CELJE 3S. OKTOBRA 1959
Leto X., štev. 43
GLASILO SOCL\LlSTIC.\E ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJt
LLST IZDAJA L\ TLSKA ČASOPISNO POD
JETJE »CELJSKI TISK«
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO
Uredništvo: Celje. Titov trg "i — poštni
predal 16 — telefon' 25-2^ in 24-2^ — uprar«:
Celje. Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152
-telefon 2V75 in 20-8«) — tekoči račun pri
Komunalni banki Celje 60V?0-l-b56 — izhaja
o petkih — letna naročnina 500, polletna 2>0.
četrtletna 125 din — posamezna številk«
15 din — rokopisov ne vračamo.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Z VELIČASTNEGA ZBOROVANJA OB 40-LETNlCl KPJ IN SKOJ V MARIBORU
JUGOSLAVIJA
med deželami z najhitrejšim
gospodarskim razvojem
V soboto popoldne je bilo v Mariboru veličastno zborovanje v
■•častitev 40-letnice ZKJ in SKOJ, ki se ga je udeležilo okrog 70.000
iz Maribora ter drugih krajev bližnje in daljne okolice. Na zbo-
rovanju je govoril sekretar CK ZKJ Edvard Kardelj. Med gosti so bili
ta^i član Izvršnega komiteja CK ZKJ in sekretar CK ZKS Miha Ma-
riHko, dan Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek, predsednik
levršnega sveta LRS Boris Kraigher, član Izvršnega komiteja CK
ZKS dr. Jože Potrč in Vlado Krivic, član Izvršnega sveta LRS Tone
••le, predstavniki JLA ter zvezni in republiški ljudski poslanci iz Se-
verne Slovenije.
ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLA-
VIJE — AKTIVEN BOREC
ZA MIR
V svojem govoru je tovariš Ed-
vard Kardelj orisal nekatere pro-
bleme iz notranje politike, predvsem
ft naš demokratičen družbeni raz-
voj ter nakazal nekatere naloge, ki
■as še čakajo, če hočemo pospešiti
splošen napredek naše dežele. Ra-
2«n tega je tovariš Kardelj orisal
politični položaj v svetu ter med
drugim dejal, da v današnjem sve-
tu že nastajajo realne možnosti, da
se človeštvo za vselej osvobodi ne-
varnosti nove svetovne vojne, ako
bodo vsi socialistični in napredni
faktorji v današnjem svetu znali
voditi dosledno politiko miroljubne
koeksistence. Tovariš Kardelj je pri
tem poudaril, da je Zveza komuni-
stov Jugoslavije tudi na področju
aunanje politike bila vselej aktiven
borec za mir in mednarodno sode-
lovanje na bazi principa aktivne mi-
roljubne koeksistence.
Ko je tovariš Kardelj govoril •
doseženih uspehih, je poudaril, da
je Jugoslavija med deželami z naj-
hitrejšim gospodarskim razvojem,
kljub raznim težavam, ki so bile
trm večje zato, ker je prehod iz sta-
rega na nov gospodarski sistem bil
storjen v izredno hitrem tempu. V
t«j rvezi je tovariš Kardelj dejal:
NAS NOV GOSPODARSKI
SISTEM 2E DOLGO NI VEC
EKSPERIMENT
Naš nov gospodarski sistem je že
»davnaj prenehal biti eksperiment.
Ta sistem ne le, da že funkcionira
kot izredno dinamičen mehanizem
v rokah delovnega ljudstva, to je
■jegovih samoupravnih organov,
marveč nosi v sebi tudi izredno
močne faktorje stimuliranja sploš-
nega gospodarskega napredka in
liitrega razvoja proizvajalnih sil.
Isto velja tudi za razvoj našega
socialističnega demokratizma, od-
nosno sistema družbenega samo-
upravljanja. Komaj pred desetimi
leti so potekle prve iniciative v
praksi za upostavljanje delavskega
samoupravljanja. Danes pa so de-
lavski sveti že izredno močen poli-
tični in materialni faktor, ki imajo
odločujoči vpliv na razvoj našega
gospodarstva. Razen tega je v tem
času samoupravljanje v proizvodnji
dopolnjeno tudi s sistemom samo-
upravnih komun in s samoupravlja-
njem delovnih ljudi na področju so-
cialnih, zdravstvenih in drugih jav-
nih služb.
Razni kritiki so nam pred leti tu-
di tu prerokovali polom, neki pa še
danes trde, — celo v imenu mark-
sizma — da delavski sveti vodijo
gospodarstvo v propad, češ, da je
delavec sposoben gledati na stvari
samo s stališča svojega osebnega
interesa, da pa nikakor ne more ra-
zumeti svojih družbenih interesov.
Ce bi bilo to res. potem bi bilo,
seveda, nesmiselno govoriti o so-
lidarnosti delavskega razreda.
Toda pustimo take in podobne
argumente ob strani. Praksa sama
je najboljši sodnik tudi na tem pod-
ročju. Kombinacija decentralizacije
gospodarskega upravljanja z demo-
kratizacijo upravnih organov v go-
spodarstvu, komunalni izgradnji ter
socialnih službah, je privedla do te-
ga, da pri nas d^nes ni razlike med
centrom in periferijo v živem napo-
ru delovnih ljudi na razvijanju pro-
izvodnih sil in družbenih služb.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Posvet v Mariboru
Pod vodstvom podpredsednika
Zveznega izvršnega sveta Edvar-
da Kardelja je bilo v ponedeljek
v Mariboru posvetovnje članov
Svečana proslava dneva
Združenih narodov v Celju
Na večer pred dnevom Združenih
narodov, dne 23. oktobra je bila v
dvorani Narodnega doma v Celju
svečana proslava v počastitev 14-
letnice OZN. O delu in uspehih
OZN je govoril član CK ZKS tova-
riš dr. Jože Potrč.
Proslave so se udeležili sekretar
OK ZKS v Celju, tovariš Franc Si-
monič, predsednik OLO Celje, to-
variš Riko Jerman, sekretar Občin-
skega komiteja ZKS v Celju, tova-
riš Cveto Pelko, sekretar Okrajnega
odbora SZDL v Celju, tovariš Stane
Sotlar, predstavniki JLA in množič-
nih organizacij v Celju. Med ude-
leženci je bilo največ mladine.
Tovariš Potrč je govoril o pome-
nu organizacije Združnih narodov
in pri tem poudaril vlogo Jugosla-
vije v splošni borbi za mir in na-
predek v svetu.
okrajnih političnih organizacij ia
okrajnih ljudskih odborov iz Ma-
ribora, Murske Sobote in Celja.
Sestanka so se udeležili še pred-
sednik Ljudske skupščine LRS
Miha Marinko, podpredsednik
Zvezne ljudske skupščine Fran«
Leskošek-Luka, predsednik Iz-
vršnega sveta LRS Boris Krai-
gher, podpredsednica Glavnega
odbora SZDL Slovenije Vida
Tomšič, člani Izvršnga sveta LRS
Viktor Avbelj, Tone Bole in Jože
Ingolič. Med udeleženci iz celj-
skega okraja so bili tudi sekretar
Okrajnega komiteja ZKS Franc
Simonič, predsednik OLO Riko
Jerman, predsednik OZZ Franc
Lubej, podpredsednik OLO Miran
Cvenk in drugL
Na sestanku so obravnavali ne-
katera gospodarska vprašanja
vseh treh okrajev, zlasti pa go-
vorili o stanju in perspektivah t
industriji, trgovini in podobno.
Precejšen del posvetovanja se je
sukal tudi okoli odnosov med ko-
muno in gospodarskimi organi-
zacijami.
IZDATKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VEDNO V PORASTU
Danes dopoldan je bilo v dvorani OSS v Celju šesto
redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno za-
varovanje. Na zasedanju so obravnavali finančno stanje za-
voda, probleme pokojninske in invalidske službe, predlog
izvršilnega odbora o povračilu pogrebnih stroškov, stano-
vanjsko izgradnjo in še nekatere probleme v zvezi s socialnim
zavarovanjem.
Tokrat objavljamo nekaj važnejših ugotovitev iz poročil,
ki so jih sprejeli člani skupščine, v prihodnji številki pa
bomo poročali o poteku skupščine in o sklepih, ki so jih
sprejeli.
Zelo zanimivi so podatki iz fi-
nančnega poročila, saj so za
zdravstveno zavarovanje do kon-
ca septembra letošnjega leta po-
rabili skupno 1,187.122.000 din, to
je za 316.980.000 din več kot v
istem obdobju lanskega leta. Se-
veda so odgovarjajoče narasli tu-
di dohodki zavoda. Povečanih iz-
datkov pa ni pripisati samo po-
večanju cen posameznim zdrav-
stvenim storitvam in povečanju
njih števila, ampak tudi temu, da
je število zavarovanih oseb na-
raslo, saj jih je bilo lani v tem
času povprečno le 49.500, letos
pa 52.900.
Se vedno ugotavljamo, da cena
oskrbnih dni v bolnišnici raste.
To potrjuje tudi ugotovitev, da je
— v indeksih izraženo — cena na-
rasla na 123, dočim je v ambulan-
tah cena narasla na 107, pri zob-
nih storitvah je padla na 98, pri
ortopedskih pripomočkih pa celo
na 94. Seveda predstavlja to le
neznaten del celokupnih izdat-
kov, tako da so v celoti vendar
narasli, zlasti še, ker so narasli
tudi izdatki za hranarine in po-
rodnine. Ti izdatki so narasli v
povprečju enako kot plače aktiv-
nih delavcev.
Poročilo kritično obdeluje tudi
stanje pokojninskega in invalid-
skega oddelka ter ocenjuje oprav-
ljeno delo. V pokojninskem od-
delku so v glavnem opravili pre-
veabo po novem zakonu, ki velja
od leta 1958 dalje. Se vedno pa
so velike težave z novimi zahtev-
ki, saj je s predpisi predvideno,
da se dokončno obračuna delav-
cem zaslužek šele ob koncu leta,
po zaključnem računu. To pa one-
mogoča dokončno izdajo odločbe
onim, ki med letom prosijo za
pokojnino. Vsem tem lahko dajo
le akontacijo in ko podjetje na-
pravi bilanco, je treba vsak tak
primer ponovno proučiti in iz-
dati dokončno odločbo. Izračunali
so, da je to v tričetrtine primerih.
To povzroča že tako malemu šte-
vilu uslužbencev nove težave, pri
zavarovancih pa nevoljo. Ce upo-
števamo, da so prevedli po urad-
ni dolžnosti 8200 upokojencev, na
predlog pa okrog 4100, vse to po-
leg reševanja rednih zahtevkov,
lahko šele razumemo, odkod to-
liko težav.
Se težje pa je stanje v invalid-
skem oddelku. Novi zakon, ki je
stopil letos v veljavo, je naložil
zavodom veliko novih dolžnosti,
ker je uvedel za zavarovance ne-
katere nove pravice, zlasti pravi-
co do rehabilitacije in zaposlitve,
ki je primerna preostali delovni
zmožnosti. Tu je treba biti v stal-
nih stikih z gospodarskimi organi-
zacijami in poiskati taka delovna
mesta, ki so za invalide primerna.
Podjetja pa najdejo nešteto iz-
govorov, ker se pač branijo zapo-
sliti invalide. So sicer med pod-
jetji tudi častne izjeme, kjer so
se teh nalog z razumevanjem lo-
tili. To so predvsem Cinkarna,
Tovarna emajlirane posode, Rud-
nik lignita v Velenju in Keramič-
na industrija v Libojah. Z upor-
nim delom pa bodo gotovo tudi
te težave premagali.
V prvih desetih mesecih letoš-
njega leta so zavarovanci vložili
skupno 1286 invalidskih zahtev-
kov, poleg tega pa morajo opra-
viti prevedbe po uradni dolžnosti
in na predlog. Na zavodu bodo
morali torej pospešeno delati, če
bodo hoteli v doglednem času
opraviti to ogromno delo, tembolj,
ker vsak zavarovanec zelo ne-
strpno čaka rešitve svoje zadeve.
Njihova oporoka
naša sveta dolžnost
Milijon in osem sto tisoč žrtev ... Vsa domovina je posejana
z grobovi in prepojena s krvjo. Z grobovi tistih, ki nam z nepi-
sano oporoko nalagajo sveto dolžnost.
Vsak grob pušča za sabo bolečino v srcih živih. Toliko bolj
tisti, ki pokrivajo žrtve nasilja, padle junake. Le-ti so umirali,
da bi živelo in se svobodno razvijalo ljudstvo, iz katerega so
izšli. Svoboda za ceno krvi, življenje za ceno smrti.
Žrtvam smo na njihovih skupnih grobiščih postavili spome-
nike. Vklesana imena, katerih število gre v sto tisoče, nas za-
dolžujejo:
Zadolžujejo nas, da zgradimo tak svet, kakršen je bil v
njihovih mislih, v njihovih srcih, ko so padali v smrt. Mar ni
že od nekdaj predsmrtna želja človekova bila sveta za one, ki so
ostali? Bila je, odkar človek pozna svojo zgodovino. Kaj je
torej svetejše od izpolnjevanja dolžnosti, da uresničimo idejo,
ki je vodila na juriš sto tisoče, ki je vodila ljudi pred puške
krvolokov in v njihova zverinska taborišča smrti? Svoboda, ena-
kopravnost, pravica in sreča bodočih pokolenj.
Zadolžujejo nas, da čuvamo mir, da smo budni stražarji
nad strastmi in nečloveškimi silnicami, ki so tolikokrat pahnile
človeštvo v krvave morije in uničevanja. Našo zavest, naše vsak-
danje delo, našo voljo, kadar je treba za ta vzvišen cilj tudi
samoodrekanja, naj prežema njihova oporoka.
Njihovi grobovi naj bodo mejniki miru, mejniki med pretek-
lostjo in srečnejšo bodočnostjo.
Slava njihovemu spominu!
ENAKOPRAVNOST SODNIjKOV-POROTNIKlOV
ZRCALO RAZVOJA SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE
Na predlog političnih organizacij
90 člani obeh zbor6v Okrajnega
ljudskega odbora v Celju izvolili v
začetku oktobra letos 135 porotni-
kov Okrožnega sodišča. Med temi
je 56 delavcev, 57 uslužbencev, 4
kmeti, 6 upokojencev, 7 gospodinj
ter 5 ostalih. Med novoizvoljenimi
sodniki-porotniki je tudi 19 žena.
Od celokupnega števila je le osem
takih, ki so bili zdaj vnovič izvolje-
■ i; vsi ostali pa so tokrat prvič
sprejeli to dolžnost. Med porotniki
jih bo dvanajst izključno sodelova-
lo pri razpravah zoper mladoletni-
ke.
Pred dnevi je predsedstvo Okrož-
nega sodišča v Celju povabilo na
posvetovanje vse na novo izvoljene
porotnike. Med gosti sta se sestan-
ka udeležila še predsednik Vrhov-
nega sodišča LRS Vlado Krivic ter
predsednik OLO Celje Riko Jerman,
Po uvodnih besedah predsednika
Okrožnega sodišča Nika Pogačarja
ter pozdravu tovariša Jermana je o
vlogi in razvoju porote spregovoril
tovariš Krivic. Pri tem je med dru-
gim opozoril, da sega pojav sodne
porote v svetu že v prejšnje čase,
zlasti pa v dobo meščansko-demo-
kratične revolucije, ko so množice
zahtevale svojo udeležbo pri sodst-
vu. Pri nas pa smo šli pri poroti
naprej. Naša porota se razlikuje od
drugih v svetu predvsem v tem, da
je pri nas sodnik-porotnik povsem
enakopraven član sodnega senata,
kar v drugih deželah nI primer. V
tem je tudi sistem naše porote
vsklajen z razvojem socialistične
demokracije.
V	nadaljevanju svojega govora je
tovariš Krivic opozoril na osnovne
principe naše ljudske oblasti, na
njeno enotnost v zakonodajni, iz-
vršni in sodni smeri. Ta enotnost
oblasti pa se kaže še v tem, da ti-
sti, ki zakone sprejemajo tudi ne-
posredno nadzorujejo njihovo izva-
janje.
Naše sodstvo je del celotnega si-
stema ljudske oblasti; njegova funk-
cija pa sloni na neodvisnosti in sa-
mostojnosti. Poroštvo za neodvis-
nost in samostojnost sodstva se ne
kaže samo v enakopravnosti sod-
nikov-porotnikov s poklicnimi, ozi-
roma rednimi sodniki, temveč prav
tako v neodvisnosti človeka, v nje-
govi enakopravnosti.
V	drugem delu svojega govora je
tovariš Krivic še posebej opozoril
na vlogo sodstva tako kot zaščitni-
ka in branilca osnovnih državljan-
skih pravic, kot organov delavskega
in družbenega upravljanja, oziroma
celotne družbe. Zato ima sodstvo
važno nalogo, da prinaša odločitve,
ki pospešujejo razvoj socialističnih
odnosov in se bije za nova pojmo-
vania v odnosu do človeka. Le-ta
pa temeljijo na načelih humanizma.
Razen tega je tovariš Krivic go-
voril še o vlogi sodstva, zlasti pa
porote pri razvijanju socialistične
demokracije in prav tako pri formi-
ranju naše etike in morale.
Končno je vsem sodnikom porot-
nikom želel, da bi se kar najbolj
aktivno vključili v zanje novo, si-
cer pa občutljivo področje našega
družbenega življenja. Zraven tega
se je zahvalil tudi tistim, ki so že
doslej opravljali to nalogo.
V	nadaljevanju posvetovanja je
tovariš Pogačar orisal glavne zna-
čilnosti pravic in dolžnosti sodni-
kov-porotnikov. Mimo tega pa je
porotnike seznanil z delom Okrož-
nega sodišča, ki je v precejšnjem
zaostanku, saj ima nekaj manj kot
tisoč nerešenih zadev. Na zaključ-
ku prvega dela posvetovanja so sod-
niki-porotniki položili svečano iz-
javo.
V	drugem delu konference so se
novi sodniki-porotniki, katerih man-
datna doba traja dve leti, seznani-
li z osnovnimi značilnostmi postop-
kov v kazenskih in civilnih zade-
vah. -mb
VREME V NASLEDNJIH DNEH
ZA CAS OD 30. OKTOBRA
DO 8. NOVEMBRA
Konec oktobra, oziroma v začetku
l^ovembra padavine s snegom do ni-
žin. — Pozneje sprva še nestalno,
® nato zopet razdobje suhega oziro-
•"a lepega vremena in-cez dan po-
stopoma topleje. Okrog 8. novembra
na kratkotrajno poslabšanje s
Padavinami.
SPOMINSKE SVEČANOSTI NA DAN MRTVIH V CELJU
Ob 10. uri: centralna spominska svečanost pri spomeniku
NOB na Slandrovem trgu.
Ob 10,30. uri: pri spominski plošči na Trgu svobode.
Ob n. uri: pri spominski plošči v »Starem piskru«.
Nadalj^e pripravljajo krajevni odbori Zveze borcev NOB
▼ Storah, Skofji vasi, Vojniku, Frankolovem, Strmcu in v Dobrni
spommske svečanosti v svojih krajih.
CELJSKI TEDNIK štev. 43 30. oktobr:! 1959 ^^^
Nad 1*5 milijarde hranilnih vlog
v celjskem okraju
To ni bil običajen sprehod, niti
obisk vljudnostnega značaja. Gnala
me je novinarska radovednost,
hkrati pa tudi bližajoči se medna-
rodni dan varčevanja.
Kako se gibljejo hranilne vloge,
koliko je tistih, ki zaupajo svoje
prihranke našim denarnim zavodom
kako je z varčevanjem med mladi-
no... to so bila vprašanja, ki sem
jih zastavljal tako v Komunalni
banki, kot v Zadružni hranilnici in
posojilnici in nazadnje še v Celjski
mestni hranilnici.
Pa začnimo pri največjem denar-
nem zavodu v Celju — s Komunal-
no banko, ki ima svoje podružnice
v Laškem, Mozirju, Rogaški Slati-
ni, Konjicah, 2alcu, Šoštanju in
ekspozituro v Šmarju pri Jelšah. Za
primerjavo, kako zelo so narasle
hranilne vloge samo pri tem zavo-
du. naj povem, da je celjska Komu-
nalna banka prevzela na koncu leta
1955 od bivše podružnice Narodne
banke za celjsko okolico dva tisoč
hranilnih vlog v vrednosti 31 mili-
jonov dinarjev. Z uspešno propa-
gando ter solidnim poslovanjem si
jc banka pridobila med prebival-
stvom takšen ugled, da se je števi-
lo vlagateljev povečalo v letu 1957
na osem tisoč, vloge pa na 160 mili-
jonov. Danes ima Komunalna ban-
ka s svojimi podružnicami že 16.000
vlagateljev, ki so ji zaupali nad 402
milijona dinarjev prihrankov.
Posebno skrb je ta banka name-
nila najmlajšim vlagateljem. Zato
je oskrbela lične kovinske hranilni-
ke in jih brezplačno razdelila med
mlade prebivalce celjskega mesta in
okraja. Do septembra letošnjega le-
ta je razdelila sedem tisoč takih
hranilnikov, v katerih se je skupaj
zbralo že nad 25 milijonov dinarjev
vlog. To je vsekakor lep uspeh, ki
kaže, da varčevanje zajema čedalje
večje število šolskih in predšolskih
otrok.
Izredne uspehe na področju var-
čevanja med kmečko, zlasti pa še
med šolsko mladino je dosegla Za-
družna hranilnica in posojilnica v
Celju. Pa ne samo med mladino.
Tudi sedemdeset hranilnih-kreditnih
odsekov pri kmetijskih zadrugah
govori o vlogi in razširjenosti po-
slovanja tega zavoda, ki zajema
predvsem kmečki živelj. Od vseh
hranilnih-kreditnih odsekov jih je že
kar dvajset preraslo v hranilnice in
posojilnice kmetijskih zadrug.
Čeprav so vsako leto v tem času
prihranki kmečkih ljudi minimalni
(lastno finansiranje kmetijske pro-
izvodnje), pa se višina hranilnih
vlog Zadružne hranilnice in posojil-
nice suče v septembru pri 460 mi-
lijonih. Sicer pa ima okoli 28.000
vlagateljevi
Načrtno in s posebno skrbjo se je
lotil ta denarni zavod propagande
varčevanja med šolsko in predšol-
sko mladino. Šolskim otrokom je
oskrbel posebne hranilne skrinjice.
Kar štiri sto jih je v 69 šolah celj-
skega okraja. Med predšolske otro-
ke pa so razdelili nad 5.300 kovin-
skih hranilnikov. Sicer pa ima oko-
li trinajst tisoč mladih vlagateljev.
Razen na podeželju, kjer so zla-
sti šole v Podčetrtku, Bočni, Polze-
li, Rečici ob Savinji, Ponikvi pri
Grobelnem in še ponekod drugod
dosegle prav lepe uspehe, se je zad-
nji čas začelo šolsko varčevanje ši-
riti tudi med celjsko mladino. Led
je prebil peti b razred tretje osnov-
ne šole.
Kakor Komunalna banka, tako je
tudi Zadružna hranilnica in posojil-
nica razpisala med šolsko mladino
tekmovanje v pisanju nalog o var-
čevanju in risanju ustreznih risb.
