Leto X.t št. 26
UptavmStvo: LJubljana, Pucdnljeva ulica 5 — Telefon št- 31-22, 31-23, 31-24
Lnseratm oddelek: LJubljana, Pucclnl-jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln inozemstva Ima
Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano
Ljubljana, ponedeljek 13. julija 1942-
PONEDELJSKA IZDAJA
Nove borbe pri El Alameinu
Ponovni sovražni napadi v obalnem odseku pri El Alameinu težkih tankov uničenih - Uspešno sodelovanje letalstva
n
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. julija naslednje 775. vojno poročilo:
Ponovni sovražni napadi v obalnem odseku položaja pri El Alameinu so dali povod za dolge in trde borbe, ki so še v teku.
Sovražnikov pritisk, ki so ga podpirala oklopna sredstva, smo vzdržali in 12 oboroženih voz težkega tipa je bilo uničenih.
Letalstvo se je udeleževalo aktivno bitke in interveniralo z odmetavanjem bomb in
strojniškim ognjem na sovražne čete. 14 britanskih letal je bilo od osnih lovcev sestreljenih.
Nadaljevale so se akcije z bombardiranjem otoka Malte. Italijansko-nemške formacije so zadele naprave v Hal Faru, Ta Venezij in Mikabi ter so prizadejale RAF izgubo 6 aparatov.
Angleška letala so prošlo noč spustila nekoliko bomb v okolico Caltanisette, ne da bi povzročila kakšno škodo.
italijansko vojno irodovle je prekrižalo angleške račune
Nenavadno Iskreno priznanje angleške revije — Vse angleške poraze je pripisati v prvi vrsti sposobnosti italijanske mornarise
Rim. 12. julija s. Zadnja številka angleške revije »The Minete enth Century« objavlja pod naslovom »Bombing po!isy« članek, ki je bi! napisan očitno v trenutku neobičajne ■anglosaške iskrenosti. Pisec članka Helsinger pravi, da bi morala Anglija napasti Libijo, ko so bili Nemci zaposleni v brezpri-mernem naporu, da bi osvojili Moskvo. Naša ofenziva v Libiji, piše Helsinger, pa se je začela šele 18. novembra 1941, to je prekašalo, da bi jo mogli zaključiti zmagovito prej, nego bi mogli Nemci svoja sredstva poslati iz mrzle Rusije v Sredozemsko morje. Helsinger poudarja nato, da je samo italijansko brodovje preprečilo Angliji, da bi dosegla odločilno zmago v Libiji. Če bi ne bilo italijanskega brodovja. poveljstvo osnih Ml ne bi moglo dobiti ojačenj vseh vrst. ki so mu dovolila zasesti na novo Ben-•jazi in ki so postala resna zadeva za 8. brit-sko armado. Lahko bi pa tudi rekli, nadaljuje Helsinger. če bi bili italijansko brodovje uničili ali vsaj paralizirali, bi bila •ofenziva v Libiji postala odveč in del materiala ter čet bi bilo mogoče poslati na Daljni vzhod. Dokazano je torej, da je vzrok poslabšanja našega splošnega položaja v zadnjih 6 ali 7 mesecih samo v tem, •da nam n: nikoli uspelo resno napasti ali uničiti italijansko brodovje. Naša najtežja napaka v tej vojni je bila ta, da se nismo mogli iznebiti italijanskega brodovja, ki smo ga tako prezirali. Do današnjega dne to brodovje ni izgubilo' še niti ene same vojne ladje, navzlic temu, da je že večkrat od plulo v svoji celoti na odprto morje. Nihče nam ni mogel doslej pojasniti, kako je bilo •mogoče, da so po napadu na Taranto italijanske ladje, in sicer one poškodovane, kakor tiste, ki so ostale nedotaknjene, odpluje iz pristanišča v mesečni noči in so neovirano izvršile dolgo vožnjo, da so dosegle svoja oporišča. Helsinger omenja, da so v bitki ob rtu Matapanu italijanske bojne ladje ostale nepoškodovane in piše: »Če so »Prince of Wales« in »Repulse« lahko dali na razpolago za uporabo na Daljnjem vzhodu, bi ju 'lahko s še večjo upravičenostjo uporabili v Sredozemskem morju. Izguba teh dveh velikih pomorskih enot bi bila skromna cena, če bi nam bila dovolila uničenje italijanskega brodovja. Če bi bili italijansko pomorsko silo dokončno uničili v 1. 1941, bi Japonska verjetno ne bila intervenirala. Pa naj bi bila japonska reakcija na takšen udarec pomorski sili osi kakršnakoli, gotovo je, da bi morala zdrava strategija pred pTetečo intervencijo velike pomorske s;ie proti nam stremeti z vsemi pripomočki za tem, da bi osredotočila vso našo letalsko in pomorsko silo proti italijanskemu bredovju in ga potopiti na dnu morja, preden bi' se bila Japonska pripravila za napad. Toda vojni kabinet je dal namesto koncentraqiji vsakega našega letalskega in pomorskega sredstva prednost razpiršilni strategiji.
Danes, ko se moramo boriti z japonskimi brodovji v Indijskem oceanu, ne manjka strokovnjakov, ki nasvetujejo, naj bi tvegali, čeprav vse, samo da bi si na novo osvojili premoč v Sredozemlju in si zagotovili tako pot v Indijo.« Helsinger zaključuje z vprašanjem, zakaj niso poskusili pred japonsko intervencijo, to je tedaj, ko je bilo to še najbolj izvedljivo, uničiti italijansko brodovje, ki spremlja čete in material za ojačenje Libije, ne pa da bi se krilo v svojih oporiščih. Odgovor je ta: »Vojni kabinet si je izbral namesto tega najlagodnejšo strategijo, namreč tisto na dolgi rok. ki obstoji v tem, da bi se Nemčija prisilila k predaji samo z letalskimi bombardiranji.«
Tako piše Helsinger, toda junaško akcijo Kr. italijanske mornarice v tej trdi vojni, akcijo, ki se ponaša s pravimi epo-pejskimi stranmi, dokazujejo predvsem nekateri podatki, ki doslej niso bili znani. Italijanska mornarica, ki vrši svoje delo s tiho požrtvovalnostjo, je bolj delavna, nego splošno mislijo. Zadostuje upoštevati povprečje poti, ki so jih preplule edinice naše mornarice v dveh vojnih letih. To povprečje znaša S880 milj za oklopnice, in sicer z maksimom 15.073 milj za »Vitto-rio Veneto«; 20.450 milj za križarke, z maksimom 28.103 milje za »Attnedolo«; 39.200 milj za rušilce, z maksimom 54.658 milj za »Da Noli«; 35.200 milj za torpe-dovke, z maksimom 50.538 za »Medici«. Pripomniti je na to treba, da se je Churchill stalno bahal z »zmago v Tarantu«, ki bi bila uničila italijansko brodovje. Dejstvo pa je, da so bile v tistem napadu z^uc.e 3 oklopnice in nobena druga enota. Dve sta se vrnili v službo v 4 mesecih, čeprav so »Littorio« zadeli 3 torpedi. Tretja se je vrnila v službo po 18 mesecih. Nasprotno pa je izmed angleških ladij, ki so jih Italijani zadeli v Sudi in Aleksan-driji, križarka »York« na dnu morja in njeno krmilno kolo ter njena zastava se nahajata v ministrstvu italijanske mornarice; oklopnica »Valiant«, ki so jo spravili na površje, po 6 mesecih še vedno popravljajo, a oklopnica »Queen Elizabeth« zahteva za popravila še daljši čas. Zelo zanimivo je končno primerjati izgube obeh mornaric. Od začetka vojne je Anglija po lastnem priznanju izgubila v Sredozemskem morju 11 križark, mi pa smo jih izgubili samo 7 izmed 19, ki so bile 1940 v službi, vštevši tiste tri, ki smo jih izgubili v noči 28. marca 1941 ^zaradi popolne številčne nadmoči sovražnika in po zaslugi posebnih instrumentov, s katerimi tisti čas še nismo razpolagali. Iz razumljivih razlogov ni mogoče povedati, koliko novih ladij je prešlo v službo naše mornarice, zadostuje pa omeniti, da jih ni malo. Lahko tedaj trdimo, da vzdržuje Kr. mornarica še nadalje neovirano nadvlado v Sredozemlju in da bo s silnimi edini-cami, ki jo sestavljajo, ter po zaslugi dovršene tehnike, poguma in napadalnega duha svojih posadk imela vedno nadmoč nad sovražnikovim brodovjem.
Kritičen položaj Angležev
v Egiptu
Spričo vedno bolj kritičnega položaja je angleško poveljstvo uvedlo najstrožjo cenzuro poročil
Stockholm, 12. jul. d. Dopisniki švedskih listov javljajo iz Londona, da je po nekaj dneh relativnega zatišja spet znova vzplam-tela bitka v Egiptu. Iz Kaira prihajajo zaradi drakoničnih cenzurnih ukrepov sicer zelo redka in neizčrpna poročila, vendar sklepajo iz njih švedski dopisniki, da so borbe severno in južno od El Alameina spet dosegle veliko srditost, švedski dopisniki pravijo, da prevladuje v Londonu vtis, kakor da se je pričela končna borba za Aleksandrijo. Naravno pa zaradi pomanjkljivih informacij dopisniki švedskega časopisja ne vedo poročati, na čegavi strani je iniciativa. Dejstvo je, da je maršal Rom-mel dobil nova ojačenja in da je tudi poveljnik britanskih sil general Auchinleck vrgel v borbo nove rezerve. Kako se borba v Egiptu razvija, je docela nemogoče presoditi, ker vojaška cenzura v Kairu ne propušča nikakih izčrpnih poročil, iz katerih bi bilo mogoče ustvariti si približno pregledno sliko o položaju.
Kakor javljajo švedski dopisniki, pa v
londonskih službenih krogih prej ko slej z vsem poudarkom svare pred preuranje-nim optimizmom. Trije angleški .vojni dopisniki, ki so delovali na egiptskem bojišču, so biii iz bojne črte poslani nazaj v Kairo in sicer na osebno zahtevo britanskega vrhovnega poveljnika Auchinlecka. Kalror se je izvedelo v soboto zvečer, so bili zavrnjeni vojni poročevalci zastopniki agencije Reuter ter listov »Daily Herald« in »Dailv Skech«. Poročila iz Kaira, ki jih vizirajo dopisniki švedskih listov, vele, da je general Auchinleck osebno dal navodila, kaj in kako se sme poročati o poteku bitke v Egiptu. Angleški poročevalci so bili umaknjeni s fronte zaradi svojih preveč optimističnih poročil. V angleškem tisku so se namreč že pojavile vesti, ki so predvidevale nekašen Rommelov umik, za kar seveda niti na pristojnem britanskem vojaškem mestu niso mogli najti potrebne utemeljitve. Po dosedanjem poteku obnovljene bitke pri El Alameinu je razvidno iz kratkega poročila agencije »Exchange Te-
legraph«, da se je bitka pričela v petek popoldne ter nato trajala vso noč. Poročilo navedene agencije še pristavlja, da v bitki sodeluje na stotine topniških baterij ter da je nemško letalstvo z močnimi silami pričelo s silovitimi napadi na britansko vojno črto. Druge vesti o poteku bitke pri El Alameinu po prepovedi generala Auchinlecka niso prispele in zaradi tega švedski dopisniki ne razpolagajo z podrobnimi informacijami.
Berlin, 12. jul. d. V petek so skupine nemških letal ponovno napadle važne ob-
jekte na otoku Malta. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so bili napadi ponovno osredotočeni na letališča Venezia in Lucca. Nemški letalci so opazovali bombne eksplozije na prostorih za parkiranje letal ter na startnih progah. Britansko lovsko letalstvo se je dvignilo v zrak, da bi zavrnilo napadajoča nemška letala. Pri zračnih borbah, ki so se razvile nad operacijskim področjem, so nemška letala sestrelila 5 sovražnih lovskih letal in dva Spitfirea.
Ameriško orožje se v Afriki ni obneslo
Ankara, 12. jul. d. Po informacijah iz Kaira bo vrhovno poveljništvo britanskih sil poslalo v Washington svojega poseona-ga vojaškega eksperta generala Schotta, ki bo poskušal v Washingtonu doseči iz-premembe v gradnji ameriškega orožja v zvezi s slabimi izkušnjami, ki so se poka-
Cena cent. 80
Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25. 31-2« Ponedeljska izdaja »Jujtra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.—-Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbllcita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicitži Italiana S. A„ Milano
zale v teku dosedanjih vojaških operacij v Severni Afriki, posebno na ameriških tankih in topovih. Pred odhodom v Wa-shington je general Schott izjavil predstavnikom časopisja — tako javljajo iz Kaira —, da bo v Washingtonii v prvi vrsti zahteval topništvo težjega kalibra, s katerim so zavezniki v Afriki slabo opremljeni, drugič pa tankovsko topništvo z večjo brzino ognja in slednjič dovolj velikih in močnih tovornih avtomobilov, ki bi lako poškodovane tanke naložili ter jih odvlekli iz vojne linije. Ravno na tankih so imeli Angleži v dosedanjih borbah v Libiji in Egiptu velikanske izgube.
Angleški letalski maršal podal ostavko
Lizbona, 12. julija s. Poluradna britska agepcija javlja, da je letalski maršal sir Charles VVigest, ki se je vrnil te dni iz Avstralije na Angleško, podal ostavko.
liepra
s mm
Krajevni odpor umikajočih se sovražnih cet je bil povsod zlomljen -Razbremenilni sovjetski protinapadi so se izjalovili — Nemške pod*
mornice potopile nadaljnjih 13 sovražnih ladij
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. jul. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
V južnem odseku vzhodne fronte zasledujejo brzi oddelki in motorizirane peša-
Ob južni obali Anglije so potopila bojna letala dva rušilca iz oddelka sovražnega vojnega brodovja. V pretekli noči so bojna letala bombardirala vojno važne cilje na.
dijske divizije brez prestanka poraženega j vzhodni obali Anglije. V južnem delu ka-
sovražnika. Krajevni odpor je bil povsod zlomljen. V Rostovu in drugih lukah ob kavkaški obali so bili bombardirani in zadeti vojno važni vojaški cilji. Razbremenilni napadi sovražnika severozapadno od Vo-roneža so bili tudi včeraj brezuspešni. Ob sodelovanju letalstva je bilo pri tem uničenih 63 sovražnih tankov.
