TRGOVSKI TOVARIŠ
LETO XXIX 1 9 5	2 ŠTEVILKA 6-7
DELO IN RAZMERE V ORGANIZACIJAH
Iz govora predsednika na občnem zboru »Merkurja«.
V 82. letu svojega obstoja smo letos. Dolga doba je to, in razmere so se od naših rojenic do danes kar bistveno predrugačile. Svet danes nima mnogo umevanja za sentimentalnost in hvaležnost. Naglo pozablja pa mu je jutri vse važnejše nego včeraj, pomembnejši mu je pogled naprej in v bodočnost kakor da mu življenje stoprav jutri začenja. Ce je temu tako, moramo kot ljudje prakse in živega življenja jemati ljudi in čas, v katerem živimo, za take kakor so in ne za take, kakor bi si jih želeli, pa moramo biti zadovoljni, ako v teh srčno suhih časih saj nekaj delavnih ljudi držimo v zvestem oklepu svoje organizacije. Po društvih in združbah in vseh vrst stanovskih organizacijah je danes tako, da ni dosti gostega odziva na pozive k društvenim prireditvam. Razmere niso všečne in vzpodbudne za tiste, ki jim je naložena skrb za organizacije, in skoro bi smeli ugotoviti kot resnico, da so le tisti zbori deležni goste udeležbe, na katerih pričakujejo senzacij ali obračunov iz stvarnih ali še češče osebnih nasprotstev. Tudi v našem društvenem življenju se ne moremo ponašati s preveliko živahnostjo svojih zborov in priredb, dasi se zdušno trudimo ostati sveži in čili in se po svoji brezdelni nemarnosti gotovo ne staramo. Jasno je, da je veselejše delo v društvenih organizacijah, ako članstvo v gostem številu prihaja na društvene priredbe in z živim zanimanjem spremlja društveno delo. Ako že več let ni tako kakor bi si želeli in bi po svoji dobri volji morda tudi zaslužili, vendar ne smemo dati mesta malodušnosti in moramo vztrajati stanovitno in trdno, da pridemo preko obstoječih zadušnih razmer v lepše čase in prilike. Po svoji nemarnosti in zanikernosti nismo postali stari in se tudi danes še čutimo žive, sveže in podjetne. Ako se samo kar kratko ozremo nazaj in premotrimo razmere in dogodke od časa svoje ustanovitve, nam bo lahko dokazati, da smo bili ves čas aktualni in smo s pobudnim in vzpodbudnim delom zastopali potrebe in pride trgovskega stanu. Trudili smo se za veljavo in za spoštovanje trgovskega stanu, gospodarjev in sotrudnikov. In smo se z uspehom prizadevali. Zgodaj smo nastopili s povdarkom za gospodarsko osamosvojitev trgovine na naši zemlji in smo brezdvomno odločilno pripomogli do tega, da je trgovina na naših tleh v naših rokah. Budili smo v grenkih časih stanovsko zavest, vzbudili stanovsko zavednost in možatost ter vlili stanovski ponos v srca trgovskega naraščaja. Terjali smo pravice svojega jezika v praktičnem življenju, zahtevali slovensko strokovno knjigo, slovensko dopisovanje in knjiženje pa smo se zvesto držali zahteve, da mora dobiti naš narod strokovno trgovsko šolstvo, počenši od
Trgovski Tovarifi — 10
m
trgovskih nadaljevalnih šol vse do trgovske akademije. Pozabljamo dandanes, da pred kratkim časom vsega tega nismo imeli in da niti dve desetletji nista za nami, kar so bile še prav redke slovenske trgovske knjige in tudi trgovske korespondence. Nikdar nismo stali s svojimi zahtevami v senci ljubljanskega gradu in v območju ubranih glasov ljubljanskih zvonov, marveč smo v bridkih časih nastopili kot splošna slovenska trgovska organizacija. Ni še tako daleč, ko smo bili precej edini in osamljeni borci za pride in koristi slovenske trgovine in slovenskega trgovca in trgovskega nastavljenca. Časi napredujejo, in tudi pri nas so se razmere veselo in izdatno izboljšale. Naša trgovina se je osamosvojila, trgovska stanovska organizacija je gosto razpletena v živahnem in dolgo vodilnem sodelovanjem našega društva, ki je v resnici matica slovenske trgovske organizacije. Danes so razmere Bogu hvala vse druge in naše društvo je nekako podobno gospodarju, ki je razdelil svoje premoženje med pridne in vešče sinove, pa je sam še krepak in živ. Naš delokrog je dovolj