Imamo že Izkušenj, da tisti, ki so merodajni hi bi mogli iu morali delavstvu pomagati, delavstvo hočejo uničiti. Delavstvo si moglo pomagati le samo, zato naj vztraja v organizaciji in Siri idejo socializma. — Celjski kovinarji, kličemo vsemu proletariatu: Strnite se, odstranite vse tisto, kar nas loči, da nismo složni! Saj v resnici spadamo vsi v eno veliko bojno fronto! In le potom naših enotnih, solidarnih in discipliniranih organizacij bomo mogM uspešno borit se proti kapitalizmu! Naprej za pravice celokupnega proletariata!
diplome in častni znaki v smislu razpisi tekem. V istem hotelu se vrši nato zabav« na športna prireditev, katere prebitek Je namenjen spopolnitvi zimskošportnih na* prav v Bohinju.
Društvene vesti.
*=■ Profesorsko društvo   sekcija
Ljubljana bo imelo v pondeljek, 14. tm. ob' 15. v risalnici tukajšnje I. drž. gimnazije sestanek, na katerem bo administrativni referent pri višjem šolskem svetu g. dr. St. Majcen poročal o preureditvi službenih odnošajev in prejemkov srednješolskih profesorjev v Sloveniji.	K.
Po svetu.
Šport.
Drsalna tekma na Bledu se odloži na
poznejši čas.
Slovenskim sankačem I V nedeljo 13. tri s« vrše na umetnem sankališču »Bel-vedere« v Boh. Bistrici po daljšem premoru zopet sankaške tekme In sicer topot prvi tudi za prvenstvo Slovenije ’n Jugoslavije. Pred vojno so se merili slovenski sankači na tem polju s tekmovalci svetovnega slovesa. In ne samo, da so se častno odrezali, tudi zmaeaM so nad njuni Zato se nadeja »Športna zveza«, da se bodo tudi letos dosegli pri tej tekmi časi, ki ne bodo dosti zaostaja« za dosedanjimi rekordi, Da pa Je to mogoče doseči, poživljamo vse stare, preizkušene slovenske športnike, da se po možnosti polnoštevilno udeleže razpisanih tekem.
Končne Izide sankaških tekem v Boh. Bistrici razglasi tekmovalno vodstvo dne 13. t m. ob 3 uri popoldne v hotelu Mar-keš. Prvakom se ob tej priliki razdrie tudi
— 222 upokojenih generalov. V. eni iz. med zadnjih sej češkoslovaškega parlamenta je bilo ugotovljeno, da je v Ceško-slorvaški 222 upokojenih generalov.
— CeSki Usti na Dunaju prestanejo liajaiti. Kot vzrok navajajo podražitev ma< teriala.
— »Narodni List?« pišejo, da zahtevajo češki industrijski delavci povišanje plač za 100 do 140%. Rudarji in keramijski delavci zahtevalo 140, a delavci v sladkor« nih tovarnah 100% višje plače.
— Sodr. Bernard Shaw, veliki angle« ški dramatik, Je napisal novo dramatsko delo pod naslovom »Nazaj k naturalizmu«, ki sestoji iz petih delov. Prvi del se od« igrava v raju, a zadnji v letu 31.980. pol Kristusu. Sodr. Shaw misli, da se najd« gledališče, ki bo proizvajalo njegovo ustvaritev ir celoti aH pa vsaj en dri.
— Mihael Collins, eden najboljših vo« dij Irskih revoluokmarcev, |e padel v uckl praski pri C or ko. Collins Je tisti, M Je ar* ganiziral vstaše k uspešnim bojem Iz zi* sede. V Irski republikanski vladi Je zavze* mal mesto finančnega ministra. Vesti o nje« govl smrti prihajajo iz krogov angleške po« licije In še niso potrjene.
Poslano.*
G. Kinku, postajenačriniku v StoraKj poročam na njegovo začudenje, zakaj pustim železniško službo, pred svojim odb* dom v tujino, naslednje: Vstopa sem leta 1919 v službo, v katero me je kot postaj« nega delavca sprejel VaS prednik, g. Bo« žovsfcf. Dokler Je bi g. Božov skl načelnik, smo opravljali le nam predpisana dria, do« čim hočete VI postajne delavce Imeti z* postajno metlo. Lakomnost po denarju Vaa Je najbrže dovedla do tega, da morajo po« stajnl delavci čistiti postajne prostore, da vtaknete v svoj žep denar, ki ga uprav* plača za to delo. Postajni premo« kurit« V svoji kuhinji, od nas pa zahtevate, d« Stedkno sedaj pozimi s premogom. Usluž« bence, ki svojo službo redno opravljajo I* se ne znajo po kdenlh plaziti, preganjate, dočlm imajo pri Vas prednost podrepniki ’<i denuncijanti, ker morete le take uporab« Ijati za svoja privatna dela. Za službo se niste nikdar brigali, temveč le za politiko in žep. Ker ne znam biti podrepnik, jo rajši popiham, predivo bi me Vi vrgli na c e« sto, kakor ste to napravili z dvema mojimi tovarišema. Ne najdem besedi za onega, M Vas Je postavil na načelniško mesto. NI mi lahko, ker sem tukajšnji domačin rfl moja odsotnost bo ženi ki otrokom delal«, težkoče, toda moje postenje mi obeta vi tujini boljših časov kakor v domovini, klen gospodarijo nad driavci ljudje kakor VI, Mislim, da ml bo še marsikateri železnlčm sledil, ker vsi gotovo niso klečeplazci Obratnemu ravnateljstvu priporočam, da se malo zanima za postaje, kjer d el uidi razni KlnkL
Ignacij Glinšek, postajni delavec na beg«.
Store, 9. febr. 1921.
» Uredništvo Je odgovorno le v smiriii zakona«
KLEPARJU
Vse kleparske stroje in orodja Ima vedno v zalogi zastopnik tvrdke Erdmann Kircheis, Aue, Ing. Karlo OkretlC l drug, Zagreb, Hatzova ul. 29. Siru« galnlce, vrtaim alrojl, bru-illnlc«, trato«> tage, «£•!» za otolltonje (Abrichtar) itd.
.g stara tudi pokvarjena dvo-nUlillU SC kolesa, Šivalni, pisalni In razni st/°JL *. Batjel, Ljubljana, Stari trg St 28.
HiSauaj
v Mariboru,/ z gostilno in trgovino, 5 minut oddaljena od glavnega trgu je na prodaj. Vprašanje na Anončni in Jnformaeni z^avod V E D E Ž, Maribor, Slovenska ulica 6.
F. BRUHAT
UUBUANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
*
e
X-
H
&
B
9
po 44 do 46 kron za kg
m dobi lamo na
Predsvifevi, Smo!|anovi In KiraffsvževS
stojnici v Šolskem drevoredu.
■lIlHHHiiiiliBiHiiBlIll
kampittia z clektramitoriem. huo invriom g$a prodaj.
Ponudbe na upravo »Napreja", Ljubljana.
fzdaiatdi: Iva« Mlinar.
Tisk »I Jčiteliske. tiskarne«, u. Uubliaui.
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec*