FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2, 91–108, LJUBLJANA 2010 COBISS 1.01 FLORA PRODIŠČ REKE MURE FLORA OF THE GRAVEL BARS ALONG MURA RIVER Valerija BABIJ 1 & Andrej SELIŠKAR 2 IZVLEČEK UDK 581.9(497.4) Flora prodišč reke Mure Floro 21 prodišč reke Mure v Sloveniji na odseku med Petanjci in Gibino obravnavava glede na življenjske oblike, ekološke dejavnike in horologijo. Analizirala sva dinamiko flore v treh letih opazovanj in izpostavila naravovarstveni pomen prodišč. Našla sva plazečo madronščico ( Linaria re- pens), novo vrsto za floro Slovenije. Ključne besede: flora, prodišča, ekologija, Mura, Slovenija ABSTRACT UDC 581.9(497.4) Flora of the gravel bars along Mura river Flora of 21 gravel bars in Mura River, Slovenia, the sec- tion between Petanjci and Gibina is discussed regarding life forms, ecological factors and chorology. Analysed is the dy- namic of the flora in three years long observation and nature protection value of the gravel bars is mentioned. Linaria re- pens, a new species for Slovenian flora was recorded. Key words: flora, gavel bars, ecology, Mura River, Slovenia 1 Dr., Beblerjev trg 1, SI-1000 Ljubljana, valerija.babij@gmail.com 2 Mag., Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, as@zrc-sazu.si 92 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 UVOD Floro in vegetacijo neposredno ob reki Muri je, zlasti v 90. letih prejšnjega stoletja in kasneje, raziskovalo več avtorjev (Babij et al. 1998, Bakan & Goršak 2002, 2003, Godicl 1992, Goršak 1996, Seliškar 1998, Glo- bevnik & Kaligarič 2005, Čarni et al. 2008, Jogan et al. 1998.V širšem zaledju Mure so bile razmeroma dobro preučene mrtvice, mrtvi rokavi, logi in gramoznice. Znani so posamični podatki o pojavljanju vrst obrežnih prodišč Mure, otoška prodišča pa zaradi težje dostopno- sti še niso bila raziskana. Namen raziskave je bil ugotoviti lokacije prodišč na Muri, popisati floro, ugotoviti osnovne ekološke značil- nosti, določiti naravovarstven pomen prodišč in pripra- viti izhodišča za spremljanje razvoja (monitoring). Po- znavanje flore prodišč Mure je pomembno tudi zato, ker so od konca leta 2005 ponovno - po prvih idejnih načr- tih v 80. letih 20. stol. - aktualni načrti za izgradnjo hi- droelektrarn na Muri v Sloveniji. Pričakujemo lahko, da bi njihova postavitev vplivala na dinamiko reke, na di- namiko premeščanja proda in s tem na nastajanje ter ohranjanje prodišč in njihove flore. Zaradi sklenjene ve- rige 28 hidroelektrarn v Avstriji ter regulacij in gradnje nasipov tudi na slovenskem ozemlju je dinamika reke že spremenjena. Ena od posledic naštetih posegov na spo- dnji nižinski tok Mure je zmanjšanje prodonosnosti in s tem izginjanje prodišč (Globevnik et al. 2005, 2009). Z namenom povečanja prodonostnosti Mure je bil leta 2007 v okviru projekta Interreg na odseku Mure na meji med Avstrijo in Slovenijo na avstrijski strani pri naselju Gosdorf, izkopan stranski rokav (Hornich 2007). Opra- vljen je bil začetni monitoring (Kloesch & Habersack, 2008). Slika 1: Prodišče na Muri, 3. 9. 2007 (tabela 1, št. 20, foto V. Babij Figure 1: Gravel bar on Mura River, 3. 9. 2007 (table 1, no. 20, foto V. Babij) 93 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 RAZISKOV ANO OBMOČJE IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PRODIŠČ REKE MURE Raziskovano območje sodi geografsko v Panonski svet (Perko & Orožen Adamič 1998). Po fitogeografski de- litvi leži Pomurje v subpanonskem fitogeografskem ob- močju (M. Wraber 1969) oziroma v dravsko-murskem distriktu srednjeevropske florne province (Zupančič & al. 1987). Murska ravan ima zmerno celinsko podnebje; povprečna letna temperatura je 9,2 °C. Geološko podla- go na raziskovanem območju predstavljajo večinoma nekarbonatne kamnine, in sicer kvartarne, pretežno ho- locenske naplavine. Sestavljene so iz peščene gline, kre- menovega in apnenčevega peska in kremenovega proda (Belec et al.1998: 566). Mura je ena izmed najbolj naravno ohranjenih te- kočih voda v Evropi (Bogataj 1996). Kljub vplivom člo- veka, predstavlja tipičen primer nižinske reke z razme- roma dobro ohranjeno naravno rečno dinamiko v pri- bližno tretjini njenega toka. Ohranjena naravna dina- mika pomeni, da reka še lahko poplavlja, ustvarja rečne okljuke (meandre), mrtve rokave, mrtvice in prodišča (slika 1). To je možno tam, kjer človek struge ni reguliral v kanal, obvarovan z nasipi. V Slovenijo Mura priteče iz Avstrije, dolžina toka po slovenskem ozemlju znaša 94,9 km, od tega je 67 ,3 km mejna reka in sicer 33,5 km z Avstrijo (regulirana, kanalizirana, ne meandrira) in 33,8 km s Hrvaško (edino tu je še razmeroma dobro ohranje- na rečna dinamika). V ečji regulacijski posegi so se na Muri zgodili v 19. stoletju. V strugi reke Mure prodišča sestavljajo prodniki različnih velikosti, pesek, mivka in glineni delci, ki jih visoka voda stalno premešča in odlaga, zaradi česar je tekstura tal vsakega posameznega prodišča praviloma zelo heterogena. Različna tekstura prodišč pomembno vpliva na možnost naselitve rastlin, številčnost, nastaja- nje rastlinskih združb. Raziskala sva območje od Petanjcev do Gibine (slika 2). Temu odseku pravijo tudi notranja Mura. Dolžina odseka je 28 km, kar predstavlja 30 % celotnega toka (94,9 km) reke Mure v Sloveniji. Nadmorska višina na tej razdalji postopno pada od 200 m na 185 m. Popisala sva 21 prodišč (slika 2); njihove lokalitete s koordinatami in kvadrantom mreže srednjeevropskega florističnega kar- tiranja so v tabeli 1. Odseka Mure od Šentilja do Gornje Radgone (SLO- A mejna Mura) in vzhodno od Gibine (SLO-CRO mejna Mura) floristično še nista bolj podrobno raziskana in so znani le posamični podatki. V prvem odseku je reka re- gulirana in speljana v enoličen kanal, zaradi česar pro- dišča skoraj ne morejo več nastajati in je flora prodišč zelo skromno razvita. V drugem odseku vzhodno od Gibine je naravna rečna dinamika najbolje ohranjena, prodišča so številna in obsežna, zato je območje zanimi- vo za nadaljnje raziskave. Zaradi državne meje s Hrva- ško, ki nekajkrat preseka rečno strugo, je dostop deloma otežen, kar še posebej velja za plovbo s čolnom. S stališča ohranjanja narave pa je relativno omejena dostopnost nedvomno precejšnja prednost. ! " ## Slika 2: Območje prodišč reke Mure v Sloveniji, raziskanih v letih 2000, 2001 in 2007 (Vir: Pregledni zemljevid Slovenije 1 : 250 000, GURS) Figure 2: Research area of gravel bars along Mura River in Slovenia investigeted in 2000, 2001 and 2007 (Source: Map of Slovenia, 1 : 250 000, GURS) METODE Terenske raziskave sva opravila v letih 2000, 2001 in 2007, vsakokrat konec meseca avgusta, ko je bil vodostaj Mure nizek in flora optimalno razvita. Za dostop do prodišč sva uporabila gumijast čoln. Na raziskanih pro- diščih sva odčitala geografske koordinate z GPS apara- tom Garmin Etrex Venture. Floristične popise sva nare- dila po metodi srednjeevropskega florističnega kartira- nja (Häupler 1976). Geokodirane popise sva vnesla v podatkovno bazo FloVegSi (Seliškar et al. 2003). Floro prodišč sva analizirala po življenjskih obli- kah, ekoloških dejavnikih in horoloških skupinah. Za oceno rastiščnih razmer sva uporabili Ellenbergove in- 94 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 dikatorske vrednosti (Ellenberg et al. 1991). Rastlinske vrste so po tej metodi opredeljene s sedmimi ekološkimi dejavniki; trije so vezani na klimo (svetloba, temperatu- ra in kontinentalnost) in štirje na tla (vlažnost, kislost tal, količina hranil v tleh in slanost tal). Indikatorske vrednosti so izražene s številčno lestvico, ki odraža uspešnost rasti posamezne vrste v odvisnosti od ekolo- ških dejavnikov. Indikatorske vrednosti so bile določene na osnovi meritev in rastiščnih razmer v severozahodni in jugozahodni Nemčiji ter v Švici, zato jih moramo kri- tično prenašati v naš prostor. Glede na to, da je število taksonov, ki sva jih določila v tej raziskavi, razmeroma visoko, domnevava, da se manjša odstopanja porazgubi- jo in ne vplivajo bistveno na splošno oceno ekologije ra- stišč. Indikatorske vrednosti za slanost tal nisva upora- bila. Za oceno velikosti človekovega vpliva sva uporabila indekse za občutljivost vrst na degradacijo okolja (Németh 1995). Zaradi zemljepisne bližine raziskovanega območja Madžarski sva pri horološki analizi upoštevala madžar- ska avtorja (Rédei & Horváth 1995). Podlaga za naravovarstveno vrednotenje prodišč je bil rdeči seznam praprotnic in semenk (T. Wraber et al. 2002) in evropski seznami splošno ogroženih rastlin srednje Evrope (Schnittler & Günther 1999), zavaro- vanih rastlin po Bernski konvenciji in habitatni direkti- vi o varstvu habitatov, favne in flore (FFH Anex I, II in IV; Council Directive 92/43 EEC). Vir rastlinskih imen je Register flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995), za nekatera novejša poimenovanja taksonov Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007). Herbarijski material je shranjen v delovnem herbariju Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Tabela 1: Lokalitete prodišč reke Mure v Sloveniji, raziskanih v letih 2000, 2001 in 2007; x,y: Gauss-Krügerjeve ravninske koor dinate in kvadrant mreže srednjeevropskega florističnega kartiranja. Table 1: Gravel bar localities along Mura River in Slovenia investigated in 2000, 2001 in 2007; x,y: Gauss-Krüger coordinates ( ellipsoid WGS 84) and Central European grid quadrant. Št./No. Leto / Year Lokaliteta prodišča / Gravel bank - locality y x Kvadrant/Quadrant 12 0 0 1 Petanjci, pod mostom, desni breg /under bridge, right bank 580816 5167766 9362/3 2 2001 Hrastje-Mota, desni breg / right bank 583370 5165100 9362/4 3 2001 Hrastje-Mota, desni breg / right bank 584231 5164052 9362/4 4 2001 Hrastje-Mota, Hrastika, levi breg /left bank 584500 5163740 9362/4 5 2001 Vučja vas, nad brodom, desni breg / right bank 585340 5163580 9362/4 62 0 0 1 Bunčani, pod daljnovodom, desni breg /under power cable, right bank 587794 5162734 9362/4 7 2000/01 Dokležovje, vzhodno od cestnega mostu / east of the highway bridge 590773 5161209 9463/1 82 0 0 1 / 0 7 Dokležovje, pod železniškim mostom, otok / island under railway bridge 591165 5161146 9463/1 9 2000/01/07 Dokležovje, vzhodno od železniškega mostu, desni breg / east of the railway bridge, right bank 591290 5161120 9463/1 10 2000 Ižakovci, 500 m pod izlivom rokava Kapusnjek, levi breg /under the mouth of branch of a river Kapu- snjek, left bank 592120 5160690 9463/1 11 2000/01/07 Melinci, desni breg / right bank 593839 5159541 9463/1 12 2000/01/07 Melinci, desni breg / right bank 594597 5158621 9463/1 13 2000/01/07 Mota, Spodnji Siget, otok / island 594942 5157721 9463/1 14 2007 Melinci, otok ob desnem bregu / island along right bank 595173 5157492 9463/1 15 2001 Gornja Bistrica, levi breg / left bank 596378 5156618 9463/4 16 2001 Gornja Bistrica, levi breg /left bank 596536 5156531 9463/4 17 2000/01/07 Gornja Bistrica, desni breg / right bank 596919 5156384 9463/4 18 2000 Gornja Bistrica, levi breg / left bank 596921 5156475 9463/4 19 2000 Srednja Bistrica, zahodno od mostu Razkrižje-Sre- dnja Bistrica, levi breg / west of the bridge, left bank 597691 5156017 9463/4 20 2007 Srednja Bistrica, zahodno od mostu Razkrižje-Sre- dnja Bistrica, otok / west of the bridge, island 597794 5155943 9463/4 21 2001 Gibina, pred izlivom Ščavnice v Muro, desni breg / above mouth of Ščavnica river, right bank 600137 5154469 9463/4 95 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 REZULTATI IN RAZPRA V A Flora prodišč Na skupno 21 prodiščih reke Mure sva v letih 2000, 2001 in 2007 popisala 214 taksonov semenk (tabela 2). Na po- sameznem prodišču je bilo popisanih od 3 do 83 takso- nov v enem letu (slika 3). Na prodiščih, kjer so bili popi- si narejeni v vseh treh letih, je skupno število taksonov na posameznem prodišču od 44 do 138. Tako širok raz- pon števila takonov med posameznimi prodišči bi lahko pripisali različnim dejavnikom, npr. različni teksturi in velikosti prodišč, višini nad vodno gladino, vendar od- visnosti od teh dejavnikov v tej raziskavi nisva podrob- no ugotavljala. Floristična sestava prodišč se stalno spreminja, kar daje reki dodaten življenjski utrip. Odprta rastišča omo- gočajo tudi pojavljanje novih vrst. Na prodišču pri Me- lincih (tabela 1, št. 11) sva leta 2001 našla vrsto Linaria repens (L.) Miller, ki po Mali flori Slovenije (Martinčič et al. 2007) za Slovenijo še ni bila znana (slika 4). Vrsta ima zahodnoevropsko razširjenost, postopno se širi proti vzhodu in je v srednji Evropi naturalizirana (Cha- ter et al. 1972). V letu 2007 je na istem prodišču, niti na katerem drugem nisva več opazila. Zaenkrat njeno poja- vljanje opredelimo kot prehodno. Za to zelnato trajnico iz družine Scrophulariaceae predlagava slovensko ime plazeča madronščica. Rastina je do 80 cm visoka, pole- gla ali pokončna, grmičasto razrasla s številnimi stran- skimi poganjki. Mlada stebla so žlezavo dlakava. Preme- njalno razporejeni listi so suličasti, sedeči ali kratko pe- cljati, zmerno dlakavi. V zalistjih končnih listov so 1-3 cvetovi z redko dlakavimi peclji. Do 9 mm dolg venec je cevast s kratko ostrogo in trodelno spodnjo ter dvodel- no zgornjo ustno. Venec je svetlovijolične barve, na zgornji ustni so vzdolžne temnovijolične žile. Dlakava čaša ima 5 zobcev in je precej krajša od venčne cevi. V nadrasli plodnice se razvijejo številna drobna semena z nagubano površino. Značilna so sončna rastišča s plitvi- mi tlemi na peščeni podlagi. Značilne vrste prodišč reke Mure Za značilne vrste prodišč sva izbrala tiste, ki so bile po- pisane na več kot polovici raziskanih prodišč (tabela 2: stolpec %: >50 %). Teh vrst je bilo 33 (14 %). Med lesnimi so bile tako pogostne Populus nigra, Salix purpurea, Ro- binia pseudacacia in Ailanthus altissima, ki se običajno pojavljajo kot mladike. Med zelnatimi rastlinami so značilne Amaranthus blitum, Bidens tripartita, Carex bohemica, Chenopodium polyspermum, Cyperus fuscus, Echinochloa crus-galli, Leersia oryzoides, Lycopus euro- paeus, Phalaris arundinacea, Polygonum aviculare, P. hydropiper, P. lapathifolium, Rumex obtusifolius, Ranun- culus repens, Rorippa palustris, Scrophularia umbrosa, Solanum dulcamara, Solanum lycopersicum in Urtica di- Slika 3: Število vrst na posameznih prodiščih reke Mure po letih popisov flore Figure 3: Number of species on the gravel bars on Mura River according to sampling year Število vrst / Number of species 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2000 2001 2007 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Številka prodišča / Gravel bar No. Slika/Figure 4: Linnaria repens (Vir/Source: USDA-NRCS PLANTS Database / Britton, N.L., and A. Brown. 1913. An illustrated flora of the northern United States, Canada and the British Possessions. Vol. 3: 178.) 96 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 oica. Med njimi sta dve vrsti z rdečega seznama, Carex bohemica in Cyperus fuscus, in nekatere adventivne, Ro- binia pseudacacia, Ailanthus altissima, Amaranthus bli- tum, Erigeron annuus in Solanum lycopersicum. Spekter življenjskih oblik V spektru življenjskih oblik, s katerim prikazujemo na- čine prilagoditve flore na na določene okoljske dejavni- ke (tabela 3), imajo najvišji delež hemikriptofiti (51%), kar je tudi sicer značilno za floro zmerne klime. Na pro- diščih imajo med drugim prednost tudi zaradi velike sposobnost regeneracije na rastiščih, ki so motena zara- di naravnih procesov ali antropogenega delovanja (Di- erschke 1994). Z visokim, 31% deležem sledijo terofiti. Večina popisanih terofitov spada v skupino pogosto mo- tenih rastišč oziroma sinantropno vegetacijo (Ellen- berg 1991). Glede na to, da so prodišča hitro spreminja- joča se rastišča, je bil visok delež hemikriptofitov in te- rofitov pričakovan in je z analizo potrjen. Delež lesnih vrst je 9 %. Kljub razmeroma majhne- mu številu so lesne vrste pomembne za utrjevanje pro- dišč pred razdiralno silo vode. Ponekod se številčno po- javljajo v zeliščni plasti kot kalice ali mladice, večletne olesenele rastline pa uspevajo na delih prodišč, ki veči- noma niso pod vsakokratnim neposrednim vplivom vi- sokih voda. Od avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst sta se na več kot polovici Murinih prodiščih značilno pojavljajala črni topol (Populus nigra) in rdeča vrba (Salix purpurea), ki sta visoko kompetitivni vrsti. Red- keje so bile popisane vrste Populus alba, Salix alba in S. fragilis. Od tujerodnih sta bili najpogostejši lesnati, prav tako visoko konkurenčni vrsti, Ailanthus altissima in Robinia pseudacacia. Tabela 3: Biološki spekter flore prodišč reke Mure Table 3: Plant life forms spectrum of gravel bars of Mura River Življenjska oblika / Life form Št. vrst / No. of species % Hemikriptofiti (Hemicriptophytes) 109 51 Terof iti (Terophy tes) 66 31 Fanerofiti (Phanerophytes) 19 9 Geofiti (Geophytes) 9 4 Hidrofiti (Hydrophytes) 6 3 Hamefiti (Chamaephytes) 5 2 Σ2 1 4 1 0 0 Zaradi nestabilnih, za rast neugodnih tal je razu- mljivo nizek delež geofitov (4 %). Klimi in nadmorski višini ustrezno pričakovani najmanjši delež imajo ha- mefiti (2 %). Vodne rastline za prodišča niso značilne, vendar se maloštevilne pojavljajo na stiku med kopnim delom in vodo, praviloma na spodnjem, zatišnem delu prodišča, kjer se odlaga droben prod in mulj. Ob najnižjem vodo- staju se rastišče vrst, npr. Ludwigia palustris, Spargani- um erectum, Typha latifolia, Potamogeton natans za krajše obdobje spremeni iz vodnega v kopno. Delež hi- drofitov je le 3%. Ekološke razmere prodišč reke Mure V diagramu na sliki 5 je prikazana porazdelitev deležev vrst po Ellenbergovih stopnjah za šest ekoloških dejavni- kov. Prodišča so razmeroma odprta in dobro osončena rastišča, zato je prevladujoč delež sončnih rastlin (Ellen- bergove vrednosti 7, 8, 9) pričakovan. Tri četrtine vrst je zmerno toploljubnih do toploljubnih (vrednosti od 5 do 7), kar ustreza regionalni klimi preučevanega območja in dobri izpostavljenosti prodišč soncu. Po Ellenbergovih stopnjah za kontinentalnost ima na prodiščih Mure veči- na vrst suboceanski (vrednost od 2 do 4) do subkontinen- talni značaj (vrednosti od 5 do 7); tipičnih kontinental- nih vrst (vrednosti nad 8) ni, kar potrjuje tudi horološka analiza. Širok razpon vrednosti za vlažnost kaže, da na prodiščih uspevajo tako vrste suhih tal (vrednost 3) kakor tudi tiste vodne vrste, ki prenesejo daljše obdobje brez vode (vrednost 10). Iz porazdelitve deležev vrst za oceno kislosti sklepamo, da so tla večinoma zmerno kisla do nevtralna, kar je v skladu z geološko podlago raziskova- nega območja. Po indikacijskih stopnjah za dušik v tleh skoraj polovica