Za nagrado je štiridesetim najbolj-
šim, oziroma izžrebanim mladim
avtorjem obljubila lepo avtobusno
potovanje v Ljubljano, Zagreb,
Kumrovec in nazaj. Zraven tega bo
Zadružna hranilnica in posojilnica
za letošnji dan varčevanja razdeli-
la med šole 20 kompletov knjižnih
zbirk.
Prvo mesto v hranilni službi pa
ima med vsemi denarnimi zavodi
na območju okraja Celjska mestna
hranilnica in posojilnica. V celoti
ji je 11.621 vlagateljev zaupalo kar
633 milijonov dinarjev prihrankov.
To je številka, ki govori o priljub-
ljenosti in solidnosti dela zavoda,
ki ima podružnici še v Velenju in
na Ljubnem ob Savinji. Kakor osta-
li zavodi, tako tudi Celjska mestna
hranilnica in posojilnica ni zanema-
rila skrbi za širjenje varčevanja
med mladino. Zato je doslej raz-
delila nad tri tisoč hranilnikov in
zbrala 24.4 milijona dinarjev otro-
ških vlog. Priljubljeno pa je tudi
nagradno desetletno varčevanje, ki
je že doslej zajelo nad 170 ljudi.
Tako. Pri kraju smo z obiskom
pri denarnih zavodih, ki posvečajo
hranilni službi veliko skrbi. Ce bi
na koncu sešteli vse vloge, ki jih
hranijo tile zavodi in zraven njih
še Narodna banka, potem bi pre-
segli številko poldruge milijarde.
Z veličastnega zborovanja
v Mariboru
SISTEM DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA JE KLICA NOVIH
SOCIALISTIČNIH ODNOSOV
(Nadaljevanje s I. strani)
isti stimulativni faktorji delujejo
vsepovsod. Čeprav šele v klici, se
vendar pri nas kakor na dlani jasno
vidi proces odmiranja razlik med
mestom in vasjo, med centrom in
podeželjem. Brez takega demokra-
tičnega mehanizma v gospodarskem
upravljanju, se pravi, brez delav-
skih svetov, komun in družbenega
samoupravljanja sploh in močnega
stimulusa, ki leži v tem sistemu, si
ne bi bilo mogoče zamisliti tako
ogromnih gospodarskih uspehov.
In zato mi, v nasprotju z našimi
kritiki, slabosti našega gospodarske-
ga in političnega sistema vidimo
prav v tem, da doslej še nismo
uspeli — ker nas v tem ovirajo ma-
terialni faktorji, se pravi, stopnja
gospodarskega razvoja — da bi me-
hanizem družbenega samouprav-
ljanja še ne zaživel v svoji celoti In
z vso svojo demokratično in huma-
nistično vsebino. Toda, za uresniče-
nje tega cilja se bomo vztrajno bo-
rili.
Sistem družbenega samoupravlja-
nja, ki ga razvijamo, je klica novih
socialističnih odnosov, iz katerih
postopno izginjajo elementi mezd-
nih odnosov, ki so bili še zelo moč-
ni v prejšnjih pogojih centralizira-
nega državno-administrativnega
upravljanja s proizvodnjo in razde-
litvijo. Lahko smo ponosni, da s
tem sistemom prebijamo nove poti
socialističnemu napredku. Ne bom
pretiraval, če rečem, da je v tem
delu pomemben delež Komunistič-
ne partije in narodov Jugoslavije
splošnemu napredku človeštva.
31. oktober
mednarodni dan
varčevanja
Od 1925. leta praznuje ve-
čina držav enaintrideseti
oktober kot mednarodni dan
varčevanja.
Misli o potrebi in korist-
nosti denarnega varčevanja
ne razširjajo in propagirajo
samo denarne in kreditne or-
ganizacije, ki jih zanima zbi-
ranje prihrankov zaradi po-
deljevanja raznih kreditov,
temveč dobiva mednarodni
praznik varčevanja obliko
mogočne manifestacije o vse-
splošni koristi varčevanja za
posameznika in družbo.
Na pomen varčevanja ne
gledamo samo s stališča ko-
ristnosti za posameznika ali
družbe, temveč postaja de-
narno varčevanje čedalje bolj
široko gibanje, ki vzbuja
med državljani smisel za
skrbno in smotrno gospodar-
jenje z dohodki, jih odvrača
od lahkomiselnega razsipa-
vanja sredstev in jih navaja,
da povezujejo in vsklajujejo
lastne interese z interesi
družbe. Zaradi tega je pro-
paganda denarnega varče-
vanja namenjena najširšemu
krogu državljanov v podjet-
jih, uradih in v Jugoslovan-
ski ljudski armadi, svobod-
nim poklicem, kmetovalcem
in drugim. Še posebno pozor-
nost posvečajo po vsem sve-
tu in prav tako pri nas, mla-
demu rodu, ki naj se že od
rane mladosti vzgaja v var-
čevanju.
Tudi v naši državi si utira
denarno varčevanje pot k
vedno širšemu razmahu. V
primerjavi s prvimi povojni-
mi leti so dosegli prihranki,
ki so naloženi v denarnih za-
vodih, zelo močan porast. V
naši družbeni ureditvi je za-
gotovljeno, da se prihranki
vlagateljev ne morejo upo-
rabljati za finančne trans-
akcije in špekulacije, temveč
so pod kontrolo družbe, ki
jamči za njihovo varnost in
tudi zavestno usmerja upo-
rabo prihrankov v prid po-
sameznikov in družbe, kar
daje denarnemu varčevanju
še poseben značaj.
Razvoj v zadnjih letih nam
kaže, da dobiva denarno var-
čevanje pri nas vedno nove
spodbudnike. Predvsem so
veliko pripomogle k razmahu
denarnega varčevanja komu-
nalne banke in hranilnice, ki
vlagajo vsako leto znatna
sredstva v propagando de-
narnega varčevanja, pri tem
pa ne zasledujejo cilja oko-
riščevanja z morebitnimi do-
bički, katere hi prinesel plas-
man zbranih vlog, saj le-ti
ne krijejo niti sredstev vlo-
ženih v propagando varče-
vanja. Upravljanje in vode-
nje naših denarnih zavodov
po načelih družbenega uprav-
ljanja, oziroma samouprav-
ljanja delovnih ljudi v okvi-^
ru občin in okrajev, je veli-
ko poroštvo, da bodo pri-
hranki prebivalcev koristili
vlagateljem, ne samo nepo-
sredno, temveč tudi posred-
no s tem, da bodo omogočili
hitrejši napredek komunalne
skupnosti.
Seja ljudskega odbora celjske občine
Danes je bila redna seja ljudske-
ga odbora celjske občine. Po pred-
logu dnevnega reda so odborniki
najprej poslušali poročilo o izvolitvi
novega odbornika v 21. volilni eno-
ti zbora proizvajalcev, ki zajema
papirnico v Višnji vasi. Zatem pa
so sklepali o predlogih sveta za fi-
nance in družbeni plan (poroštve-
ne izjave), nadalje sveta za blagov-
ni promet in tržišče (združitev
trgovskih podjetij in likvidacija
trgovine v Smartnem v Rožni do-
lini), o predlogih sveta za obrt in
nazadnje še sveta za industrijo.
V osrednji točki skupne seje obeh
zborov pa je bilo poročilo o planu
kmetijske proizvodnje za naslednje
leto.
Želje, potrebe in načrti
(Načrt investicij v gostinstvu in turizmu za prihodnje leto)
2e v prejšnji številki našega
lista smo napisali, da postajajo
večje investicije v turizmu in go-
stinstvu na območju našega okra-
ja ne samo želja, temveč tudi ve-
lika potreba. Kako velike so po-
trebe na tem področju se vidi
tudi iz načrtov, ki so jih pred
kratkim izdelali pri celjski Turi-
stični zvezi, nadalje na okrajnem
svetu za turizem in gostinstvo in
pri Gostinski zbornici za celjski
okraj. Ce bi iz teh načrtov povzeli
samo končne številke, potem bi
dejali, da so apetiti preveliki, če
pa bi se vanje natančneje ozrli,
bi se težko odločil za prioritetni
vrsthi red, kajti v teh načrtih
so želje postale resnične potrebe.
Drugo pa je seveda vprašanje re-
alizacije. Spričo ogromnih sred-
stev, ki jih nakazujejo ti plani,
je razumljivo, da se bo izvedba
posameznih del zavlekla v ne-
kaj let.
Kot rečeno je teh načrtov več.
Medtem, ko je načrt investicij v
turizmu in gostinstvu, ki ga je iz-
delal ustrezni svet pri Okrajnem
ljudskem odboru, zajel naloge za
daljše obdobje in tako hvaležno
opozoril na pestro problematiko,
se program investicijskih del, ki
ga je izdelala Okrajna gostinska
zbornica omejuje le na prihodnje
leto. Zato danes nekaj več be-
sed o slednjem.
Glavna značilnost tega načrta
se kaže v težnji, da naj se de-
narna sredstva prvenstveno vla-
gajo tja, kjer so ugodne možnosti
za boljši in večji razmah gostin-
skih storitev in nadalje v sre-
diščih, kjer se razvija domači in
tuji turizem. Istočasno se v tem
načrtu kaže tudi spremenjeni re-
žim skupnosti do razvoja turiz-
ma in gostinstva, ki vsaj na na-
šem območju postajata važni go-
spodarski panogi.
Po tem načrtu naj bi znašale
investicije v gostinstvu in turiz-
mu na območju celjskega okraia
prihodnje leto 707.5 milijonov di-
nariev. Spričo gradnje novega ho-
tela in usposobitve nove delavske
restavracije v Gaber ju je skoraj
polovica teh sredstev predvidena
Celie. oziroma za celisko ob-
čino. Razen teh dveh objektov
fhot<^l naj bi bil izročen namenu
proti koncu 1961. leta) se nrogram
nadalie zavzema za ureditev re-
stavracije v Gaber ju. Tu gre za
tako imenovano gostilno »Ameri-
ka«. ki postaja ob bencinski čr-
palki čedalje bolj obiskana go-
stilna. Glavni načrt za moder-
nizaciio obrata je že izdelan. Za
nadalinjo adaptacijo hotela Ev-
rone je predvidenih šest milijo-
nov dinarjev. V načrtu je ure-
ditev kuhinje, pralnice in obno-
vitev vseh mizarskih del. Zelja po
razširitvi restavracije »Na-na« ob
Stanetovi ulici je utemeljena. Gre
za pridobitev, oziroma za raz-
širitev gostinskih prostorov v se-
danjo slaščičarno ter za preselitev
»Ru-Ga« v sedanje prostore Pla-
ninskega društva.
Pri »Majolki« je v zadnjih le-
tih promet z jedili znatno na-
rasel. Temu prometu pa ni več
kos pretesna kuhinja. Zato so v
načrtu predvideni trije milijoni
za ta dela. Gostinsko podjetje
Branibor namerava preurediti go-
stilno ob Mariborski cesti (Gol-
majer), Ojstrica pa bi rada ob-
novila vrt ter zgradila primerne
sanitarije. Tudi gostilna »Pri ri-
biču« ima v načrtu razširitev
vrta. V ta namen bodo porušili
hišico, v kateri dela finomehanik.
Lepi so tudi načrti za ponovno
oživitev restavracije »Union«. V
prvi fazi naj bi tu uredili lep vrt,
zgradili paviljon s stekleno ku-
hinjo, primerno uredili točilnico,
plesišče itd. Tako naj bi ta vrt
postal zabavno središče celjskega
mesta. V sklopu te restavracije bo
tudi mala dvorana. Razumljivo
je, da bo spričo takih načrtov ki-
no moral spremeniti izhode iz
glavne dvorane.
Laščani so se zaenkrat omejili le
na nadaljnjo adaptacijo gostilne
»Savinja«, kjer bi uredili še nad-
zidavo ter povečali število tujskih
sob.
Zato pa imajo večje načrte v
šmarski občini za Rogaško Slati-
no. V tem našem največjem zdra-
viliškem kraju bodo namenili
bivši občinski dom turističnemu
prometu; zraven tega je v načrtu
adaptacija »Bellevue-a«. Zdravi-
lišče bo izpraznilo Zagrebški dom
in v njem uredilo okoli 80 ležišč
za tujce. V načrtu je še gradnja
nove restavracije, ki bo bržkone
stala med odprtim športnim ko-
pališčem ter hotelom Trst. Ko bo
ta objekt izročen namenu, bodo
porušili sedanjo gostilno »Pošto«
ter na njenem mestu uredili pro-
store za kulturno in družabno
življenje. Podjetje »Soča« bo ob-
novilo gostišče »Sonce«. In konč-
no — v Rogaški Slatini je še
predviden začetek gradnje nove-
ga hotela B-kategorije s 150 le-
žišči.
Zanimiv je tudi program inve-
sticij v Zgornji Savinjski dolini
in Zadrečki dolini. Tako bodo v
Gornjem gradu dogradili prvo
nadstropje restavracije Turist in
zato pridobili nekaj tujskih sob.
V	Mozirju je na vidiku gradnja
bencinske črpalke. V Solčavi pa
nameravajo urediti gostinsko
podjetje v zadružnem domu. Se-
danjo Rinko bodo v zimskem ča-
su spremenili v šolski internat,
zlasti za tiste učence, ki imajo
po več ur do šole, v poletnih me-
secih pa bo sprejela goste. Kot
vse kaže se bo v Logarski dolini
začela gradnja novega planinske-
ga hotela.
Žalska občina naj bi že drugo
leto dobila v Šempetru motel. V
načrtu so tudi nadaljevalna dela
pri rekonstrukciji rimskih izko-
panin. Plan predvideva obnovo
kolodvorske restavracije v Žalcu.
V	Preboldu pa naj bi zgradili še
nekaj weekend hišic ter uredili
turistično restavracijo.
Načrt za šoštanjsko občino do-
loča nadaljevanje del pri gradnji
novega hotela v Velenju, obnovo
kolodvorske restavracije prav
tam in nazadnje še ureditev sla-
ščičarne ter bifeja v mestu ob
Paki.
In končno naj bi po predvide-
nem programu tudi v Slovenskih
Konjicah dobili prvi motel. Nje-
gova lokacija je določena v bli-
žini kopalnega bazena.
Plan'nski dom v Logarski dolini — enkrat z druge perspektive.
POGLED
mm
SVETU
čez pretekli teden se oziramo
v znamenju Dneva OZN. Zdi se
nam, da so prizadevanja OZN
mnogo prispevala k najnovejšim
dogodkom v mednarodnem živ-
ljenju, predvsem v sporazumeva-
nju med ZDA in SZ. Ni odveč
zaključek, da je v smislu načel
OZN mnogo storila ravno naša
država in ni odveč, če rečemo, da
je zdaj čas, biti še bolj aktiven v
poudarjanju načel o sodelovanju
med državami. Izven blokovske
države so v tem pogledu že mno-
go storile, zdaj pa stoje pred nji-
mi morda še težje naloge, kajti to,
kar se je doseglo, še ni mnogo.
To je treba »zakrepit«, kakor bi
rekel Lenin.
Na delu so namreč vplivne sile,
ki bi rade spet ohladile ozračje.
Tu nima smisla govoriti o skraj-
nih desničarskih, reakcionarnih
elementih, nad katerimi je pred-
vsem Vatikan in njegova inter-
nacionala. Govoriti pa je treba o
stališču de Gaulla, ki bi rad iz
vsega tega potegnil čim več ko-
risti za Francijo in ji dal »rang«,
kakor pravi »Monde«, ki ji gre
in ki si ga želijo mnogi prijatelji
Francije. De Gaulle se upira, da
bi prišlo do konference na naj-
višji ravni že decembra letos, ker
bi rad na tej konferenci nastopil
že kot predstavnik obnovljene
moči rehabilitirane Francije. Zu-
nanja politika Francije se suče
intenzivno v dveh smereh: da bi
ji nič ne ušlo pri urejanju zadev
med Vzhodom in Zahodom in da
bi pridobila čim več zaveznikov
in simpatizerjev po svetu. Oboje
pa je neločljivo povezano z al-
žirskim problemom. Hruščev bi
verjetno raje videl Severno Afri-
ko v liberalizirani zvezi v Fran-
cijo kakor pa v naročju Amerike.
De Gaullu, »ponosnemu« možu
kakor ga imenuje »Die Welt«, pa
tudi ni prav nič pri srcu pre-
močna Nemčija, zato je ponovno
izjavil, da je treba priznati polj-
ske meje na Odri in Niši. Obisk
Hruščeva v Parizu se torej s po-
zornostjo pričakuje ne samo v
Nemčiji, temveč tudi v ZDA. De-
žela, v kateri je bil doma La
Fayette, ho za ZDA vselej važna,
nikoli pa brez nekih globljih ču-
stvenih vezi.
Drug činitelj, ki bi rad sesta-
nek Eisenhovoer-Hruščev razvred-
notil, je Zahodna Nemčija kljub
opoziciji, ki se zavzema zoper
Adenauerjevo politiko. Adenauer
je napovedal, da ho vodil svojo
politiko kakor doslej, krepil za-
hodno politično integracijo, od-
klanjal vojaške omejitve za Za-
hodno Nemčijo in odnose z vsemi
državami, ki priznavajo Vzhodno
Nemčijo. Torej — vse po starem,
nič se ne da storiti, krepiti je
treba le Nemčijo in malo evrop-
sko skupnost, vse drugo za Nem-
čijo zaenkrat ni važno. Kvečjemu
kak antinacistični proces, kak oči-
tek Oberwdlderju, da hi svetovna
javnost dobila malo peska v oči.
Kako pa je z antifašizmom v res-
nici, je pokazala avstrijska vlada,
ki je dovolila neofašistične mani-
festacije v glavnem mestu.
Nič prida za pomirjenje sveta
ne pomeni novi Centro-pakt, na-
slednik Bagdadskega pakta, in-
strument ameriške politike. Ko je
ta pred kratkim zasedal, je bila
posebno poudarjena njegova vo-
jaška in idejna agresivnost zoper
SZ in zoper svetovni komunizem
kakor za časa Dullesa. Podpred-
sednik Nixon je posebno opozoril
na »notranje prevratništvo«, ki
nastopa zdaj namesto klasične
agresije. To je prav tako neugod-
no kakor ekstremistični nazori, ki
onemogočajo realizacijo politične
rešitve v Alžiru ali nazori o go-
spodarski integraciji, ki ne bi slo-
nela na idejah OZN o pomoči ne-
razvitim državam, marveč na ko-
ristih posameznih velikih držav.
Vidni ameriški politiki Nixon,
Acheson, Truman in seveda Rock-
feller bi radi s svojimi zadnjimi
izjavami zatemnili pogovor v
Camp Davidu. Eisenhovoer je tem
že odgovoril in ponovno poudaril,
da je sodelovanje med Vzhodom
in Zahodom nujno potrebno. Se-
veda bo treba mnogo naporov,
preden bo iz tega spoznanja pri-
šlo tudi do novih metod v med-
narodni politiki, kakor je dejal
tov. Kardelj v Mariboru. Medse-
bojni obiski še niso vse, treba je
odstraniti nezaupanje, spodriva-
nje, samovoljo, sebičnost in kar
je temu podobnega. Naša država
je zadnje čase zato razvila inten-
zivno zunanje politično dejavnost:
Pri nas so bili zastopniki Burme,
Afganistana, Indonezije, Belgije,
Francije, mi pa smo obiskali Cey-
lon. Indijo, Chile, Kuho in Polj-
sko.
In še na rob: Kitajci so spet po-
vzročili incident na indijski meji.
Nehru ohranja mirno kri, češ, da
ne mislijo zares. S koeksistenčno
smerjo, ki jo zastopa Hruščev, pa
se gotovo ne strinjajo. Za Zahod
je precejšnja senzacija obisk Del
Boa v SZ. Baje bo Gronchi po-
vabljen v Moskvo, na jezo Aden-
auerja. V Avstriji pa pričakujejo
Hruščeva.	T. O.
V zadnjem tednu po domovini
Petek, 23. oktobra
V MARIBORU so odprli Višjo
komercialno šolo, ki bo vzgajala vi-
sokokvalificirane komercialiste. Za-
nimanje za to šolo je bilo izredno,
saj se je prijavilo kar 1100 kandida-
tov. Od tega je bilo sprejetih 746
rednih in izrednih slušateljev. Šola
bo letos imela zunanjetrgovinski in
industrijski oddelek, prihodnje leto
pa še finančnega.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADI-
NE SLOVENIJE je ob sodelovanju
drugih organizacij, ki delajo na
področju kmetijstva in gozdarstva
razpisala enoletno akcijo mladine in
pionirjev zadružnikov. Namen ak-
cije je, da obogati vzgojna prizade-
vanja za vsestransko oblikovanje in
sodelovanje otrok v kmetijstvu in
podobno.
Sobota, 24. oktobra
S SKLEPOM ZVEZE NOVINAR-
JEV Jugoslavije in Združenja časo-
pisnih podjetij je bil v Beograda
ustanovljen inštitut za novinarstvo.
Le-ta bo proučeval in obravnaval
probleme tiska, radija, televizije in
filmskih novosti.
Nedelja, 25. oktobra
V	LJUBLJANI je bil zaključen
šesti mednarodni sejem »Sodobna
elektronika«. Sejem je obiskalo nad
105.000 ljudi.
Ponedeljek, 26. oktobra
V	SEKRETARIATU Zveznega iz-
vršnega sveta za socialno politiko
in komunalna vprašanja so pripra-
vili osnutek pravilnika o ugotavlja-
nju vrednosti stanovanj v zvezi z
novim načinom finansiranja stano-
vanjske graditve.
Torek, 27. oktobra
V	LJUBLJANI se je začela dvo-
dnevna konferenca predsednikov
okrožnih in okrajnih sodišč v Slo-
veniji. Prvi dan je o vlogi in dejav-
nosti poravnalnih svetov govoril
predsednik Okrožnega sodišča v Ce-
lju Niko Pogačar.
Sreda, 28. oktobra
BANKOVCI PO 10 IN 20 DI-
NARJEV (z oznako »1944« in li-
kom partizana) so s prvim okto-
brom prenehali biti zakonito pla-
čilno sredstvo. Zamenjati pa jih
je mogoče do konca decembra le-
tošnjega leta pri podružnicah
Narodne banke in pri vseh ostalih
bankah.
Začela se je gradnja sodne palače v Celju
V ponedeljek so se na dosedanjem
prostoru živilskega trga v Celju za-
čela pripravljalna dela za gradnjo
nove palače Okrožnega sodišča. Po
predvidenih načrtih bo gradnja tra-
jala približno tri leta. Ker bo v se-
danji sodniji ostalo le okrajno so-
dišče, se bo okrožno že proti koncu
letošnjega ali pa na začetku prihod-
njega leta začasno preselilo v nove
prostore Okrožnega gospodarskega
sodišča, ki so tik pred ureditvijo (ob
Jetniški ulici).
Nova palača Okrožnega sodišča
v Celju bo zgrajena na prostoru
med sedanjo sodnijo ter stanovanj-
sko hišo, ki se drži cerkve. Zato bo-
do v kratkem porušili tudi Hladi-
novo hišo.
CELJSKI TEDNIK štev. 43 30. oktobr:! 1959 ^^^
Seštevek posameznih uspehov
pomeni
skupen
uspeh
IZKUŠNJE IZ DVEH KOLEKTIVOV O VPLIVU SISTEMA
J^AGRAJEVANJA IN ZAINTERESIRANOSTI POSAMEZNIKA ZA
SKUPEN EKONOMSKI USPEH PODJETJA.
NOVI TARIFNI PRAVILNIKI, KI SO JIH GOSPODARSKE
ORGANIZACIJE SPREJELE PRED MESECI, POMENIJO ZA
IJASE GOSPODARSTVO VELIKO PRIDOBITEV. V MNOGIH
PODJETJIH JE BIL PREHOD NA NOVE OBLIKE NAGRAJEVA-
NJA REVOLUCIJA V MALEM; DEJANJE, KI JE SE BOLJ PO-
ENOTILO POJMA PODJETJE IN KOLEKTIV — TOVARNA
IN DELAVEC. ISTOČASNO PA JE TUDI ZELO RAZVESELJIVA
UGOTOVITEV, DA JE ZELO MALO PODJETIJ, MIMO KA-
TERIH SO SLI DOGODKI ZADNJIH MESECEV, NE DA BI PU-
STILI VIDNE SLEDOVE NAPREDKA. REDKA SO PODJET-
JA, KJER SE NISO ZAGRIZLI ZA UVELJAVLJENJE SISTEMA
NAGRAJEVANJA PO UČINKU IN KJER TA PRIZADEVANJA
ŽE V TEM KRATKEM ČASU NE BI RODILA SADOV.
Gospodarski premiki v zad-
njem obdobju, zlasti pa analize
gospodarskih uspehov v prvi po-
lovici drugega polletja, zgovorno
kažejo, da je ta pot pravilna.
Istočasno pa se kažejo nekatere
anomalije. Te so značilne tako
glede doseženih uspehov med pa-
nogami gospodarstva, kot tudi
primerjava posameznih podjetij
znotraj panog. Pri tem gre za ve-
like razlike, ki z redkimi izje-
oiami potrjujejo, da so povečanje
storilnosti, organizacijske spre-
membe delovnega postopka, eko-
nomski in finančni učinek pod-
jetja tesno povezani s stimulativ-
nimi oblikami nagrajevanja, z
zavestnim izenačevanjem in od-
visnostjo osebnih dohodkov od
ustvarjenega celotnega dohodka,
od zmanjševanja poslovnih stro-
škov — to se pravi od dohodka
podjetja in končno od razmerja
delitve čistega dohodka.
To pa je tudi bistvena naloga
vsake gospodarske organizacije
in njenega kolektiva — vskla-
jevanje osebnih dohodkov z do-
seženimi gospodarskimi uspehi je
gospodarsko in moralno edino
upravičljivo. Namreč težnja, da
se dosežejo pomembne pozitivne
spremembe v učinkih s pomočjo
ekonomske stimulacije, skoraj po
pravilu pripelje kolektiv podjetja
do tega, da prično ugotavljati
ekonomski efekt zaokroženih de-
lovnih skupin znotraj podjetja in
s tem skoraj nehote (največkrat
gre ta razvoj zavestno) ustvar-
jajo delitev gospodarske organi-
zacije in ekonomske enote.
S tem si podjetja omogočijo,
da se interesi vsakega posamez-
nega delavca in skupine delavcev
združijo v skupni interes vsega
kolektiva — kar brez dvoma po-
meni le uspeh.
Razumljivo je, da se v tem ob-
dobju bistvenih političnih in
zlasti ekonomskih sprememb v na-
šem gospodarstvu in ob obsežnem
delu pojavljajo nekatere slabosti,
ki so nekje lahko nepredvidena
posledica in nezadostna priprav-
ljenost, drugje pa zavestno za-
sledovanje »linije najmanjšega
odpora«. Med te zlasti sodijo fik-
tivna merila, ki največkrat sploh
ne upoštevajo smotrnost in upra-
vičenost pri razdeljevanju ust-
varjenega viška v masi osebnih
dohodkov — potem neutemeljeno
priviligiranje upravnega aparata,
kar je zlasti značilno za one go-
spodarske organizacije, kjer so
sestavljane in preizkušanje meril
za nagrajevanje prepustili oz-
kemu krogu ljudi, ki je morda
poiskal v tem lastne koristi
Največja in najusodnejša sla-
bost tarifnih pravilnikov pa je
lahko osebno ocenjevanje delav-
cev in nezadostna pripravljenost
in informiranost zaposlenih o no-
vih spremembah v nagrajevanju
in odvisnosti delavčevega zasluž-
ka od njegovega dela. Gotovo je
namreč, da delavec, ki ne ve, kako
se njegovo delo odraža v njegovih
osebnih prejemkih in ki ni pre-
pričan, da so njegovo ime in ob-
raz nepomembni na višino nje-
govih dohodkov, tudi ne najde
opravičila za kvalitetnejše in
boljše delo, za smotrno izkori-
ščanje materiala in svojega časa
in podobno.
Tekoči trak v emajlirnici
Dobra organizacija dela
prvi pogoj za uspeh
Gospodarski uspehi v Tovarni
emajlirane posode pa še prido-
bijo na pomenu, če upoštevamo,
da je strojni park podjetja dokaj
star in izrabljen in da imajo za-
radi tega velike težave. Vendar
so, morda največ zaradi teh te-
žav, problemom organizacije dela
in izboljšavam proizvodnega po-
stopka posvetili veliko skrb. Ne
zaradi slučajnosti, temveč zaradi
potrebe in prizadevanj vsakega
posameznika. Delovni učinek 1
delavca namreč ni odvisen zgolj
od njegove prizadevnosti in spo-
sobnosti, temveč v veliki meri tudi
od delovnega postopka, od pra-
vilnega delovanja verige delov-
nih mest. Boljša ko je le-ta, več-
jo možnost ima tudi vsak posa-
meznik. Zato so tudi spremembe
v delovnem postopku, izboljšave,
skrb za kvaliteto in zmanjševa-
nje stroškov redni pojav.
Skoraj v vseh oddelkih so
uvedli tekoče trakove, ki olajšu-
jejo in pospešujejo delo. Niso po-
vsod to klasični tekoči trakovi s
krožno ploskvijo. V stiskalnici so
to na primer (skoraj bi lahko rek-
li, primitivni) dodajalni žlebovi,
ki pa kljub temu izključujejo ne-
potrebno prenašanje. Podobne
preproste a učinkovite rešitve so
našli tudi v drugih oddelkih. Zla-
sti idealna je rešitev tekočega
traku za žganje kopalnih kadi v
emajlirnici, ki je v veliki meri
zmanjšala težave pri proizvod-
nem EK>stopku.
Z^imiv je tudi učinek, ko so
odpravili »preoblačenje« v emaj-
lirnici. Posodo, ki je med delov-
nim postopkom bila poškodova-
na, ali ni bila pravilno izdelana,
so doslej še enkrat predelali, dali
so ji preobleko. Sedaj so s tem
prenehali in zanimivo je, da so
se predvidevanja v celoti izpol-
nila. Kljub temu, da posode ne
popravljajo, ni več slabšega (dru-
gorazrednih izdelkov) blaga kot
prej. Ker je namreč od kvalitete
odvisen tudi dohodek, je razum-
ljivo, da vsak bolj pazi in se več
ne zanaša na možnost poprav-
ljanja, ali kot oni pravijo, na pre-
obleček. Z opustitvijo predelo-
vanja izdelkov pa so se precej
zmanjšali stroški, ne da bi pri
tem trpela kvaliteta.
Podobnih primerov izboljšav in
originalnih prijemov v proizvod-
nem postopku iz emajlirke bi
lahko našteli še več. V vsakem
oddelku jih je, skoraj na vsakem
delovnem mestu so posamezne
izboljšave, ki pa vse vodijo proti
istemu cilju — večjemu osebne-
mu dohodku zaposlenih, torej tudi
večji in boljši proizvodnji.
Pa še nekaj je treba poudariti.
V emajlirki proizvodni uspehi —
brez ozira ali so to posledica po-
večane storilnosti, boljše organi-
zacije dela in podobno — posa-
meznih skupin ali obratov, ne
gredo tiho in nerazloženo mimo.
Uprava podjetja, sindikalna or-
ganizacija pa tudi po vseh obra-
tih o tem razpravljajo. Enako
tudi, kadar kje »zaškripa«. To
aktivno in neposredno anagaži-
ranje političnih sil v proizvodnji
uveljavljajo posebno učinkovito
v obratih, kjer prevladuje ročno
delo. Ustvarilo pa je neko tiho
obliko tekmovanja in povezanost
med oddelki.
Za učinkovitejše delo
večji dohodki
Ni naklučje, da smo oibiskali
prav Tovarno emajlirane posode.
Saj so že ob razpravah o polletni
realizaciji v gospodarstvu ome-
njali emajlirko, ki je veliko pri-
pomogla, da so bili povprečni re-
zviltati v celjskem okraju zado-
voljivi. Po devetih mesecih pa
v tem podjetju ugotavljajo še
pomembnejše uspehe^ ki doka-
zujejo da je sistem nagrajevanja
odločilen za gospodarski uspeh
podjetja.
V emajlirki so vezali kar 70
odstotkov zaposlenih na nagraje-
vanje po učinku. Kljub temu, da
je to precej, ta številka še ne
pove vsega. Tudi režijska dela
so svojstveno vezali na učinek.
Tako na primer remontne sto-
ritve merijo s hitrostjo; kakovo-
stjo in večjo odgovornostjo. Zato
v emajlirki ne pretiravajo, ko
pravijo, da je skoraj na vseh de-
lovnih mestih v proizvodnji oseb-
ni dohodek zaposlenih odvisen
od dela in učinka vsakega posa-
meznika, To pa je že po kratkem
času dalo odlične uspehe.
Najlepši dokaz je poraba časa
za izdelavo enega kilograma iz-
delkov. V zadnjih treh letih ni
bilo bistvenih sprememb glede
asortimana in je to merilo zane-
sljivo. Medtem, ko so v 1957. letu
porabili za 1 kilogram izdelkov
19,7 minut, lani 19,1 minut, so
letos uspeli znižati čas izdelave
enega kilograma proizvodov to-
varne že na 17,1 minut. To je
brez dvoma velik uspeh; tolik, da
ga kratko malo niso pričakovali,
čeprav so se zavedali velikega
vpliva sprememb v nagrajevanju.
Najboljši odgovor na vpraša-
nje, kako so to dosegli, je ugoto-
vitev, da je v tem podjetju ta-
rifna postavka zgolj obračunska
vrednost, dejanski dohodek de-
lavca pa je odvisen od števila po-
sode, ki jo je na svojem delov-
nem mestu delavec v določeni
fazi obdelal. Posledica te smotrne
politike nagrajevanja pa je tudi
ugodna finančna slika proizvod-
nje. Vrednost 1 dejansko oprav-
ljene ure v proizvodnji se je nam-
reč povečala kar za 150 dinarjev,
ali 12 odstotkov, in sicer pri istih
tržnih cenah.
Višja storilnosit je imela ugo-
den vpliv na povečanje proizvod-
nje in na povečanje dela čistega
dohodka. Tako se znajdemo v
učinkovitem krogu — višja pro-
izvodnja — višji osebni zaslužek.
Samo v devetih mesecih so lahko
izplačali v gibljivem delu dohod-
kov zaposlenih preko 6 milijonov
dinarjev več kot lani, razmerje
napram lanskemu letu pa bo do
konca leta še ugodnejše.
NEPRIZADEVNOST
na losten račun
Cisto drugo podobo dobimo, če
si ogledamo delovanje, uspehe in
delovne postopke v Kemični in-
dustriji Mozirje. To podjetje je v
primerjavi z emajlirko nepo-
membno. Zato ga tudi ni moč
primerjati, vendar nekatere
stvari lahko služijo kot klasičen
primer zapostavljanja pozitivnih
stremljenj našega gospodarstva.
To velja enako glede proizvod-
nosti, kvalitete, proizvodnega po-
stopka — torej vseh tistih ele-
mentov, ki so odvisni od učinko-
vitega sistema nagrajevanja. Ka-
že, kot da pri njih tega vpliva ni.
Delovni pogoji in delovni po-
stopek so v tem podjetju enaki
kot pred tridesetimi leti. Beli la-
por, ki je njihova osnovna suro-
vina, stihijsko prevažajo znotraj
podjetja sem pa tja, transmisijski
pogon je tako obremenjen, da
hkrati lahko obratuje le polovica
strojev, izdelava barv je neza-
nesljiva in odvisna od slučaja,
sušenje gline pa je silno primi-
tivno, čeprav obstajajo možnosti,
da bi zadevo ustrezno rešili. Pro-
izvodnost je spričo tega čudovito
nizka, kot posledica tega pa se-
veda težavno finančno stanje
podjetja in s tem tudi majhna
ekonomska zainteresiranost za-
poslenih. Človek ddbi občutek.
da živijo v prepričanju, da je tako
najboljše in da ni izhoda.
Tokrat nas zanima vpliv po-
sameznika na skupni rezultat.
Tega pri njih skorajda ni. Usta-
ljena miselnost pa zatre tudi vsak
poizkus, ki stremi k izboljšavam.
Usodna slabost v tem podjetju
pa je vsekakor dejstvo, da se ko-
lektiv ne zaveda, da so dohodki
vsakega posameznika odvisni od
učinka dela in finančnih uspehov
vsega podjetja. Ce bi jim bilo to
umljivo, bi že zdavnaj odpravili
tiste proizvodne probleme, ki jih
lahko rešijo z lastnimi močmi
brez velikih težav.
Vzemimo samo primer sušenja
gline. Sušijo jo na betonski plo-
šči. Ce je vreme ugodno, uspeš-
neje, če ne, si mislijo, bo že bolje.
V podjetju pa imajo sušilnico za
sušenje gline. Le ta jim glino ne
posuši dovolj, ker je glina v več-
jih kosih. Namesto, da bi z manj-
šim mlinom glino zdrobili, so su-
šenje v peči opustili. Tako so
stroški sušenja neprimerno večji,
sušenje je tvegano (odvisno od
vremena), proizvodnost pa bistve-
no zmanjšana. Ali, vzemimo,, iz-
delovanje barv. Izdelujejo jih po
spominu brez ka^kršnih koli re-
ceptov. Razumljivo je, da v od-
tenkih nastanejo precejšnje raz-
like. Zato pogosto barvo znova
predelajo in če je potrebno, tudi
večkrat. Koliko to podraži stro-
ške, se nihče ne vpraša.
In zanimivo, prav tako se nihče
ne vznemirja, če so zaradi tega
zmanjšani skladi podjetja in
končno tudi sredstva za osebne
dohodke zaposlenih.
Brez dvoma drži trditev, da bi
se stanje v tem podjetju bistveno
izboljšalo, če bi storilnost tesno
povezali z osebnimi prejemki in
sicer ne formalno, to se pravi, če
bi vsak na svojem delovnem me-
stu skušal najracionalneje izko-
ristiti delovni čas. V tem primeru
bi pobuda za proizvodne spre-
membe prišla od spodaj, spreme-
nila pa bi se tudi miselnost za-
poslenih in odpravilo mrtvilo, ki
podjetju samo škoduje.
Ta dva problema ne moreta niti zdaleč obrazložiti
velikih kakovostnih premikov v našem gospodarstvu, ki
nastajajo kot posledica novega sistema nagrajevanja. Kot
dva nasprotja pa pokažeta, kolike so koristi od osebne za-
interesiranosti posameznega proizvajalca za skupen uspeh
podjetja. Med tema dvema diametralno nasprotnima pri-
meroma namreč obstajajo še manjša nihanja, specifičnosti
posameznih podjetij, iskanje lastnih poti in načinov, ki so
nekji^ odlični, drugje slabši — ponekod pa tudi slabi. Oba
primera pa zgovorno potrjujeta osnovno in bistveno ugo-
tovitev, da tam, kjer so proizvodnjo naslonili na ekonomsko
stimulacijo, ki je razumljiva tudi preprostemu delavcu,
beležijo iz meseca v mesec pomembnejše uspehe. Nasprotno
pa tam, kjer tega niso znali, mogli ali pa niso hoteli, ne
najdejo poti iz težav in nimajo osnov za razvoj. Istočasno
pa ta trditev tudi potrjuje, da bo potrebno problemom
nagrajevanja posvetiti še mnogo pozornosti.
Ali je sindikalna organizacija res
»orivatno" združenje?
V zadnjem obdobju so sin-
dikati naredili važno pre-
lomnico v svojem delu. Opu-
stili 80 stare neživljenjske
oblike dela in se odločno za-
grizli v proizvodne proble-
me. 2iva aktivnost sindika-
tov pa se pozitivno odraža
tudi v podjetjih, saj so poli-
tične in proizvodne naloge
postale enovite, kar je bilo
tudi nujno. S takim delom, z
borbo za višjo proizvodnost,
za osvajanje spodbudnejših
sistemov nagrajevanja, z od-
ločnostjo za uveljavljanje
našega sistema samouprav-
ljanja v podjetjih in z do-
slednostjo pri reševanju bo-
lečih anomalij v našem go-
spodarstvu, pa so si sindikati
priborili tudi velik ugled.
Zato še toliko bolj bode
nekorekten odnos direktorja
celjske plinarne do sindikal-
ne organizacije v podjetju
in do predstavnikov občin-
skega in okra.jnega sindikal-
nega sveta. Kako je do tega
prišlo?
Inšpekcijski organi so opo-
zorili na nekatere pomanj-
kljivosti v plinarni in na del-
no izkoriščanje položaja za
osebne koristi. Za zadevo so
se zavzeli tudi sindikati.
Pri tem pa so naleteli na
grob odpor direktorja.
Naš namen ni, da bi raz-
členjali pomanjkljivosti in
okoriščanja v plinarni, to ni
naša stvar. Nevzdržen pa
je način, ki so ga v plinarni
uporabili napram sindika-
tom. Sindikalna podružnica
je spričo pritiska nehala
aktivno delati, direktor jo je
na .lavnem sestanku celo
označil za privatno organi-
zacijo, ki nima pravice, da
bi se vtikala v posamezne
probleme podjetja. Brez dvo-
ma je tako stali.^če dokaj
čudno! Direktor plinarne pa
je stopil še korak dalje. Ko
so predstavniki občinskega
sindikalnega sveta obiskali
podjetje in ko so se udeležili
seje delavskega sveta, .iih je
na žal.iiv način napadel in
jih podil iz podjetja, čerav-
no so se zavzemali za pozi-
tivne izboljšave v podjetju.
Nekdo je o tem sestanku ce-
lo dejal, da je to prva kon-
struktivna seja delavskega
sveta.
To da misliti... Zakaj je
bil sestanek ob prisotnosti
drugih oseb lahko tako učin-
kovit ...
Zanimiva jc tudi ugotovi-
tev, da je ta seja terjfila
učinkovite represalije. 2e
naslednji dan je skupina
kvalificiranih in visokokvali-
ficiranih delavcev »za ka-
zen« odšla spravljat seno v
Medlog po nalogu direktorja.
Posledica teh odnosov v
podjetju so tudi slabi proiz-
vodni in finančni uspehi, or-
ganizacija dela je nemogoča,
upravljanje prav tako, pa
tudi kontrola. Ob tem seveda
ni čudno, da so na primer
plačevali honorarnega inže-
nirja (19 tisoč dinarjev me-
sečno), ki je v treh mesecih
opravil le en strokovni pre-
gled, za kar je porabil 4 ure!
Torej tromesečna plača za
4 ure dela.
Ce pustimo vse to ob stra-
ni, ostane kot osnovno vpra-
šanje in naloga, da politični
forumi in organi oblasti v
takih primerih odločno, hitro
in učinkovito podprejo sin-
dikalna prizadevanja. Podob-
ni nevzdržni pojavi lahko
namreč škodujejo ugledu
sindikatov in v dobršni meri
tudi skupnosti. Danes nekdo
požene predstavnika sindika-
ta, jutri bo predstavnika ob-
čine, potem okraja in nazad-
nje politične funkcionarje. To
pa seveda le, če ne bo ustrez-
nih ukrepov. Povrhu pa se
bodo še drugi opogumili. In to
lahko postane nevarno seme,
ki prizadevanja naših delov-
nih ljudi za utrditev sociali-
stične demokracije lahko spe-
lje v smer proti anarhiji. De-
lovni ljudje pa tega nikdar
ne bodo dopustili!
Del krivde ter nezdrave
razmere v podjetju »Plinar-
na-Vodovod« pa brez dvoma
nosijo tudi organi upravlja-
nja in sindikalna podružni-
ca. Do take samovolje direk-
torja prav gotovo ne bi pri-
šlo, če bi delavski svet in
sindikalna podružnica pravo-
časno opazili nepravilnosti
in že v kf^li zatrli ta nesocia-
listični pojav. Tega v tem
kolektivu ni bilo, čeprav so
ti organi prvi poklicani, da
zahtevajo red od vsakogar,
pa tudi od direktorja. Zato
ni nič čudnega, če so se v
podjetju dogajale stvari, ki
niso v skladu z normalnim
poslovanjem in vodenjem.
Tudi v tem lahko iščemo
vzroke za nezdrave razmere.
Zato naj bodo nepravilni med-
sebojni odnosi in nezdravo,
malomarno poslovanje v
škodo koletiva in skupnosti
v tem podjetju opozorilo
vsem organom delavskega
samoupravljanja in sindikal-
nim organizacijam v podjet-
jih, da se je potrebno neneh-
no boriti tudi proti pojavom,
ki sami po sebi niso nezako-
niti, so pa po svojem notra-
njem bistvu nesocialistični in
jih je zato že svojčas ožigo-
salo pismo Centralnega ko-
miteja Zveza komunistov
Jugoslavije.
MOŠKE
NOGAVICE
E X T R A
TORERO
TOVARNA NOGAVIC IN pni 7C| A
DROBNE KONFEKCIJE rULt-CLA
ZAČASNA PRESELITEV
TR2NICE V CELJU
Zaradi začetka del pri gradnji no-
ve sodne palače v Celju so doseda-
nji tržni prostor ukinili, živilski trg
pa začasno uredili na prostoru let-
nega kina ob Ljubljanski cesti. Kot
rečeno, je to le začasna preselitev,
kajti dela za gradnjo nove tržnice
za Starim piskrom so v polnem te-
ku. Zdaj so tu že postavili železno
ogrodje za veliko in pokrito tržno
halo.
OKRAJNA ZADRU2NA ZVEZA CELJE
razpisuje
DELOVNO MESTO TELEFONISTA
za opravljanje s hišno telefonsko centralo.
Prednost imajo vojni invalidi. — Plača po uredbi o plačah po-
možnega in tehničnega osebja. — Prošnje je dostavit^ do 4. XI.
1959 z navedbo dosedanjih službovanj in kratkim ž vljenjepisom
na tajništvo Okrajne zadružne zveze Ce!je.