Na prostoru severno in severnozapadno od Orla je ponovil sovražnik svoje napade z močnejšimi pešadijskimi in tankovskimi oddelki. Ob uspešnem sodelovanju letalstva so bili ti napadi po hudih borbah zavrnjeni. Tudi na fronti pri Volhovu so se sovražni napadi zlomili ob krvavih izgubah.
Sovjetsko letalstvo je izgubilo včeraj 74 letal, šest lastnih letal pogrešamo.
V Egiptu trajno hude borbe za položaje pri El Alameinu dalje. Bojna in strmo-glavna letala so napadla angleške položaje in motorizirane oddelke t bombami težkega in najtežjega kalibra ter prizadejala sovražniku veliko škodo. V zračnih borbah so nemški in italijanski lovci sestrelili 14 sovražnih letal.
Na Malti so bila zopet bombardirana angleška letalska oporišča.
nala sv. Jurija je bila v napadu na nek konvoj hudo poškodovana z bombami tovorna ladja.
Po brezuspešnem motilnem napadu na Flensburg v včerajšnjih večernih urah so v noči na nedeljo angleški bombniki napadli Gdansk. Z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami so povzročili zlasti v stanovanjskih okrajih znatno škodo. V neki bolnišnici je bilo ubitih veliko število otrok, štiri napadajoči bombniki so bili sestreljeni.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice na Atlantiku in v ameriških obalnih vodah 18 sovražnih ladij s skupno 116.000 tonami. Nadaljnja tovorna ladja s 7.000 tonami je bila poškodovana s torpedi. Tri transportne jadrnice je potopilo topništvo. S tem so nemške podmornice na Atlantiku v Severnem ledenem morju in v Sredozemskem morju potopile v času od 1. julija dalje skupno 34 ladij z 225.900 tonami in so s tem zopet hudo prizadele sovražno oskrbovalno plovbo na vseh frontah.
Sovjetski napad pri Orlu zdrobljen
Sovražnik je imel hude izgube na ljudeh in materialu
Berlin, 12. Jul. d. K včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu je bilo v soboto popoldne v vrhovnem poveljništvu nemških oboroženih sil dano še naslednje pojasnilo:
Na odseku severno in severnozapadno od Orla so nemške čete zdrobile velik sovjetski napad, ki ga je pričel sovražnik z namenom razbremeniti južni del vzhodnega bojišča že pred nekaj dnevi. Sovražnikov napad je bil izvršen ob podpori mnogih tankovskih brigad in precejšnjega števila letalskih formacij. V trdih borbah so nemške čete, podprte od tankovskih oddelkov topništva in letalstva, zavrnile sovjetski naval ter spet izravnale majhne lokalne vdore, katere je uspelo sovražniku potisniti v nemške črte ob začetnih napadih. Sovražniku so bile pri tem prizadejane težke izgube. Kakor javljajo zanesljiva poročila s fronte, je v teh napadalnih borbah sovražnik izgubil poleg velikega števila pehote tudi 320 oklopnih vozil. Razen tega je bilo od nemškega letalstva uničenih še nadaljnjih 70 sovražnikovih oklopnih vozil. Severno od Orla so nemške čete spet zasedle dve naselji, v katere je sovražnik vdrl v predhodnih borbah. Ponovni poizkusi sovražnikovih oddelkov, da bi prodrli skozi nemške črte na obširnem, zelo
gozdnatem ozemlju, so se izjalovili ob budnosti in žilavosti nemških čet, ki so branile tamkajšnje položaje. V teh borbah so skupine nemških strmoglavnih in borbenih letal samo v četrtek uničile mnogoštevilne sovražnikove topove, ki so bili spravljeni na postojanke ob posameznih rekah kakor tudi na gozdnih obronkih vojnega področja. Posebno napadi nemških strmoglavnih letal na sovražnikove tankovske formacije so v veliki meri olajšali delo nemške pehote. Ko so Sovjeti spet na neki točki poskušali napasti nemške položaje ob podpori najmodernejših tankov, so nemška borbena letala posegla v boj ter samo v četrtek na tej točki razbila 20 sovražnikovih tankov ter 70 motornih vozil. Naslednjo noč so ista borbena letala nadaljevala z napadi na kolone sovražnikove pehote v zaledju ter so zanesla borbo na področje jugo-zapadno od Moskve. Vsi sovražnikovi poizkusi, da bi v borbe pri Orlu spravil množice novih svežih čet in potrebnega vojnega materijala, so bili v kali zadušeni. Nemško lovsko letalstvo je v borbah s sovražnikovim letalstvom uspešno podpiralo nemške operacije na terenu ter je v silovitih zračnih spopadih s sovražnikovim brez lastnih izgub sestrelilo 21 sovražnih letal.
Letalstvo izdatno podpira operacije
Berlin, 12. julija 13. Podpirajoč nemške ofenzivne operacije severno od Voroneža so tudi v petek skupine nemških bombni-ških, borbenih in rušilnih letal uspešno posegale v borbe na terenu ter ponovno razpršile zbirališča sovražnikovih tankov in čet Kakor javljajo v soboto popoldne s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so druge skupine nemškega letalstva nadaljevale s svojimi napadalnimi* operaoijami na mostišča na Donu ter uničevale sovražnikove oddelke, ki so nemškim silam branili prestop neke. Prav tako so skupine nemških letal uspešno rušile železniške proge v ozadju sovražnikove bojne črte. V petek so po doslej zbranih podatkih nemške letalske sile v okviru teh operacij sestrelile 45 sovjetskih letali. Na področju jugozapadno od Sušiničev so skupine nemških bombnikov m formacije nemških borbenih letal napadle zbirališča sovražnikovih čet m tankov. 13 sovražnikovih težkih tankov je bilo zadetih od bomb in tako hudo poškodovanih, da so biH izločeni iz borbe. Nadalje so nemška letala z velikimi bombnimi zadetki izločila iz borbe več sovražnikovih topniških postojank. Tudi na področju pri mestu Bje-iloju na centralnem sektorju vzhodnega bojišča so nemška letala uspešno bombardirala zbirališča sovražnikovih čet. Po dotlej
zbranih podatkih je bilo na centralnem sektorju vzhodne fronte "sestreljenih v okviru teh operacij 16 sovražnih letal.
Berlin, 12. jul. d. V nemških ofenzivnih operacijah na južnem delu vzhodne fronte, kakor tudi pri razbremenilnih protinapadih, ki jih poskuša sovražnik na frontnih odsekih severno od ofenzivnega vojnega področja, igra posebno odločilno vlogo na obeh straneh letalstvo. Sovjeti se zlasti v svojih protinapadih poslužujejo znatnih letalskih sil, kar je razvidno tudi iz ogromnih izgub, ki jih je zadnje dni utrpelo sovjetsko letalstvo. Kakor je bilo v soboto objavljeno na pristojnem nemškem vojaškem mestu, je samo v okviru operacij v petek in v noči od petka na soboto sovjetsko letalstvo na vseh sektorjih izgubilo 94 letal. Nemško letalstvo je izgubilo vsega skupaj samo 7 aparatov.
Prva faza ofenzive na vzhodu zaključena
Berlin, 12. jul. s. Posebno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva	pol-uradnl komentar, ki govori o ve^^Zhskem uspehu, ki ga je doseglo nemško in zavezniško orožje v manj nego dveh tednih
in ki navaja istočasno, da je smatrati prvo fazo ofenzive na vzhodu za zaključeno. Uspeh v tej prvi fazi se da presoditi s sledečih stališč:
1.	Sovražnika je bilo mogoče presenetiti, čeprav je bila ofenziva napovedana in se je začela kasneje, nego je sovražnik pričakoval. Nemško vrhovno poveljstvo je izkoristilo izkušnje preteklega leta in med zimo. Uspelo mu je predvsem osredotočiti na določenem odseku velike sile. Sovražni zračni izvidniki so bili prevarani z navideznimi koncentracijami čet. To je bilo mogoče doseči po zaslugi najvišje stopnje motoriza-cije, ki so jo dosegle nemške napadalne formacije in ki jih je mogoče premestiti iz pasu v drugi pas v najkrajšem času. Sovražni izvidniki so bili prevarani tudi, kar se tiče domnevnega operacijskega področja in morebitnega razvoja operacij.
2.	Prava ofenziva je bila pripravljena na podlagi novih taktičnih in strateških načel. Dejansko je bilo mogoče napasti in prebiti na široki fronti sovražne črte. Bolj-ševiki niso niti od daleč pričakovali, da bi se mogla fronta razviti na daljavo več nego 300 km. Pripomniti je treba, da so imeii
-boljševiki med Doncem in Donom dovolj časa, da bi zgradili utrdbe in da so te tudi storili.
3.	Nemci so onesposobili sovražnikove strateške načrte, vštevši tistega, ki ga vsebuje proslulo Timošenkovo dnevno povelje. Kakor je znano, je nameraval sovjetski maršal ustvariti z umikom v dobrem redu neko vrsto strateške praznine in prevrniti s svoje strani načrte nemškega vrhovnega poveljstva.
4.	Dejstvo, da je bilo Don mogoče doseči na fronti 350 km, ne Izdaja samo obsežnosti zasedenega ozemlja, temveč je jasno, da so bila na ta način ustvarjena nova oporišča za bodoče operacije. Ustvaril se je položaj, ki upravičuje najboljše nade za bodočnost, številke o ujetnikih in plenu potrjujejo končno, da se je strategija elastične obrambe, kakor si jo je zamišljal Timošenko, izjalovila.
Bombe na Anglijo
Stockholm, 12. jul. d. V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah so formacije nemških letal napadle neko imenoma nenavedeno mesto ob vzhodni angleški obali. O tem je bilo davi v Londonu objavljeno posebno poročilo, ki ne navaja še nikakih podrobnosti o obsegu napada, marveč priznava samo, da je bila od vrženih bomb v dotičnem mestu povzročena materijal-na škoda.
Berlin, 12. juL d. V teku oboroženih iz-vidniških akcij nemškega letalstva nad britanskim teritorijalnim vodovjem ter nad obalnim področjem britanskega otočja so v noči na soboto nemška letala napadla tudi neko imenoma nenavedeno pristaniško mesto v južni Angliji. Kakor javljajo v soboto zvečer s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so se napadi končali z ugodnim rezultatom in so se vsa nemška letala nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
196 angleških letal uničenih v 14 dneh
Berlin, 12. jul. d. Iz podatkov, ki so bili v soboto popoldne objavljeni na pristojnem vojaškem mestu v Berlinu, je razvidno, da je britansko letalstvo v razdobju od 27. j-unija do 9. julija izgubilo v borbah na raznih vojnih področjih vsega skupaj 196 letal. V borbah proti britanskim silam je v istem razdobju izgubilo nemško letalstvo samo 34 letal.
Španski poslanik pri nemških interniranih v Braziliji
Buenos Aires, 12. juL d. Španski poslanik pri braziljski vladi" Fernandez Cuesta, ki zastopa interese nemškega Rajha v Braziliji, je včeraj odpotoval v Južno Brazilijo, kjer bo inspiciral taborišča, v katerih so bili po informacijah iz Ria de Janeira internirani nemški podaniki t Braziliji.
INSERIBAJTE V „JUTRU"?
iperacijski program osi
Sedanje operacije na raznih bojiščih so samo priprava za izvedbo obsežnega programa, ki stremi po popolni izolaciji Sovjetske zveze
Kratka, a huda nevihta
Ljubljana, 12. julija.
V soboto pozno popoldne je Ljubljano obiskala kratka, toda precej huda nevihta. 6c vse zadnje' dni je kazalo na izpremem-bo vremena. Prvo letošnjo nev.hto smo jneli v Ljubljani v petek 3. t m., Dolenjce pa je precej huda nevihta obiskala na praznik Sv. Petra in Pavla. Takrat se je iicvihta izognila Ljubljane in se je nato iazbesnela okoli petih popoldne po vsem iovomežkem bkolišu. Med strahovitim /iskanjem in treskanjem se je vlil močan naliv, ki se je pa v južnih krajih novome-aice okolice kmalu izpremenil v točo. Ka-.cor lešniki debela toča je dobre pol ure neprestano klestila novomeška polja in sa-donosnike, še posebno nad Verdunom in Sv. Joštom, dočim Novo mesto s severno okolico ni b:io prizadeto od toče.
Julij je prinesel izpočetka soparno vreme, po prvi nevihti 3. t. m. pa je sledila spet vrsta lepih dni. Najnižja jutrnja temperatura v juliju je bila takoj prvi dan, ko je živo srebro doseglo komaj 12 stop. C, vendar se je čez dan povzpelo na 27 st. C. Zelo visoka jutrnja temperatura je b la pred nevihto 3. t. m., ko je znašala 17 stopinj C. Prvi nevihti so sledili lepi dnevi in se je jutrnja temperatura sukala okrog 14 do 16 stop. C, čez dan pa je segala v bližino 30 stop. Trikrat se je živo srebro doslej v juliju povzpelo tudi nad to mero. Najvišja dosedanja temperatura je bila pretekli petek, ko je živo srebro doseglo 32.2 stop. C. V soboto zjutraj je bilo živo srebro že zgodaj na 17.6 stop. C, oblaki so prepregli nebo in zavladala je močna so-parica. Čeprav živo srebro čez dan ni več doseglo 30 stop. C, je vendar bilo pričakovati skorajšnje spremembe vremena.