vrst nakazuje z dušikom bogato preskr- bljenost (vrednost 7 in več); pri čemer je petina vrst indi- katorskih za dušik (vrednost 8) in nekaj vrst kaže na or- gansko onesnaženost (vrednost 9). Samo posamezne vrste kažejo na revna tla (vrednost 2 in 3). Razmeroma visoka vsebnost dušika v tleh prodišč je posledica prete- žno kmetijskega zaledja reke in izpiranja hranil v reko ter pod Dokležovjem še dodatno zaradi izliva odplak s pra- šičje farme Nemščak (v letih 2000 in 2001). Tudi sicer je naravna značilnost reke, da v svojem nižinskem, poča- snejšem toku odloži več hranilnih snovi kot v zgornjem toku, kjer je imela reka večji padec in hitrost toka. Mül- ler (1995) ugotavlja, da so hranilne snovi iz sedimentov struge nižinskega toka, zaradi večje vsebnosti humusa, bolj dostopne rastlinam kot v gorskih delih struge. Isti avtor dodaja, da na povečanje vsebnosti hranil v tleh zna- čilno prispevata še kanaliziranje struge in zajezitve ob hidroelektrarnah, ki zavirata premeščanje sedimentov in s tem vplivata na povečano kopičenje snovi v njih. Ocena občutljivosti rastlin na degradacijo Rastline sva razvrstila v skupine glede na občutljivost na de g r ad ac ijo na osnov i si s tem a , k i ga je r a z v i l Néme t h 97 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 v registru madžarske flore (Horváth et al. 1995). Ob- čutljivost ne degradacijo je ocenjena s petstopenjsko lestvico; taksoni prve stopnje so na degradacijo zelo občutljivi, sledijo stopnje šibke, zmerne in visoke tola- rence na degradacijo, taksoni pete stopnje so degrad- ofilni. Ker večina rastlin, ki sva jih popisala, raste tudi na sosednjem Madžarskem, sva ta indeks, kot splošno oceno človekovih vplivov, uporabila tudi na tem pri- meru. Tabela 4: Število in deleži vrst na prodiščih Mure po petih stopnjah glede tolerance na degradacijo po Németh 1995. Table 4: The number and % of species (after Németh 1995) with different dagradation tolerance degrees on gravel bars of Mura River. Degradacijska stopnja /degradation tolerance degree Št. vrst / Numb. of species % 1: degradacije ne prenesejo / degradation non-tolerant species 00 2: šibko tolerantne / slightly degradation tolerant species 00 3: zmerno tolerantne / moderately degrada- tion tolerant species 48 22 4: tolerantne / degradation tolerant species 89 42 5: degradofilne vrste / degradophilous species 65 30 - : vrste z neznano toleranco na degradacijo / species of unknown degradation tolerance 12 6 Σ2 1 4 1 0 0 Analiza indeksa degradacije je pokazala (tabela 4), da na raziskanih prodiščih ni vrst s stopnjo 1 (vrste, ki degradacije ne prenesejo) in stopnjo 2 (na degradacijo šibko tolerantne vrste). Razen 6 % vrst, ki imajo po tej metodi neznano tolerance na degradacijo, se je pokaza- lo, da so vse vrste na prodiščih vsaj zmerno tolerantne na degradacijo. Dobra petina vrst je opredeljenih s sto- pnjo 3, ki označuje zmerno toleranco. Največji, 42 % delež imajo tolerantne vrste (stopnja 4), 30 % pa je de- gradofilnih vrst (stopnja 5). Z analizo degradofilnih vrst po življenjskih oblikah in pripadnost geoelementom, se pokaže, da je 90 % degradofilnih vrst terofitov in hemi- kriptofitov; rastline s tema dvema življenjskima oblika- ma so na motnje rastišč najbolje prilagojene. Četrtina degradofilnih vrst je adventivnih, ostale imajo široko – evrazijsko in kozmopolitsko razširjenost. Glede na to, da na raziskanih prodiščih nisva opazi- la večjih neposrednih vplivov človeka (posrednih vpli- vov, ki se zaradi delovanja človeka z zgornjega toka reke prenašajo na raziskani del, nisva preučevala), lahko splošno visoko toleranco prodiščnih vrst na degradacijo razumemo predvsem kot prilagoditev vrst na naravno časovno in prostorsko hitro spreminjajoč se življenjski prostor. Analiza horoloških skupin Horološki spekter raziskane flore prodišč Mure (tabela 5) obsega osem geoelementov (glede na Rédei & Hor- váth 1995) in je brez fitogeografskih posebnosti. Večina vrst ima široke areale razširjenosti. Največji, tretjinski delež imajo evrazijske vrste, četrtina je kozmopolitskih. Sledijo cirkumpolarne s 13,5 % in evropske vrste z 10 %. S skupno manj kot 3 % deležem je zastopan panonsko- balkanski (Verbascum austriacum), submediteranski (Clematis vitalba, Microrhinum minus) in subatlantsko- submediteranski geoelement (Ludwigia palustris). Za- dnje štiri vrste v Sloveniji niso niti redke niti omejene zgolj na določeno geografsko območje, tako da jih ne moremo šteti za fitogeografske posebnosti v obravnava- ni flori. Tabela 5: Horološke skupine (po Rédei & Horváth 1995) flore prodišč reke Mure. Table 5: Chorological groups (after Rédei & Horváth 1995) of flora on gravel bars of Mura River. Št. vrst / Numb. of species % Evrazijske vrste (Eurasian sp.) 71 33,0 Kozmopolitske vrste (Cosmopolite sp.) 51 24,0 Cirkumpolarne vrste (Circumpolar sp.) 29 13,5 Evropske vrste (European sp.) 21 10,0 Submediteranske vrste (Submediterranian sp.) 52 , 0 Subatlantske-submediteranske vrste (Subatlantic-Submediterr. sp.) 10 , 5 Panonsko-balkanske vrste (Pannonian-Balcanic sp.) 10 , 5 Adventivne vrste (Adventive sp.) 32 15,0 Nedoločeno (undefined) 3 1,5 Σ2 1 4 1 0 0 , 0 Na prodiščih nižinskih rek, ki izvirajo v gorskem svetu, lahko pričakujemo prehodno pojavljanje napla- vljenih vrst iz višjih leg, npr. gorskih melišč; torej alpin- ske oziroma dealpinske vrste. V Sloveniji se je z alpsko floro v nižinah najbolj temeljito ukvarjal Petkovšek (1939), ki je svoji razpravi obravnaval več slovenskih rek; Muro omenja le v povezavi z Dravo, kjer zaradi dolge poti, ki jo ima reka za sabo po Avstriji, ne moremo pri- čakovati veliko alpskih vrst; konkretnih imen vrst avtor ne navaja. Tudi Zalokar (1940), Wraber (1965), Šilc (2000) in Čušin (2001) ob slovenskih rekah omenjajo naplavljene vrste iz višjih leg, vendar Mure niso preuče- vali. Dealpinskih vrst na prodiščih Drave ne omenja Meznarič (2008). Alpskih vrst na raziskanih prodiščih Mure tudi v tej triletni raziskavi nisva odkrila. Razmeroma visok je delež adventivk (15 %). Med njimi se je najbolj pogosto (na 76 % prodišč) in ponekod v razmeroma velikem številu pojavljal paradižnik (Sola- num lycopersicum), ki je v času popisovanja konec avgu- 98 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 