Kulturni obzornik
Beseda o celjskem filmskem repertoarju
Kdor je — ne še tako dolgo
tega — gledal enega izmed boljših
filmov s slabega celjskega film-
skega repertoarja — MOZA S
TISOC OBRAZI, je lahko v neki
sceni zasledil tudi stavek: Nismo
le posoda za zlate ribe, marveč
cel akvarij! V tej ironični, toda
življenjski »modrosti« ameriškega
filma je zapopaden cel sistem
fantastičnih filmskih družb, ki so
se zarotile, da bodo s celuloidni-
mi trakovi omrežile ves svet. Da
se jim je to tudi posrečilo, o tem
skoroda ne bi bilo treba govoriti.
Samo v Celju, na primer, je raz-
merje med neameriškimi in ame-
riškimi filmi 1 :2, kar pomeni,
da je v najboljšem primeru še
vedno polovica vseh filmov ame-
riških.
Zdi se, kakor da je Celje tista
srečna luka, v katero naša distri-
bucijska podjetja izvozijo največ
šušmarskih produktov ameriške-
ga porekla. Toda vprašanje, ali
so naša kinematografska podjet-
ja, vključno celjsko podjetje, av-
tonomne ustanove s svojo lastno
repertoarno politiko, po kateri
lahko torej v skladu z možnostmi
sama določajo svoj spored, ali pa
so le nekaki posredovalni centri
in jim ga določa od zunaj di-
stribucija — to vprašanje je tu
postranskega pomena. (Ne da bi
hotel ignorirati izvor krivde kri-
ze.) Predvsem se ni mogoče spri-
jazniti z mislijo, da bi bila celj-
ska filmska publika po svoji men-
taliteti med zadnjimi, ki vdano
prebavi vse, kar ji ponudiš; še
manj se je lahko sprijazniti z mi-
slijo, da so na neko kulturno pod-
ročje zašle finance. Prvo velja
istočasnemu predvajanju dveh
westernov v obeh kinematografih,
kakor istočasnemu predvajanju
kake kovbbjke in drugega pov-
prečnega skrpucala; drugo pa
velja standardni etiketi AME-
RIŠKI. Ekonomsko matematični
boj je šel tako daleč, da je to vse-
mogočno etiketo pravilno doumel,
saj si polne blagajne brez nje
skoraj ni mogoče več zamisliti.
Prišli smo tako daleč, da danes
kak izredno dober film v Celju
komaj še preživi dve predstavi,
in iz filmskega repertoarja zad-
njih mesecev in let bi lahko na-
šteli brezštevilne primere, ko so
morali nemara nekateri najboljši
filmi, da tako rečem, dezertirati
iz Celja, ker ekonomska računica
kinematografskega podjetja ni-
kakor ni mogla ustreči okusu red-
kih posameznikov. Dvorane niso
bile polne, filmi so šli s sporeda.
(Mislim, da ne bi bilo treba na-
vajati dokazov!) Pa ne samo to.
Borba za čim večji naval na bla-
gajne se je posluževala in se vča-
sih še posluži tudi takih sred-
stev, ki bi sodila pred avtorsko-
pravni paragraf: samovoljno spre-
minjanje naslovov (recimo, iz SA-
RABANDE SERENADA, iz DU-
BROVSKEGA, ki ga ves kulturni
svet pozna kot Puškinovo stva-
ritev, MAŠČEVALEC, ki priteg-
ne domišljijo, in tako dalje), sa-
movoljne oznake filmov (kakor,
n. pr., iz JAPONSKEGA AME-
RIŠKI in tako dalje. STREHA
JAPONSKE, film, ki ga je ves
svet gledal kot JAPONSKEGA,
za Celjane ni bil japonski, pač pa
AMERIŠKI! In zakaj? Prepro-
sto zato, ker ga nihče ne bi šel
gledat, če bi ga označili z edino
pravično in nobeno drugo do-
pustno oznako, z JAPONSKI. —
To je namreč pojasnilo na vpra-
šanje, zakaj AMERIŠKI.)
Podobnih nerazumljivih, toda
s finančnega stališča preveč ra-
zumljivih »akcij« bi lahko nani-
zali še več.
Vodstvo kinopodjetja bi moralo
vsekakor upoštevati razen finanč-
nega cilja še druge cilje, ki jih
film gotovo ima, pa prav tako
filmsko publiko, za katero nif
kakor ni mogoče trditi, da bi bila
vsa enako nezahtevna in po-
vprečna.	dhr
CELJSKI MLADINSKI
PEVSKI FESTIVAL
1960
Celjski okraj je v letu 19S8 priredil
mladinski pevski festival, na katerem
je v združenem zboru pelo 4200 pevcev.
Festival je po glasbeni kakor po or-
ganizacijski plati zbudil zanimanje za
mladinsko petje po vsej ožji in širši
domovini.
Da bi se še bolj razširilo mladinsko
zborovsko petje po vsej Sloveniji in
dvignila naša mladinska pesem, bo pri-
redil Okrajni svet Svobod in prosvetnih
društev v Celju, sporazumno z Zvezo
Svobod in prosvetnih društev Slovenije,
revijo najboljših mladinskih zborov v
Celju..
Na revijo se lahko prijavijo najboljši
mladinski zbori ter mešani, moški in
ženski zbori mladincev, ki pa morajo
biti predhodno izbrani od ocenjevalne
jtlasbene komisije na občinskih revijah.
Izmed najboljših občinskih zborov bodo
i/brali na okrajni reviji najboljše zbore
okraja, ki bodo zastopali okraj na re-
publiški reviji najboljših zborov v Celju.
Isto velja za mešane, moške In ženske
zbore mladincev.
Revija najboljših mladinskih zborov
bo 21. in 22. maja 19&0 v Celju. Za to
revijo naj pripravijo zbori 2—5 pesmi
po lastni izbiri v trajanju 8 do tO minut
za mladinske, 10 do 12 minut pa za me-
šane, moške in ženske zbore mladincev.
Vabimo vse občinske svete Svobod in
prosvetnih društev, zvezo prijateljev
mladine in občinske pionirske komisije,
da takoj začnejo priprave po vseh ob-
činah za občinske revije, kakor tudi
okrajne svete, da začno že sedaj s pri-
pravami za okrajno revijo.
v vsaki občini naj občinska glasbena
komisija do 30. marca 1950 na občinski
reviji vseh zborov občine izbere naj-
boljši zbor, ki bo na okrajni reviji
zastopal svojo občino. Na okrajni re-
viji, ki naj bo izvedena do 2i. aprila
1960, naj glasbena komisija izbere naj-
boljši zbor okraja, ki ga prijavi do
26. aprila 1960 v Celje.
Vobimo vse zbore in pevovodje mla-
dinskih zborov Slovenije, da takoj začno
z intenzivnim in sistematičnim delom
z mladinskimi zbori!
Pred uprizoritvijo Janka
in Metke na Delavskem
odru v Celju
v soboto bodo na Delavskem
^ru v Celju uprizorili prvo leto-
šnjo predstavo, pravljično igro,
v režiji Cvetka Vernika in sce-
nografiji Toneta Zorka. Ob tej
priliki nam je režiser Vernik po-
vedal naslednje:
»Predstavo smo pripravljali dva
meseca in pol, vsak dan od šeste
do osme ure. Zanjo smo se odlo-
čili na željo otrok samih, deloma
pa tudi zato, ker so pravljlime
igre tako v gledališču kakor n»
Delavskem odru bolj redke. Saj
sta lani v vsej sezoni bili na spo-
redu komaj dve — VILINCEK
na odru SLG in PALCKI na De-
lavskem odru.
Pri režiji je bilo seveda precej
težav, saj ni bilo nikdar mogoč«
na vajo dobiti vseh igralcev hkrati
— otroci so imeli v glavnem po-
uk popoldne, .starejši igralci pa
so povečini uslužbenci, zaposleni
tudi v popoldanskem času.
Da bi predstavo poživil in ia-
popolnil, sem zaprosil Srečka Še-
meta, da je z igralci naštudiral
nekaj baletnih točk, od katerila
jih bo v predstavi pet.
Na koncu naj povem še, da
nam je Celjsko ljudsko gleda-
lišče šlo v vseh pogledih na roko.«
Ob prvem letošnjem
gostovanju v Štorah
Da se čim bolj približa svojemu cilja;
r sklada z našo družbeno stvarnostj*
DstvarUi neposreden stik z Ijadskini
množicami, predvsem z delavskim slo-
jem, prireja Slovensko ljudsko gleda-
lišče stalna gostovanja izven Celja. T
nizu teh gostovanj je zlasti pomembn*
prvo letošnje gostovanje v delavskem
centru ▼ Storah, kjer je celjsko gleda-
lišče 27. tega meseca uprizorilo »Kraja-
ske komedijante«. Prvič, odkar obiskuj*
celjsko gledališče ia delavski center,
se je posrečilo vzbuditi toliko zanima-
nja, da je bila dvorana nabito polna.
417 obiskovalcev v dvorani, ki ima ka-
paciteto 376 sedežev, in preko 8# obi-
skovalcev, ki so ostali brez vstopnic,
dovolj nazorno priča o zanimanju, ki ga
je vzbudilo prvo letošnje gostovanj«
celjskega gledališča v Štorah. Največ
zaslug pri tem ima kolektiv tovarne z
direktorjem in inženirji na čelu in >Sto-
boda«, ki so vzbudili toliko zanimanj«.
Strah, do gledališče v delavskih Tr-
stah ne bo imelo gledalcev, je torej n«-
opravičen. Če bo gledališče zadovolje-
valo potrebe publike, bo ta prišla d«
spoznanja, da nikakršna zmehanizirana
zabava ne more nadomestiti tistega tre-
nutka, ko ugasnejo luči v gledališkik
dvoranah, ko utihnejo pogovori in se
dvigne zavesa, da pride do stika M«d
gledališko publiko in živimi igralci.
BaS
Občni zbor Društva učiteljev
in Drofesoriev v Žalcu
v soboto so zborovali učitelji in
profesorji žalske občine. Občnega
zbora so se udeležili tudi predsed-
nik občine tovariš Delak, sekretar
občinskega komiteja ZKS v Žalcu
tovariš Kač in drugi. Preko sto tri-
deset udeležencev je navdušeno
sprejelo izvajanja predsednika dru-
štva Pejovniica, ki je v svojem po-
ročilu posredoval želje učiteljstva
žalske občine. Rekel je, naj v novi
strukturi sindikalnih organizacij ne
bi že letos prešli k ustanavljanju
podružnic po industrijskem princi-
pu, pač pa po teritorialnem, po ka-
terem bi vsaka občina imela eno
podružnico. To je ena izmed oblik,
ki jo je sprejel tudi. republiški odbor
prosvetnih delavcev, in ki nudi član-
stvu več podpore pri odstranjeva-
nju vsakdanjih šolskih težav kakor
neka manjša podružnica.
Nato je tovariš Pejovnik govoril
še o reformi šolstva, materialnem
stanju šol in o plodnem delu odbo-
ra v preteklem letu. V razpravo je
posegel tudi predsednik občine tova-
riš Delak, ki je obljubil, da bo obči-
na pomagala reševati šolske pro-
bleme, da pa od prosvetnih delavcev
še nadalje pričakuje, da bodo ti tu-
di v bodoče dobro povezani z vsemi
dogajanji v njihovem kraju in da
bodo še naprej ostali dobri družbe-
ni delavci.
Sekretar obč. komiteja ZKS to-
variš Kač pa je poudaril, da mo-
rajo biti prosvetni delavci pobudni-
ki šolskih odborov in politično-ide-
ološkega dela na vasi. Na koncu je
še predlagal, naj bi se v občini usta-
novila enotna sindikalna podružnica
vzgojiteljev, učiteljev in profesor-
jev, na večjih šolah pa sindikalni
aktivi, ki bi svoje probleme reševali
samostojno.
Tehnična šola v Celju
je začela z delom
Meseca avgusta je bil na po-
budo Tajništva za šolstvo na
okraju sklican sestanek zastop-
nikov podjetij in nekaterih pro-
svetnih delavcev zaradi ustano-
vitve novega šolskega zavoda v
Celju, tehnične sred. šole, kakrš-
no ima že več desetletij Ljubljana
in kakršno so po vojni dobili v
Mariboru, Krškem in Rušah, v teh
krajih seveda v manjšem obsegu.
Omenjeni sestanek je izzvenel v
soglasno mnenje tehničnih in pro-
svetnih strokovnjakov, da je ta-
ka šola v Celju potrebna, in sicer
strojni, gradbeni, kemijski in
elektrotehnični oddeleMn tako se
je še pred koncem septembra
otvorila brez posebnih poudarkov
nova celjska šola z dvema oddel-
koma, gradbenim in strojnim. Za
razvoj celjskega šolstva, za go-
spodarstvo, kulturo in prosveto
mesta samega in pokrajine, kate-
re središče je Celje, je to vseka-
kor pomemben dogodek. Rednih
učencev je 83, javilo pa se jih je
163. Profesorski zbor se je zbral
iz celjskih tehničnih strokovnja-
kov-inženirjev in gimnazijske
zbornice za splošne predmete.
Kakor vsak začetek, je tudi ta
težak, saj šola nima svojih pro-
storov, ne svojega stalnega pre-
davateljskega zbora, ne prosto-
rov za praktični pouk, ki bi se
moral vršiti po en teden skupaj,
ne vseh potrebnih učil itd. Ven-
dar je delo na novi celjski šoli
steklo razmeroma hitro in brez
zaviranja ter bo, upajmo, uspeš-
no in plodovito za našo skupnost.
Nekoliko kasneje je steklo delo
tudi v oddelkih za odrasle, za ka-
tere je prav tako izredno zani-
manje med našimi kvalificirani-
mi kadri. Samo za strojniški od-
delek se je javilo 105 reflektan-
tov. Oddelki za odrasle obsegajo
tudi nadaljevanje teh, ki so de-
lali že v lanskem šolskem letu, ta-
ko da imajo v šol. letu 1959/60 na-
slednje oddelke: strojni I., II. in
III. letnik, elektrotehniški odde-
lek III. letnik in II. letnik, grad-
beni I. letnik. Vseh učencev je
tu 176. Kakor redna Tehniška
šola, tudi odelki za odrasle go-
stujejo v poslopju gimnazije v
Kajuhovi ulici.
Mladinski dom v Bohinju.
Nekaj vtisov
seminarja
Z uspešnega
V Boliiniii
s trkanjem na vrata — zna-
menjem, da je čas vstati, se je
začel nov dan. S pesmijo in ple-
som — znamenjem mladosti, to-
varištva in zadovoljstva, se je
končal.
Od prvega do zadnjega dne, ko
smo odhajali iz mladinskega do-
ma, je hilo čutiti med nami toplo
tovarištvo in marsikomu se je
stoiilo, ko se je poslovil od no-
vega prijatelja in lepega Bohinja.
Seminar politično-ideološke vzgo-
je je bil končan in pred mladino
so nove naloge.
Trdimo lahko, da je seminar
uspel, čeprav so nekateri zaspan-
ci hodili k zajtrku kar pol ure
prepozno. Seveda je bilo na nji-
hov račun precej ostrih pripomb,
ki so se takoj razgubile, ko smo
izvedeli za ime predavatelja in
naslov predavanja. Kar pravo ve-
selje je zavladalo, ko smo slišali,
da nam bo o socialistični morali
predaval tovariš Boris Ziherl. Ti-
sto dopoldne je med časom indi-
vidualnega študija prvič resno
študiral vsak zase. V jedilnici je
bilo kljub 31 razgrajačem, kot so
nas imenovale kuharice, tako ti-
ho, da smo slišali avtomobil že
dolgo prej, preden se je pripeljal
pred dom. Mirno lahko rečem, da
je bilo predavanje in seveda tudi
razprava po njem najuspelejša.
Ves popoldan smo še med seboj
razpravljali. Če bi hotela pove-
dati, kaj vse smo ugotovili, bi
porabila preveč časa. Vse, od pre-
davanja o politično ideološkem
delu na sploh, pa do programa
ljudskih univerz, je bilo za nas
velikega pomena.
Vsako minuto prostega časa,
smo preživeli na soncu, igrali
odbojko, celo veslali po jezeru,
ali pa hodili debelo uro daleč v
Bohinjsko Bistrico — po znamke.
In kaj je bilo v prostem času
najlepše? Nedvomno nedeljski iz-
let k Savici. Nekaj »izmučenih« je
omagalo že pri Zlatorogu in zali-
vali so bridko žalost s — prosim,
brezalkoholnimi pijačami?! Ko
smo prišli k manjšemu slapu
(večjega ni bilo), smo bili prese-
nečeni. Če bi mogla popisati vse
tiste vzdihljaje romantičnih duš!
No, v vodo ni padel nihče in raz-
igrani smo se vrnili v dom. Tu
pa nas je čakalo presenečenje.
Radio, magnetofon in gramofon
so bili zaklenjeni v kuhinji, ku-
harice so imele prost dan, ključ
pa je tičal v kuhinjskih vratih
z notranje strani. Nekaj časa smo
se gledali, nato pa... No, kako
smo dobili ključ in potem magne-
tofon, nočem povedati. Ko pa smo
ga končno položili na mizo, ve-
selje ni dolgo trajalo. Vrata so
se odprla in .preden smo se za-
vedli, je bil magnetofon spet na-
zaj v kuhinji, vrata lepo zaklje-
njena, za njimi pa jezne kuha-
rice.
Oddaja »Spoznavajmo svet in
domovino« — brez mikrofona in
zvočnikov seveda — nas je kar
dvakrat razburila. Komisija je
bila silno trmasta, saj je ocenje-
vala popolnoma po svojih me-
todah, kljub našemu protestira-
nju. »Tiho, otroci!« je bil edini
odgovor njih — vzvišenih.
Bilo nas je enaintrideset, torej
pol manj, kot smo pričakovali.
Resno se moramo vprašati, za-
kaj tako? Žalostno je tudi, da
med nami ni bilo predstavnikov
kmečke mladine, čeprav vemo,
da je delo na vasi najtežje. Sedaj
je prepozno, da bi iskali razlo-
gov za tako majhno udeležbo. Ne-
kateri občinski mladinski komi-
ten fr>rej vedno niso to, kar bi
morali biti.
Vlado Lenarčič
V	širšo fronto izobražeranja
V	delavskem in družbenem upravljanju
(Nadaljevanje in konec)
Ta cilj — vzgojiti celoten ko-
lektiv v dobre upravljale^ svo-
jega podjetja in dobre delavce
— je že i>ostal naloga naših ko-
lektivov. Tako se lahko potem
rešujejo vsi problemi že na de-
lovnih mestih, laihko se žanje
uspeh za uspehom.
Pred volitvami v nove delavske
svete in po volitvah bo Zavod
priredil tudi kompleksne teden-
ske seminarje za novoizvoljene
člane delavskih svetov. Skupno
s celjskimi delavci bo Zavod iz-
delal tudi »Vodiča« za delo de-
lavskih svetov. Zavedamo se, da
bi bilo naše delo le kaplja v
morje potreb, če bi pri tem ne
prispevale svojega deleža okrajne
ustanove za izobraževanje v de-
lavskih univerzah, okrajne in ob-
činske dealvske univerze ter iz-
obraževalni centri. Da bi bilo de-
lo koordinirano, da bi se vsa pri-
zadevanja stekala v nek sistem,
bogatejše izkušnje, bo Zavod ob
sodelovanju z okrajnimi delav-
skimi univerzami in šolami za
delavsko upravljanje pripravil in
priredil kompleksen seminar za
predavatelje občinskih delavskih
univerz. Tak seminar z uporabo
avdiovizuelnih pripomočkov je 2»
organiziral v Mariboru, na Te-
harju v Celju in zdaj čakajo še
drugi okraji. Da je potreba po
teh seminarjih velika, kažejo od-
govori na vprašanje ankete ne-
kega udeleženca, ki pravi, da je
bil ta način podajanja snovi iz
družbeno-ekonomske problema-
tike zanj pravo odkritje in pri-
praven za razumevanje najbolj
preprostemu upravljalcu. Z ok-
rajnimi zavodi in komisijami za
družbeno upravljanje je Zavod
zasnoval in bo tudi izvedel pro-
učevanje raznih področij delav-
skih univerz, na primer, v Ma-
riboru bo proučil dejavnost, iz-
kušnje in probleme izobraževal-
nih centrov ter delo in metode
dela organov delavskega samo-
upravljanja, v Celju enoletne iz-
kušnje zadružnih svetov, v Kran-
ju probleme komune in družbe-
nega upravljanja in tako dalje.
Zavod je tudi že izdal osnutek
programa za družbeno-ekonom-
sko izobraževanje, ki naj bi slu-
žil kot osnova občinskim delav-
skim univerzam in izobraževal-
nim centrom za njihove progra-
me.
Naša skupnost je letos dosegla
Telike uspehe n« področju ko-
operacije m ijri razvijanju »oci-
alističnih odnosov na vasi. Zavod
je že lani izdal obširno gradivo
za seminarje zadružnih svetov;
letos pa pripravlja ob sodelova-
nju s komisijo za družbeno up-
ravljanje in OZZ v Celju široko
posvetovanje o enoletni praksi
zadružnih svetov.
Zavod je tudi že setavil pro-
gram za proučevanje dela delav-
skih univerz v zdravstvu, soci-
lanem zavarovanju ter stanovanj-
skih skupnosti in bo priredil
kratke seminarje tudi za te or-
gane.
Široko področje družbenega
upravljanja, ki je zajelo žene tn
mladino, zahteva tudi posebne
oblike izobraževanja ter vklju-
čevanja teh državljanov v razne
oblike družbenega upravljanja.
Zato bo Zavod posvetil posebno
skrb ženam-zadružnicam, akti-
vom mladih proizvajalcev in dru-
gim. Temeljne naloge, ki jih po-
stavlja družba pred organe druž-
benega upravljanja v šolstvu, bo
Zavod skušal vsestransko pod-
preti. Zavod bo s sodelovanjem
svetov za šolstvo in LMS proučil
stanje v delavskih univerzah, iz-
dal bo več brušur in priredil »e-
minarje. Poseben seminar bo pri-
redil za člane šolskih odborov,
za predsednike šolskih skupnosM
in druge organe družbenega
upravljanja.
V zvezi z družbeno-ekonomsk«
vzgojo kot novim predmetom je
Zavod sodeloval pri pripravi uč-
nega načrta za razne strokovne
šole na seminarju v Ljubljani in
Mariboru; namen pa ima neneh-
no spremljati potek tega pouka
na šolah, ibeležiti probleme, iz-
kušnje in pomanjkljivosti, pri-
rejati od časa do časa predavanja
za profesorje, jim pošiljati svojo
literaturo ter skrbeti za pravilno
razvijanje oblik posredovanja te
anovi učencem za izoblikovanje
njihovega svetovnega nazora im
za njihovo vključevanje v druž-
beno upravljanje. Na osnovi tega .
bo Zavod skupaj z organi za šol-
stvo sestavil poseben učbenik, s
katerim bo posvetu vso pozor-
nost dejavnosti šolskih odboroT
in šolskih skupnosti, da bi tak«
šola razvila vse oblike, ki uvajajo
mladino v družbeno samouprav-
ljanje in jo poveziujejo z živ-
ljenjem in organi družbenega
upravljanja v komuni.