velik po obsegu in po vsebini. V okviru našega društva je prilike dovolj za gospodarja in nameščenca, da se koristno in hvaležno udejstvuje. Posebno na polju izobraževanja je dana bogata prilika za potrebno in uspešno delo. Naša iskrena želja je, da bi nam bilo mogoče v obilnejši meri pritegniti k živemu in rednemu delu naš trgovski podmladek, ki se ne razviva vedno tako, kakor morajo želeti oni, ki jim je resno pri srcu skrb za našo trgovino in za naše bodoče trgovce in trgovinske nameščence. Trgovska stanovska organizacija je na naših slovenskih tleh lepo razvita in ima svoje središče v Zvezi trgovskih gremijev. Pa ne samo trgovski gospodarji, tudi nameščenci so si izgradili svoje posebne organizacije. In prav je tako. Drugi časi zahtevajo drugih naprav. Naše društvo ni nikdar nasprotovalo razčlenjenju organizacije. Stojimo pa na stališču, da je ipak prav in potrebno, da imamo v slovenskih kupčij-skih krogih skupno mesto, kjer je mogoče govoriti prevdarno besedo v skupnem interesu. Zastopamo zdrav solidarizem in smo prepričani, da je prav, da se v matični stanovski organizaciji branimo sporov, ki morejo nastati iz dnevnega trenja interesov. Skupni trgovski stvari more biti samo koristno, ako imamo mesto, kjer se vedno najde posrednik ob času potrebe, ki najde pravo srednjo pot, kajti tajiti se ne da, da so gospodarji in nameščenci naposled neločljivo med seboj povezani. Branimo se odločno, da bi se nas potegnilo v dnevna nesoglasja, pa se po najboljših močeh trudimo, da prečimo in preprečimo nezdravo razrvanost, ki more voditi samo do škodljivih skrajnosti. Izkustvo po več kakor tridesetih letih, temeljito poznavanje naših prilik, nas navdaja s prepričanjem, da je mogoče pri naših ljudeh z večjim uspehom uspešno delati z lepa in pomirljivo kakor pa z grda in s silo. Trde čase smo prebili, ko so bili ljudje vse bolj trdi in ko se je zahtevalo in opravljalo trdo delo po trgovinah. Zdušno smo se trudili za napredek socijalne kulture in se prizadevali vestno za izboljšanje delovnih in službenih prilik, pa je naše delo temeljito preobrazilo stare prilike, ko je bilo malo srčnega sozvočja in ko je pri tem in onem še veljalo trdo načelo: moje meso in tvoje kosti. Zgodnji zagovorniki smo bili v tej matični stanovski organizaciji za ureditev dela v trgovinah, za ureditev vprašanja, kdaj odpirati in zapirati prodajalnice. Uspešno smo nastopali za omejitev nedeljskega dela in za nedeljski počitek, za socijalne naprave, za dopuste in za starostno preskrbo. Naše prevdarno delo je brez zopernosti in izgredov
vodilo do uspeha. Dolgoletno pripravljalno delo je pripravilo tla in razpoloženje, pa se danes odlični trgovski gospodarji vneto zavzemajo za najvažnejšo socijalno napravo, ki je preskrba za stara leta po opešanih močeh. Prepričani smo, da bo to vprašanje prišlo v bližnji bodočnosti do zadovoljivega zaključka, kajti razmere v naši trgovini so se od časa naših začetkov temeljito predrugačile. Dočim je bilo včasih malone slehernemu stremečemu mlademu trgovcu mogoče, da se je v razmeroma mladih letih osamosvojil, so danes prilike druge in le skromen odstotek trgovskih sotrudnikov more računati spričo goste zastopanosti in pisane razčlenjenosti naše trgovine s trgovsko samostojnostjo. V takih razmerah je v interesu trgovskega gospodarja samega, da v krepkih letih ne razjeda sotrudnikov strah pred onemoglo starostjo. Na drugi strani pa je veliko število trgovskih obratov tudi zmanjšalo donosnost trgovine, tako da so prihranki in nabirki pri malih trgovskih gospodarjih le redko mogoči, pa je za večino trgovskih gospodarjev samih previdno in pametno, da se sprijaznijo z mislijo primerne preskrbe za opešana leta. Najvažnejši dogodek zadnjih časov je nov obrtni red, ki prinaša važna določila v varstvo trgovine, pa je zanimivo pri tej priliki spomniti, da je prav v Slovenskem trgovskem društvu »Merkur< že zgodaj naglašena zahteva, da je zavarovati trgovino izvežbanim in izšolanim trgovcem z uvedbo sposobnostnega dokaza. Tako naše glasilo kakor naši shodi so se še v Avstriji zgodaj že pečali s tem vprašanjem in sicer ob času, ko je zahteva po uvedbi sposobnostnega dokaza za trgovinske obrte imela ogromno število nevarnih nasprotnikov, ki so ta osnovni zahtevek z zasmehom odbijali in z roganjem zametavali. Novi obrtni red prinaša na drugi strani trgovskim so-trudnikom in zasebnim nameščencem celo vrsto določil, ki pomenjajo važne socijalne in stanovske pridobitve v službenem razmerju. Gre tu za zakonito zajamčene pravice, ki so dalekosežne važnosti in bistveno izboljšujejo stališče nameščencev v kupčijskih podjetjih. Ustvarjena jim je v teh določilih nekaka stanovska ustava. Rečeno je že bilo, da je razčlenjenost v trgovinskih organizacijah v naših krajih lepo razvita. Ni dolgo tega, kar se je število trgovinskih organizacij pomnožilo. Dne 6. marca 1932 je bilo ustanovljeno Društvo izložbenih aranžerjev Dravske banovine, ki si je na svojem prvem občnem zboru zbralo za predsednika gospoda Karla Sossa, za podpredsednika pa gospoda Zvonko Čulka in Franjo Melicerja. Vprašanje ureditve in opreme kupčijskih izložb je dalekosežne praktične važnosti in je prav iskreno pozdravljati, da je prizadevanje smotrene in prevdarne ureditve kupčijskih izložb pripadlo delokrogu posebne organizacije. Srečna je bila misel, da nova organizacija deluje v tesni zvezi z Gremijem ljubljanskih trgovcev in Pomočniškim zborom. Naše društvo je aranžiranju kupčijskih izložb vedno posvečalo posebno pozornost. Že leta 1927. je pridobilo akademskega slikarja gospoda Ivana Vavpotiča za tri predavanja, ki so se tikala posredno in neposredno vprašanja ureditve kupčijskih izložb. Tudi smo se prizadevali, da je Zbornica TOI lansko leto priredila večtedenski tečaj za aranžerje po svojem pospeševalnem zavodu.
DENAR V DENARNE ZAVODE!
Iz govora predsednika na občnem zboru »Merkurja«.
V gospodarskem pogledu nam preteklo leto ne more ostati v lepem spominu, narobe, zapustilo je tekočemu letu toliko gospodarskih in socijalnih skrbi, da nas vsak dan živo dovolj spominja na pričetek izrazite krize v gospodarstvu in prav posebno še v denarstvu. Kadar začno take težave, je pritisk silnejši v državah, ki so izrazito industrijaTno kupčijskega značaja. Pri nas je vsakega nekaj in vsega malo, pa smo se pokazali odpornejši. Kljubovali smo dokaj dobro, ko je drugod že vladala jasna gospodarska reva. Po novem letu smo tudi mi trdo dovolj prizadeti, ali prerili bi se preko stiske mnogo lažje in uspešneje, da je več preudarnosti in več razumnega govorjenja in pisanja. Tako pa doživljamo dan na dan, da se uprav neti in kar goji malodušnost, pa da črnogledi opravljajo svoj posel tako marljivo, kot bi imeli benefico. V težkih časih je treba moralno krepiti ljudi, ne pa jim razjedati voljo in pogum. Posebno strupeno in kvarno deluje pri nas nezaupanje, ki ga vzbuja velika zbeganost često kar prerazgrete prirode. Kdor je dobre volje, naj bi delal na to, da gre življenje kolikor mogoče svojo normalno pot. Če pa ljudje odrekajo drug drugemu neogibno potrebno zaupanje, je nevarnost za javni kredit'strašna, ker nezaupanje dosledno spodkopava stvarilno delo v industriji, obrtu in kupčiji. Čim pri nas preneha zbeganost in preplašenost, hudobno ali nepremišljeno zanesena med najširše kroge prebivalstva, čim se povrnemo k normalnemu načinu življenja, bo zopet vzpostavljen dobršen del kredita. Omogočeno bo redno stvarilno delo in izvedba mnogih pripravljenih načrtov. Zlasti bo stavbena podjetnost in delavnost kar sama zopet stekla, kajti preplašenost in nenormalno ravnanje z denarjem in drugimi dobrinami je glavni vzrok strašnemu mrtvilu, ki toliko pridnim ljudem jemlje priliko za delo in zaslužek, osobito v gradbeni stroki, ki ne more uspevati in cveteti, dokler je ogrožen kredit in normalno