sta že bogato plodil. Popisan je bil v vseh treh letih opa- zovanj, zato lahko sklepamo, da seme v tleh prezimi in naslednje leto uspešno kali. Paradižnik je bil v Sloveniji v zadnjih letih opažen tudi že na prodiščih Drave v okolici Ormoža in Save pri Ljubljani (terenski zapiski V. Babij). Od tujih vrst, ki so v slovenski flori že naturalizirane in dobro uveljavljene, sta bili na več kot polovici prodišč popisani Robinia pseudacacia in Ailanthus altissima. Opazne, vendar na raziskanih prodiščih še ne značilno razširjene, so neofitske vrste Amaranthus ssp., Conyza canadensis, Erigeron annuus, Fallopia japonica, Impati- ens glandulifera in Solidago gigantea. Sukopp (1962) ugotavlja, da je vpliv človeka možno meriti z deležem agriofitov v naravni vegetaciji. Agriofiti so vrste, ki so bile zaradi s človekovim delovanjem zanesene na neko ozemlje, se ustalile v flori tega območja in odtlej njihov obstoj ni več odvisen od človeka. Za vplivna območja ni- žinskih rek je značilen razmeroma visok delež agriofitov (Lohmeyer & Sukopp 1992). Razmeroma visok delež je bil ob Muri ugotovljen tudi v raziskavi flore mrtvic (10%) in gramoznic (11%) v Pomurju (Babij 2002). Slučajno, prehodno pojavljanje lahko pripišemo vr- tnim in okrasnim vrstam Citrullus lanatus (lubenica), Nicandra physalodes, Physalis peruviana in Polygonum orientale. Čeprav uvrščajo geografi raziskovano območje v Panonski svet (Perko & Orožen Adamič 1998: 28), v prodiščni flori panonskih oz. širše gledano kontinental- nih rastlinskih vrst, ki bi naravno označevale to pokra- jino, nisva potrdila. Tudi v raziskavah vodne, močvirske in obrežne flore mrtvic in gramoznic v Pomurju (Babij 2002) je bilo kontinentalnih vrst manj kot 3%. Na prodi- ščih ima 80 % vrst široke areale razširjenosti: kozmopo- litskega, cirkupolarnega, evrazijskega in evropskega. Endemitov ni. Po vsem tem lahko samo potrdiva ugoto- vitve avtorjev, ki so ta del Slovenije opredelili zgolj kot subpanonsko fitogeografsko območje (M. Wraber 1969) oziroma kot dravsko-murski distrikt predpanon- skega subsektorja srednjeevropske province (Zupančič et al. 1987). Tudi Martinčič (1989: 93) meni, da oznaka subpanonski ne pomeni toliko prisotnosti panonskih vrst ali vsaj vrst z vzhodno razširjenostjo, temveč gre bolj za negativno karakteristiko, ki označuje odsotnost ilirsko-dinarskih /montanskih/ vrst. Dinamika prodiščne flore in monitoring Prodišča so zaradi rečne dinamike, na katero vplivajo dejavniki kot sta vodni režim in prodonosnost, razmero- ma nestabilen del rečnega ekosistema. Pogosto spremi- njanje velikosti prodišč, njihove oblike, teksture, višine nad vodno gladino, nastajanje novih prodišč ali celo izgi- njanje vpliva na pojavljanje rastlinskih vrst. Za ugota- vljanje dinamike flore sva na sedmih prodiščih popisala floro v dveh zaporednih letih (2000 in 2001), na enem v letih 2001 in 2007 in na petih od teh še v letu 2007. V vseh treh letih so bili na teh prodiščih skupno po- pisani 203 taksoni. To pomeni, da jih na vseh 21 prodi- ščih od skupno registriranih 225 taksonov, 22 ni bilo vključenih v dve- ali triletno spremljanje. Med njimi sta bili npr. ranljivi vrsti Ludwigia palustris in Sagittaria sa- gittifolia, in adventivni Parthenocissus quinquefolia ter Cosmos bipinnatus. Samo 91 vrst (40 %) od teh se je vsaj na enem od teh osmih prodišč pojavilo v dveh letih (tabela 2, oznaka !), ostale so bile zabeležene bodisi samo v letu 2000 bodisi samo v letu 2001 ali 2007. Na posameznih prodiščih je bila razlika v številu vrst med dvema letoma naslednja: prodišče 7 – 72 vrste, prodišče 8 - 10 vrst, prodišče 9 - 10 vrst, prodišče 11 - 1 vrst, prodišče 12 - 3 vrst, prodišče 13 - 31 vrst, prodišče 17 - 14 vrst in prodišče 21- 3 vrst. V treh letih (tabela 2, oznaka !!) se je na vsaj enem od petih prodišč pojavilo 39 vrst (17%). Na posameznih prodiščih je bilo število vrst, ki so pojavljale v vseh treh letih nasle- dnje: prodišče 9 – 30 vrst, prodišče 11 – 0 vrst, prodišče 12 – 3 vrsti, prodišče 13 – 46 vrsti, prodišče 17 – 40 vrst. Širok razpon števila vrst na posameznem prodišču, prevladovanje terofitov in hemikriptofitov, širok razpon Ellenbergovih vrednosti, razmeroma nizek odstotek (14 %) značilnih prodiščnih vrst, razmeroma velike razlike v vrstni sestavi med posameznimi prodišči, popisanih v 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 % vrst / species 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 x / Ellenbergove vrednosti / Ellenberg values svetloba / light temperatura / temperature kontinentalnost / continentality vlažnost / moisture reakcija tal / soil reaction dušik v tleh / soil nitrogen Slika 5: Porazdelitev deležev rastlinskih vrst prodišč reke Mure po Ellenbergovih vrednostih za šest ekoloških dejavnikov. Mera vsakega dejavnika narašča od vrednosti 1 do 10, x: - na ekološki dejavnik indiferenten takson, / - po tej metodi neopre- deljen takson. Figure 5: Shares of plant species on gravel bars of Mura River according to Ellenberg values. The size of every value increases in range from 1 to 10, x: - indiferent taxon to ecological factor, / - undefined taxa according to this method. 99 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 obeh letih in fragmentarno razvita vegetacija kažejo, da ekološke razmere med prodišči, pa tudi v okviru posa- meznega prodišča, niso enotne in se hitro prostorsko in časovno spreminjajo. Zaradi velike dinamike flore na prodiščih bi bile za intenzivno spremljanje stanja (monitoring) nujne razi- skave flore vsako leto v izbranem odseku Mure, tako da bi bilo zagotovljeno spremljanje na obstoječih prodiščih in na novo nastalih. Rezultati monitoringa bi prispevali k poznavanju procesov razvoja prodišč in posredno pro- donosnosti reke. Ker so prodišča odprt prostor, so ugo- dna za naselitev adventivnih in med njimi tudi invaziv- nih rastlin. S spremljanjem florističnega inventarja, po- gostnosti pojavljanja posameznih vrst bi lahko posredno ugotavljati stopnjo invazivnosti in ob pojavu alohtonih vrst tudi potencialno možnost širjenja na druga rasti- šča. Naravovarstveni vidik prodišč reke Mure Na 21 raziskanih prodiščih sva v letih 2000 in 2001 za- beležila 14 vrst (tabela 2: RS Slo) s slovenskega