Zastavljene akcije in njih na-
daljnji potek bo rodil tem večji
uspeh, čim širše bomo uspeli le-
tos zajeti vanje zainteresirane
proizvajalce, državljane, delovne
kolektive in komuno. Ob pod-
pori, ki nam jo že danes nudijo
družbeno-politične organizacije,
predvsem pa ob nenehnih stikih
z upravljale!, lahko upamo, da
bomo vse te naloge tudi izvršili.
Vido Korar:
Ljubim te
Ljubim te
ko večer z oblaki naguba,
nebo
ko hmelj temnozmlmn.
joka
S praznim poljem
žetve
te ljubim
V moje misli so sklonjeni
utrujeni
kosci
CELJSKI TEDNIK štev. 43 30. oktobr:! 1959 ^^^
PODPREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA EDVARD KARDELJ V MARIBORU:
Buren polei kmetijske proizvodnje
terja znatno znižanje stroškov
Na veliki proslavi 40-letnice Komunistične partije Jugosla-
vije in SKOJ v Mariboru je govoril podpredsednik zveznega iz-
vršnega sveta in sekretar CK ZKJ tovariš Edvard Kardelj. Del
svojega govora je posvetil vprašanju kmetijstva. Zato ta del ob-
javljamo v celoti:
Vzemimo na primer naše kmetij-
stvo. Doslej smo bolj ali manj rešili
vprašanje pšenice in koruze, tako
da nam pšenice ne bo treba več
uvažati — razen morda pri izred-
no slabih vremenskih pogojih — in
da bomo imeli znatne količine ko-
ruze bodisi za razvoj živinoreje, bo-
disi za izvoz. Zdaj smo na poti, da
v relativno kratkem času rešimo
tudi vprašanje mesa. Še več, živi-
noreja postaja sedaj ono področje
našega kmetijstva, čigar rezultati
bodo celotno kmetijsko proizvodnjo
dvignili na višji nivo. Da bi to do-
scgli, je seveda treba investirati v
razvoj živinoreje. Pri tem je treba
računati tudi z dejstvom, da bo po-
trošnja mesa izredno hitro rasla
vzporedno z rastjo individualnega
dohodka prebivalstva. Letos smo
imeli, na primer, znatno večje trž-
ne presežke mesa kot lani, pa ven-
dar je čutiti pomanjkanje govejega
mesa. Seveda, v veliki meri je po-
manjkanje govejega mesa posledica
izvoza, na katerega smo bili obve-
zani in pa težnje kmetijskih proiz-
vajalcev, da zadrže čim več mlade
živine za razplod in pitanje, s či-
mer naš plan ni dovolj računal. Pa
vendar, pojav pomanjkanja goveje-
ga mesa je predvsem posledica po-
večane potrošnje mesa, zlasti po
mestih, kjer je zaslužek prebivalstva
znatno porastel. Pri vseh teh tre-
nutnih težavah pa to ni pojav, ki bi
nas trajneje pritiskal. Sedaj je sta-
nje v naši živinoreji tako, da bomo
imeli zadostne količine svinjskega
mesa za kritje vseh potreb predvi-
dene potrošnje, medtem ko bomo
imeli z govejim mesom morda še
neke težave v prvi polovici prihod-
njega leta, v drugi polivici leta pa
bo tudi proizvodnja govejega mesa
v glavnem že dosegla potrebe trga,
seveda s pogojem, če bodo storjeni
vsi potrebni napori za realizacijo
živinorejskih programov, ki so si
jih postavile kmetijske organizacije.
To pa ni edini problem, ki je pre-
ostal na področju našega kmetijst-
va. Nove metode obdelovanja zem-
lje dajejo vse večje hektarske dono-
se tudi v vseh drugih panogah kme-
tijstva. V neposredni proizvodnji se
stroški proizvodnje vse bolj znižu-
jejo. Toda preden ti pridelki pride-
jo na trg, se stroški povečujejo iz-
nad možnosti kupne moči našega
prebivalstva. To povečanje stroškov
ni samo posledica povečanja cen s
strani trgovskih podjetij, na kar se
po navadi najprej pomisli, čeprav
je to nedvomno tudi določen faktor
v podraževanju kmetijskih pridel-
kov. — Toda najodločnejši faktorji
v tem pogledu so materialne nara-
ve. Zaostal je transport, pridelki se
vozijo z njiv po nemogočih poljskih
poteh, nimamo dovolj skladišč, hla-
dilnic; železniško omrežje ne zado-
stuje in vagonov tudi ni dovolj; ni-
mamo zadosti predelovalne indu-
strije na podlagi kmetijske proiz-
vodnje; trgovinska mreža je še ved-
no tehnično preslabo opremljen«
itd. Za današnji buren polet kmetij-
ske proizvodnje je neobhodno po-
trebno znatno povečati vse te ka-
pacitete. Ce tega ne storimo, lahk«
resno otežkočimo ali pa celo one-
mogočimo nadaljnje uspehe v ne-
posredni kmetijski proizvodnji in
nadalje izboljševanje življenjskega
standarda, ki je seveda v veliki me-
ri odvisen od cenenih prehranbenih
proizvodov. Potemtakem je relativ-
no znižanje cen kmetijskih proizvo-
dov mogoče samo s pogojem, da do-
sežemo znatno znižanje stroškov v
proizvodnji, predelavi, transportu in
trgovini. Tu bomo morali, potemta-
kem, vlagati nova družbena sred-
stva.
Vsebina govora tovariša Edvarda
Kardelja ne odpira samo nadaljnjih
možnosti za še hitrejši razvoj kme-
tijstva, temveč hkrati obvezuje vse
naše politične, gospodarske, pred-
vsem pa zadružne organe, da vklju-
čijo v svoje delovne programe po-
leg gesla za večjo proizvodnjo še
odločen boj za čim cenejšo ter iz-
datnejšo proizvodnjo kmetijskih pri-
delkov.
Na račun kooperacijskih odnosov
znatno povečanje kmetijske proizvodnje
Danes je bila redna seja ljudskega odbora celjske ob-
čine. Na dnevnem redu skupne seje obeh zborov je bilo tudi
poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o planu kmetijske
proizvodnje za naslednje leto. Iz tega načrta povzemamo ne-
kaj najbolj značilnih misli.
Osnovna značilnost plana kme-
tijske proizvodnje celjske občine
za naslednje leto je v tem, da bi
planirano proizvodnjo za 1. 1961
dosegli že drugo leto. Ta zahteva
je povsem realna, saj temelji na
uspehih letošnjega leta zlasti pri
hektarskih donosih v kooperaciji.
Zraven tega pa je planirana kme-
tijska proizvodnja za drugo leto
v skladu z razpoložljivimi površi-
nami in kapacitetami zemljišč, ži-
vine in ostalih proizvodnih sred-
stev in nazadnje s predvideno vi-
šino investicijskih sredstev.
Na območju celjske občine je
22.948 ha vseh zemljišč, od tega
10.969 ha kmetijske zemlje in
10.674 ha gozdov.
Načrt kmetijske proizvodnje
celjske občine za naslednje leto
je sestavljen po kmetijskih pa-
nogah in posebej za vsako kme-
tijsko organizacijo, to je za vsako
kmetijsko zadrugo in kmetijsko
gospodarstvo.
Ce se ustavimo najprej pri po-
ljedelstvu, vidimo, da naj bi njiv-
ske in vrtne površine zajele vse-
ga skupaj, v zadružnem in socia-
lističnem sektorju, 3754 ha. Sicer
pa je očitno, da se bodo drugo
leto znatno povečale površine
pod krmskimi rastlinami. Ta pre-
usmeritev zahteva temeljito spre-
membo setvenega načrta. Tako se
bodo krmske rastline povečale od
15 na 28%, žitarice pa zmanjšale
od 55 na 35%. Ta sprememba je
prvi odraz skrbi za povečanje sta-
leža goveje živine in nadalje za
povečanje rastlinske proizvodnje.
Zanimivo je, da plan ne predvi-
deva povečanja hmeljskih povr-
šin, zato pa je značilen povečan
načrt setve krompirja od 666 na
825 ha. Vrtnine pa naj bi pride-
lovali na površini nekaj manj od
200 ha.
Četudi se bo število rodnih sad-
nih dreves zmanjšalo (asanacija),
pa predvidena proizvodnja ne bo
manjša. Večji donos naj bi bil
dosežen na račun boljše oskrbe
preostalih sadnih dreves. Zaradi
dotrajanosti večine vinogradov,
načrt predvideva zmanjšanje pro-
izvodnje v vinogradništvu.
Ker bo od 4351 ha travnikov
kar 2350 ha v kooperaciji, priča-
kujemo znatno povečanje krme.
Plan govedoreje predvideva po-
večanje števila živine za 1426
glav, oziroma na 8627. V ta na-
men je planiran nakup 235 krav
in telic. Plan klavne goveje ži-
vine pa znaša 3757 glav ali 1113
ton. V svinjereji ni bistvenih raz-
lik od dosedanjega stanja. Edina
večja naloga za kmetijske zadru-
ge in gospodarstva se kaže v or-
ganiziranem pitanju 730 bekonov.
Reja piščancev-pohancev v celj-
ski občini ni predvidena, ker bo-
do proizvodnjo povečali v ostalih
ptedelih okraja.
Splošni zaključek načrta kme-
tijske proizvodnje celjske obči-
ne za naslednje leto je v tem, da
se bo pri popolni realizaciji pred-
videnih nalog povečala kmetijska
proizvodnja za 22% v primerjavi
z letošnjim letom. Tak razvoj pa
bo v glavnem omogočila koopera-
cijska proizvodnja, ki zajema 36%
kmetijskih površin celjske občine.
Plan kmetijskih investicij za
naslednje leto predvideva 25 mi-
lijonov 615.000 dinarjev. Ta sred-
stva so namenjena za nabavo
kmetijskih strojev, za dograditev
enega zadružnega doma, za zgra-
ditev strojne lope, dveh sušilnic
za hmelj, za adaptacijo in izgrad-
njo novih hlevov, za nakup ple-
menskih krav in telic, za izgrad-
njo rastlinjaka, nadalje za hidro-
melioracijska dela na Prešniku
in v Dobrni ter nazadnje za agro-
melioracijo Zepine in Medloga ter
za dograditev mlekarne v Celju.
25 vagonov sadja
je letos odkupila od svojih članov
Kmetijska zadruga v Slov. Konji-
cah. V konjiški okolici je sadje
letos dobro obrodilo. Tudi češpelj
je zadruga v prejšnjih tednih ve-
liko prodala, saj so letos spet dale
velik pridelek.
Vendar se večji del sadjarjev
dobro zaveda, da bo treba sadoT-
njake temeljito obnoviti. Tako bo-
do v Skalcah do spomladi že pri-
pravili načrt za obnovitev vino-
gradov in sadovnjakov, ker vedo,
kako prav pride dinar, ki ga da
sadno drevje in dobra trta.
L v.
Žena dom družina
„Mojcina" revija mladosti
Modna revija otroške konfekcije,
ki je bila te dni v Narodnem domu
v Celju, nam je pokazala, kako bomo
odslej oblekle naše male, da bodo
oblečeni praktično, okusno in, da ne
bomo za to izdale celega premože-
nja. Modele so prikazali otroci od
treh do štirinajstih let, ki so gle-
dalca tako osvojili s svojo naravno
prisrčnostjo in ljubkostjo, da smo
za trenutke pozabili, da je to modna
revija, ampak se je zdelo, da so nas
hoteli otroci razveseliti samo s svo-
jo prisotnostjo in pesmicami. Sicer
pa jim je tudi to v celoti uspelo.
Na modni reviji smo končno vi-
dele vse, kar smo si tako dolgo za-
man želele. Pred nami se je zvrstilo
sedeminšestdeset ljubkih izdelkov,
v glavnem so bile to oblekce »Moj-
ce« in težja konfekcija celjskih pod-
jetij »Kroja«, Moškega in ženskega
krojaštva, salona »Neva«, Šivalnice,
Topra, polzelske Tovarne nogavic
in pedjetja Oblačila iz Rogaške Sla-
tine. Blago za revijo so prispevale
tovarna Metka, Tekstilna tovarna iz
Prebolda, »Volna« iž Laškega, Ma-
riborska tekstilna tovarna, maribor-
ska Svila, celjski Ljudski magazin
in podjetje Tkanina-galanterija. Vsa
ta podjetja so ponudila svoje uslu-
ge, saj so tudi sama uvidela veliko
potrebo po cenejši in lepši otroški
konfekciji.
Ob spremljavi plesnega ansam-
bla »Metronom« nam je modele
predstavljal član celjskega Sloven-
skega gledališča tovariš Skof. Vez-
ni tekst v rimah je na znane narod-
ne napeve sestavil profesor Fran
Roš. Tako je modna revija izgledala
bolj prireditev otrok; saj je vsak
izmed nastopajočih zapel ljubko pe-
smico, ki je pristojala modelu in
letnemu času, ki naj mu model slu-
ži.
In sedaj o prikazanih modelih...
Videle smo prav vse, od pomladn-h
oblekic za otroke vseh starosti do
zimskih plaščkov. To so bila obla-
čilca za vse priložnosti. Res, da se
bo »Mojca« sedaj posvetila izdelo-
vanju prepotrebne lahke konfekcije
za vsak dan, vendar nam je na re-
viji prikazala vsaj, kam naj se obr-
nemo, če potrebujemo za otroka pla-
šček ali za dečka, ki je že v višjih
razredih osemletke, lepšo obleko. —
Vendar sem prepričana, da so se
mamice najbolj razveselile igralnih
oblekic za male, životnih krilc, blu-
zic, srajčk in hlačk za vsak dan.
Prav tega smo najbolj pogrešale in
si najbolj želele. Za vsak prikazan
model smo izvedeli tudi,ceno in lah-
ko rečemo, da so cene zlasti pre-
prostim vsakdanjim modelom ne sa-
mo konkurenčne, ampak res zelo
nizke.
Samo izredna požrtvovalnost or-
ganizacijskega odbora je uspela iz-
vesti tako tvegan načrt. Kajti spr-
va je bilo res tvegano poskušati za-
četi nekaj tako popolnoma novega,
čeprav prepotrebnega. Navdušenj«
gledalcev na Modni reviji je bilo
zaenkrat edino plačilo vsem, ki se
vložili v »Mojcin« uspeh svoje sile,
vendar je ves organizacijski odbor
s tovarišico Vinko Simoničevo n«
čelu želel samo uspeti, pri tem pa
«ie niso ozirali na žrtve in težave,
ki so jih morali pri tem prebroditi.
Uspeli pa so v polni meri!
Eva
Tatjanina obieka za sprehod.
Mojca in Gorazd sta voščila lahko
noč.
Knjige v roke!
Zima prihaja v deželo, z
njo pa za kmečke prebivalce
svojstveno obdobje več ali
manj — oddih. Res je, da
marljivi ljudje tudi v zim-
skem času najdejo vedno do-
volj dela in opravkov, ven-
dar bi v prvo vrsto morali
postaviti izobraževanje.
Nekoč je bila zima čas, ko
je polno običajev, žal dosti-
krat tudi vraževernost, kraj-
šalo čas kmečkim ljudem. Ti
časi so za nami.
Od pomladi, do pozne je-
seni kmečki človek komaj
najde čas, da sproti spremlja
dogodke in se le površno po-
sveča svojemu umskemu iz-
popolnjevanju. Kmetijstvo pa
dandanes ni več samo gara-
nje, kmetijstvo postaja ved-
no bolj veda, postaja zna-
nost. Le kulturno, strokovno
in hkrati tudi politično raz-
gledan človek je dandanes
kos naglici razvoja, ki poti-
ska kmečkega proizvajalca
naprej — ali pa ga »povozi«.
V času, ko po vseh občin-
skih središčih nastajajo de-
lavske univerze, ko vse ka-
že, da bo delovne ljudi zajel
širok val izobraževanja, tudi
naše kmečko prebivalstvo ne
sme biti ob strani. Koliko
stvari je, ki bi našemu kmeč-
kemu človeku bile v veliko
pomoč, če bi jih poznal. Iz-
kušnje, tudi ob najnovejši
akciji v kmetijstvu, kažejo,
da je največji sovražnik na-
predka neznanje. Ob skle-
panju pogodb za kooperacijo,
je bilo jasno tole: Zelo malo
je bilo primerov, ki bi jim
lahko dali prizvok »reakcio-
narnosti«. Domala vselej je
bil vzrok v slabi poučenosti,
v izredno majhni gospodar-
sko politični in gospodarsko
strokovni razgledanosti ljudi
na vasi. Razgledani ljudje,
dobri gospodarji, kmetovalci,
ki znajo tudi s svinčnikom
dobro kmetovati, se prav
dobro zavedajo nujnosti hi-
trih sprememb in moderni-
zacije kmetijske proizvodnje.
Kdo je v prvi vrsti odgo-
voren, da nudi kmečkemu
prebivalstvu možnost za nje-
govo izobraževanje. Pred-
vsem zadružne organizacije,
v nič manjši meri pa bodoče
občinske delavske univerze.
Ni občine v našem okraju,
ki bi smela izpustiti to nalo-
go iz svojega izobraževalne-
ga programa. Tisti kmetoval-
ci, ki sami čutijo veliko ko-
rist od tega, če se izobražu-
jejo, bodo zimo prebili s
knjigo v rokah, druge pa je
treba do tega pripraviti. To
je naloga odgovornih organi-
zacij, ki se morajo zavedati,
da je izobrazba kmečkih lju-
di važna, če spričo sedanjega
razvoja in nalog v bodoč-
nosti ni celonajvažnejša. K.
OB RAZPRAVI O KMETIJSKEM PLANU ZA OBCINO KONJICE
Za večjo samostojnost zodrug?
Pred kratkim so na občinski
seji v Slov. Konjicah razpravljali
o kmetijskem načrtu za leto 1960.
Seja je bila zelo živahna, saj plan
predvideva vsestranski razvoj
kmetijske proizvodnje. Težišče
plana je na živinoreji, s tem v
zvezi na povečanju krmske baze
<tudi na račun žitnih posevkov),
hkrati pa predvideva močno po-
večanje sadnih plantaž. Samo v
2ičah in Polenah naj bi nastali
sadovnjaki z več deset hektarji
najboljših sadnih sort. Močno so
kritizirali neurejeno gradnjo, ki
se vedno bolj zajeda v kmetijske
površine. Sklenjeno je bilo, da bo
predvidoma vso zemljo splošnega
ljudskega premoženja prevzelo
družbeno posestvo. Te zemlje je v
občini še okoli 50 hektarjev.
Predstavniki zadrug so bili
mnenja, da bi morale zadruge do-
biti večjo samostojnost pri se-
stavljanju planov, in da so le-ti
dostikrat neostvarljivi. S tem so
načeli vprašanje, ki bi bilo vred-
no širših razprav. Pripomniti je
treba, da so zadruge tudi sedaj
popolnoma samostojne. Vrh tega
je taka samostojnost močno za-
želena, če so težnje usmerjene k
napredku, razširitvi in poveča-
nju proizvodnje. Narobe pa, če bi
bila težnja zadrug usmerjena na
preteklost ali tudi na sedanje raz-
mere, in če bi zadruge ne imele
pred očmi splošnih naporov druž-
be, potem je to korak nazaj. Ne
samo za družbo, tudi za zadrugo
in njene člane.	L.
Zbor volivcev v Žalcu
Minuli teden so bili v žalski
občini zbori volivcev. Na vseh
zborih so obravnavali v glavnem
kompleksno kooperacijo v kme-
tijstvu, komunalne probleme in
volili poravnalne svete.
Na osnovi lanskih izkušenj so
sveti sestavili nove kooperacijske
pogodbe za hmeljarje, ki se bi-
stveno ne razlikujejo od lanskih,
samo da imajo večji poudarek na
sorazmernem povečanju živino-
reje in bolj načrtni proizvodnji
ostalih kultur. V komunalni de-
javnosti je opaziti od lani že vi-
den napredek, dosti pa je pri-
pomogel tudi krajevni prispevek
za popravilo najnujnejših komu-
nalnih storitev.
Na slabo obiskanem zboru vo-
livcev v Žalcu se je razvila ostra
razprava. Hmeljarji so povsem
upravičeno postavili vprašanje.
zakaj se hmeljarstvo tako forsira
v drugih krajih, kjer je proiz-
vodnja še problematična, dočim
se v Savinjski dolini letos zapo-
stavlja, čeprav je kvaliteta hme-
lja že tradicionalna.
Zelo nenačelna in neupravi-
čena razprava pa se je razvila
o krajevnem samoprispevku, ki
ga je isti zbor volivcev pred ča-
som sam sprejel. Ne moremo
preko dejstva, da v 2alcu s pro-
stovoljnim delom do sedaj še niso
dosti naredili. Z ozirom na po-
vprečno visok standard prebival-
cev Savinjske doline to nekate-
rim volivcem, ki so proti samo-
prispevku, naj ne bo v ponos.
Samoprispevek namreč ni preti-
ran tudi za revnejše državljane
v Žalcu in bo služil izključno za
popravila njihovih pragov in cest.
Iz Celja in zaledja
Nov vodovod v zdravilišču Topoišica
v soboto je slavil kolektiv bol-
nice za pljučne bolezni v Topol-
šici otvoritev novega vodovoda.
Stari vodovod ni več zadoščal
kapaciteti ustanove, dosedanje
vodovodno omrežje 'je bilo zasta-
relo in vzdrževali so ga le s šte-
vilnimi električnimi črpalkami.
Sedanji vodovod zajema vodo iz
stalnih močnih vrelcev v Strmini
pod hribom Lom. Projekt so izde-
lali strokovnjaki iz Centralnega
higienskega zavoda v Ljubljani.
Gradbena dela so stala 37 mili-
jonov dinarjev. Pretežni del je
prispeval Svet za zdravstvo LRS
(23,5 milijonov), ostalo pa občina
Šoštanj (7 milijonov) ter ustanova
iz lastnih sredstev (5,5 milijonov).
Vodovodno omrežje poteka veči-
noma po kamnitem in plazovitem
terenu ter ima 7 nadzemnih ob-
jektov (4 zajetja, 2 rezervoarja in
1 raztežilnik).
Skromnega slavja ob otvoritvi
novega vodovoda so se udeležili
med drugimi sekretar za zdrav-
stvo LRS dr. Tone Ravnikar ter
zastopniki občine Šoštanj, pred-
stavniki delovnih kolektivov iz
Šoštanja ter izvajalci gradbenih
del. Predstojnik zavoda dr. I. Ce-
stnik je v svojem nagovoru pou-
daril važnost novega objekta.
Preko polovice kapacitete vodo-
voda bo na razpolago tudi za
potrebe mesta Šoštanja in nje-
gove okolice. Z dosedanjimi deli,
ki jih je izvedla bolnišnica za
lastne potrebe, je skrajšala pot
vodovoda do Šoštanja za polovico.
Ker dosedanji vodovod za rastoče
potrebe Šoštanja ne zadošča, je
razumljiv interes občine za do-
graditev tega objekta. Kapaciteta
novega vodovoda je 12 litrov vode
v sekundi.