In že se je pozno popoldne (okrog 17. ure) sprostila nevihta. Zavladal je močan piš, nekajkrat je silovito treščilo. Med silnim nalivom je začela padati toča, ki je bila mestoma precej debela, že med nalivom in vsipanjem toče pa je začelo spet si jati sonce. Kmalu sta se piš in naliv ugnala in tako menda ni bila prizadejana prehuda škoda na sadnem drevju, ki je letos izredno bogato obloženo, pa tudi ne po vrtovih in poljih. Ozračje se je po nevihti prijetno ohladilo, zlasti noč je bila spet osvežena. V nedeljskem jutru je živo srebro zabeležilo komaj 13.4 stop. C. Spet je posijalo sonce, svež veter pa je razganjal oblake, ki so se še nadalje vzdrževali na nebu. Dež v soboto je bil prekratek, da bi bil zadosti žalil vrtove in polja. Suša nastopa drugič v letošnjem letu in bi bilo treba, da bi kakšno noč prijetno in mirno deževalo.
Nezrel krompir škoduje
Škodljivost nezrelega krompirja naše gospodinje še mnogo premalo poznajo, zato pa pri nas pojemo prav mnogo nezrelega krompirja ter zaradi uživanja nezdravega krcmpiTja nastale prebavne motnje navadne prav po nedolžnem pripisujemo zgodnjemu sadju. Če se pri krompirju koža sama lušči, je to znamenje, da krompir še ni dozorel ter zato tudi še ni užiten. Nezreli
krompir pa dobi na svetlobi tudi zelene pege, ki nastanejo zaradi strupa solanma. Ta strup najbolj poznamo pri naši splošno znani rastlini razhudniku (Solanum dulce ama-ro), prav bližnjem sorodniku krompirja, paradižnika in tobaka.
Solanin iz nezrelega krompirja povzroča predvsem razna vnetja prebavil, ki so lahko tudi prav nevarna ter zelo podobna pravi griži. Zgodnjega krompirja imamo pa precej sort, zato pri zgodnjem krompirju nikdar ne smemo gledati na debelost ter po njej ceniti krompirjeve dozorelosti, saj so vse zgodnje sorte krompirja nežne in drobno gomoljnaite. Glavno znamenje zrelega krompirja je popolnoma razviti olup. ki sa trdo drži gomolja ter ga s prstom ne moremo1 odrgniti. Na njivi in na vrtu pa zreli krompir ločimo od nezrelega po tem, da se gomolji nezrelega krompirja drže še drug drugega, med tem ko so pri zrelem krompirju gomolji popolnoma rahlo ali pa skoraj nič povezani med seboj.
S prodajo in uživanjem nezrelega krompirja ne škodujemo samo zdravju, temveč tudi splošni prehrani, ker imamo sedaj od nezrelega krompirja samo škodo, pozneje bi pa od dozorelega krompirja imeli mnogo dobrega in zdravega pridelka. Naravno je, da v topli Italiji kakor drugi sadeži in pridelki tudi krompir prej dozori ko pri nas ter se zato lahko zanesemo, da je uvoženi krompir in ves sedaj razdeljeni krompir popolnoma zrel ter ni zdravju prav nič škodljiv, temveč res zdrava, izdatna ter poceni hrana.
Med domačimi sortami krompirja je pri nas že zrel edino kifeljčar, v kratkem bo dozorel tudi že holandsiki zgodnji krompir »Bintje«. blizu je pa tudi že čas za dozo-ritev našega imenitnega zgodnjega rožnika, a skoraj vse druge sorte krompirja, ki so doma pridelane, so sedaj še nezrele in zdravju škodljive. Če bomo sedaj kopali nedozoreli pozni krompir, bomo oboleli, jeseni pa ne bomo imeli kaj jesti. Tako opozarjamo lastnike in najemnike vrtov ter njiv na škodljive posledice nezrelega krompirja, še prav posebno pa opominjamo tatove, ki kopljejo krompir vse vprek. da z uživanjem nezrelega krompirja posebno pri slabo hranjenih lahko povzročijo nevarne bolezni.
Objave
Razstava umetnin Nikolaja Pirnata in
Rajka Slapernika v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti je bila v soboto in v nedeljo deležna večje pozornosti občinstva kakor prejšnje dni. Priporočamo vsem ljubiteljem umetnosti, da obiščejo obedve razstavi, ki nudita zanimiv pogled v delavnico dveh naših pomembnih umetnikov.
u— Sprejemni izpiti za srednje šole. Zasebni pouk iz vseh predmetov za zmeren honorar. Prijavljanje dnevno od 9—12. Trgovski dom, Gregorčičeva 27, pritličje. Nudijo se tudi instrukcije za popravne izpite.
Mlad poštni uradnik rešil dve življenji
Novo mesto, ll. julija.
1 Sedanji prav pasje vroči julijski poletni dnevi privabljajo vsak dan na bregove Krke številne kopalce. Od starega Seillo-vega jeza do prečenskega gozda poseono popoldne kar mrgoli Kopalcev, ki už:vajo blagodati letos izredno tople m prijetne Krke. Pomanjkanje pravega kopališča pa nosi s seboj tudi nevarnosti pogostih kopalnih nesreč, kar je posebno razumljivo, saj je splošno znano, da Krka kljub vsem svojim idealnim kopalnim pogojem predstavlja zaradi svojih globin in neštetih toplih in mrzlih vrelcev za neizurjene pla-vače mars kod nevarnost in je zatorej previdnost vedno na mestu.
Poleg stare žage na drugem Seidlovem jezu postajajo Novomeščanom tako zvane »plitvine« tik pod glavno novomeško železniško postajo s svojim obrežjem vse do bršlj:nskega kolena Krke vedno bolj priljubljeno nardvno kopališče. Tako se je tudi v petek popoldne sončila in kopaia ob bršljinskem kolenu Krke tik pod prečen-skim gozdom večja družba, v kateri pa je bilo tudi nekoliko neplavalcev. Na tem kraju ima Krka že tik ob bregu dobre tri metre globine in je zatorej še prav po-
sebno nevarna za neplavalce. Ko se je eden iz te družbe igral na bregu, mu je nenadoma spodrsnilo in je padel v Krko. Nevešč plavanja se je pričel takoj potapljati. Njegov tovariš, ki pa tudi ni bil kaj prida plavač, mu je takoj priplaval na pomoč, vendar ga je prvi ponesreečnec v smrtni grozi potegnil s seboj v globino in oba sta izginila na rečno dno. Opozorjen od ostalih kopalcev, je mladi novomeški poštni uradnik g. Lado Malis, ki se je sončil v bližini in je znan športnik, takoj skočil v vodo, se potopil in privlekel z dna prvega utopljenca, za njim pa še tudi drugega. Z vztrajnim umetnim dihanjem se mu je nato posrečilo, da je kmalu oživel oba utopljenca, ki jima niti m bilo potrebno iskati zdravniške pomoči in sta se lahko sama napotila domov.
Veliko junaštvo in brezmejna požrtvovalnost mladega poštnega uradnika g. Ma-lisa, ki je ob tveganju lastnega življenja rešil kar dve človeški življenji, zasluži vse priznanje in pohvalo. Obenem pa naj bo ta primer tudi opomin vsem ostalim kopalcem in to posebno neplavalcem, da je pri kopanju v Krki potrebna čim večja pazljivost.
SPOR T
Zadnje kolo in zadnje nade
Konec prvenstva v diviziji B — Kdo bo drugi?
Ženeva, 12. jul. d. Londonski dopisnik »Journal de Geneve« poroča, da so vojaški opazovalci prepričani, da niso sedanje vojaške operacije nič drugega neso priprava in da hočejo velesile osi izvršiti program, ki stremi za popolno izolacijo Rusije. Napadi proti konvojem v Arktičnem morju, ofenziva na vzhodni fronti in izkrcanje Japoncev na Aleutskih otokih so tri glavne točke tega programa. Istočasno ie narasla delavnost osnih podmornic v Atlantiku in zavezniško trgovinsko brodovje ima v tem odseku ogromne izgube, medtem ko zavirajo Japonci
Sanghaj, 12. jul. d. Po informacijah iz Wadbe v Indiji se pripravlja pod vodstvom Oandhija nov indski pokret proti britanskemu gospostvu v Indiji. Poročila iz Ward-fce »javljajo, da zaseda tamkaj izvršni od-lx>t vseindskega nacionalnega kongresa, ki je že sklenil konkretne ukrepe za novo indijsko akcijo.
Nadalje javljajo iz Wardhe, da je bilo na zasedanju izvršnega odbora indijskega kongresa sklenjeno zahtevati ukinitev da^ka na sol za vse obalne pokrajine Indije.
Berlin, 11. jul. Glede na možnosti razvoja nemške ofenzive na vzhodnem bojišču poudarjajo v 'pristojnih berlinskih krogih še nadalje, da sicer ni mogoče podati o tem podrobnih pojasnil, da pa lahko tudj vsak povprečen človek na osnovi dejstev razume, da se je vse doslej in se bo tudi v bodoče razvijalo po načrtih vrhovnega nemškega poveijništva. kj je že v naprej razvoj dogodkov videlo, med drugim tudi najnovejši Timošenkov poizkus, da bi se izvedla nemških načrtov preprečila s splošnim strateškim umikom Ta poslednji in brezupni poizkus sovjetskega maršala ne bo samo propadel, temveč bo istočasno olajšal maršalu Bocku izvedbo njegovih načrtov.
Posebno pozornost zasluži v zvezi s tem oficioznj komentar lista »Westfalische Landzeitung«, ki piše med drugim
Jasno je. da je sovjetsko poveljništvo skupno s svojimi anglosaškimi zavezniki polagalo svoje glavne nade na utrjeno področje, ki ga je Stalin dal zgraditi med Rostovcm in Volgo in čegar glavne južne postojanke naj bi predstavljalo nepremagljivo obrambo Kavkaza. Ni treba še posebej opozarjati, da je bil tudi med Dvino in Dneprom zgrajen tak nepremagljiv zid, tako zvana Stalinova obrambna črta, vendar so nemške vojske prekoračile to črto junija lanskega leta v dobrih treh dneh. Prav tako b{ bilo odveč omenjati, da se celo najbolj utrjena trdnjava na svetu Seva-stopolj ni mogla upirati nemškemu napadu. Prav nobena obrambna črta, pa naj bo še tako moderno zgrajena, ne bo nikjer in nikdar sposobna ustaviti naskoka no-vesa mogočnega nemškega orožja. To bodo zopet dokazali samo dogodki, kakor se je v preteklosti že večkrat zgodilo. Gleoe tako zvanega utrjenega področja med Ro-stovom in Volgo se nadalje doznava Iz nevtralnega vira. da je njegova glavna črta reka Don in sicer nekako do kraja Verhnoje. Odtod poteka proti vzhodu in je njeno glavno oporišče mesto Stalingrad ob Volgi. Nadaljevanje obrambne črte poteka vzdolž Volge in po višavju istega imena. Iz istega vira se doznava, da so sovjetske oblasti že izvršile prenos industrijskih strojev v preostalih tvornicah vojnih potrebščin med Donom in Volgo, kar pa baje ne bo ostalo brez hudih posledic za sovjetsko vojno industrijo. To je mogoče sklepati med drugim iz dejstva, da se je pro-
Nanking, 12. jul. d. Kitajski grozi nova katastrofalna poplava, kakor javljajo alarmantna poročila, prihajajoča s pokrajin vzdolž Rumene reke (Jangcej). Zaradi dolgotrajnega zadnjega deževja je Rumena reka posebno narastla v svojem srednjem teku in trenotno najbolj ogroža ozemlje na prostoru okrog Hankova. Kakor javljajo zadnja poročila, se vodna gladina Rumene reke z veliko brzino dvi-• ga in bliža vrhu rečnih nasipov. V soboto zvečer je bila pri Hankovu gladina vode le še 20 palcev nižja od najvišjega stanja,
Beograd Ima zdaj
295*ooo prebivalcev
Beograd, 12. jul. d. 24. junija je bilo v Beogradu izvedeno ljudsko štetje, ki je pokazalo, da šteje srbska prestolnica danes 295.700 prebivalcev.
Obsodbe za politične zločine na Hrvatskem razveljavljene
Zagreb, 12. julija s. Tukaj so objavili zakonski odlok, ki razveljavlja vse sodbe za politične zločine, ki so jih izrekla b:vsa jugoslovanska sodišča do 10. aprila 1941. Izvzete so samo sodbe zavoljo komunistične propagande.
Ukrajinska jajca za Nemčijo
Berlin, 12. julija s. Listi poročajo, da so prispeli iz Ukrajine prvi transporti jajc. Poleg tega. da prehranjujejo vojsko, zased-bene čete in civilno prebivalstvo, so mogli ukrajinski perutninarji poslati v zadnjih 6
Eiesecih v Nemčijo okrog 15 milijonov jajc, i so prišla sedaj na trg.
Dosmrtna ječa za tatvine krušnih nakaznic
Pariz. 12. julija s. Posebno sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo 6 hudodelcev, ki so bili obtoženi, da so v Lilleu ukradli 6000 krušnih izkaznic.
I s svoje strani plovbo ob zapadnih obalah i ameriške celine. Na kopnem nadaljujejo Japonci končno svojo ofenzivo v Čekian-gu, da bi nevtralizirala vsa oporišča, ki bi jih mogli Kitajci in zavezniki uporabljati za napade na Japonsko. Istočasno napredujejo Italijani in Nemci v Egiptu, medtem ko sta na vzhodni fronti ogrožena tudi Kavkaz in Irak. V Londonu pravijo, da je ta načrt jasen. Osne sile manevrirajo, da utrdijo svoje položaje. Ko bo izvršen ta prvi korak, bodo nadaljevale z odločilnimi akcijami.