rdečega seznama ogroženih rastlin (T. Wraber et al. 2002). Od teh je 12 ranljivih (V – vulnerable), ena redka (R – rare) in ena prizadeta (E – endangered). Od ogroženih vrst sta bili najbolj pogostni Carex bohemica (na 76 % prodišč) in Cyperus fuscus (71 %), ostale so bile popisane na manj kot polovici raziskanih prodišč. Med njimi vrste Dicho- stylis micheliana, Ludwigia palustris in Lindernia pro- cumbens veljajo za evropsko kritično ogrožene (CR – critically endangered) (tabela 2: Europe). Slednja je poleg tega zavarovana še po Bernski konvenciji in habitatni direktivi (FFH direktiva, aneks IV). Natura vrst (s se- znama dodatka II habitatne direktive) na prodiščih nisva odkrila. Po slovenski zakonodaji je potrebno zagotoviti, da se v ugodnem stanju prednostno ohranjajo habitatni tipi, navedeni v Uredbi o habitatnih tipih (Ur.l. 112/03). Z Uredbe so se na delih prodišč pojavljali naslednji habi- tatni tipi (šifro Natura imajo habitatni tipi, ki so navede- ni tudi v habitani direktivi in se jih ohranja v interesu Evropske unije): evrosibirske amfibijske združbe z eno- letnicami (šifra habitatnega tipa 22.32, Natura 3130, ha- bitatni tip vključuje združbe blatnih in peščenih tal iz razreda Isoeto-Nanojuncetea), panonske amfibijske združbe (22.351, habitatni tip združuje z dušikom boga- ta rastišča blatnih in peščenih rečnih nanosov), rečna prodišča in bregovi (24.2), enoletne združbe muljastih rečnih bregov (24.52, Natura 3270, habitatni tip vključu- je pionirske združbe visokih steblik z vrstami rodov Bi- dens, Rorippa, Chenopodium, Polygonum idr). Müller (1995) je pri srednjeevropskih rekah preučeval vplive regulacij rečnih strug in hidroelektrarn na nižje ležeče, neregulirane dele rek. Ugotovil je, da ka- naliziranje struge močno zmanjša območja premeščanja proda; na prodiščih se je močno povečalo število kom- petitivnih in nitrofilnih vrst ter zmanjšalo število nara- vnih pionirjev. Podobno stanje kažejo tudi rezultati pričujoče raziskave. Vsaj tretjina slovenske Mure je ka- nalizirana. S primerjavo starih kart in letalskih posnet- kov z zdajšnjimi, vidimo, da je prodišč ob Muri vse manj. Svoj življenjski prostor tako postopno izgubljajo številne rastlinske vrste. Glede na posledice, ki jih imajo regu- lacija struge in hidroelektrarne v Avstriji in vplive, ki jih imajo na neregulirane dele reke, lahko sklepamo, da bi gradnja hidroelektrarn v Sloveniji razmere za preživetje rastlin na prodiščih Mure poslabšala. POVZETEK Kljub razmeroma intenzivnim raziskavam flore in vege- tacije ob reki Muri in v njenem zaledju, flora prodišč ni bila sistematično preučena. V letih 2000/01 in 2007 sva po standardni srednjeevropski metodi floristično popi- sala 21 prodišč na delu Notranje Mure od Petanjcev do Gibine (severovzhodna Slovenija), vsakokrat konec av- gusta. Na tem odseku v rečnem koritu kljub utrjenim bregovom še nastajajo prodišča. To pomeni, da je struga vsaj na nekaterih mestih dovolj široka in da prodono- snost kljub pregradam hidroelektrarn v Avstriji ni pre- kinjena. Floro sva analizirala po nekaj kriterijih. Ugotovila sva prisotnost 214 taksonov. Po kriteriju več kot 50% prisotnosti sva določila značilne vrste pro- dišč. V to skupino sodita tudi dve vrsti z rdečega sezna- ma, Carex bohemica in Cyperus fuscus. Med taksoni, ki niso upoštevani v Mali flori Slovenije, sva našla vrsto Li- naria repens, ki se iz zahodne Evrope postopno širi proti vzhodu. Njeno pojavljanje zaenkrat opredeljujemo kot prehodno. Več kot polovica vrst so hemikriptofiti, tretjina pa terofiti, kar je glede na neugodne rastiščne razmere pri- čakovana razporeditev. V razvrstitvi po Ellenbergovih koeficientih so prevladujoče skupine sončnih rastlin, zmerno toploljubnih do toploljubnih, skoraj polovica je indikator z dušikom bogato preskrbljenih tal, nekaj jih nakazuje organsko onesnaženje. Večja vsebnost dušika v sedimentih je značilna za nižinske reke; v spodnji polo- vici preučevanega območja je bil v letih 2000/01 dodaten 100 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 prekomeren vir organskih snovi iz neurejenega odtoka iz prašičje farme Nemščak. Analiza indeksa degradacije je pokazala največji delež tolerantnih vrst (42%), zmerno tolerantnih je 22% in 30% degradofilnih. Slednje so skoraj v celoti terofiti in hemikriptofiti. Visok delež degradofilnih vrst je na prodiščih posledica naravnih procesov, saj neposrednih antropogenih vplivov nisva opazila. V horološkem spektru prevladujejo evrazijske vrste, sledijo kozmopolitske, cirkumpolarne in evropske. Delež adventivnih vrst je 15%, mnoge so neofiti, npr. Conyza canadensis, Erigeron annuus, Fallopia japonica, Impatiens glandulifera in Solidago gigantea. Na več kot 75% prodišč uspeva in se je udomačil Solanum lycopersi- cum, ki je bil opažen tudi na prodiščih Drave in Save. Posamično, in kot kaže slučajno, se pojavljajo še druge gojene in okrasne rastline, npr. Citrullus lanatus (lube- nica), Nicandra physalodes, Physalis peruviana in Polygo- num orientale. V erjetno zaradi velike razdalje od Alp dealpinskih vrst ni. Prodišča so zaradi rečne dinamike razmeroma ne- stabilna sestavina rečnega ekosistema. Za ugotavljanje prilagoditev flore na spremembe sva na osmih prodi- ščih spremljala floro v letih 2000, 2001 in na petih od teh še v letu 2007. Na teh prodiščih sva popisala 203 taksone. Zanimivo je, da je bilo v drugem letu na vsaj enem od opazovanih prodišč 91 skupnih vrst (40%), v tretjem letu pa je bilo takih vrst le še 39 (17%). Velik je tudi razpon v številu vrst na posameznem prodišču; od 4 do 67 pri dvoletnem opazovanju in od 1 do 31 pri triletnem. Kljub stalnemu spreminjanju so prodišča naravo- varstveno pomembna za ohranjanje redkih vrst. Ugoto- vila sva prisotnost 14 vrst s slovenskega in evropskega rdečega seznama ogroženih rastlin. Najbolj pogosti sta Carex bohemica (na 76 % prodišč) in Cyperus fuscus (71 %). Vrste Dichostylis micheliana, Ludwigia palustris in Lindernia procumbens so opredeljene kot evropsko kri- tično ogrožene. Tudi iz tega razloga bi bil nujen monito- ring flore prodišč in dodatno zaradi spremljanja naseli- tve adventivnih in med njimi tudi invazivnih rastlin. Tako bi lahko posredno ugotavljali stopnjo invazivnosti in ob