Bolnišnica za pljučne bolezni
v Topolšici spada med ustanove,
ki so ves čas od osvoboditve dalje
delale v zelo težkih materialnih
pogojih. Vendar se je kolektiv
uporno in uspešno boril za iz-
boljšanje le-teh, na strokovnem
polju pa je kljub težkim pogojem
dosegel zavidljive uspehe. Z do-
končanjem stanovanjskih blokov
(dva petorčka bosta vseljiva že
letošnje leto) bo izboljšano tudi
pereče stanovanjsko vprašanje
zdravstvenega osebja zavoda. S
popravilom pogorole kinodvorane
bo še letos zopet omogočeno bol-
nikom redno obiskovati kinopred-
stave, a s predvidenim nadalje-
vanjem del na nedokončanem
bolniškem objektu »Planika« v
prihodnjem letu se bodo zboljšali
tudi pogoji za sodobnejše zdrav-
ljenje bolnikov.
PRED
DNEVOM
MRTVIH
Občinski odbor Zveze borcev
NOV Celje vljudno sporoča, da
bo letos, 1. novembra, za »Dan
mrtvih« žalna svečanost ob 10.
uri pri spomeniku na Slandrovem
trgu v Celju in takoj nato spo-
minski svečanosti na Trgu svo-
bode v »Starem piskru«.
Vabimo politične in oblastvene
organe, gospodarske, zadružne
kmetijske, trgovske in družbene
organizacije, ustanove, posebno
pa šolska vodstva, da organizi-
rajo udeležbo svojih delavcev in
uslužbencev, šolskih otrok in di-
jakov, odnosno pošljejo svoja za-
stopstva na komemoracijo.
Nadalje priporočamo, da ob tej
priložnosti položijo vence pred
spomenik, spominsko ploščo na
Trgu svobode in v »Starem pi-
skru« le občinske in okrajne po-
litične organizacije ter oblastve-
ni organi. Ostali bi naj namesto
vencev vplačali v sklad Občin-
skega odbora ZB Celje za pomoč
partizanskim, vdovam in v sklad
pomoči potrebnim borcem. Vse
one, ki se bodo z vplačilom v
sklad oddolžili spominu padlih,
pa bo Občinski odbor ZB Celje
objavil v Celjskem tedniku, ter
tako obvestil javnost o prispevku
ter izrazil javno zahvalo. Prosi-
mo, da prispevke nakazujete na
žiro račun Občinskega odbora ZB
Celje pri Komunalni banki Celje
št. 603-70/3-516.
Občinski odbor ZB Celje
NESREČE BREZ PRESTANKA
Tako se je končala nesreča v Strircu.
PIJAN ŠOFER - PREVR.NJEN
AVTOMOBIL
Šoferja Vlado Žgank z Globus špedi-
cije v Ljubljani in Anton Zalokar iz
Mesnine v Celju sta v torek popivala
v gostilni. Okrog enajste ure sta s to-
vornim avtomobilom odpeljala« iz Celja,
da bi v Dobrni popivanje nadaljevala.
Kljub temu, da je bil avto do vrlia
naložen, ju črna vožnja ni prav nir
motila, v Strmcu je 2gank izgubil ob-
last nad vozilom ter zapeljal na njivo,
kjer se je avtomobil prevrnil na streho.
Po naključju sta ostala oba nepoško-
dovana, prišlo pa je do velike materialne
škode na tovoru in vozilu. Primer ka-
že, kako malomarno nekateri šoferji iz-
koriščajo službene avtomobile za pri-
vatne vožnje. Voznika se bosta zago-
varjala pred sodiščem.
HUDE POSLEDICE PKEHITRE V02NJE
V četrtek popoldne se je v Petrovčah
pripetila težka prometna nesreča. Cesta
je bila mokra :n spolzka. Voznik oseb-
nega avtomobila Ivan Kočevar je vozil
proti Celju. Poleg njega sta se peljala
njegova sestra Anica in študent Dušan
Vittori — vsi trije iz Ljubljane. Avto-
mobil je zaradi prevelike hitrosti za-
neslo v obcestni smernik in nato v ja-
rek, kjer se je prevrnil na streho. Vsi
trije so bili težko poškodovani in so jih
prepeljal; v celjsko bolnišnico. Pri tem
je bil avtomobil popolnoma uničen, ško-
da pa znaša okrog pol milijona dinarjev.
LAŽJE TRČENJE
Istega dne popoldne sta v Levcu trčil«
dva avtomobila. Voznika sta vozila drug
za drugim in je prvega zaradi zaviranja
na spolzki cesti zaneslo poševno na ce-
stišče. Drugi voznik jc zavrl, vendar
mu ni uspelo avtomobila ustaviti pra-
vočasno. Škoda znaša okrog 75.600 dinar-
jev. Oba voznika sta osebna avtomobilu
peljala iz trgovine Avto Slovenije ^
Ljubljani v poslovalnico Avtomotor
Celje.
ŠE OPOZORILOI
Ker se bliža čas s!rbe.ga vremena,
dež, megla, sneg, poledica in drugo, kar
povzroča slabo vidljivost in spolzkost
cest, naj vozniki prilagodijo hitrost »
vožnje pogojem ceste in stanju vozila.
Oba zadnja primera dokazujeta, da voz-
niki tega niso upoštevali.
V torek dopoldne se je v Celju nn
križišču pri »KOTEKSU« pripetila huda
prometna nesreča zaradi neupoštevanja
prednosti. Voznik osebnega avtomobila
Z. L. se je pripeljal na teharsko pred-
nostno cesto, ne da bi se prepričal, če
je prehod prost. Po Teharski cesti je
pripeljal motorist L. S. in s« zaletel v
vrata osebnega avtomobila. Bil je hudo
noškrdovan, prepeljali so ga v celjsko
bolnišnico.
Isetga dne je na križišču Stritarjeve
in Ipavčeve ulice kolesar R. V. iz Celja
nepravilno zavijal v levo in se pri tem
zaletel v osebni avtomobil celjske reše-
valne postaje. Le-ta ga je zbil po cesti.
Takoj so ga odpeljali v celjsko bolniš-
STARŠI, PAZITE NA OTROKEI
V	sredo popoldne se je v Šoštanju
pripetila prometna nesreča. Po klancn
navzdol je vozil traktorist P. I. iz Šo-
štanja in podrl devetletnega Mazej Slav-
ka, ki se je pripeljal z nepregledne stran-
ske poti. Traktor je s kolesom zapeljal
čez dečkov prsni koš. Otrok se zdravi
v celjski bolnišnici.
Kljub temu, da vedno opozarjamo
starše, naj pazijo na otroke, je nesreč
vedno več. Kdaj jih bo konec?
DVE NESREČI NA ISTEM MESTU
V	Kaplji vasi v Savinjski dolini se je
v nedeljo zvečer motorist Z., uslužbenec
Komunalne banke Laško, zaletel v ob-
cestni smernik. Po trčenju je motorno
kolo zaneslo na sredino ceste. Kmalu z«
tem je z iste smeri pripeljal motorist B.
L. z Vranskega. Zavozil je proti sredini
ceste k motornemu kolesu, padel in se
hudo poškodoval. Prepeljali so ga v
bolnišnico, motorist Z. pa je nadalje-
val vožnjo, ne da bi počakal na organe
LM.
•
V	nedeljo popoldne je v Velenju mo-
torist J. A. podrl pešca R. M., ki je
stopil s pločnika naravnost pred motor.
Oba sta dobila lažje telesne poškodbe.
Motorist se je vozil brez vozniškega
izpita.
V	nedel.io uopoldan se je tudi v Po-
Ivlah pri Celju pripetila lažja prometna
nesreča. \ czaik osebnega avtomobila
K. F, se je zaletel v kolesarja J. K. iz
Celja, ki je vozil po levi strani ceste.
Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Kronika nesreč
NEZAVESTNEGA SO NAŠLI
Pri novem mostu v mestni park so
našli nezavestnega Jožeta Rojca. Imel
je prebito lobanjo. Prepeljali so ga v
bolnišnico.
NESREČA PRI DELU NA ŽELEZNIŠKI
PROGI
Pri delu na železniški progi pri Šmarju
si je poškodoval hrbtenico delavec Jakob
Ribič iz HaJ^ skega.
NESREČNI PADCI
Ivan Horvat iz Rečice ob Savinji si je
pri padcu težje poškodoval glavo. —
Na Polulah je padel in si poškodoval
nogo Jože Les. — V Šmarjeti je padel
in si poškodoval glavo ter pretresel
možgane Franc Crepinšek. — Na Mari-
borski cesti je padel in si poškodoval
glavo Stanko Tajnšek iz Šentvida. —
Hrbtenico si je poškodovala Barbara
Rošer iz Klanca pri Dobrni.
NESREČA V STEKLARNI
V	steklarni v Rogaški Slatini si je pri
delu poškodoval oči delavec Perasin
Atanasov.
PRI RAZKLADANJU PREMOGA
si je zlomil nogo Jernej Ahtik iz
Trnovelj.
MOTORIST JU JE PODRL
V	Rogaški Slatini je motorist podrl
•Marijo Fidler in Jožico Lešnik. Prva si
je pri nesreči zlomila nogo, druga pa
poškodovala roko.
Mladina v Petrovčah dela
Pred dnevi je bil v Petrovčah
občni zbor aktiva Ljudske mladine,
ki so se ga udeležili tudi predstav-
niki množičnih organizacij.
Iz razprav je bilo videti močno
voljo, ki jo ima mladina v Petrov-
čah do dela, kar je zgovorno poka-
zala tudi s svojo udeležbo v mla-
dinski delovni brigadi, ki so jo sa-
mi organizirali in ki je delala na
športnem igrišču in pri popravilu
ceste. Razen tega je organizirala
tudi različne proslave in prireditve.
V programu dela za naprej bo
dramska sekcija uprizorila »Jezuso-
ve apostole« in pripravila razne
proslave, zlasti za dan republike.
Tudi delovnih akcij niso opustili,
ampak so sklenili, da bodo delo
čimprej nadaljevali. Ustanoviti na-
meravajo še komorni zbor, šahovski
krožek in obuditi marksističnega.
Upajo, da jim bo vse to tudi uspelo
Celjski trg
Na starem tržnem prostoru smo trž-
nico te dni zaman iskali, kmalu smo jo
pa našli na malem prostoru celjskega
letnega kina. Tako je prostor za trg
sedaj še manjši in je seveda tudi manj
dobiti.
Vreme v zadnjem čosu je za uspeva-
nje solate primerno, vendar je ta kljub
temu še vedno slaba in draga. V soboto
so bila na trgu zopet jajčka, še vedno
po 25 dinarjev in več.
Krompir 30 (30), čebula 40 (40-60),
česen 80—140 (200), visok fižol v zrnju
100 (70—90), nize k fižol v zrnju ter
—	(60), solata 40—100 (?0—150), cvetača
90—100 (80—120), špinača — (80—120), ra-
dič — (100), ohrovt 30—60 (40—50), belo
glavnato zelje 16—20 (1.5—20), rdeče
glavnato zelje 30 (40), ribano zelje
40—45 (40—50), repa — (20), ribana repa
—	(40—50), paprika 60 (—), paradižnik
45-60 (80), buče — (20), pesa 25 (40),
hruške 68 (70), jabolka 50 (30-60),
grozdje 56—140 (40—100), kutine — (60),
kostanj 70 (40-60).
Gibanje prebivalstva
v času od 17. do 24. oktobra 1959 je
bilo rojenih 33 dečkov in 36 deklic.
Poročili so se:
Janez Lapan, tkalski mojster iz Lož-
nice in Karolina Kramer, gospodinja iz
Celja. Ivan Hriberšek, avtobusni spre-
vodnik iz Ostrožnega dn Florijana-
Cvetka Bostner, delavka iz Zagaja.
Umrli so:
Karol Uratarič, kleparski pomočnik iz
Laškega, star 27 let. Ivan Majerič, de-
lavec iz Bezovja, star 58 let. Franc
Cvikl, upokojenec iz Landeka p. Strmcu,
star 71 let. Helena Slokan, unokojenka
iz Celja, stara 84 let. Karoluia Orač,
upokojenka iz Celja, stara 47 let. Erika
Videmšek, otrok iz Šoštanja, stara 4 leta.
Janez Zvikurt, otrok iz Otiškega vrha.
star 6 let.
TOVARIŠ SKOBIR ODŠEL
, V MARIBOR
Te dni je odšel iz Celja na novo
službeno mesto v Maribor doseda-
nji predsednik Okrožnega gospodar-
skega sodišča tovariš Anton Skobir.
Pri svojem štiriinpolletnem delu na
gospodarskem sodišču si je prido-
bil velik ugled. Zraven tega pa je
bil zelo delaven še v javnem življe-
nju, zlasti kot predavatelj s področ-
ja gospodarstva in gospodarske za-
konodaje, nadalje na šoli za delav-
sko in družbeno upravljanje na Te-
harjih in podobno. Tovarišu Skobir-
ju želimo na novem delovnem me-
stu okrožnega javnega tožilca v
Mariboru obilo uspehov. Hkrati pa
isto željo izražamo novemu pred-
sedniku Okrožnega gospodarskega
sodišča v Celju tov. Marjanu Beletu.
Pečovniški pokol...
v KRVAVI ARENI SO BILI NA DELU: ALKOHOL, NOZi,
VILICE, KRAMPI, SEKIRE IN LOPATE, NEKAJ HRVAŠKEGA
IN NEKAJ SLOVENSKEGA TEMPERAMENTA, NEKAJ BREZ-
GLAVIH ČLOVEŠKIH PRIKAZNI IN NEKAJ RAZLOGOV, KI
JIH BO ŠE DOGNALA SODNIJSKA RAZPRAVA. BOJ JE KON-
ČAN, REZULTAT PA JE TAKLE: VELIKE IN MAJHNE RANE
PO GLAVAH IN PO TELESIH — ŠEST TEZE IN LAZE POŠKO-
DOVANIH V BOLNIŠNICI IN PRAV TOLIKO V ZAPORU.
KAKO SE JE ZAČELO?
V ponedeljek zvečer so v go-
stilni pri Krašovcu popivali de-
lavci iz barak v Pečovniku. Sprva
je bilo verjetno veselo, kakor je
veselo povsod tam, kjer se pije.
Ker pa nenehno kopičenje alko-
hola v organizmu ne stopnjuje
vedno le dobre volje, temveč
udari tudi drugam, se je kmalu
vnel prepir, iz katerega je, po
pretepaški psihologiji, moralo
priti do pravega pokola. Toda
krvava druščina ni le medsebojno
obračunavala, pač pa je obraču-
navala z vsemi in vsem, kar ji je
prišlo pod roke. Enemu so dobe-
sedno stolkli kolo.
Okrog desete ure se je avtomo-
bil reševalne postaje v Celju od-
peljal po prvo žrtev v Pečovnik.
Pod železniškim podvozom je za-
radi ozke ceste moral zmanjšati
hitrost, kar pa bi bilo skoraj usod-
no. Tu so namreč napadalci po-
stavili^ zasedo, da bi preprečili re-
šitev ranjenca. Bila sta dva. Šo-
fer, ki je takoj obvladal položaj,
je prvega »odstranil« z blatnikom
in je le-ta zbežal, drugega pa je
po manevriranju pritisnil ob ste-
no. Toda ta se je izmuznil, pri-
tekel na drugo stran avtomobila,
kjer je zaradi megle bilo odprto
okno, ter z nožem napadel šofer-
j a, ki pa mu ga je izbil iz rok in
se naposled vrnil v Celje.
Napadalci so zdaj pričakovali
avto Ljudske milice in znova po-
stavili isto zasedo, dočakali pa so
zopet rešilni avtomobil, kar jim
je vlilo še več poguma. Obadva
iz prejšnje zasede sta znova na-
skočila, toda iz avtomobila sta
stopila dva miličnika in ju pri-
jela. Potem pa so v gostilni pri-
čeli reševati ranjence. Bilo jih je
šest in enemu med njimi je steklo
okoli liter krvi, ko so ga še ved-
no vlačil po tleh. Le odločni na-
stop organov Ljudske milice je
omogočil, da so vseh šest lahko
rešili izpred nosa podivjane tol-
pe, jih odpeljali v celjsko bol-
nišnico, napadalce pa v zapor —
na varno. Pri vsem tem so zaple-
nili okrvavljeno sekiro, nekaj no-
žev in vilice.
Ta primer je zopet eden več na
straneh pretepaške kronike, ven-
dar se zdi, da je po svoji bru-
talnosti zasenčil vse ostale — na-
pad na rešilni avto, čigar naloga
je reševanje človeškega življenja,
je brez primere in bi mu bilo tre-
ba za to v našem kazenskem za-
koniku najti še kak dodatni pa-
ragraf ter mu zagotoviti najstrož-
jo, neizprosno kazen!
KAJ BOMO INVESTIRALI
v trgovino prihodnje leto
Na seji sveta za blagovni promet
in tržišče pri celjski občini, ki je bi-
la pred dnevi, so razpravljali o in-
vesticijah v trgovini za prihodnje
leto.
Osnutek programa investicij v
celjski občini predvideva izgradnjo
skladišča trgovskega podjetja
»Merx«, nabavo opreme in pohištva
za trgovinski paviljon na Otoku,
preureditev in povečanje trgovske-
ga podjetja »Rio«, ureditev in raz-
širitev trgovine »Slovenija-šport«
ter ureditev lokala za prodajo us-
njene galanterije, usnjenih izdelkov
in izdelkov iz umetnih mas, ker v
Celju specializirano trgovino te
stroke že dalj časa pogrešamo.
Podjetje »Agropromet« naj bi po
tem načrtu prihodnje leto nabavilo
tri premične paviljone za prodajo'
sadja in zelenjave ter zgradilo ba-
zen za kisanje zelja in repe. Na no-
vo zgrajeni tržnici bodo postavili
štiri prodajne bokse. V njih bodo
prodajali ločeno kruh, kmetijske pri-
delke ter meso in mesne izdelke.
V bližini tržn ce bodo uredili tudi
lokal za prodajo žive perutnine. Ra-
zen tega predvideva načrt preure-
ditev in nabavo sodobne opreme v
nekaterih trgovinah.
Vse te investicije bodo stale 92,5
milijonov din, k temu pa bo pri-
spevala celjska občina skoraj 57 mi-
lijonov din.
To je zaenkrat šele načrt, o kate-
rem bo dokončno besedo* izrekel še-
le občinski ljudski odbor ob priliki
sprejemanja družbenega plana za
prihodnje leto. Vendar ne bo pre-
uranjeno, če bodo trgovska podjet-
ja kot investitorji že sedaj pripra-
vila potrebne načrte, da ne bo pri
realizaciji nepotrebnega zastoja, kar
se doslej žal še vedno prepogosto
rado dogaja.	-nia
BENEŠKI FANTJE NA
ŠTAJERSKEM
Te dni so Beneški fantje s svojim
humoristom Vančem zopet razvese-
lili občinstvo in doživeli velik uspeh.
V soboto so gostovali v Vojniku in
Dobrni, v nedeljo pa v Konjicah,
Slov. Bistrici in Zgornji Poljskavi.
S svojimi nastopi popularizirajo be-
neško narodno pesem.	F. O.
Rekonstrukcija Točabne tovar-
ne v Ljubljani je v teku. Samo
za izdelavo cigaret so uvozili že
6 novih strojev, v kratkem pa
jih bodo montirali še 10 nadalj-
njih. Rezultati reševanja tega
osnovnega vprašanja so že vid-
ni. Na trg so te dni dani novi
izdelki, ki so poleg odlične to-
bačne mešanice tudi sodobno
opremljeni. Tako je virginsko-
orientalska Blend cigareta ostva-
rila že dolgo časa iskano potre-
bo kadilcev. Analiza Duhanskega
mstituta v Zagrebu z dne 9. 10.
je ugotovila v Super Dravi le
1,44 % nikotina, kar je omogočil
novi tehnološki postopek.
V tovarni upajo, da bodo ka-
dilci te novosti sprejeli z zado-
voljstvom.
Večkrat se prevažam z avtobu-
si, ki križarijo po jamastih cestah
v obsoteljski dolini. Kljub mehki
glasbi, ki uvidevno spremlja vož-
njo, se potniki v popolni disonan-
ci in nasprotju s taktom stresajo
in poskakujejo na sedežih, ker so
ceste razrite, da bolj ne morejo
biti. Pa da bi vsaj bili na sedežih;
toda najčešče so stisnjeni kot sar-
dine, posebno ob sobotah in po-
nedeljkih.
*
Med tednom je včasih še kar
precej prostora. Teta Urša se na-
vadno popelje prav takrat, ker je
precej obilna in ima vselej s se-
boj tudi po pet, celo do deset ko-
sov prtljage. Oni dan je prav tako
vsa zaripla na postaji ob Sotli pri-
sopihala s košarami, s pletenka-
mi in nahrbtnikom. Komaj je
sedla, je že od nekod privlekla
zelenko.
»A, moram malo potegniti, da
mi ne bo hudo na tej preklemani
vožnji,« je stresla steklenico in
celo žganjarček je potegnila nekje
izpod predpasnika. »Slivovka je,
slivovka pa taka, vam rečem:
zmeraj mi pomaga!« Natočila si
je kozarček in ga s slastjo zvr-
nila. »Ah, do želodca me je toplo
pobožalo. To mora biti slivovka
in nol!« in stresla je, da se je na
tekočini napravil venček. »Krancl-
ček ima, kranclček!«
Gostilna v avtobusu
NEKAJ RESNIČNIH IZ OBSOTELSKEGA AVTOBUSA
Kako se ne bi oglasil možakar
s pokvečenim klobukom in rde-
čim nosom? »Ej, Urša, daj mi me-
rico; pošteno ti plačam!«
»Veš, da ne smem prodajati!
Sprevodnik bo hud, saj me je že
zadnjič skoraj pognal iz avta.«
»Tiho bodi, saj ne bo videl. Na,
tu imaš pet kovačev, daj!«
Natočila je in možakar je spil.
Hitro so se zvrstili še drugi na
bližnjih sedežih. Tedaj pa je prav-
kar napolnila kozarček, ko se je
sprevodnik napotil proti ozadju
avtobusa. Možakar se je ustrašil
in ni upal stegniti roke in pre-
strašila se je tudi Urša ter je
jezno zavpila: »Primi, vraga, saj
vidiš, da se poliva. Pet kovačev
gre po tleh; vrag te dal.. ./*
»Na prihodnji postaji izstopite!«
je odločno dejal sprevodnik. »Ze
zadnjič sem vam dejal, da avto-
bus ni gostilna.«
»Ježeš, nikar! Saj ne bom ni-
koli več. Ce bom še samo enkrat,
primojveri, nikoli več, če še samo
enkrat, kar vrzite me na cesto!
Preklemani dedci, komaj zavo-
njate žganje, pa bi ga že požrli.
Ne dam, nikdar več ne dam,« je
vpila in hitro skrivala skoraj
prazno zelenko. »Gospod sprevod-
nik, če me še enkrat vidite, kar
na cesto z menoj. Tu ni gostilna,
seveda ni. Te lakote pijane!«
*
Zadnjič je spet bil nabit avto-
bus. Tam v kotu je sedel mlade-
nič z lepo prirezanimi brki in
skrivaj puhal cigareto. Dim se je
zbiral pod stropom in oblačil po-
sebno tiste, ki so stali. »Tovariš,
ne kadi vendar,« sem ga poprosil.