Bangkok, 12. jul. d. Iz Sevagrama, bivališča indskega voditelja Mahatma Gan-dhija javljajo, da je tamkaj pričel zasedati delovni odbor Inlskega kongresa, k' razpravlja o splošnem položaju v Indiji Kakor javljajo nadalje iz Delhija, je delovni odbor sprejel resolucijo, ki se tiče evakuacije civilnega prebivalstva z ogroženih predelov Indije ter konfiskacije naselitvenih poslopij in zaplembe prevoznih sredstev.
izvodnja tankov že zelo zmanjšala. Zato je razumljivo, zakaj pričakuje sovjetsko poveljništvo ameriške tanke kot svojo nujno potrebno oborožitev za odločilno bitko. Ameriški tanki pa so bili samo poslani, a niso prišli na svoj cilj, ker so končali na dnu morja skupno z vsemi 35 la djami, ki so jih prevažale.
Nadaljnje nemško prodiranje proti vzhodu bo razen tega imelo zelo ugodne posledice za zkoriščanje rudniških in industrijskih bogastev Ukrajine. Agencija »Dienst aus Deutschland« piše n. pr., da so doslej razne okolnosti začasno preprečevale popolno izkoriščanje teh bogastev. Se pred nekaj tedni so bili Nemci zaposleni predvsem z graditvijo obrambnih naprav in jim ni bilo mogoče izkoriščati velikih ležišč premoga, kakor tudi nj bilo mogoče vzpostaviti obrata na doneškeni industrijskem področju. Razen tega so bolj-ševiki ob evakuaciji Ukrajine odnesli s seboj večji del industrijskih in rudniških naprav, zaradi česar so se okupacijske oblasti znašle pred težkimi problemi. Razumljivo je nadalje, da je bil tudi železniški park doslej na razpolago predvsem za prevoze vojaškega značaja. Do padca Se-vastopolja ni bilo torej možnosti za izkoriščanje železniških zvez za prevoze raz-.nih industrijskih proizvodov. Spričo zmagovitega napredovanja ofenzive je večina teh ovir sedaj odpadla. Leta 1939. so v Do-neški kotlini izkopali približno 81 milijonov ton premoga in sicer približno 90 odstotkov na ukrajinskem ozemlju, ostanek
pa v bližnji pokrajini ob reki Don. Teh 81 milijonov ton premoga je predstavljalo dve tretjini celotne sovjetske premogovne proizvodnje. Ob obali Donca in v zapadni Ukrajini so razen tega bogata ležišča lignita, ki bi lahko vrgla v bližnji bodočnosti proizvodnjo več milijonov ton na leto. Lignit je ogromnega, pomena tudi za električno proizvodnjo. Razen tega je v Ukrajini tudi nekaj petrole.iskih ležišč in v zadnjih letih so v sovjetskih listih poročali o odkritju novih petrolejskih vrelcev v severni Ukrajini. Nemške in rumunske oblasti so nadalje v zadnjem času močno izkoriščale ležišča magnezija pri Nikopolju, ki so bila manj poškodovana kakor premogovniki. Zelo pomembno ležišče magnezija je tudi pri Krivem rogu, ki bi lahko pokrilo celokupne potrebe vseh zavezniških evropskih držav. (Piccolo.)
ki ga je reka dosegla ob priliki katastrofalne poplave leta 1931. Tedaj je Rumena reka prodrla čez nasipe in poplavila 750 tisoč kvadratnih kilometrov rodovitnih tal. Več milijonov prebivalcev se je moralo odseliti iz obrežnih pasov, vendar pa je tedaj okrog 150.000 Kitajcev utonilo v valovih. Trenotno grozi največja opasnost v Hankovu in Nankingu. Oblastva so pa tudi drugod pokrenila potrebne varnostne mere. Kakor javljajo v soboto je bilo prebivalstvo z nižje ležečih predmestij v Hankovu že evakuirano.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 13.: zaprto. Torek, 14. ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Red A.
Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Drama v treh dejanjih. Igrali bodo: Kantorja — Pavel Kovič, Hano — Gorinškova, Francko — Kraljeva, Dino — Simčičeva, Krača — Košič. Maksa — VI. Skrbinšek, župnika — Jože Kovič, Berneta — Nakrst, sodnika — Gorinšek, njegovo ženo — Ko-vičeva, Lužarico — Starčeva, oskrbnika — Košuta, kmete: Brezigar, Gale, Blaž, Raztresen, Verdonik in Podgoršek. Režiser: Jože Kovič.
OPERA
Ponedeljek, 13.: zaprto Torek, 14.: zaprto
Sreda, 15.: Krišpin in njegova botra. Red Sreda
Brata Luigi ln Federlco Rlcci: »Krišpin in njegova botra«. Fantastično - komična opera v osmih slikah. Zasedba partij je sledeča: Krišpin — Primožič, Mirabolan — Anžlovar, Fabrizio — Janko, Asdrubale — Zupan, Contino — Lipušček, Bortolo — Simončič, Aneta — Mlejnlkova, botra — Golobova, Lizetta — Barbičeva. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, zborovodja: R. Simoniti.
Povratek ministra
Riccardija v Rim
Rim, 12. julija s. Iz Monakova se je vrni! v Rim minister Riccardi v spremstvu visokih funkcionarjev svojega oddelka. Na postaji so ga pričakali nemški veleposlanik v Maokenscn in draga oblastva ter funkcionarji ministrstva za zamenjavo in valute
Svečana otvoritev italijanske razstave v To kij t
Tokio, 12. julija s. S svečano ceremonij«, sc je otverila razstava Lconarda da Vincija Svečanosti se je udeležila Kr. Vis pnnc ge neral Cunemori Kanja, ki ga je sprejel kr italijanski veleposlanik. Ceremoniji so pri sostvovali tudi zunanji minister Togo. mi ister Tani. šef propagandnega urada admiral Suetsugu, baron Mitsui, visoki častniki, člani diplomatskega zbora, apostolski delegat in tajnik fašija.
Iz Spadsife staferske
Smrt uglednega gospodarja. Na svojem domu v Framu pri Mariboru je za posledicami nevarne operacije umrl znani mariborski špediter g. Anton Lupša, star 55 let. Pogreb, ki jc bil dne 30. junija v Framu, je nazorno izpričal, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih prebivalstva. Po rodu je bil Lupša iz Prosecca, ob koncu prve svetovne vojne pa se je naselil v Mariboru, kjer je ustanovil svoje podjetje, ki je v k-atkem zavzelo lep razmah. V bolezni ;e iskal pomoči na kliniki v Gradcu. Dal se je operirati, a je kmalu nato podlegel. Zapustil je soprogo in dve hčerki. Antonu Lup^i blag spomin, njegovi rodbini iskreno sožaljc!
Smrt in življenje. Na Teharju so se od 29. junija do 6. julija poročili: Janez Ojstrež in Terezija Krulčeva ter Alojz Jager in Ka-roiina Kosovinčeva, umrl pa je Henrik Fl«. V Slovenjem Gradcu sta bila od 29. junija do 6. julija dva poroda. V Mozirju so zabeležili v prvi polovici letošnjega leta "7 porodov, 3 poroke in 17 smrti.
O ribarstvu na Spodnjem Štajerskem je izdal šef civilne uprave novo odredbo, v kateri zlasti natančno določa območja ri-barskih društev v Mariboru, Ljutomeru, Ptuju in Celju. Istočasno je objavil v svojem uradnem listu nove gozdarske predpise /a Spodnje Štajersko ter določbe o shranjevanju, prevažanju in uporabi različnega razstreliva.
Nesreča zaradi splašenega konja. V neki mariborski ulici se jc pred avtom splašil konj 51-lctnega izvozčka Jurija Osvaltiča. Konj je zdirjal po ulici, izvošček pa je pri tem padel pod kolesa in dobil hude pošked-be na glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer se zdravi tudi 17-letni ko-larski vajenec Alojz Velej, ki se jc pri delu nevarno usekal z nožem v levo nogo.
Z Gsrsnjsfcega
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 281etni Oskar Leu, podčastnik v kolesarskem bataljonu, 211etni pionirski desetnik Hans Seyr, 311etni višji desetnik Hans Buehaeher, 201etni maturant Kurt Konitsch, prostovoljec pri SS stan-darti »Adolf Hitler«, sanitetni podčastnik Matija Pinter, 221etni Otmar Oberhuber, prostovoljec pri orožju SS, ter brata Rudolf in Jožef San'.ner. Prvi je bil star 23 let, služil je pri lovskem polku in je padel 16. maja, drugi pa je bil star 22 let in je padel 31. maja.
Pet oseb zadetih od strele. 381etna po-
sestnica Helena Mertičeva in 201elna gospodinjska pomočnica Marija Partulakova sta v gozdu blizu Gospe Svete nabirali jagode in borovnice. Zasačila ju je nevihta. Poiskali sta zavetja pod drevesom in pridružil se jima je še 221etni kmečki sin Jožef Sinko, ki je tam blizu napravljal drva. Sredi naliva sta prihiteli pod drevo še dve ženski. Naenkrat je treščila strela v drevo in vsi trije imenovani so dobili hude opekline po vsem životu. Marija Partulakova je zlasti poškodovana na nogah. Ostali dve ženski pa sta srečno odnesli. Poškodovanci so bili prepeljani v celovško bolnišnico.
Družina rešena pred utopljenjem. V noči od 6. na 7. julija je razsajala huda nevihta na Koroškem, zlasti v pokrajini Kolb-nice. Potoček se je spremenil v silovit hudournik, ki je preplavil vrtove in travnike in žalil nekatera poslopja. Ponekod je voda utrla vrata in nanosila do 80 cm visoko peska in blata po kuhinjah, jedilnicah in spalnicah. Posestnica Huberjeva je bila še budna, vendar ni mogla svojih dveh otrok, ki sta spala v sobi, spraviti na varno. Potegnila ju je s postelje in ju-je zavlekla v kuhinjo, kjer je pohištvo že kar plavalo. S poslednjimi silami je mati obvarovala svoja dva otroka, da nista utonila v blatni vodi. Njune klice na pomoč je čul sosed, gozdni uslužbenec Alfonz Fiirstauer, ki je za silo oblečen pohitel na pomoč in je s tveganjem lastnega življenja vdrl v Huberjevo hišico. Rešil je s skrajnim naporom mater in oba otroka. Po rešitvi so mater Huberjevo zapustili živci, vendar si je pozneje spet opomogla.
Radio Ljubljana
PONEDELJEK, 13. JULIJA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini, 7.45; Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 12.20: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 12.40: Koncert al-tistke Rachele feuffoni; pri klavirju Mario Chesi. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Iz znanih filmov. Orkester vodi dirigent Barzizza. 14.00; Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Orgelski koncert Pavla Rančigaja; sodeluje altistka Franja Golobova — prenos iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 17.45: Operna glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20; Komentar dnevnih dogoikov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Simfonični koncert Vodi dirigent Alceo Toni. V odmoru: predavanje v slovenščini. 22.00,: Zanimivosti v slovenščini. 22.10: Novi orkester melodij pod vodstvom dirigenta Fra-gne. 22.45: Poročila v italijanščini.
Sreča je opoteča tudi v nogometu in (vsaj nekoliko tudi zaradi tega) je naneslo tudi v drugem ali B razredu nogometnih moštev ItaJije, ki sodelujejo v borbah za točke, da dozadnjega kola in do poslednjega sodnikovega piska v včerajšnjih tekmah ni bilo odločeno še, katera bo druga enajstorica izmed tucata in pol moštev, ki lx> poleg Barija v sezoni 1942/43 igrala v elitni družbi iz divizije A. Za nas, ki spremljamo potek teh dogodkov samo od daleč, ta okoliščina niti ni tako privlačna kakor za tisoče onih, ki so prizadeti neposredno
—	s klubskimi blagajniki vred.
Borba za toliko osporjeno drugo mesto v tabeli B je bila na koncu omejena samo še na dva kanlidata, in sicer na Vicenzo in Pescaro. Prva, ki je »nela svoj veliki dan pred tednom dni na domačem igrišču in si je takrat priborila točko v dobro pred Pescaro, je morala včeraj na gostovanje v Lodi. Naloga, ki jo je čakala tamkaj, ni bila kar tako, toda, če je dosegla vsaj remis, je tudi že dobila izkaznico za vstop v višjo divizijo. Pescara, ki je zadnjo nedeljo okusila v9o grenkobo poraza na tujih tleh, je včerajšnji zaključni nastop imela prel svojim občinstvom v tekmi proti Alessandriji. Računi iz prejšnjih tekem kažejo, da je morala zmagati, toda kdo ve, kaj vse so poskusili vsi ti igralci, da so za slovo morda le še poskrbeli za nova presenečenja. Napovedi za tekme te vrste ni mogoče delati nobenih, ker v njih običajno ne odloča solidno znanje, temveč predvsem in večinoma volja do zmage in
—	sreča.
Ostale partije tega zadnjega termina niso bile več odločilne za razvrstitev klubov na najbolj izpostavljenih mestih. Bari jft šel igrat v Reggio Emilio brez strahu za svoje prvo mesto, zadnji štirje iz tabele (Fiumana, prej omenjena Reggiara, Prato in Lucchese) pa tudi pri najboljši volji niso mogli več ničesar spremeniti gleie te-
ga, da je bil njihov včerajšnji nastop za precej časa zadnji v tej diviziji.
Spored sam je obsegal naslednjih 9 poslovilni srečanj;
v Novari: No vara—Lucchese v Sieni: Siena—Fiumana, v Brescii: Breseia—Udi-nese, v Lodi ju: Fanfulla—Vicenza, v Pisi: Pisa—Prato, v Reggio Emiliu: Reggiaaa— Bari, v Padovi: Padova—Savona, v Pes-cari: Pescara—Alessandria in v Spezii: Spezia—Pro Patria.
*
V izbirnih tekmah za vstop 4 kandidatov iz divizije C v divizijo B je bila včeraj med 7 udeleženci prosta zadnjič hudo poražena Pro Gorizia, igrali pa so:
v skupini A: Cremonese—Mater v Cre-moni ter
v skupini B: Anconitana—Cuneo v An-ooni in Varcse—Juventina Palermo v Va-reseu.