pojavu alohtonih vrst tudi potencialno možnost širjenja na druga rastišča. SUMMARY In spite of relatively intense research of flora and vege- tation along the Mura River and in the hinterland, the flora of gravel bars has not been systematically investi- gated. In the years 2000/01 and 2007, each time near the end of August, we floristically investigated 21 gravel bars applying the standard Central European method on the section of the Notranja Mura from Petanjci to Gib ina ( n o rth -eastern Sl o v enia ) . Th e gra v el bars ar e still occurring on this section of the river in spite of the reconstructed riverbanks to prevent flooding end erosi- on. This means that the river bed is sufficiently wide for the process of gravel formation and the downstream co- arsening of river sediments is not completely disturbed by the barriers of hydroelectric power stations in Au- stria. The flora was analysed according to different cri- teria. We established the presence of 214 taxa. The criteri- on for the selection of a characteristic species was its presence on more than 50 % of the gravel bars. This ca- tegory comprises two endangered species listed on the red list, Carex bohemica and Cyperus fuscus. Among the taxa not yet considered in the Mala flora Slovenije we found the species Linaria repens (L.) Miller, which is gradually spreading from Western Europe towards the east. For the time being, its occurrence in the region is declared transitional. More than half of the species are hemicryptophytes, and a third therophytes, which was expected conside- ring unfavourable habitats. According to Ellenberg’s in- dicator values the dominant groups are heliophilous plants, thermophylous and moderately thermophylous plants, almost half of the species are indicative of nitro- gen-rich soil, and some of them indicate organic polluti- on. Increased nitrogen in the sediments is typical for lowland rivers; in 2000/01 there was excessive additional source of organic matter present in the lower half of the studied area that spread from the unregulated runoff from the Nemščak pig farm. The degradation index analysis showed the largest share of tolerant species (42%), moderately tolerant spe- cies comprise 22% and degradophilous species 30%. Al- most all of the latter are therophytes and hemicryp- tophytes. In the absence of direct human interventions the high share of degradophilous species is attributed to natural processes on gravel bars. Eurasian species prevail in the chorological spec- trum, followed by cosmopolitan, circumpolar and Euro- pean species. The proportion of adventive species is 15 %, many of them are neophytes, e.g. Conyza canadensis, Erigeron annuus, Fallopia japonica, Impatiens glanduli- fera and Solidago gigantea. The tomato (Solanum lyco- persicum) took root on more than 75 % of the gravel 101 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 bars. It was noticed also on gravel bars of the Drava and the Sava Rivers. Individually, and apparently accidental- ly, occur also other cultivated and ornamental plants, e.g. watermelon (Citrullus lanatus), Nicandra physalo- des, Physalis peruviana and Polygonum orientale. We did not find any dealpine plants, which is probably due to the large distance from the Alps. River dynamics makes gravel bars a relatively un- stable component of the river ecosystem. We monitored adaptations of the flora on eight gravel bars in 2000 and 2001 and on five from these also in 2007. 203 taxa were registered on these gravel bars. It is significant, that in the second year at least one of the observed gravel bars comprised 91 common species (40%), but only 39 com- mon species (17%) in third year. A large range in the number of species on individual gravel bar was determi- ned: from 4 to 67 during the two-year observation and from 1 to 31 during the three-year period. Despite the permanent changing, gravel bars rema- in important as habitats of rare species. We established the presence of 14 species from the national and Europe- an red list of endangered plants. The most frequent are Carex bohemica (on 76 % of the gravel bars) and Cyperus fuscus (on 71 %). The species Dichostylis micheliana, Lu- dwigia palustris and Lindernia procumbens are determi- ned as critically endangered in Europe. The presence of endangered plants, as well as the occurrence of adventive species, some of which are invasive, should be the reason for a regular monitoring of flora of gravel bars. This way the degree of invasion could be measured indirectly, and in the event of the occurrence of alien species their po- tential spread to other habitats could be foreseen. ZAHV ALA Zahvaljujeva se dr. Branku Vrešu za koristne nasvete in pripombe in Iztoku Sajku za pripravo slike 2 za tisk. LITERATURA / REFERENCES Babij, V., 2002: Tuje vrste v vodni, močvirski in obrežni flori mrtvic in gramoznic v Pomurju. Hacquetia (Ljubljana) 1 (2): 229-238. Babij, V ., A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 1998: Flora.— V: Zupančič, M., 1998: Biotopska in biocenotska valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti. – Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja. – Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. (Ljubljana) 15-31. Bakan, B. & B. Goršak, 2002: Nekaj zanimivosti o flori Prekmurja. Proteus (Ljubljana) 64 (6): 278-280. Bakan, B. & B. Goršak, 2003: Nekaj zanimivosti o flori Prekmurja – drugič. Proteus (Ljubljana) 65 (9/10): 468-472. Bedjanič, M, M. Kaligarič & A. Gogala, 2002: Raznoliki živi svet Murinih mrtvic. V: Goala A.: Narava Slovenije: Mura in Prekmurje. Prirodoslovni muzej (Ljubljana) 16-22, Belec, B., L. Olas, D. Perko & M. Urbanc, 1998: Murska ravan.