Nasmejal se je in mi vzpodbudno,
nekoliko lisičje pomežiknil: »A,
saj ni nič! Mislim, da lahko, saj
je avtobus obstal!« »Bodite ven-
dar pametni,« sem ga zavrnil,
»saj vidite kakšna stiska je, pa
smradite s cigareto.« Ker ne ka-
dim, sem smrad še bolj občutil.
On se ni več smehljal, črno je po-
gedal in dozdevalo se mi je, da
bi mi najraje krepko primazal.
Srdito je ugovarjal: »Kaj se bri-
gate zame, jaz se tudi ne za vas.
Nič vas nisem vprašal.«
»Oprostite, prav nič ne maram
za vas. Briga me le dim, ki nas
duši.« Jezno je ugasnil cigareto,
ko so se razburili še ostali. On,
eleganten na videz, je bil globoko
užaljen, a verjetno neupravičeno.
Stali smo v avtobusu. Štiride-
setleten možakar je nagovoril ne-
kega verjetno sedemnajstletnika:
»Starejšim bi bilo potrebno dati
prostor.« Stric Tone se je obrnil
k starčku, »saj dosti mladih sedi.
Vam ne odstopijo prostora?«
»Ne! Noge me že bolijo, pa bom
že,« je milo dejal in se otožno
oziral.
Tisti mladič pa se je obrnil k
drugemu, prav tako mlademu, ki
je sedel ob njem: »Ha, menda bi
on še rajši sedel ko stari. Plačali
smo vsi enako. »In naslonil se je,
se samodopadljivo nasmehnil,
mladič, ki se še ne zaveda, da ho
tudi sam neusmiljeno star, če ho
le zdrav.
*
Avtobusi vozijo ljudi. Ne samo
po Ohsotelju, povsod, križem po
svetu. Toda včasih se mi zazdi,
da le ne vozijo samo ljudi.
Sotelski
CITAJTE
CELJSKI TEDNIK
CELJSKI TEDNIK štev. 43 30. oktobr:! 1959 ^^^
Telesna vzgoja in šport
Mladinec Kač, prvi Celjan, ki je
vrgel kopje nad 70 metrov daleč
Kakor že nekaj atletskih mitin-
gov zapovrstjo, tako tudi zadnji,
v soboto popoldne, ni ostal brez
vrhunskih rezultatov. Po zaslugi
NARAKS - PRVI V ATENAH
Konec prejšnjega in v začetku te-
ga tedna je bil v Atenah velik med-
narodni atletski miting. Od dveh
celjskih udeležencev — članov AD
Kladivar se je najbolj izkazal mla-
dinec Franc Naraks, ki je zmagal
v teku na 800 metrov s časom 2:03.1
minute.
dveh mladih atletov, Kača in Ur-
bančičeve, sta bila dosežena dva
rekorda, od katerih zlasti Kačev
met kopja 70.09 metra pomeni
nov uspeh celjske atletike, seveda
pa tudi plod resne in temeljite
vadbe njega samega. In končno
— tudi uspeha Nataše Urbanči-
čeve pri skoku v višino ne kaže
prezreti, saj govori o nenehnem
vzponu mnogo obetajoče pionir-
ke. Nov republiški r^ord za pi-
onirke v tej disciplini je zdaj
146 cm.
Nogomet
Kladivar še vedno na drugem mestu
Minulo nedeljo je bilo na vrsti
sedmo kolo jesenskega dela pr-
venstvenega tekmovanja v slo-
venski conski ligi. Kladivar je
nastopil v Izoli, kjer se je spo-
prijel z istoimenskim moštvom.
Po vodstvu v prvem polčasu (2:0),
je drugi del pripadal domačinom,
ki so rezultat zmanjšali na 2:1.
nato pa še izenačili. Navzlic ne-
odločenemu izidu in delitvi obeh
točk, pomeni ta rezultat za celj-
ske ligaše vendarle uspeh — pa
čeprav bi želeli zmago.
Pri streljanju na gol sta bila
od Celjanov najbolj uspešna Vo-
deb in Marinček. Prvi je dosegel
vodstvo iz prostega strela v šesti
minuti igre, drugi pa povečal re-
zultat osem minut pozneje.
Na račun tega polovičnega
uspeha pa tudi zaradi razpletov
Za nagrado
»CELJSKEGA TEDNIKA«
Ocenjevanje najboljših nogome-
tašev prve skupine celjske pod-
zvezne lige
V četrtem kolu:
1.	FRANC FLORJAJSfC — Olimp
—	5 točk
2.	ERNEST LETNER — Celje —
3 točke
3.	IVICA BUKOVEC — Šoštanj
—	2 točki
4.	JOŽE VERDEL — Kovinar —
1 točka
Stanje po četrtem kolu:
1. Florjane (Olimp) 13 točk,
2. Letner (Celje) 8 točk, 3.-4. Mi-
helin (Celje) in Zagorc (Velenje)
po 5 točk, 5. Bukovec (Šoštanj)
4 točke, 6. Jošt (Celje) 3 točke,
7. Rednak (Velenje) 2 točki, 8. do
11., Franc in Fijavž (Kladivar),
Šemigo (Šoštanj) in Verdel (Ko-
vinar) po 1 točko.
v ostalih srečanjih, je Kladivar
Obdržal drugo mesto na jakostni
lestvici in to z enakim številom
točk (II), kot vodeči Maribor. Na
tretjem mestu je Branik, ki jih
ima deset, na četrtem Rudar z
devetimi itd.
V nedeljo, 1. novembra igra
Kladivar doma. V goste bo spre-
jel novega člana te lige — Novo
Gorico, ki trenutno zavzema de-
seto mesto s štirimi točkami.
I Joco Koren |
v soboto 24. tega meseca je celjsko
športno javnost pretresla novic«, da se
je za zmerom poslovil do nas znani
smučarski tekmovalec Joco Koren, še ne
50 let star. Doma je bil s Pohorja iz
znane zavedne pohorske družine (nje-
govega brata, veterinarja^ ki so ga
mnogi Celjani dobro poznali, so Nemci
med vojno ustrelili kot talca). Joco Ko-
ren je imel pred vojno priznano ime
med slovenskimi smučarji. Bil je več-
krat v državni reprezentanci in je uspe-
šno zastopal svojo domovino v ostri
mednarodni konkurenci kot tekač. Smu-
čarski teki pa so bili tedaj, v deset-
letju pred zadnjo vojno, zelo popularna
tekmovalna disciplina, ki je za športno
afirmacijo države zares mnogo pome-
nila. Joco Koren je v teh disciplinah
dosegel prvorazredno raven in si pri-
dobil tudi mednarodno repntacijo. Po
vojni je svoje tekmovalne izkušnje in
izkušnje treninga požrtvovalno prena-
šal na naše mlade smučarske tekače pri
smučarskem odseku PD Celje in nato
pri samostojnem smučarskem društvu
Celje ter vzgojil nekaj dobrih tekmo-
valcev in tekmovalk. Kot športni dela-
vec je deloval tudi pri AD Kladivar.
Njegovo osebno športno kariero je že
pred vojno zavrla bolezen.
Slovenski športniki so pokojnega Joca
Korena spoštovali in ga radi imeli, ker
je bil skromen, pošten in prijeten to-
variš, ožji celjski športni krog pa je
z njim izgubil dobrega zvestega sotrnd-
nika in smučarskega strokovnjaka.
ŠPORT V KRATKEM
OKRAJNO PRVENSTVO PARTIZANA
V KROSU
Naslov ekipnega prvaka društev Par-
tizan v krosu si je osvojilo TVD Par-
tizan 2alec. Tekmovanje je bilo v ne-
deljo v Žalcu v organizaciji občinske
zveze, na katerem je nastopilo le 16
tekmovalcev iz treh društev. Naslove
okrajnih prvakov v krosu za leto 1959
so osvojili: ČLANI: Primožič Janez, Go-
milsko; STAREJSI MLADINCI: Korber
Marjan, Žalec; ML. MLADINCI: Antloga
Marjan, Žalec; MLADINKE: Premik
Breda, Žalec.'
KEGLANJE
V	prvem delu ekipnega prvenstva Slo-
venije v borbenih partijah so se odlično
držali kegljači »13. maja«, ki so s 1.546
podrtimi keglji zavzeli četrto mesto.
Vodijo Jeseničani s 1.653 lesi.
NAJBOLJŠI - PIONIRJI TRETJE
OSNOVNE ŠOLE
V	n>edeljo dopoldne je AD Kladivar
pripravil tekmovanje v krosu za učence
celjskih šol. Med pionirji in pionirkami
so se najbolje izkazali učenci tretje
osnovne šole, ki so pobrali vsa najboljša
mesta.
Rezultati. PIONIRJI (900 m): 1. Dorn
2:35.0, 2, Pukmajster 2:39.0, 3. Kovač
2:41.0, 4. Gajšek (vsi III. osnovna šola)
2:42.0, 5. Krošl (I. osnovna šola) 2:43.0.
PIONIRKE (650 m): 1. Kolar 1:55.0, 2. Ar-
zenšek (obe III. osnovna šola) 1:57.0,
3. Bevc (II. osnovna šola) 2:05.0, 4. Kobe
(I. osnovna šola) 2:06.0, 5. Leskovec
(II. osnovna šola) 2:07.0.
MLADINCI - atleti (2.000 m): 1. Krum-
pak 5:45.0, 2. Potrata 5:51.0, 3. Ramšak
6:11.0. MLADINCI - neatleti (ista pro-
ga): Renko 6:30,0, Petrič 6:32.0 Fori
7:02.0 (vsi IKŠ).
IZID ŽREBANJA
nagradne ankete trgovskega podjetja
ELEKTRO-MERCATOR CELJE
V komisiji za žrebanje so sodelovali: Sonja Dolinar, usluž-
benka OSS, Stanko Selšek, direktor podjetja Elektro-Mercator
Celje in Jože Stropnik.
Izžrebani so bili naslednji:
1.	Trezika Goršek, Griže, Bezovnik 21 — tranzistorski radij-
ski sprejemnik.
2.	Franc Starlekar, Store, Kompole 76 radijski sprejemnik
Toplica.
3.	Ivan Einfalt, Celje, Bukovžlak — stoječa sobna svetilka.
4.	Franc Arzenšek, Kovinotehna, Celje - bojler RES.
5.	Hermina Muhič, Celje, Drapšinova 14 - pekač Elektron
Vrhnika.
6.	Peter Stefanec, Celje, Cinkarniška 5 garnituro nočnih
svetilk.
7.	Mirko Hojnik, Laško 14 - - lestenec.
8.	Jože Prelog, Celje, Cesta na grad 17 — likalnik.
9.	Ivan Rak, Gotovlje 75 — EKA kuhalnik 800 W.
10. Vikica Lednik, Cret 33 — EKA kuhalnik 600 W.
11 Zmago Frece, Nova vas 3 — žepna svetilka Komplet.
Nagrade lahko dvignete od ponedeljka, 2. novembra 1959
dalje pri trgovskemu podjetju Elektro-Mercator, Celje.
DOM ONEMOGLIH GRMOVJE
Pernovo štev. 4
sprejme v službo
1.	Bolničarko — strežnico, da ima predvsem tečaj RK in da
se razume pri negi bolnikov.
2.	Perico, ki obvlada pranje s stroji.
3.	Konjarja za vsa poljska in notranja dela.
Samska stanovanja in hrana v domu. Služba stalna. Piača
po uredbi, nastop službe je možen takoj.
Iščemo za takojšen nastop
KLJUČAVNIČARJA
z znanjem elektro in avtogenskega varenja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Pismene ponudbe z
navedbo dosedanje službe pošljite do 15. novembra 1959 na
upravo podjetja. — S stanovanjem ne razpolagamo.
ZADRU2NA POSLOVNA ZVEZA CELJE
KMETIJSKA STROJNA POSTAJA,
ŽALEC
CELJSKI ŽELEZNIČARJI - V VODSTVU
Četrto kolo jesenskega dela prven-
stvenega tekmovanja v celjski pod-
zvezni ligi (prva sknpina) se je končalo
z nekaterimi presenetljivimi rezultati.
Tako so igralci iz Rogaške Slatine pre-
magali štorske kovinarje s 5:3, Soštanj-
čani pa v Celju drugo ekipo Kladivarja
s 4:3. Več ali manj nepričakovano je
prišla tudi visoka zmaga Olimpa nad
velenjskim Rudarjem 4:1. V zadnji tek-
mi pa je Celje zasluženo premagalo
Konjičane s 8:0.
Glede na to, da igra B ekipa Kladi-
varja izven konkurence, sta v borbi
za prvo mesto ostali dve enajstorici —
Celje in Olimp. Velenjčani so z dvema
zaporednima porazoma vsaj v prvem
delu tekmovanja že izgubili skoraj sle-
herno možnost za boljši plasman.
Po četrtem kolu je stanje na tabeli
naslednje: Celje 8 točk in razliko v go-
lih 18:3, Olimp 6 (11:5), Kladivar B 5
(14:13), Velenje 4 (11:7), Šoštanj 4
(12:10). Edinstvo (Rog. Slatina) 3 (12:16),
Kovinar 2 (5:10) in Konjice brez točke
(4:23).
Pe4o kolo bodo igrali v nedeljo, 8. no-
vembra.
MLADLNCI KLADIVARJA UTRDILI
POLOŽAJ NA VRHU TABELE
v četrtem kolu mladinskega tekmo-
vanja celjske podzvezne lige so bili do-
sežerii naslednji rezultati: Celje * Ko-
njice 3:0, Olimp : Velenje 5:1, Edin-
stvo : Kovinar 2:4 in Kladivar : Šo-
štanj 8:0.
Na čelu lestvice je mladina Kladivarja,
ki je v štirih tekmah nabrala osem točk
in dosegla razmerje v golih 30:3, sle-
dijo: Velenje 6 (22:9), Celje 6 (7:5),
Olimp 4 (9:9), Kovinar 3 (6:9), Edin-
stvo 2 (6:11), Šoštanj 2 (5:18) in Ko-
njice i (4:25).
Tudi mladinci bodo igrali peto kolo
šele naslednjo nedeljo, 8. novembra.
Bratstvo iz Rogatca, vnovič na prvem mestu
Po zmagi nad drugim moštvom celj-
skega Olimpa so nogometaši iz Rogatca
vnovič zavzeli vodilno mesto na lestvici
KOŠARKA
v nedeljo pooldhe je bila v Žalcu
prijateljska l^ošarkaška tekma med Ko-
vinarjem iz Štor in domačim Partiza-
nom. Po hitri in lepi igri so zasluženo
zmagali domačini z rezultatom 56:39
(18:14). Sodil je Dorn iz Celja dobro.
Prijateljska tekma med Vrhniko in
Celjem se je končala s tesno zmago
gostov 51:50.
druge skupine Celjske podzvezne lige.
Rezultati četrtega kola: Šentjur : La-
ško 1:0, Rogatec : Olimp B 2:1 in Šmart-
no : Zreče 4:1.
Na lestvici vodi Rogatec s šestimi
točkami in razliko v golih 9:4, sledijo:
Olimp B 5 (12:8), Šmartno ob Paki 5
(7:5), Zreče 5 (10:10), Šentjur 3 (4:6) in
na zadnjem mestu Laško, ki je brez
točke ter z razliko v golih 2:11.
Zadnje kolo jesenskega dela tekmo-
vanja bo 8. novembra.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
prodaja stare rabljene dele tovor-
nega avtomobila CHEVROLET na
javni dražbi v obratu Zdravilni
vrelci v Rogaški Slatini, dne 5. 11.
1959 ob 9. uri dopoldne.
Možnost nakupa imajo tudi pri-
vatne osebe.
Objave in oglasi
SLUŽBE
TRGOVSKEGA POMOČNIKA - proda-
jalca za bencinski serviis Šempeter ob
Savinji in SNAŽILKO za upravo v
Celju, takoj sprejme Trg. podjetje
»Petrol« Celje.
POZIV
k vložitvi prijav o pridelanih količinah
vina letine 1959 in kuhanja žganja (Ur.
list FLRJ štev. 21/54 in 4/55).
1.	Na podlagi Navodila o pobiranju in
kontroli prometnega davka od špiirita
in alkoholnih pijač Ur. list FLRJ štev.
21/54 in 4/55 pozivamo vse posestnike
vinogradov, da takoj po vrenju prija-
vijo občinskemu ljudskemu odboru pi-
smeno ali ustmeno količino pridelanega
vina.
Prav tako morajo prijaviti količin-
proizvedenega vina osebe, ki nimajo
lastnega vinograda in so vino proizvedle
iz nabavljenih surovin.
Prijave o pridelanih količinah viina
morajo biti vložene najkasneje do 10.
novembra 1959 ne glede na to, ali je
vino prevreto ali ne. Prijave se vlagajo
na Občinskem ljudskem odboru Celje,
soba št. 81.. oziroma na pristojnih kra-
jevnih uradih: Store. Skofja vas, Šmart-
no v Rožni dolini, Vojnik, Frankolovo.
Strmec in Dobrna.
2.	Vsakdo, ki ima namen kuhati žga-
nje iz lastnega pridelka ali nabavljenih
količin surovin (slive, grozdje itd.), si
mora priskrbeti za to potrebno pismeno
dovoljenje občinskega ljudskega odbora
— oddelka za finance.
Potrdila o prijavi žganjekuhe (dovo-
ljenja) se izdajajo na sobi številka 81
ObLO Celje.
Opozarjamo, da bo zoper vse davčne
zavezaiice, pri katerih bo ugotovljeno,
da niso prijavili celotne kol-čine vina
ali nimajo potrebnega dovoljenja za
žganjekuho, uveden postopek zaradi
davčnega prekrška. Prijave za žganje-
kuho morajo biti vložene najkasneje 24
ur pred pričetkom kuhanja.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
Oddelek za finance
KUPIM
KUPIM 2-3 sobno stanovanje v lepi
hiši. Ponudbe na upravo lista pod
šifro »Plačam takoj«.
PRODAM
UPRAVA ZA CESTE LRS, TEHNIČNA
SEKCIJA CELJE razprodaja od 1. 11.
do 15. 11. 1959 razne še uporabne
avtodele. Možnost nakupa imajo pod-
jetja in zasebniki. Interesenti naj se
zglasijo pri tukajšnji upravi v nave-
denih dneh od 8. do 12. ure zaradi
ogleda materiala in event. nakupa.
ZIMSKI PLASC, nov, za visoko postavo
prodam. Ogled pri krojaču Celje, Tom-
šičev trg 10.
TAKOJ VSELJIVO enodružinsko hišo
z 40 ari orne zemlje, primerno tudi
za gostinski obrat, na prometni točki
(cena 1,800.000 din) in enodružinsko
hišo z 8 ari orne zemlje (cena 700.000)
10 minut od Žalca prodam. Travner
Ivan, Žalec.
ODLIČNO OHRANJENO motorno kolo
znamke BMW 250 R 25/ni prodam.
Rihar Janez, Vodovodna 5, Ljubljana.
NAD 250 LITROV veliko hrastovo kad
in velik pralni čeber prodam. M. Ho-
čevar, Celje, Kopitarjeva 2 (prej Tru-
barjeva 11).
DOBRO OHRANJENO motorno kolo
znamke PUCH SGS 250 ccm prodam.
Naslov v upravi lista.
LIGUSTER sadike za živo mejo in črni
ribezi prodam. Ribič Peter, Vojnik.
PRVOVRSTNE harške kanarčke, samce
lin Htmice prodam. Dobrave, Celje,
Tomšičev trg 12.
DVA ELEKTRIČNA radiatorja, 1 ku-
hinjsko pomivalno mizo dvodelno, 1
kredenco z marmor ploščo prodam.
Informacije: Celj«, Jenkova 18.
RADIO TELEFUNKEN 5 -H 1 ter sobno
in kuhinjsko pohištvo prodam. Naslov
v upravi lista.
VISOKO, hrastovo rolo omaro, žensko
pisalno mizo. umivaalno mizo in drugo
prodam. Celje, Cankarjeva 2/111 —
levo. /■
ZAHVALA
Dne 13. in 14. 10. 1959 je bila v Šent-
jurju pni Celju krvod(ajalska akffja,
katera je proti pričakovanju lepo uspe-
la. K temu uspehu nam je predvsem
pomagal naš zdravnik dr. Mozer, ki je
kljub svoji obilni zaposlitvi prirejal po
podjetjih sestanke in tolmačil pomen
krvodajalstva. Nadalje občinski ljudski
odbor s predsednikom Hlastecem n!a
celu.
Zato se občinski odbor Rdečega križa
Šentjur vsem številnim krvodajalcem in
vsem onim, ki so nam pripomogli ka-
korkoli k tej akciji najlepše zahvaljuje.
Občinski odbor RK
Šentjur
STANOVANJA
STANOVANJE
ZAMENJAM samsko sobo. D e t i č e k
Franc, Celje, Tomšičev trg 2.
ZAMENJAM enosobno stanovanje r,a
Ljubečni pri avtobusni postaji za
enako. Samski osebi ali starejšima
upokojencema lahko kuham. Ponudbe
na upravo lista pod šifro »JESEN«.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Te-
harju štev. 9 (bivši Mlinarjev Janez)
za enosobno v mestu.
OBJAVE
OPOZORILO VOJAŠKIM INVALIDOM
V zvezi s spremenjenimi zneski inva-
lidnin je združeno obsežno tehnično
delo zaradi popravka inv. izplačilnih
knjižic. Vabimo vse osebne vojaške in-
valide, da nemudoma izročo knjižice
pristojnim krajevnim uradom, ki bodo
le-te izročili okrajnemu upravnemu or-
ganu v popravek. Zaželjeno je, da in-
validnin ne dvignejo za mesec novem-
ber, ker bodo s tem invalidskemu od-
seku prihranili mnogo tehničnega dela.
Organizacije VVI naj o tem obvefste
svoje člane.
OLO Celje
Invalidski
OBVESTILA
AVTOBUSNI PROMET CELJE
Na dan mrtvih, dne 1. novembra bodo
vozili avtobusi na vseh progah po nor-
molnem delavniškem voznem redu.
Na progi Celje—Zagreb, Celje—Liboje
Zabukovca in Celje—Hrastnik pa avto-
busi tega dne ne bodo vozili.
Dne 1. novembra bo avtobus v Hrast-
niku vršil poleg rednih voženj še vožnje
do Dola pri llrastniku po naslednjem
voznem redu:
Odhod iz Hrastnika ob 12.30, 13.3« in
ob 17. uri.
Povratek iz Dola ob 13, 14, in ob
17.30 uri.
Na Mestno pokopališče in na Golovec
bodo vozili avtobusi izpred kolodvora
in sicer:
V soboto, dne 31. X. od 14.30 ure dalje
ter v nedeljo dne 1 . XI. ves dan.
Avtobusni promet Celje
OBVESTILO
Vse člane Ribiške družine Celje opo-'
zarjamo, da plačajo med 1. novembrom
in 1«. decembrom 1959 organizacijske
pristojbine za leto 1960, ki znašajo
1700 din. Glej razglas v oglasni omari
družine, Razlagova 1.
Odbor Ribiške družine
Celje
KONCERTI
DRUGI ABONMAJSKI KONCERT
V CELJU
Blizu 300 abonentov je odhajalo s kon-
certa Zagrebških solistov v očararfa
nad lepotami glasbenih umetnin. Zado-
voljni so bili i abonenti i mojster Ja-
nigro, ki je izjavil, da je celjska pub-
lika prav tako odlična kot velika dvo-
rana Narodnega doma.