V nekaj vrstah
Za plavalno prvenstvo velike Nemčije, ki se je začelo včeraj in bo trajalo še danes ves dan v Hirschbergu v Krkonoših, se je iz 92 društev prijavilo skoraj 250 tekmovalcev za posamezne discipline, 63 prijav pa je prispelo za štafete. Udeležba bo torej kljub temu, da nekaterih od prej znanih zastopnikov nemškega plavalnega športa ne bo na tem tekmovanju, še zmerom zelo številna.
Mariborski dnevnik objavlja kratko ves* o ustanovitvi treh novih športnih združb na Spodnjem Štajerskem, in sicer v Konjicah Marenbergu in Slovenski Bistrici. Danes bodo v Konjicah prvič gostovali sport«iki iz Marenberga, pozneje pa se bodo ta društva večkrat v tekmah izmenjavala med seboj. Pod njihovim okriljem ne bodo gojili samo nogometa, temveč tudi lahko atletiko in rokomet
GandM stopa zopet na plan
za osvoboditev Indije izpod angleškega jarma
Timosenkove priprave za mmmfeo Kavkaza
Kitajski grozi katastrofalna poplava
Na stotisoče kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje vzdolž Rumene reke v nevarnosti
čvrsto življenje
Nedavna smrt dr. Gustava Gregorina je presenetila marsikaterega njegovega znanca, kajti pokojnik je bil med tistimi našimi čilimi starejšimi gospodi, ki so se kljub mnogim doživljajem in kljub vsemu naporu svojih inteligenčnih sposobnosti ohranili nenavadno čili. Dr. Gregorinu je bilo 82 let, toda še vedno je bil zelo pri močeh. Da ni postal žrtev poledice, ki ga je prikovala na posteljo in povzročila smrt, bi bil gotovo zdrav v najmanj 901etiyco. čvrsto duševno in telesno zdravje tega moža pa je bilo povsem razumljivo tistemu, kdor je poznal način njegovega življenja. In ta ni nikakor bil skrivnosten. Kratko rečeno, dr. Gregorin je vedno živel zmerno, nikdar ni pil več kakor za potrebo, kadil ni nikoli, za jod pa je imel priroden zdrav okus. Dedoval je pač čvrsto zdravje po starših, ki sta oba bila iz dobrega kmečkega rodu v ljubljanski okolici, zrasel pa je na zdravem ozračju v Sesani.
Bilo bi prav, če bi nam naši čili starejši možje ob priliki povedali,, kako so si do poznih let ohranili zdravje. Dr. Gregorin žal kljub nagovarjanjem ni hotel seči po peresu, da bi nam opisal svoje spomine, ki bi bili gotovo prav tehten prispevek k naši memoarski literaturi. Več sreče smo imeli v tem pogledu z dr. Ivanom Hribarjem, ki »e je prav tako ohranil v visoka leta nenavadno čvrst, da je po pravici zbujal občudovanje. Medtem ko nam je dr. Ivan Hribar že pred leti podaril svoje zanimive spomine, je ob svoji promociji za častnega doktorja lani v februarju objavil v »Delu za zdravje« zanimivo pismo, kjer je uredniku tega vestnika na njegovo željo takole opisal svoje življenje:
»Res je: za telesno konstitucijo in za zdravstveno nje osnovo se imam zahvaliti svojima roditeljema in se ju iz tega razloga prav posebno rad in z veseljem spominjam. Kar je na to sledilo, pa ni bilo nič kaj ugodno. Koj, ko sem prišel iz očetnje hiše, se je začelo stradanje in nerodno Življenje. Potem pa pubertetna deba brez kakega poučila. To je zopet imelo slabe posledice. Vrhu tega pa še ponočno bdenje pri knjigah, da si spopolnim svoje znanje. S črno kavo sem si preganjal spanje. Naposled pa družabno popivanje v dijaškem krožku hrvatskih visokošolcev v Pragi.
Iz teh razlogov sem 1. junaurja 1873. leta legel in zdravniki so mi prisodili le še tri mesece življenja. Vse to sem popisal v I. knjigi svoji Spominov in se lahko o tem in kar je bilo z ozdravljenjem v zvezi za-morete poučiti iz one knjige.
Ko sem izpil približno eno vedro neočiščenega ribjega olja, se mi je zdravje polagoma jelo zopet vračati in s poapneno duplinico v pljučih sem jel živeti drugo, rednejše življenje. Bolehal pa sem do svojega 35. leta vedno, tako da so v mojem stanovanju bili najpogostejši obiski — zdravnikov. Sploh so mi bili zdravniki najboljši življenjski tovariši. Denar, ki sem ga izdal za zdravila, pa bi danes, ko bi ga bil mesto tega nalagal v hranilnico, bil gotovo

'• " ' • % « v,,!"-;- ;f ; , :	' . • A .■

>m
m.
Angleško letalo, ki so ga sestrelili italijanski lovci nad Egiptom
narastel na takšno vsoto, da bi bil vse doslej v njej zamrznjen.
Istega leta bi ne b;l prišel na ljubljanski grad tudi, ko bi bil s tem mogel zaslužiti milijon goldinarjev; ko sem izpolnil 40. leto, sem pa začel hoditi na šmarno goro in kasneje tudi na Krvavec, ne da bi bil čutil kakšno posebno težavo v pljučih. Zdravniki so mi še vedno najboljši prijatelji. Nje sem vedno ubogal in hvaležno se spominjam vseh — saj jih je lepo število, ki so mi predpisovali zdravila in jih mnogo že krije črna zemlja.
Danes mi redno prebavo vzdržuje po dvoje jagod Laktobvla na dan,, spanje pa pospešuje po poldruga tableta sedermida po večerji. Spim 6 do 9 ur in sem zjutraj vedno svež in dobre volje.
Gorje pa, ako se prehladim. Zadnje čase pazim, da se to ne zgodi. To mi je lahko,, ker sem doma- Ko sem pa svoje dni veliko vozil po železnici, prehlajal sem se večkrat. Vedno je potem trajalo najmanj tri mesece, da sem se iz silno mučna in nadležne bolezni izkopal. Včasih sem že tudi na zadnji register pihal. Pa vendar so
me zdravniki še vselej zopet spravili iz postelje. Zato imam ta stan zelo v čislih in sem tudi svojo hčerko dal za zdravnico izučiti. To je vse, kar vam morem o svojem zdravju povedati.«
Po vmesnem ostavku, kjer opozarja na svoja dva izredno ohranjena soseda — upokojenega poštnega ravnatelja Ivana Vidmarja v Ljubl ani, ki je za svojo 901etnico šel na vrh Triglava in potem nazaj do Ljubljane peš, ter na bivšega rateškega župnika Josipa Lavtižarja, sovrstnika po letih, ki ni bil še nikdar bolan in je obšel štiri dele sveta, razen Avstralije, je Ivan Hribar zaključil: »A propes! Delo! Dela se jaz nisem nikdar plašil in reči moram, da mi to nikdar ni škodovalo. Nasprotno! čim boli sem delal in snoval, tem bolj me je to po koncu držalo.«
Tako nam je torej dr. Ivan Hribar zanimivo in prostodušno povedal, kako se lahko človek kljub mladostni slabotnosti dolgo chrani zdrav. Ker je to njegovo pismo v naši javnosti skoraj neznano, ga objavljamo v »Jutru«:«, da s tem počastimo nedavno obletnico njegove smrti.
T?*
V'
nI japonski disevniki
Japonski tisk je v zadnjih desetletjih, predvsem pa od izbruha vzhodnoazijske vojne dobil vse večji mednarodni pomen. Japonsko časnikarstvo s>e je odtlej tudi izredno izpopolnilo in doseglo visoko stopnjo. Drugače kakor v Evropi obvladujejo na Japonskem vodilni časniki ne siamo velika mesta, ampak vso državo. Pokrajinski

iftrnfina belega strica v živalskem vrtu nima poleti nobene gorečnejše želje, kakor da bi spet enkrat šla na letovišče — na severnem tečaju
tisk se glede vpliva, razširjenosti in višine naklad n 'kakor ne more primerjati z velik o-me='tnimi časniki. Najvažnejši časnikarski mesti sta Tokio in Osuka. V slednji je sedež glavnega uredništva časopitta »Asahi« (slovensko: Jutranje sonce), ki v splošnem velja za najvplivnejši japonski dnevnk. »Asahi« izda ja v Toki ju svojo posebno izdajo. Naklada je znašala po uradnih podatkih iz leta 1941 v Osaki 1.3 milijona. v Teki ju pa 1.1 milijona. Po lastnih navedbah se je dr^vna naklada letos zvišala na 3 milijone v Osaki im 1 in pol milijona v Tokiju.
V japonski prestolnici je sedež glavnega uredništva dnevnika »Niči Nci« (slovensko: dnevnik ali dnevni časopis). V Osaki izhaja po>ebna izdaja, ki sc imenuje ».Mai-Niči« (pomeni isto kakor Ničn-Niči). Po uradnih podatkih za 1. 1941 je imel »Niči-Nioi« milijon izvodov dnevne naklade. »Mai-Niči« pa 1.2 milijona. Letos se je naklada po podatkih podjetja zviala: v Tokiju na 1.5 milijona, v Ofnaki pa na 2 milijona izvodov. Tretji veliki japonski dnevnik je »Yomiuri« (ime nima ni kakega posebnega pomena). Izhaja samo v Tokiju in je imel po uradnih navedbah za I. 1941 milijon izvodov naklade. letos, pa sc je zvišala naklada na poldrugi milijon. Naklade ostalih časopisov s'ede v veliki razdalji. V Tokiju izhajajoči dnevnik »Hoci« (slovensko: informacijski list) ima naklade 300.000, njemu pa sledita pokrajinska časopisa »Navoya« in »Fukuoka-Niči-Niči« (ki je v posesti Niči-Ničija), z naklado okoli 200.000 izvodov.
Vsi trije vodilni časopisi imajo kolikor toliko soroden značaj, vendar se »Asahi« bolj čita v izobraženih krogih, medtem ko je »Niči Niči« razširjen med preprostim ljudstvom. V splošnem je »Asahi« prilagodljive jšii in tudi v literarnem pogledu prekaša ostala dva lista, kar pa ne pomeni, da nimata tudi ta dva priznanih in odličnih sodelavcev. V uredništvu »Niči Nioija« je najpriljubljenejši in najbolj upoštevani časnikar Japonske 801etni Sobo Tok utoni.
Vodilni časopisi imajo snlovito crgan:za-cijo in obsežen krog sodelavcev. »Asahi« ima v Tokiju 700 in v Osaki 1400 stalno nameščenih urednikov in reporterjev. »Niči Niči« ima preko 1000 urednikov in reporter-
T~---------- ' i n n - m ■	i
Misfl
Blagor mu, ki ljubi samč, kar sovraži Ie to, kar mora sovražiti.
Človek mora star postati, da spozna, kako kratko je življenje.
Ce je glava bolna, si laman zavezujemo noge.
Kdor nima sam kaj delati, daje drugim največ dela.
Ura bolesti Je daljša ko dan veselja.
Sovraštvo je pristransko, ljubezen ie bolj.
j ©v na severovzhodnem dolu Japonske. »Mari-Niči« pa enako število ne jugozapadu. »Yomiuri« ima preko 400 urednikov in reporterjev. K temu številu moramo prišteti še mnogo zunanjih dopisnikov. »Asahi« jih ima 80 v vzhodni Aziji in 20 v neazajskih deželah ter 120 vojnih poročevalcev. Število zunanjih sodelavcev pri časopisu »Niči Niči« je prav tako visoko, Je dnevnik »Yo-miuric nekoliko zaostaja.
V japonskih časnikarskih podjetjih je navadno na čelu lista predsednik, tako da pride manj do izraza nasprotstvo med izdajateljem in glavnim urednikom. Predsednik je torej predpostavljen poslovnemu ravnatelju in glavnemu uredniku. Organizacijsko je japonski tisk mnogo prevzel od ameriškega. Tako skoraj ne poznajo sob. kjer bi delal samo en urednik, pač pa sede uredniki v velikih skupnih prostorih. Uvod-nikarji in drugi posebni sodelavci navadno delajo doma in obiskujejo redakcijo komaj enkrat na dan.
Japonska časniška podjetja imajo različne socialne, zdravstvene in druge ustanove za svoje čitatelje in nameščence. Pogosto prirejajo velike narodne prireditve, predavanja in skupščine, pri katerih so skoraj vedno navzočni predstavniki vlade, vojske in mornarice. Veliki dnevniki so v političnem, družabnem in socialnem življenju vodilna in smer nakazujoča podjetja, ki so na Japonskem uvedla že marsikatero novost. Za pospeševanje prijateljskih odnosov s tujino poklanjajo po potrebi letala, jadralna letala ali druga bogata darila. Zadnje leto na primer jc »Asahi« poklonil tajski vladi večje število jadralnih letal.
Vodilni japonski časniki so v vsakem pog'odu moderni; na hitro poročevalsko s'u/bo polagajo veliko važnost m ne šte dijo z izdatki za kabel, mednarodne telefonske pogovore, brzojavni prenos slik in druge sodobne tehnične pridobitve »Asahi« ima 25 letal. »Niči Niči« 12, »Yomi-uri« 6 in svoje lastno letališče. Posebnost pri japonskem časopisju je uporaba pisemskih golobov, ki jih veliki čac-niki imajo na stolne. Uporabila jo jih za prenašanje poročil in fotografskih posnetkov. Nemogoče je navesti vse posebne naprave velikih ča-sopsov. »Yomiuri« ima na primer veliko bolnišnico in stalno je na poti po državi 20 zdravniških skupin, ki pomagajo predvsem kmetom. »Asahi« ima jadralno letalsko šolo, »Niči Niči« pa zabavni park. Razen tega izdajajo časniška podjetja revije, knjige in brošure. Pokrajinski listi &o po večini njihova last.