— V: Perko, D. & M. Orožen Adamič (eds.), 1998: Slovenija - pokrajine in ljudje. Ljubljana. Bogataj, M., 1996: Povrniti reki Muri naravno življenje. Kongres v okviru akcije CNPPA/IUCN »Parki za življenje« Biosferni rezervat Drava-Mura. Okolje, IV, št. 3-4: 34-35. Čarni, A., P. Košir, L. Marinček, A. Marinšek, U. Šilc & I. Zelnik, 2008: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:50.000 - list Murska Sobota = Commentary to the vegetation map of forest communiti- es of Slovenia in scale 1:50.000 - section Murska Sobota. Murska Sobota: Pomurska akademsko znanstvena unija - PAZU, 64 str. Chater, A.O., B. Valdes, & D. A. Webb, 1972: Linaria. V: Tutin, T.G. & al. (eds): Flora Europaea. Vol 3. Cambridge Univ. Press: 226-236. Čušin, B., 2001: Inicialne združbe na prodiščih reke Nadiže v zahodni Sloveniji (asociacija Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-Bl. ex Müller 1974) = Initial Communities on the Gravel-banks of the Nadiža river in We- stern Slovenia (association Epilobio-Scrophularietum caninae W. Koch & Br.-Bl. ex Müller 1974). Hladnikia (Ljubljana) 12/13: 67-78. Dierschke, H., 1994: Pflanzensoziologie: Grundlagen und Methoden. Ulmer Verlag, Stuttgart. Ellenberg, H., H. W. Weber, R. Düll, V . Wirth, W. Werner & D. Paulissen, 1991: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Verlag Erich Goltze KG, Gottingen. 102 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 Globevnik, L. & M. Kaligarič, 2005. Hydrological changes of the Mura River in Slovenia, accompained with habitat deterioration in riverine space. Materials and Geoenvironment. Vol. 52 (1): 45-49. Globevnik, L. & M. Mikoš, 2009: Boundary conditions of morphodynamic processes in the Mura River in Slovenia, Catena, 79 (3): 265-276 Godicl, L., 1992: Nekaj o flori in vegetaciji severovzhodne Slovenije. Znanstvena revija (Maribor) 1: 13-22,. Goršak, B., 1996: Rastlinstvo vodnih habitatov ob Muri od Dolnje Bistrice do Gaberja. Univerza v Mariboru, diplom- sko delo. Maribor. Häupler, H., 1976: Grundlagen und Arbeitsmetoden für die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Zentralstelle für die floristische Kartierung Westdeutschland. Hornich, R., 2007: River restoration along the border section of the river Mur (»Grenzmur«). European Centre for River Restoration Newsletter - November 2007: 7-10, Mestre - Venice (http://www.ecrr.org/pdf/budapest/horn- ich.pdf) Horváth, F., Z. K. Dobolyi, T. Morschhauser, L. Lőkös, L. Karas & T. Szerdahelyi, 1995: Flóra adatabázis 1.2 Taxonlista és attribútum állomány. MTA Ökológiai és Botanikai Kutatóintézete és a MTM Növénytára, Vácrátót . Jogan, N., Š. Baebler & U. Sitar, 1990. Poročilo z raziskovalnega tabora »Mura 1989«. Heureka, (Ljubljana) 4(2): 2-8. Lohmeyer, W. & Sukopp, H., 1992: Agriophyten in der Vegetation Mitteleuropas. Schriftenreihe für Vegetationskunde (Bonn - Bad Godesberg) 25(1-185). M. Kloesch & H. Habersack, 2008: Monitoring the effectiveness of material input and self-initiated bank erosion in mitigating channel incision at the Mur River, Austria. Geophysical Research Abstracts, Vol. 10, EGU2008-A-10219 (www.cosis.net/abstracts/EGU2008/10219/EGU2008-A-10219-2.pdf) Martinčič, A., 1989: Ekologija rastlin, navodila za vaje. VTOZD bioIogija Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk & B. Vreš, 2007: Mala flora Slovenije. Teniška založba Slovenije Mayer, E., 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. Razprave IV. razr. SAZU (Ljubljana) 1: 27-80,. Meusel, H. & E. Jäger, 1992: Vergleichende Chorologie der zentraleuropäischen Flora, 3. Jena-Stuttgart-New York. Meusel, H., E. Jäger & E. Weinert, 1965: Vergleichende Chorologie der zentraleuropäischen Flora, 1. Jena. Meusel, H., E. Jäger, S. Rauschert & E. Weinert, 1978: Vergleichende Chorologie der zentraleuropäischen Flora, 2. Jena. Müller, N., 1995: River dinamics and floodplain vegetation and their alterations due to human impact. Arch. Hydro- biol. Suppl. 101 Large Rivers (Stuttgart) 9 (3/4): 477-512. Petkovšek, V., 1939: Planinsko cvetje v nižini. Planinski vestnik (Ljubljana) 4: 93-119. Perko, D. & M. Orožen Adamič, 1998: Slovenija: pokrajina in ljudje. Ljubljana. Rédei, T. & F. Horváth, 1995: A flóraelemek kategória-rendszere. V: Horváth, F., Z. K. Dobolyi, T. Morschhau- ser, L. Lőkös, L. Karas & T. Szerdahelyi, 1995 : Flóra adatabázis 1.2 Taxonlista és attribútum állomány. MTA Ökológiai és Botanikai Kutatóintézete és a MTM Növénytára, Vácrátót. Schnittler, M. & K. F. Günther, 1999): Central European vascular plants requiring priority conservation measures – an analysis from national Red List and distribution maps. Biodiversity and Conservation: 891-925, Kluwer Aca- demic Publishers, Netherlands. Seliškar, A., 1998: Traviščna, peščena, močvirna in vodna vegetacija. V: Zupančič, M. (ur.): Biotopska in biocenot- ska valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljublja- na: 49-76. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi, ver. 2.0. Računalniški program za vnos in obdelavo bioloških podatkov. Ljubljana. Šilc, U. & B. Čušin, 2000: The association Salicetum incano-purpureae Sillinger 1933 on the gravel bars of the Nadiža River (Northwestern Slovenia). Gortania, , 22: 91-109 Šilc, U., 2000: Habitatni tipi Slovenije. Prodišča – mozaik habitatnih tipov. Proteus 63 (4): 185-187. Šilc, U. 2003: Vegetation of the class Salicetea purpureae in Dolenjska (SE Slovenia). Fitosociol. (Pavia), 40(2): 3-27. Šilc, U., 2002: Asociacija Salicetum cinereae Zólyomi 1931 v JV Sloveniji. Hacquetia. 1 (2): 165-184. Sukopp, H., 1962: Neophyten in natürlichen Pflanzengesellschaften Miteleuropas. Ber. Dt. Bot. Ges. 75: 193-205. Trpin, D. & B. Vreš, 1995 : Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana. 103 VALERIJA BABIJ & ANDREJ SELIŠKAR: FLORA PRODIŠČ REKE MURE FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/2 – 2010 Uredba o habitatnih tipih. Uradni list RS, št. 112/2003 Wraber, M.,1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio (Den Haague) 17(1-6): 176- 199,. Wraber, T., 1965: Združba Berinijevega jajčarja in alpske hrustavke (Leontodon berinii – Chondilletum asoc. nova) na soških prodiščih pri Bovcu. Varstvo narave (Ljubljana) 4: 51 – 60. Wraber, T., P. Skoberne, A. Seliškar, B. Vreš, V. Babij, A. Čarni, B. Čušin, I. Dakskobler, B. Surina, U. Šilc, I. Zelnik, V. Žagar, N. Jogan, I. Leskovar, M. Kaligarič & J. Bavcon, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Sperma- tophyta). Uradni list RS, št. 82/02. Zalokar, M., 1940: Rastlinstvo na bregovih Save. Proteus (Ljubljana) 6: 187-194. Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškar & I. Puncer, 1987: Consideration on the phytogeographic division of Slove- nia. Biogeographia 12: 89-98.