Koncertna poslovalnica pripravlja za
svoje abonente drugi lep večer s so-
pranistko Glorio Lind, clanico Metro-
politanske opere v New Vorku. Umet-
nica prihaja letos že drugič v Jugosla-
vijo. Z izrednim uspehom je pela v beo-
grajski in novosadski operi, gostovala
pa bo še v Ljubljani, na Reki in Osi-
jeku. Njen program je zelo pester: od
opernih arij Wagnerja, Verdija, Pncci-
nija in Masseneta preko pesmi Brahmsa,
Straussa in španskih skladateljev do
ameriških popevk Cole Porterja, Jeroma
Kerna, Romberga in Rodgersa.
Pri Klavirju bo prof. Marijan Lipov-
šek. Drugi abonma koncert bo v sredo,
4. novembra ob 20. uri v Narodnem
domu.
' GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Torek, 3. nov. 1959 ob 19.30 uri —
Bratko Kreft: Krajnski komedijanti
Gostovanje v Velenju
Sreda, 4. nov. ob 11. uri — Erwin Syl-
vanus: Korczak in otr»ci — Zaključena
predstava za gimnazijo — v mali dvo-
rani Narodnega doma
ob 15. uri - Bralko Kreft: Krajnski
komedijanti — Zaključena predstava
za osnovno šolo iz Hrastnika
Četrtek, 5. nov. ob 11. uri — Pavel Go-
lia: Sneguljfica — Zaključena pred-
stava za osnovno šolo iz Zreč
ob 15. uri — Pavel Golia: Sneguljčica
—	Zaključena predstava za šolo iz
Hudinje
Petek, 6. nov. ob 15. ari — Bratko Kreft:
Krajnski komedijanti — Zaključena
predstava za IKS in IH. osnovno šolo
Sobota, 7. novembra ob 11. uri — ErwiB
Sylvanus: Korczak in otroci — Za-
ključena predstava za gimnazijo —
v mali dvorani Narodnega doma
ob 20. uri — Bratko Kreft: Krajnski
komedijanti — Izven — K tej pred-
stavi se priključijo abonenti iz Voj-
nika
Nedelja, 8. nov. ob 1«. uri — PaT(!l
Golia: Sneguljčica — Izven
15.30 uri — Pavel Golia: Sneguljj^ie«
—	Izven.
Sporočamo žalostno vest, da smo spremili k zadnjemu počit-
ku. dne 26. oktobra 1959 našega sodelavca
IVANA KORENA
računovodjo,
ki ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv trgovskega podjetja
»PODPLAT«
Celje
PODJETJE AVTOOBNOVA CELJE
sprejme v službo večje število
—	visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev avtomehanikov,
—	dalje priučenih avtomehanikov, večje število visokokvalifici-
ranih in kvalificiranih delavcev avtokleparjev, ključavničarjev
in enega vratarja — čuvaja.
Dalje sprejme v uk vajence avtomehanične stroke. Pogoj:
8. razredov osnovne šole; in vajence avtoličarske stroke, pogoj:
6 razredov osnovne šole. Prijave sprejema sekretariat podjetja
do 15. novembra 1959.
KNJIGOVODSKI BIRO
CELJE
razpisuje
DVE MESTI SAMOSTOJNIH
KNJIGOVODKINJ.
Nastop službe po dogovoru.
Plača po pravilniku zavoda.
Zanimivosti
Bibimanija
Brigitte Bardot
Spet nova epidemija? Da, neke
vrste že. Po hiila hoopu in dnigih
»okužbah« prihajajo vedno nove.
Tudi v načinu nošenja, oblačenju
in frizurah. Pričeske po nekem
filmskem idolu prav radi i>osne-
majo tudi moški. Se vedno sre-
čujemo fante s tipičnimi Marlon
Brando frizurami Pred desetletji
so nemčurji izkazovali svojo pri-
padnost velikemu rajhu tudi z
značilnimi pričeskami »krtačke«.
Prav stari očanci v hribih še ved-
no {)osnemajo Franca Jožefa, nje-
govo brado in brke. Nekaj časa
so bili v modi prifrknjeni huzar-
ski brčiči, pozneje spet ozki pri-
striženi. Na Gubi je postala med
pripadniki Decastrovega gibanja
zelo priljubljena polna brada.
Ženske in deklišike pričeske pa
se' tako neprestano menjajo. Za
kratkimi »bubi« pričeskami, čim
daljši konjski repi, za repi spet
dvignjene frizure in podobno.
Brigitte Bardot, ki močno tek-
muje z bombami kot so: Meriljm
Monroe, Sofija Loren, Diana
Dors, je postala idol mladih de-
klet domala po vsem svetu. Po-
balinska, pa vendar nežna in
brhka na videz. Njeni bujni, v
neredu spuščeni lasje, vedno pri-
pravljena šoba, hoja, ki je v na-
sprotju z zibanji v bokih sex
bomb tipa Merilyn, vse to je med
mladimi dekleti našlo veliko po-
snemalk. V Franciji je nastala
prava poplava raznih več ali
manj podobnih ter bolj eili manj
praznoglavih Brigitte, ki svoj idol
prav po opičje posnemajo. (No, če
smo odkriti, jih tudi v Celju ne-
koliko teka naoikoli). V Franciji
pa imajo salone, ki dekletom ne
samo pobarvajo in tudi primemo
skuštrajo lase, temveč jih tudi
oblečejo tako in naučijo obnaša-
nja, kar, pravijo, ni ravno težko,
kajti oponašanje je takim fnk-
Ijam že v krvi.
Brigitte Bardot, ali na kratko
BB, pa seveda svojih pKJsnemalk
ni preveč vesela in se upravičeno
lahko boji za svoj šarm, ki ji ga
take negodnice s svojim papagaj-
stvom slabijo. No, nas ne skrbi to-
liko to, kakor nas zanima, kaj bo
čez eno leto? Take reči so min-
ljive, saj tudi pred leti, po filmu
»Niagara« (glavna igralka Meri-
lyn Monroe) ni prišlo do resnej-
ših izpahov kolkov. Enkrat bodo
pač zazvižgale škarje in glavice
se bodo izmotale iz zmešnjave
skuštranih las — le žal, da ne
tudi iz neumnosti...
Napisano
v izložbi trgovine, ki prodaja
mlade pse: — Kdo pravi, da zve-
stobe ni mogoče kupiti? —
Ob cesti v Kaliforniji: — Naši
gozdovi so premladi za kajenje.
Čuvajte jih! —
Obcestni napis: — Glavna cesta
je zaradi popravila obhodnih poti
začasno odprta. —
Varnostni napis: Dotikanje žic
smrtnonevarno. Vsak prestopek
bo strogo kaznovan. —
Opozorilo šoferjem: — Ce boste
počasi vozili, boste videli lepote
našega mesta, če hitro, našega
sodnika za prekrške. —
Tesnobni
spomin
V sredini mesta stoji viso-
ko, neprijazno poslopje. Moč-
no zidovje, ki ga obdaja, in
mračne zamrežene line pri-
čajo, da tu ne domuje ve-
selje in zadovoljstvo.
Težka leta okupacije ...
Dušeče ozračje je viselo nad
mestom, letaki so bili nalep-
ljeni na zidove in oglasne
deske, letaki, ki so, z rdečimi
črkami popisani, oznanjali
smrt. A življenje je teklo
dalje mimo njih, le kdaj pa
kdaj se je zaletaval veter oh
zidovje in kot nema obtožba
trgal papir v kose.
Železna vrata zapora so se
nenehno odpirala in zapira-
la, vkljenjeni ljudje so sto-
pali čez prag, — neznani
usodi naproti.
Dolgi, temni hodniki — ce-
lica ob celici. Duh po ples-
nobi in razkužilu je polnil
prostore. Tesnoba in odpor
sta grizla izmučena srca jet-
nikov, telo pa je želelo kru-
ha, kruha. Zdeli so v pol-
mračnih prostorih ure in
dneve, le zamrežena odprti-
na visoko nad njimi je pri-
čala, da je še nekje sonce, —
življenje. V stalni živčni na-
petosti so pričakovali, kdaj
bo zarožljal ključ in se bo
životarjenje spremenilo v
mučenje — mogoče celo v
smrt.
Celica ob celici — nekje
žena, tam mož, mati, sin.
Misli so begale in skozi moč-
no zidovje iskale svoje drage
v tej grozotni kletki. Sleher-
no srce je hrepenelo po top-
lem, domačem kotičku. V
kratkih minutah, ko se je
zmračilo in so pazniki imeli
odmor, se je slišalo skozi re-
šetke pritajeno klicanje in
trkanje ob stene.
Tudi Ivan je v mislih iskal
svojo ženo, vedel je, da je
obsojen na smrt kot talec,
zato, ker je ljubil svojo do-
movino.
Nekega oktobrskega dne so
ga odpeljali. V zadnjem hi-
pu se je še povzpel k od-
prtini in kriknil ime ljublje-
ne žene. — »Marica! — Zbo-
gom, žena moja, me slišiš.
Pozdravljam te — za vedno!«
V mrak se je razlegel klic,
tiho je rosilo ob rešetkah in
jesenske megle so odnesle
zadnji pozdrav.
Okrog pustega zidovja teče
tudi sedaj življenje naprej,
— le tesnobni spomin se vra-
ča k zamreženim linam, —
spomin na vse tiste, ki so od
tam odšli — za vedno.
Anatomija poljuba...
Ljubezen je stvar vitamina Bi,
l»ojasnjuje neki znanstvenik in
strokovnjak za hrano. Ko so ga
vprašali, kakšna je zveza med
prehrano in poljubovanjem, je
na široko razložil:
— Ce mladenič poljubi dekle,
njegovo početje povzroči nasled-
nje: Andrenosimpatični sistem
ledvic se razburi, ki je hkrati vir
glikoze. To povzroča izločanje in-
sulina, vitamina Bi in fosforja,
da bi vsi ti trije faktorji zažgali
sladkor. Razmišljanje, če sploh
pri tem razmišlja, povzroča me-
njavo fosforja in thiamina. Višji
tlak in povečano dihanje pove-
čuje tudi izmenjavo kisika v tki-
vu, pri tem pa ponovno narašča
potreba po thiaminu in fosforju.
Presneto je komplicirana ta
razlaga. K sreči zaljubljenci ne
analizirajo poljubov s tega sta-
lišča...
KAKO KRIVIČNO!
•	V prvem letu starosti se
starši trudijo, da bi otroka na-
učili hoditi in govoriti, ko pa je
nekoliko večji, pa ga kaznujejo,
če ni miren tih.
•	Ženske, ki poznajo svoje
može tako dobro, da jih »berejo
kot knjige«, imajo navadno tudi
veliko veselje, da iz te vrste lite-
rature pred tujci marsikaj citi-
rajo.
•	Dekleta, ki že smejo same
ven, sploh ne hodijo same ven.
•	Tudi če nič ne dela, počenja
to s hrupom.
Odgovori
—	Sodobnik Krištofa Kolumba,
ki je odkril nov kontinent Ame-
riko, je bil italijanski slikar Mi-
helangelo.
—	Mohamedansko letoštetje se
je začelo z letom 622, ko je Moha-
med zbežal iz Meke v Medino.
—	Konec rimskega imperija
štejemo od leta 800, ko je papež
kronal za nemško-rimskega ce-
■arja Karla Velikega.
—	Žepno uro je leta 1502 izna-
šel Peter Henlein iz Niirnberga.
—	Prve fotografije so nastale
leta 1838.
— Mikroskop so iznašli leta
1590 v Holandiji.
in tiste, ki jo posnemajo.
Jugoslavija v številkah
Naše življenje se odraža tudi v
številkah, včasih povedo več kot
še tako zanimivi članki.
V Jugoslaviji so ženske v ve-
čini in dlje živijo. Seveda v skup-
nem številu prebivalstva nadvla-
da j o moške za en in pol odstotka.
Moški živijo povprečno 57 let,
ženske pa 59 let. Najvišje starosti
dosežejo ljudje v Sloveniji, naj-
bolj mladi pa umirajo na Kos-
metu.
Jugoslovani veliko pišemo. V
letu 1958 so vse pošte v Jugosla-
viji odposlale nad 745 milijonov
pisem in nad 7 milijonov tele-
gramov. Samo v prvem trome-
sečju letos so pošte razposlale
195 milijonov pisemskih pošiljk,
nad milijon in 600 tisoč telegra-
mov, več kot milijon in pol pa-
ketov in približno 9 tisoč denar-
nih nakaznic. Radi telefoniramo:
V prvem tromesečju letos je bilo
v Jugoslaviji nad 90 milijonov
krajevnih, in 6 milijonov in 700
tisoč medmestnih telefonskih i>o-
govorov.
Tudi zapečkarji nismo. V lan-
skem letu smo se zelo močno po-
služevali potniškega prometa. Že-
leznice, ladje in ostala prevozna
sredstva so prepeljala 254 mili-
jonov ljudi ali mesečno po 21 mi-
lijonov. Samo v mestih potuje
dnevno s tramvaji, trolejibusi in
avtobusi nad milijon in 600 tisoč
ljudi.
Denar hitro menja svoje go-
spodarje. V lanskem letu je bilo
v obtoku 142 milijard dinarjev
(brez bančnih prenosov). V leto-
šnjem letu pa je potovalo iz rok
v roke 135 milijonov kar v prvih
treh mesecih. Nasprotno pa je
bil v treh mesecih lanskega leta
obtok denarja za 20 milijonov
manjši, kar pomeni, da se kupna
moč veča.
In kje delamo? V industriji in
rudarstvu 998 tisoč, v kmetijstvu
188 tisoč, v gozdarstvu 33 tisoč,
v gradbeništvu 195 tisoč, v pro-
metu 198 tisoč, v trgovini in go-
stinstvu 220 tisoč, v obrti in osta-
lih dejavnostih pa 250 tisoč ljudi.
To so podatki za februar leto-
šnjega leta. V tem mesecu je bilo
v vsej državi 229 tisoč nezapo-
slenih ljudi, med njimi pa kar
191 tisoč nekvalificiranih.
Majhna izjemo
Gardisti, ki stražijo Bucking-
hamsko palačo — dvor angleških
kraljev v Londonu, so bržčas naj-
bolj jjomilovanja vredni vojaki
na svetu. Ne samo to, da morajo
v pripeki in mrazu nepremično
stati pred vhodom palače, delež-
ni so vseh mogočih nesramnosti
turistov, zlasti onih z onstran ve-
like luže. Zgodilo se je že, da se
je pred takim mladim gardistom
neka ameriška »showgirl« doma-
la do golega slekla, da bi videla,
če bo trenil z očesom. Nedavno
je nekemu gardistu pošlo potrp-
ljenje, pa je tako nesramnico su-
nil naravnost v zadnjico.
So pa tudi majhne izjeme. Ka-
kor na primer tale mala deklica,
ki je hotela kraljici poslati šopek
rož z domačega vrta. To bo pač
lahko, si je mislila mala glavica.
Ko je bil njen stric John na stra-
ži, je prinesla šopek, toda, glej
spaka, njen stric je bil »začaran«.
Pa je lepo položila šopek k nje-
govim nogam, da ga bo ponesel
na dvor, ko »copmija« poneha.
Vaše znanje zgodovine?
Kolikor znaš, toliko veljaš —
pravi pregovor. Dostikrat ste pri-
šli v zadrego, ko niste oseb in do-
godkov znali postaviti v pravi
čas. Postavili vam bomo nekaj
vprašanj in sami boste videli, kaj
znate. Za vsako pravilno odgovor-
jeno vprašanje si prištejte toliko
točk, kolikor je ix>samezno vpra-
šanje ocenjeno:
— Kdo je bil sodobnik Krištofa
Kolumba? Michelangelo? Dante?
(5 točk).
—	Kdaj je nastalo mohame-
danstvo (stoletje 2, točna letnica
5 točk).
—	Kdaj je bil konec rimske^ia
imperija (stoletje 5 točk).
—	Od kdaj poznamo žepno
uro? (za stoletje 2, za točno let-
nico 5 točk).
—	Kdaj je nastala fotografija?
(stoletje 2, točna letnica 5 točk).
—	Kdaj so iznašli mikroskop
in kje? (za vsako dvajsetletje bli-
že resnični letnici za eno točko
več).
Kdor je nabral vseh 35 mož-
nih točk, klobuk dol pred nje-
govim znanjem, kdor med 30 in
20, je še zelo zelo dobro podko-
van, kdor med 20 in 10 točk, je
še vedno nadpovprečen poznava-
lec zgodovine, med 10 in 5 točk
pomeni več branja, pod 5 točk,
malo več zanimanja za zgodovino
človekovega rodu in človekove
dosežke.
»
Rešitve poiščite na tej stranL
SLIKOVITA BESEDOVANJA
—	Veter meče polna prgišč«
vode čez strehe ...
—	Dečki, ki se pretepajo za po-
zdrav ...
—	Nepreklicno, kakor striženje
las...
—	Nekatere ženske najdejo za
svoje skrbi ravno tako pripravea
čas, kakor za pletenje...
ZVESTA BUDDY
Cesto se mi ustavi korak pred
okencem na Ljubljanski cesti,
kjer so razstavljene fotografije
Kluba za vzrejo športnih in služ-
benih psov. Z zanimanjem pre-
biram rast in uspehe štirinožnih
prijateljev, zvestih spremljeval-
cev človeka...
Naj bodo te besede namenjene
ovčarki Buddy, ki si je pridobila
veliko ljubezni in časti. Bila je
pes-vodič za slepe v Ameriki.
Mnogim je vrnila zaupanje in po-
gum do nadaljnjega življenja.
Ze ob prihodu na novo celino
je vzbudila veliko pozornost: iz-
sledila je vlomilce, rešila življe-
nje svojemu slepemu gospodarju,
bila sprejeta v Beli hiši itd. Njej
je treba izreči zahvalo, da je pri-
šlo do zgraditve prve šole za vež-
banje psov-vodičev slepih.
Ko je postala stara, se ji je
njen slepi gospodar oddolžil s pi-
sanjem zgodbe, ki poraja toliko
simpatij in ljubezni do zveste ži-
vali, da se nehote porodita misel
in želja — ko bi človek človeku
bil tako vdan ...
Z dvanajstimi leti so se pri
Buddy pokazali znaki težkega di-
hanja. Z gospodarjem sta se po-
gosto ustavljala na poti, da si je
odpočila. Po nasvetu jo je peljal
na pregled znanemu specialistu.
Izvid je bil porazen. Buddy bo ži-
vela najdlje tri mesece.
Pred odhodom v domači kraj
sta morala opraviti še obveznost
do šole za pse vodiče slepih. Če-
prav slaba in izčrpana, je peljala
Buddy svojega gospodarja na
oder, kjer je imel govor. Ves čas
je stala zraven njega mirna in
ponosna, toda strta in utrujena.
Niti za hip se ni izdala, da težko
stoji in da bi se najraje vlegla
k nogam svojega gospodarja. Tu-
di konec govora in zadnje časti,
ko so jo njeni največji prijatelji
prišli pozdravit in pogladit, je
vzdržala hrabro. Ko pa je posled-
nji obiskovalec zapustil dvorano,
se je zvesta Buddy zrušila —
utrujena, stara in izčrpana. V tej
noči se je prvikrat zgodilo, da ni
mogla več skočiti na posteljo k
svojemu gospodarju. Prišla je le
k njemu in ga milo ter proseče
pogledala. Čeprav slep, je začutil
njen pogled in njeno bolečino.
Odpovedal se je mehkemu ležišču
in se zleknil na tla, zraven zve-
ste živali, ki mu je pomenila živ-
ljenje in srečo. Ležišče na tleh ni
bilo trdo. Bila sta skupaj ...
Bližal se je čas odhoda. Pred
njima je bilo dolgo potovanje v
domači kraj. Toda, kako bo Bud-
dy vzdržala naporno pot? Tedaj
se je odločil za obisk neke znane
članice organizacije slepih. Bud-
dy je že prej pripomogla, da so
psi-vodiči lahko vstopali s svo-
jimi gospodarji vred na vlak,
avtobus, tramvaj itd. Zdaj pa naj
bi pripomogla še k temu, da bi
jim bil dovoljen vstop v letala.
Uspela sta.
Srečno sta prišla domov. Toda
doma... se je zrušila. Dali so ji
nekaj malega za jesti. Buddy je
hrano le ovohala in slabotno za-
mahala z repom v zahvalo. Ni se
je dotaknila. Sele takrat so spo-
znali, da je zelo utrujena, da ni
več daleč dan njenega konca. Da
bi ji olajšali poslednje dneve, so
ji storili vse, kar so mogli. Niti
minute je niso puščali same in
ker je očitno hotela prebiti zad-
nje ure s svojim gospodarjem, jo
je jemal s sabo celo v pisarno.
Kljub vsem prigovarjanjem naj
si najame drugega, mladega psa-
vodiča, je ostal zvest svojemu sta-
remu prijatelju. Buddy je spre-
memba vidno ugajala. Mirno je
ležala in opazovala vse, kar se je
dogajalo za steklenimi vrati, v pi-
sarni svojega gospodarja. Vsake-
ga, kdor jo je pogledal, se je raz-
veselila.
Potem je prišlo slovo. Ugašalo
je življenje zveste Buddy. Bole-
čina slepca, ki je slutil, da se za
vedno ločuje od svojega psa, ki
ga je še poslednje dneve z zad-
njimi močmi, toda varno vodil po
prometnih ulicah do službe in na-
zaj domov, je bila velika. Tudi
Buddy je slutila konec. S težavo
se je splazila iz svojega ležišča
in prišla h gospodarju. Hotela je
hiti zraven njega, se ga dotikati
s smrčkom, čutiti njegovo toplo-
to. Nežno jo je prijel in nesel na-
zaj na ležišče, se vsedel zraven
nje in jo božal po glavi. Kaj sta
ta trenutek občutili dve bitji —
človek in ovčarka Buddy? Oba
sta slutila smrt, ki se je že na-
gibala, da dahne svojo ledeno
sapo v zvestega psa.
Ni se hotela ločiti kar tako.
Njeno ugašajoče življerije je še
enkrat hotelo izkazati vso ljube-
zen svojemu gospodarju. Zbrala
je poslednje moči, se povzpela ter
hvaležno obliznila s solzami oblit
gospodarjev obraz, kakor da se
mu je hotela zahvaliti za vso lju-
bezen in mu reči — ne joči. Te-
daj je omahnila. Ugasnilo je živ-
ljenje,^ ki je pomenilo več kot
samo življenje psa — pomenilo je
tudi vid človeka, slepca ...
Buddy je bila po smrti zelo po-
čaščena. Prišlo je nad tri tisoč
žalnih pisem, sedem sto brzo-
javk ... iz vseh koncev sveta. Po-
kopali so jo ob vhodu v stavbo
»Seeing-Eye« v Morristoivnu.
Danes se je število slepih mož
in žena, ki se zaupajo psom-
vodičem, povzpelo že na tisoče in
tisoče. Vsem tem so psi vrnili
voljo do življenja in do dela...