Politično med posameznimi dnevniki ni velike razlike. »Asahi« ima v splošnem najboljše in najzanesljivejše informacije n navadno piše jasno in nedvoumno. Vodtfni japonski časnikarji (predsedniki, glavni uredniki in posebni sodelavci) imajo posebno vlogo v političnem življenju in so povabljeni k vsem političnim posvetovanjem. ki so izven okvira članov vlade. Zato je ozko sodelovanje med vlado in tiskom zagotovljeno.
Japonska ima tudi dva časopisa v angleškem jeziku »Japan Times and Advert«-sor« in angleško izdajo časopisa »Osaka Mai-Niči«. Imata pa razmeroma zelo omejen krog čitateljev. »Japan Times« 'e sicer zunanjepolitično precej pomemben ima '.1'i.hrc zveze z zunanjim minist.'£tvom v Tokiju. Karakteristika japonskega časnikarstva sc očituje v velikem pomenu treh vodenih dnevnikov.
Smejoče se resnice
Žcn?f-e ne obljubijo rade tega, kar potem drže.
Zvestoba žene je zadeva spretnosti.
Moderni zakon je večkrat dopolnilo denarnice.
Pametna žena nikoli ne pozabi biti
uganka.
Resnica je to, kar moški verjamejo.
Marsikatera žena prisega več zvestobe, kakor je more držati deset mož.
Moderna ženska rajši izda duševno, kakor pa toaletno skrivnost.
Nečimernost ima najboljši Želodec, ker vse pogoltne in ni nikoli sita.
Skoraj zmerom je »da«, kadar reče ženska »ne«.
Večina žensk ne šteje rada do trideset.
Meh za
smeh
Babica piše dnevnik
Danes te vrste: ko sonce obrne pot čez ekvator na severno stran, v srcn zbudijo se čustva prenežna, lica sasmejejo v sončni se dan.
Kos tam na veji veselo prepeva, topol odel se v zeleni je frak, ptiček-lkrjanček nad polje se dviga, žabe regljajo sred travnatih mlak.
Misel se zgane, spominu zapoje pesem v davnino zagrnjenih dni, v zarji rojene in s soncem odete v vas jih še vedno srce si želi.
Mnogo odide tja v večne zatone, nikdar ne vrne se več iz dalj&v, eno se vrača čez vrt in čez polje: davne mladosti tihi pozdrav.
Zalega fanta spomin zlat obkroža, ki še v starost mi Je lučka in žar, njemu dehteli so iimbarji beli, on pa je z drugo šel pred oltar.
Vnuke pestujem in mislim na čase, ko sem cvetoča mladenka bila, las je osivel, se zgubalo lice.
a mlada ljubezen je sredi srci. • » »
Po domače
Jaka k Manci prikoraka, tam zahrka in potrka in prisede k njej na peč. Manca bleda brž pogleda močno pleče in mu reče: »Jaka, ti si meni všeč!«
On se dvigne in pomigne, se obrne in odvrne: »Jaz pa tebe rad imam!«
Manca skoči, v roko poči: »Jaka, sreča naju čaka. kdo bi živel vedno sam. Sem petična gospodična, bala se bo pobahala. ko nobena še nikdar.
Jaka. fant, za dva junaka, zala Manca izpod klanca, v fari res najlepši par!« Jaka vriska, Manco stiska in zapoje ji po svoje:
»Tam v kamrici špampet za vrati stoji, še fajmoštra žegen pa moja boš ti, trala, tralali!«
Mara J. Tavčarjeva.
NAJKRAJŠA ZGODBA V uredništvu se je predstavil mlad lite-rat dvomljivih zmožnosti. Uredniku je pokazal nekaj svojih del. Ker so bili rokopisi predolgi, jih je urednik odklonil, češ da ni prostora. Mladi mož pa se ni dai kar tako odgnati. Prišel je še in še. Ker je urednik videl, da se ga ne bo rešil, mu je nekega dne dejal:
»Dobro. Objavili bomo vaša dela, toda le pod pogojem, da bodo kratka, res kratka!«
Vztrajni literat je zadovoljen odšel, čez tri dni se je vrnil * temle rokopisom:
»Za Boga, gospod grof! Nikar me ne držite za koleno... Ali pa se poročite z menoj!...«
* • •
VRAŽJE TUJKE Ko je šel Jean Paul, ki se je po svojih listinah imenoval Jean Paul Richter, nekoč v Potsdam, ga je stražnik vprašal po poklicu. Na to vprašanje je Jean Paul odgovoril, da je »avtor«. Tega pa brumni voj-ščak ni razumel. Vprašal ga je še enkrat, in ko je dobil enak odgovor, je zakričal: »človek božji, povejte vendar to po nemško! Avtor? Kaj je to? »Knjige delam,« je odvrnil Jean Paul. »No, torej,« se je pomiril stražnik, »zakaj niste takoj lepo po nemško povedali, da ste knjigovez Richter?«
DAMSKA KROJACICA
Učitelj: »Pepček, zakaj ti mama ne pri-šije gumba na suknjič, saj je vendar kro-jačica?«
Pepček: »Je že res, gospod učitelj, ampak damska.«
• * *
Želodec
Kmet: »Prosim nekaj za pokvarjen želodec.«
Lekarnar: »Kdo pa si je pokvaril želodec?«
Kmet: »Doslej še nobeden — ampak jutri imamo pri nas svatbo.«
Drago Grigorijev:
široka mladost
— Okrogla mizica, z brezovimi nogami seveda, tako v križ pribitimi, in z belim prtom (nu, da: na prtu steklenica v soncu se iskrečega rujnega vinca, to se razume) pa z ličnima stolčkoma okoli — kakor igračka vse skupaj —, nad vsem tem pa zajetna krona divjega kostanja, ki seje blede krpe sončne svetlobe po mehko hre-ščečem belem pesku pod nogami...
Moj Bog, kakor pravljica se zdi človeku, ko takole v mislih gleda tako sliko, medtem ko ga podplati neusmiljeno pečejo od dolge hoje, ko vleče svoje trudne noge po skalnati stezi in se raduje najrahlejšega vetriča, ki mu poboža razbeljeno obličje. In se veseli vsakega prijetnega spomina ali privida, ki se vsi sučejo okrog hladne sence, počitka in mrzle pijače. Toda ti prividi puščajo človeku le grenak občutek resničnosti.
Bila sta na poti že od prve dnevne zore: Janez in Tone. Steza se jima kar naprej odmotava izpod nog: ne plaši se njunih težkih čevljev, čeprav ji z vrstami svojih divje režečih žebljatih čeljusti vztrajno zasekava.] o vedno nove ugrize v njen beli vrat. Ne, steza se mirno in zdolgočaseno vleče pred njima nekam v daljo... Mogoče ju bo pa končno le privedla do peščene terase ob vznožju lesene planinske koče in ju vrgla čakajočima stoloma v objem? Brez dvoma, nekje pred njima čaka nanju počitek, leno zleknjen po prazni mizi v senci kostanja. In se jima bo nasmeh-
nil v obliki natakarice in bodo kozarci zazveneli...
Pred njima se je v mogočnem loku bočil na redko z nizkim brinjem porasel hrbet hriba. Na njegovem vrhu se je na široko usedla med nizko drevje cerkvica in ždela tamkaj ko utrujena romarica, ko kmečka mamica v svojem košatem krilu. Križ na •vrhu zvonika je žarel v soncu kakor prežet od junijske vročine. Na zahodnem nebu je vstajala jekleno siva zavesa oblakov. Ko krvoločen polip je že iztegovala svoje prste po soncu. Med brazdami oblakov je pošiljalo to sonce še zadnje žgoče pozdrave njunima prepotenima hrbtoma.
In naenkrat, kaj je bilo to? Ali je veter — rahel in sladak — prinesel do niunih ušes zgubljene drobce pesmi strun? Ali sta za žarečim križem zaslutila magično silo končnega počitka? Ali pa si je bližina življenja, petja na kak skrivnosten način utrla pot v njuni zavesti? Kakor okrepčana od pijače sta stisnila zobe in korak jim je s pozabljeno odločnostjo odjeknil po zavaljenih, topih rjavih skalah, med katerimi se je vila slaba steza navkreber. Čim više sta prihajala, tem redkejši so bili brinjevi grmiči obakraj steze; kakor sence minulega truda so usihali nekje za njima.
Steza ju je privedla do belega zidovja cerkvice, nad vhodom poslikanega z obledelimi podobami. Križ na zvoniku je tedaj že temno kazal v zahodno smer, od koder se je naglih korakov bližala nasršena huda ura. Ko sta stopala pod obokom mimo odprtih vrat v svetišče, je nad njima prhnila senca ptiča, preplaše-
nega od temne vzrojene slutnje pred naravno nevarnostjo.
Se nekaj korakov in odgrnil se jima je širen razgled. Vse do zadnje vasice, stisnjene v globeli pod breg. preko gorskih hrbtov, izgubi jaječih se polagoma v rav-nmo, do veličastno mogočnih modrikastih Kamniških planin, po katerih so med vrhovi begali še poslednji žarki rožnatega '-on obl«k«v. In nekaj sto korakov pod njima je ždela v bregu koča, •v»a močna in široka, da z lahkoto cprejme med svoje lesene stene še tako razposajeno življenje, še tak naval čustev, kakršnega je zmožna mladina, rešena utrujajoče poti celodnevnega izleta, sproščena v svojih divjih strasteh.
Toliko, da Janez ni vzkliknil na glas v prvem navdušenju ob pogledu na to mamico — kočo, zajetno š'roko in dobrodušno na videz. Skozi na stežaj odprta okna je odtekal pod prosto nebo dobršen del neobrzdane veselosti v njej. Mladenič Janez je v tem hipu močno zavidal kočo, ki mora biti pač presrečna, da more skozi okna spraviti odvišek svoje radosti, medtem ko mora on ves ta nenadni naval, ki ga je zajel ob bližini tolike razposajenosti. obdržati le v svojih prsih... Komu naj bi olajšal srce te prekipevajoče navdušenosti nad lepoto življenja? Tone. ki koraka malo vstran od njega, je poročen, že prileten: ali bi ga razumel? Kako se mu oči željno bliskajo proti koči, Tonetu! Kar divje gleda izpod svojega zagorelega čela, nad katerim se pozibava šop črnih las. Prav za prav je grd s svojo rjavo poltjo, je ugotovil Janez. Nekako spominja na ,smreko, ki se pripogiblje v pišu
velra pred nevihto, pa mu žilavo kljubuje in se ne pusti izruvati. Cčmu neki kljubuje Tone ta hip? Mar lastnemu srcu, ki mu govori o veselju, o petju, mogoče o plesu? Ali pa kljubuje črni zavisti, ki se dviga v njegovem srcu ob pogledu na prešerno mladost? ...
*Grrr-uuum...« se je razlezel votel grom po mračnem obličju zahodne polovice neba. Preden sta izletnika stopila v kočo, sta se morala povzpeti po nekaj lesenih stopnicah pred njenim pragom. Tone je stopal prvi, snemaje nahrbtnik, Janez za njim. Pod Janezovo težko postavo so zaškripale stopnice. Ko je stal končno na lesenem preddurju vrh stopnic, se mu je poblisnilo skozi možgane, da je bil to vendar že zadnji napor današnjega izleti. Bil pa je le začetek poslednjega napora ...
Njima nasproti se je režala zadimljena, rpzcreta, pojoča in plešoča izba planinske koče.
Kitare so pele ko obsedene. Iz mladih grl je vrela pesem, nič otožna, nič mehka, temveč divje kljubovalna: kakor skupina samotnih smrek, ki so se z bližnjega griča živo črtale na mračnem ozadju neba. Veter jim je neusmiljeno česal veje, vrhovi so podrhtevali ko mrzlični. V koči pa so se vrteli pari, iz razgretih mladih obrazov so v nenavadnem, žgočem siju blestele oči in iskale okoli sebe še več življenja, še več strasti. Dekletom so žarela lica, oči so se jim lesketale ko zvezde na nebu po nevihti. Potne roke so se oklepale pasu, drobna, kuštrava glavica se je naslanjala fantu na ramo, da ga je vonj
njenih las prijetno dregal v nos in ga silil v omotico. Poleg tega so vedno iz-nova udarjali izpraznjeni kozarci ob mizo in klicali še in še kisle pijače... Izparine popitega vina pa so že začele lezti v glave. Godcem so se zatikali prsti in stiskali vrat kitare namesto v a-duru, kakor je zahtevala pesem, v d-duru. Kaj zato! Samo da noga poskakuje, vodena od ritma pesmi, da se telo vrti, oklenjeno, objeto, začarano v sladkem opoju pozabljene trudnosti —.
•
Ko se je Janez dvakrat zavrtel s kmet-skim dekletom, ni čutil v sebi niti najmanjše trudnosti več. Noge so mu bile lahke kakor tisti hip, ko sta s Tonetom ob sončnem vzhodu namerila noge po ros-natem resju ob dvigajoči se stezi. Namesto tega pa je naenkrat začutil v glavi nekakšno omedlelost. Bilo je, kakor da bi se mu v njej dvigali z vseh obzorij težki zastori oblakov, ki pretijo zavesiti vse nebo. Bal se je tega, zato tudi ni več pokusil pijače, nekaj šilcev žganja pa je imel v sebi že od takrat, ko sta se s Tonetom vsa premočena od potu sesedla na lesene klopi v koči. Nevajen pijače je težo teh šilcev kmalu začutil v glavi. Ko je plesal, je svoje svetle oči vrtel po vseh kotih sobe. Zdelo se mu je, da ima lesena koča vendar še premalo oken in njegove prsi v njej premalo zraka.
Odmev silnega treska pod kovinsko modrim svodom oblakov je ravno iskal poti v skrite globeli in soteske, da se v njih spet s*»grezne v molčanje, ko se je .Janez namenil, da se vrne spet v razburkano vzdušje koče iz preddurja nad stopnicami.
Tone OoiinM:
Ina
črtica iz življenja v Babilonu
Sedel sem na strehi hotela, kjer sem tistikrat v Bagdadu prebival. Nadel si je vabljivo ime »Hotel du Paradis«, a je komaj dosezala kako našo malomestno gostilno. Listal sem po Badekerju in se pripravljal na pohod k razvalinam starega Babilona, drugi dan sem jih mislil obiskati. Ob petih popoldne je bilo. Ulice, čez dan mrtve v pekoči vročini, so oživele, za mi-nareti in kupolami mošej je tonilo sonce in rumenilo vrhove palm v parku onstran deročega Tigrisa.
Po stopnicah fo pritopotali koraki. Sluga je pomolil glavo na ploščad. »Effendim, neki človek bi rad govoril s teboj!«
In že se je porinil mimo njega na ploščad dolg, mršav beduin v obnošenem kaftanu, stopil bliže, potegnil izza gub zavitek, ga položil na mizico pred mene in skrivnostno povedal:
»Effendi, kupi tele tablice! Klinopisne tablice so, deset funtov je sleherna vredna, pa vse tri ti dam za tri funte!«
Klinopisnih tablic dobiš tam okoli na kupe, toda izmed dvajsetih je ena pristna. Previdnosti je bilo treba. Ogledal sem si jih. Nisem se še tistikrat mnogo razumel na pristnost takih babilonskih slovstvenih izdelkov, pa zdele so se mi le nekoliko sumljive.
»Funt za vse tri!« sem kratko povedal in že tudi poiskal denar.
Po dolgem prerekanju in allahovanju sva se pogodila, pustil mi jih je za funt in muzajoč se odropotal po stopnicah. Tudi sam sem odžel s tablicami h kustosu bagdad-skega muze'a, znanemu klinopisnemu strokovnjaku. Potrdil je mojo sumnjo.
»Tile dve,« se ie nasmehnil, »sta slaba potvorba in tale glina je pred nekaj meseci še ležala na bregu Tigrisa. Znaki ne pomenijo prav nič. Tale,« je pokazal na tretjo tablico bledosi"; barve, štiri centimetre je imela v kvadratu in centimeter Je bila debela, »Tale pa je pristna. Dovolite. preberem vam jo«.
Segel je po debeli knjigi, bral tablico z drobnogledom, listal po seznamu, pisal, se ljubko namuznil in dejal:
»Izredno srečni ste! Kupili ste ljubavno pisemce! Po mojem mnenju je iz dobe Na-bonida, torej približno iz leta 550. pred Kristom. Prav ljubko pisemce je. Prevedeni vam ga.«
Ne bom vas mučil z izvirnikom, povem kar prevod.
»Ina-E-sagil-banat, moja ljubljanka, moja izvoljenka! Pišem ti edinole, da zvem, kako je s Teboj. Piši mi! Bil sem v Babilonu, pa Te nisem našel. Zelo sem žalosten. Sporoči mi, zakaj si odšla in kam, da bom spet vesel! Sporoči mi tudi, kedaj in kje te najdem! Za Tebe živim, na Tebe mislim, naj Te čuva Ninni-Ištara! Tako Ti piše Uballit-Gula. Moj oče Nabfl nadin ach je pisal Tvojemu očetu šum-u-Kinu, ki nai ga čuva Ninurta!«
Lepo sem se zahvalil, -vzel kllnopisni zaklad in znanstvenikov prevod pa odšel domov ter se poglobil v pisemce.
Predvsem me je zanimal pisec. Brez mnoge duhovitosti sem ugotovil, da je bil po poklicu vojak in lovec, njegov oče pa da je bil veletrgovec in pismo je bilo pisano kje v severni Babilcniji, skoraj gotovo v Kalah. O tem je pričal stavek: »Naj Te čuva Ninurta«. Ninurta je bil namreč bog vojske in lova. obenem pa tudi bog zdravilstva, čuval je ljudi bolezni in trgovino z oddaljenimi kraji je ščitil kot bog oborožene sile. Da je bil pisec iz trgovske hiše, so dokazovala tudi njegova potovanja. Takratni veletrgovci so imeli ozke stike po vsem tedanjem orientu. Pisano pa je bilo pismo v Kalah (dandanes razvaline Kal'at šergat). Tam, pa tudi v Babilonu, so prav posebno častili boga Ninurto, Njemu kot bogu zdravilstva in ki je čuval ljudi bolezni. je moral v mestu Kale priporočiti svojo izvoljenko.
Letnica 550. pred Kristom, oziroma vlada kralja Nabonida (555—539) je bila za pismo skoraj brez dvoma pravilna. Pozneje pismo ni moglo biti pisano, saj je kmalu nato Kir zavzel Asirijo in šel nad Babilon. Potovanja, posebno še trgovska, bi bila pozneje nemogoča.
Ime je bilo piscu Uballit Gula. Pripomniti je treba predvsem, da so že Babilonci dajali svojim otrokom po dvoje imen, posebno moškim, osebno ime, — pri nas krstno ime —, ki so vanj položili svoje želje za novorojenčka in ki iz njega lahko marsikaj sklepamo o osebnem in družabnem položaju staršev, in pa še tudi rodbinsko, oziroma očetovo ime, prav kakor mi dandanes. Le sužnji so se morali zadovoljiti z enim samim imenom. V pozni babilonski dobi so dodajali še tudi imena prednikov za več rodov nazaj, kakor je to ponekod
še dandanes v navadi v semitskem orientu. Osebno ime trgovčevega sina je bilo torej Uballit. Brez težav sem ugotovil, da je ta beseda*3. edninska moška oseba v določni-ku II. razreda od babilonskega glagola balat, živeti. Uballit pomeni torej »oživljal je«. Mi bi morebiti rekli živko. Gula je bilo vsekakor rodinsko ime.
Nevesti je bilo predvsem ime Ina. Ljubko ime! Ina je namreč deminutiv od samostalnika enu in pomeni očesce, pa tudi stu-denček. Zelo zanimiv je bil pridevek E-sagil banat. Mi bi rekli »Ina izmed hčera E-sa-gile«. E-sagila je bil poglavitni tempelj Babilona, bog Mardu je bil njegov gospod, dragoceni zakladi so bili v njem shranjeni. Mardukov kip, miza, prestol, vse je bilo iz zlata, zlata in srebrna je bila oprema templja, krdela svečenikov so opravljala službo, svečenice-hierodule so bile nastavljene v njem. Zato je v pismu omenjena Ninni-Ištara. boginja ljubezni. Navadno so bile iz bogatih babilonskih rodbin, smele so se tudi mcžiti in marsikateri ugledni Babilo-nec si je poiskal ženo izmed hčera Ištari-nih. Bogate so bile, živele so skupno v tempeljskem »samostanu« ter opravljale službo vedeževalk, zarotovalk in pevk. Njihova »prednica«, prva svečenica, je bila po-
gosto kraljevska princesa, smela se je mo-žiti, otrok pa ni smela imeti. Ko je nekoč neka taka dama le porodila, je položila otroka v košaro in jo spustila po Eufratu. Iz tistega otroka je zrastel veliki osvoje-valec kralj Sargon I. Podobnost z Moze-sovo zgodbo je očitna, ne bomo pa že kar trdili, da je pisec Mozesove zgodbe prepi-sil »Sargonovo rojstvo«. Podobna izstavljanja so se pač utegnila pripetiti., tudi ob Eufratu, ne samo ob Nilu.
Taka svečenica je bila torej Ina, izvoljenka Uballit Gule. Umljivo je, zakaj si je sin bogatega veletrgovca izbiral ženo med bogatimi hčerami E-sagile, Ištarinimi svečenicami. Ali si je izbral dobro tudi glede osebe same in njenega življenja, to prepuščamo njemu. Ali jo je res tudi vzel, tega nam pismo ne pove, prav kakor nam je tudi še uganka, kam in čemu je svečenica Ina uhajala iz »samostana«.
Drobno pisemce zaljubljenega Uballita sem skrbno shranil in vkljub vsemu pregledovanju angleških carinikov srečno prinesel domov. Pisemce nudi zanimiv vpogled v intimno življenje Babilona. Kak po klicni pisatelj bi morda znal uporabiti snov celo za obsežen »roman iz starega Babilona«.
:rm sita mladina
Ko odraste otToik dobi pravljic, ki traja nekako do 10. leta. ga zanimajo realistični dogodki, pripovedovanje o izrednih dogodivščinah, junaštva, robinzonade itd. V predpubertetni dobi se javlja prava strast do branja. Otroci od 12. do 14. leta, ki še
ne morejo imeti prave silike o svetu in je tudi zavedno še ne iščejo, berejo včasrih zelo mnogo in »požirajo« knjige. V tej dobi more manjvredna književnost škodovati in privaditi otroka samo na snovno branje, ako mu ne damo o pravem času v roke umetniško pomembnih del, zanimivih potopisov in podobne književnosti, ki pravilno vpliva na fantazijo, voljo in duševno rast mladoletnika.
Pubertctno in prvo popubertetno dobo ka-rakteriziira notranji nemir in nesigurnost, pubescent išče odnosa do sveta, opazuje okolico in življenje. Zanimanje za knjige nekoliko pojema, mladina išče in rešuje probleme po svoje, se otresa avtoritete odraslih in hoče sama najti odgovor na versKe in življenjske probleme, opazuje in razmišlja o razmerju ljudi med seboj in išče svojo svetovnonazorsko opredelitev. V tej starosti je za mladino posebno važno sipo'1-no vprašanje in spolni pouk.
Mladina je primeroma zelo kritična, se zaveda ali vsaj siluti današnje problematike življenja in išče odgovora na sodobna vprašanja. Ako tožijo pedagogi, da današnja mladina le malo bere, da se zanima bolj za šport, ne smemo pozabiti, da smo mnogo sami zakrivili, ker poveličujemo telesno moč in nasilje in ker nismo pravočasno poskrbeli za primerne knjige. Naša mladina je enojezična, tudi dijaki višjih in srednjih šol so' po ogroimni-večini enojezična in ne morejo slediti tujejezični knjigi, ki obdeluje težje predmete. Koliko slovenskih knjig pa imamo, ki bi obravnavale ali vsaj informirale mladino' o današnjih problemih, ki so zanjo aktualni? Kako daleč sega naša maloma-most. nam priča dejstvo, da Slovenci še do najnovejšega časa nismo zmogli primerne knjige o spolnem vprašanju, ako-ravno imamo v tujih jezikih dovolj dobrih vzorcev. Zato ni kriva mladina, če išče seksualnega pouka v knjigah, ki niso zanjo napisane, kriva sta kulturna zaostalost za-ložništev, domače nazadnjaštvo, ki smatra pouk in razgovor o spolnih zadevah za nekaj pregrešnega, in brezbrižnost onih. ki so bili poklicani, da bi tako knjigo napisali. Tako sami škodujemo mladini, ker rodi ne-odkritosrčnost in prikrivanje spolnih problemov samo hinavščino in zablode!
Ker je mladina v pubertetni dobi bolj va?e zaprta in odklanja avtoriteto ali vodstvo, je tudi za knjižničarja zelo težko, da bi individualno svetoval. Distanca med njim in mladoletnikom je prevelika, potruditi bi se moral, da spozna vsa; formalno izobrazbo mladoletnika, milje, v katerem živi, in zunanjo življenjsko povezanost.
Knjige izbira mladina po snovi, išče to, kar zanima njo, soda knjige s svojega sta-
lišča, iz svoje življenjske povezanosti, torej povsem subjektivno. Zato vpliva tudi nanjo reklama, piščevo ime in naslov knjige. Subjektivni odnos do knjige ni nekritič-nost. Prav reklama ali kričeči naslovni ovitki itd. redno poudarjajo aktualnost knjiga Odrasli ve iz skušnje, da je to mnogokrat neupravičeno in samo tnk založništva; mladina pa podleže reklami, ker je neizkušena in ne pozna založniške prakse in potov.
Mnogo je odvisno od formalne izobrazbe, ki jo bo moral knjižničar pri mladini zlasti upoštevati. Šele pri odraslih izbriše intenzivno poklicno delo in življenjska izkušenost ostre meje, ka jih zareže jo višje aH nižje stopnje formalne izobrazbe pri mladini. Po njej se bo treba ravnati pri izbiri knjig po umetniški kakovosti m poljudnoznanstveni vsebini. Občevanje z mladoletniki je v ljudski knjižnici brez dvoma bolj težko kakor z odraslimi, hkrati tudi najbolj odgovorno delo knjižničarja, ker lahko neprimerne knjige izzovejo težke duševne konflikte, duševno depresijo ali tudi izpod-kopljejo nastajajočo usmerjenost. Knjiga lahko postane za mladoletnika usodna v dobrem ali v slabem smislu, ga lahko pelje v pravo smer ali pa mu lahko pokaže neresnične, zlagane cilje in kriva pota.
Mnogo lažje je delo z odraslim. Njegovo formalno izobrazbo je poglobilo poklicno delo in življenjske skušnje, glede spolnega vprašanja so nazori bolj ali manj razčiščeni in ustaljeni. Odrasli ve tudi pri pomanjkljivi formalni izobrazbi povedati svoje želje. Z nekaj vprašanji bo mogel knjižničar kmalu določiti, kaj bo bralca zanimalo, zlasti ker mu bo tudi poklicno delo odraslega v dvomljivih primerih pokazalo smeri in zanimanje, ekonomsko povezanost in mnogokrat tudi idejno ter politično opredeljenost obiskovalca.
(Odlomek: iz knjige vseučiliskega bibliotekarja dr. Avgusta Pirjevca.)
Soprog s kontrabasom
Neki lizbonski list je objavil zelo poučno dogodbico o možu, ki je strahovito smrčal in o ženi, ki tega ni mogla prenašati in je v svoji lahkomiselni občutljivosti razbila vzgleden zakon. Gre za neko Marijo Green iz Chicaga, katere soprog je ravnatelj tvornice za mesne konserve. Gospod Green je imel dobro plačo in je svoji ženici nudil vse, kar si je le mogla pože-leti razvajena Američanka. Kljub vsemu blagostanju pa je bila ženica skrajno nesrečna, ker spričo moževih barbarskih sin-fonij in celonočnih smrčalnih prireditev ni mogla spati nobeno noč. Hujšala je, postala je na moč živčna in je vsako noč vabila družbo, da je tako, kolikor se je le dalo. odložila čas nočnega svojega trpljenja in moževega smrčanja.
Naposled je potožila svoje gorje nekemu radijskemu strokovnjaku, ki ji je takoj pomagal na zelo izviren način. Napravil ji je majhen sprejemni aparat, ki naj bi se dajal smrčečemu možu na nos in ki naj bi sprejemal in- oddajal moževo smrčanje. Aparat sta zvezala z ojačevalcem, kajti radijski strokovnjak je zatrjeval, da se bo mož takoj zbudil, ko bo čul podesetorjeno svojo muziko. In če je buden, takrat ne smrči.
Takoj zvečer je ženica montirala mali aparat soprogu na nos, Radijska tehnika
Vsak večer je Iepa, v soboto zvečer pa najlepše...
je storila svojo dolžno^* in soprog se Je zaradi strašnega šuma res takoj zbudil. Ko pa si je zatipal oddajni aparat na nosu, je vstal, se rohneč oblekel in zaloputnil vrata za seboj. Poslej se ni več vrnil in gospa Marija ga išče zaman že tri tedne. Mož najbrž smrči kje drugje, kjer niso tako malenkostni in cenijo ravnatelja tovarne mesnih konserv, naj uganja še take smrčal-ne orgije.
Zmpm posvetovalnic?
Marjana. — Vaša zadeva je res važna in odločitev Vam je gotovo težka. Mislim pa, da ne potrebujete prav nikakršnega sveta od ljudi, ki ne poznajo vaših družinskih prilik, ko imate vendar na razpolago svete svojih najožjih in najbližjih sorodnikov. Ako si v stvari prizadevajo vaši starši in so preskrbeli vse potrebne listine, ako tudi Vaš izvoljenec želi, da se preselite, potem naj se v stvar ne vtika nikakršna postranska oseba. Slednja tudi ne more prevzeti nikakršne odgovornosti za Vašo odločitev, saj danes ne more nihče z gotovostjo reči, kaj koga še čaka
Lepe želje. Moža si morate poiskati sami. Ako se pravi, da se bog usmili dekleta in mu pošlje moža, je to samo fraza. Kar pa se tiče izjav o tem predmetu doma in v pisarni, jih ne smete jemati preresno. Res pa bo morda vsekakor, da ste nekoliko živčni. V takem položaju pa veliko pomaga samovzgoja in samoprema-govanje. Živčen človek gre tudi svoji okolici na živce, zato sliši na svoj naslov neprijazne in neprijetne izjave, ki mu še bolj grene življenje. Poskusite se nepristransko opazovati in popraviti one svoje lastnosti, s katerimi ste morda neprijetni svoji okolici. Videli boste, da bo potem tudi ta vsa drugačna napram Vam.
Bela cerkev. Doma sem iz Bele cerkve, pa bi rad vedel, zakaj se ravno naša vas tako imenuje, ko je vendar belih cerkva na Slovenskem na pretek. — Naziv Bela cerkev ima zanimivo zgodovinsko podlago. V zgodnjih časih krščanstva na Slovenskem so bile cerkve večinoma lesene. To gradbeno sredstvo pa v par letih popolnoma posivi in počrni. dočim zidana poslopja ostanejo bela. Cerkev v vaši do-
mači vasi je bila nedvomno eno izmed prvih zidanih svetišč tamošnjega okoliša. Vas je dobila zato ime po značilni beli, t. j. zidani cerkvi. Morda je naselbina nastala šele okoli cerkve, če pa je obstajala že pred zgraditvijo cerkve, je imela gotovo kako drugo ime.
X — 1942. Pismo smo dobili prepozno, da bi lahko že v tej številki odgovorili nanj. Kolikor pa Vam je znano, veljajo v Ljubljanski pokrajini za polaganje šolskih izpitov vedno še stari pogoji; spremenjeni so bili le nekateri predpisi glede izpitnih predmetov. Sicer pa se bomo še podrobno informirali in Vam dobljene informacije sporočili v ponedeljski številki.

kjer si je malce oddahnil na svežem zraku. Obrnil se je od lesene pregrade in že nameril nogo čez prag koče, ko se je znašla pred njim mladenka. Od kod, kako in kam je bila namenjena, tega Janez prav gotovo ne bi vedel povedati. V zadregi je stala pred njim in čakala, da bo prestopil prag. On pa jo je spoznal in se ji nasmehnil.
»Gospodična, če se ne motim, sva se že nekje videla? Aha, pri klavirju, ali ne? Sijajno igrate, mora se reči.«
Pogledala ga je brez nasmeha. Njene oči so nemirno begale, kakor da bi preganjane od nečesa iskale, kam bi se skrile. Čudno je zmedla Janeza sinje modra »belina« njenih oči. Črni kiti sta ji viseli ob ramah čez prsi, preko sneženo bele obleke.
»Menda vam ni slabo, mogoče od plesanja?« se je začudil, ko se je naslonila na podboj in ga resno gledala
»Ni mi slabo, samo v koči je tako za-dušno.« se je nasmehnila, Janez ni mogel uganiti, čemu. Stopila je čez prag na pred-durje ter se naslonila na ogrado, ne da bi se še kaj zmenila za njega. Janez pa s tem ni bil zadovoljen. Približal se ji je in ji položil roko okrog vratu. Kakor da tega niti ne bi čutila, je nepremično zrla nekam v svet pod seboj, v stisnjene doline, na dnu katerih so izsušene njive že težko čakale, da se zgnetena gmota "»bla-kov vendar že sprosti svoje teže.
»Gospodična.« je iznova začel Janez, kakor bi jo hotel tolažiti: »morda ste trudni od dolge poti in vas razsajan.je v koči še bolj utruja...« Za trenutek je prenehal, nato se je domislil in rekel: »Nad kočo.
tu gori je ob cerkvici tako lepa ravnica, grmičevje krog in krog, samota in^ mir...« Tedaj se je nenadoma, ko bi jo pičil gad, razposajeno zasmejala, se zavrtela na pčti in lahkih korakov planila v plešoči vrvež
v koči...
... Pojdi z menoj, krasna je noč nocoj.
Pesem in ples, vrišč in smeh so udarili Janezu nasproti, ko je stopil v izbo. Trdno je moral stisniti pesti, da ga bolečina v glavi ni premagala. Iz sopare in dima je pred njim zrasel tuj obraz, skoraj tik ob njegovem, bleščeč se od znoja, z razmrše-nimi. lasmi. Janez je zaslutil, da mu je ta neznanec nevaren, toda bilo je prepozno. Koščena pest ga je udarila v nos, da se mu je izba zavrtela pred očmi. Na slepo je udaril s pestjo nekam predse, nekoga zadel... Slišal je še besede: ... na samem... a? Mimica... hudič!«
Potem se je razlegel razbrzdan smeh.
Tako rahlo in blagodejno je škropil dež po njegovem razgretem obrazu, ko je ležal v mokri travi in se ie prej tako grozeča nevihta spremenila v pohleven de-žek. Kakor da bi z vsako kapljico, ki mu je zdrsnila preko lica, odtekel majčken del težke trudnosti. Mižal je, si z roko podpiral glavo, da mu je dež curljal za rokav, in se nečemu nasmihal. Tako lahka. mu je postala glava, misli so bile rešene mračnosti, ki mu je vse dotlej za-grinjala možgane v truden sen. Nad njim se je grohotala koča, široka in močna, z na stežaj odprtimi oknicami. Plesali so do iznemogiosti, mize so bile polite z vinom; kitare so pele divje ko k svečanosti kakih
divjih prebivalcev pragozda, grla se stegovala v nasilnih višinan pesmi.
Ležal je v travi na mokri zemlji nekaj časa... ne preveč dolgo... dokler ni začutil bližine živega bitja. Ali je bil angel, ki se mu je korak za korakom bližal? Ves v belem, s skoraj neslišnimi koraki, obličje pa zavito v neko nenaravno lepoto, ki je sijala iz okvira črnih las. To obličje kakor da ga te trenutke gleda prvič, pa ga je vendar že nekje videl... Da, videl ga je, toda ta podoba, ta čudovita slika, ki se mu bliža... Gledal je v to obličje, v povešene oči dekleta, ki mu je ponudila roko, da se je dvignil. Potem je stal ob njej, ob Mimici, ki ga je zdajci pogledala. Ne še nikdar ni vedel Janez tega, kar je odkril ta trenutek. Na sinjem oboku njenih oči je zapazil svetlikanje... Kakor da bi nad obzorjem teh oči vstajala svetla zarja, se večala, sijala zmerom bolj in zagorela tako močno, da je plamen objel tudi njega. Njegova krepka roka je vztre-petala v drobni njeni in povesil je oči
Ko sta korakala proti koči, je čutil njeno drobno postavo tik ob svoji strani. Z obema rokama se ga je držala za nadlaket in zdaj pa zdaj so se njene roke krčevito stisnile pa takoj spet za trenutek popustile, kakor bi hotele zadušiti mogočen plamen, ki je zajel dušo mladega dekleta.
Cez dobro uro, ko se je nebo zlilo, se je mehko sonce ogledovalo v lužah razlitega vina po mizah in se od njih odbijalo po kotih prazne koče, med prevrnjenimi stoli in razbitimi kozarci. Povsod pa je vladala čudovita tišina.
Le nekje v gozdu so se med skalami strmo zarezanega kolovoza lovili veseli gla-
sovi mladih izletnikov, ki so se spuščali v dolino. Smeh jim je širil obraze ob neusmiljenih domislicah, ki so kakor dežne kaplje iz premočenih drevesnih krošenj padale med nje. Pozabljena je bila trud-nost; tam nekje za njimi, med širokimi stenami koče je ostala... Oni pa so šli dobre volje tja nekam, kjer se ta čas pokrajina koplje v svežem žarkem siju sonca, kjer jih spet čaka radost... domov.
»Mimi, kaj praviš, kakšen spomin bom ohranil na današnji dan? Hm? Na konec današnjega izleta?« Šla sta po kolovozu, zadnja iz vesele družbe, Janez in Mimi. Objeta okoli pasu sta se pomenkovala ko tička na zeleni veji. »... Na ples v koči, na tebe, kako sem te srečal pred durmi, pa na tvojega brata, ki te tako skrbno čuva... ha, ha!«
»Oh veš, saj ni tak, kakor ti misliš. Tisto, ko te je udaril, je bilo iz pijanosti, ker se ni mogel obvladati... Drugače pa je ^dober, boš videl.«
Janez je videl, kako se je njegovi spremljevalki nabralo čelo v gubice. Stisnil jo je k sebi in ji z nasmehom pogledal v sinje oči.
»Veš kaj, ti... moja? Nihče ne more reči, da danes ni bilo lepo... Zdi se mi, da se v moji glavi večkrat še celo neprijetni spomini spremene v prijetne. Poslušaj samo, povedal ti bom tak neprijeten spo-minček iz moje prve mladosti. Nekoč sem imel mlado prijateljico. Tako drobna ie bila in majhna, veš, ko kaka igračka. Pa ljubka, moj Bog, kakor iz lecta. Očke je imela kakor... ah, kakor plamen včasih, drugikrat pa tako mehke, proseče in tajno sanjave... Naslonila mi je nekoč svojo
JAZ NISEM ZAČEL »Morate se sprijazniti z usodo, gospod Kovic!«
»Kaj bi se jaz sprijaznjeval, ona je za-gela!«
OBA STA LAŽJA Se mlada zakonska dvojica se je vračala nekoč s smuke, ki je trajala daljši čas. Na kolodvoru je 6topiIa gospa na tehtnico in ugotovila: »Hvala bogn, sem že tri kile lažja.« »Hm — jaz pa za pet tisoč!« je prikimal aaož.
PRISPEVEK Ondan sta prišli dve gospe z nabiralno ndo h gospe SkočirjevL Zgovornejša je začela:
»Ali boste kaj prispevali za naš dom za notorične alkoholike?« Gospa Skočirjeva ni dolgo premišljevala: »I, kajpak — vzemite si mojega moža!«
otožno% glavico na prsi, me pogledala navzgor m zašepetala:
— Ti si moj majhen prijatelj, ali nr* Jani? Jaz ji nisem pritrdil. Zagledal sen» se nemo v njene blede ustnice, ki so prav rahlo drhtele, in čutil njene oči v svojih... Potem je povesila glavico in zaihtela na mojih prsih, jaz sem ji pa poljubil lase...«
»Hm,« je rekel čez malo časa, ko Mimi nI dala nobenega znaka od sebe, da ji taka povest ne ugaja. »Kdo, misliš, da je bila ta moja prijateljica? Pa saj ne moreš vedeti. kako sem neumen! Ime ji je bilo Silvica...« Molk med njima.
»...in bila ie moja sestra,« je dodal Janez mrko. »Že nekaj let, takihle lepih, sončnih in veselih mladih let leži v zemlji, ta moja mala —«
Tedaj ga je pogledala. Vsa razposajenost je na mah oba minila. Otožno, mehko, daljno ga je gledala navzgor. Njegove močne obrvi so se nad nosom skoraj strnile, ko jo je gledal te kratke trenutke, kakor da bi sam s seboj bojeval neviden boj.
Pot se je vse dotlej vila med drevjem po senčnem pobočju griča. Skoraj hladno je bilo okrog njiju. Prav tedai pa se je orjaški hrast nad njima zabliščal v pravem bogastvu večernega sonca. Medli žarki so prepletali ko sanjsko rahle pajčevine med starimi vejami, me.d mokro se bleščečimi zelenimi listi. Kakor da bi bredel po samem zlatu je med vejami skakal
živo žvrgoleč v to razkošje barv.
iviiuua c.oveka sta videla lepoto, čutila sta jo v svojih nemirnih srcih in jo skušala ohraniti neskaljeno čim dalj.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.