kroženje denarja. Živimo v kreditnem in denarnem gospodarstvu, ki sloni na medsebojnem zaupanju in medsebojni veri. Ako v takem ustroju gospodarskega življenja drug drugemu odrekamo zaupanje in kredit, ne more življenje teči normalno dalje in mi vsi namesto, da bi šli iz zmede in težav ven, slabo stanje narobe celo slabšamo in gorje večamo. Gotovo je sila razmer velika in razmere niso všečne. Morda je res, da že dolgo ali nikdar ni bilo tako zamotano, kakor naše dni, toda pozabiti ne smemo, da so danes tudi sredstva in možnosti vse drugačne kakor nekdaj. Tako pa so obrambne in reševalne akcije v večjem obsegu mogoče. Kadar je sila, ne smemo izgubiti pamet. Krivo bi bilo nasedati novicam in teorijam različnih strokovnih izpeljančkov, ki nakrmljeni v knjigah gospodarske, socijalne in bogve kakšne vsebine, pa pisane za vse druge predpogoje in razmere kakor so pri nas, napovedujejo za naše kraje stvari, ki jih še davnaj ne bo, ker jih biti ne more v gospodarsko, kulturno in družabno visoko razvitih in po življenski stopnji prav zahtevnih državah. Kadar vodniki niso vešči dovolj, ni še kriva vojska in ni izgubljen sostav. V naših gospodarsko in finančno naprednih razmerah igra urejeno denarstvo odločilno Vlogo. Potrebno pa je, da se vrši denarni promet normalno. Razvijati se mora s celim gospodarstvom
koncentrično. Sedaj pa se je n e k aj nerodno premaknilo, pa teče mnogo denarja ekscentrično, mimo gospodarskega toka. Posledica je, da prirodna in nepogrešno potrebna središča kreditnega gospodarstva ostajajo ob strani in ob potn. V takih razmerah denarni zavodi ne morejo s pridom vršiti svoje običajne posredovalne in oplojevalne naloge, ki je njih poklic in njih raison d’etre. Denar je v gospodarskem krogoteku kri. Če se odvzame kri naj-jačjemu telesu po krivih transfuzijah, mora oslabeti, kakor bi omagal tudi junak Peter Klepec ali Martin Krpan, če bi se mu devalo dan na dan veliko število pijavk na mogočno telo. Nazaj zategadelj v normalno življenje. Ravnajmo zopet normalno z denarjem, pa bo pri nas v naši ožji domovini hitro mogočen del krize odpravljen. Živahnost se povrne v našo kupčijo in obrtnost. Zopet bo mogoča živahna stavbena delavnost, zasebna in javna, ki prinaša celi vrsti podjetnih in pridnih rok priliko za delo in zaslužek. Volje in odločnosti je treba, samo tožarenje, povešanje glav, prenašanje tartarskih novic ne pomaga iz zadreg, samo škodljivo je in kvarno. Mi Slovenci nismo bili nikdar razvajeni, knjige in sporočilo govore, da smo se morali vedno trdo rvati z življenjem. Tudi sedanje težave prebijemo po zdravosti svoje nature, po svoji žilavosti in sposobnosti, da se znajdemo tudi v poslabšanih življenskih razmerah. Zadnja leta smo se tuintam nekaj prevzeli in močno polepšali, navadili smo se zložnejšega življenja, hvala Bogu, ali je na svetu tako, da ni mogoče vedno navzgor in na boljše. Če so se obrnile razmere po zlu kakor vsepovsod po svetu tudi pri nas, se ne udarno obupu in ne izgubimo vere v bodočnost, zobe stisnemo in vse sile napnemo, da se doborimo zopet v boljše čase. Kvaražugonov in demagoškega licemerstva pa, ki tako rado tudi stiske in nadloge pretirava do drastike, nas dobri Bog varuj.
Dr. L. L. BO EH M
PREHOD ANGLIJE K ZAŠČITNO-CARINSKEMU SISTEMU
(Nadaljevanje)
Že v prvem članku* sme omenili, da je vest o prelomu s tradicijo-nailnim gospodarskim liberalizmom na Angleškem vsled svoje navidezne nepričakovanosti zbudila največje presenečenje, dočim so poučeni krogi, katerim je bil znan potek gospodarskega življenja v Angliji, sicer nekoliko ostrmeli nad naglo izvedbo prestopa Anglije k izaščitnoearinskemu sistemu, bistvo samo jih pa ni presenetilo, ker se je ta preokret že nekoliko slutil. V boljše razumevanje naj služijo sledeče navedbe.
Navzlic sijajnemu ekonomskemu dvigu Anglije je nastalo že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nekako nerazpoloženje proti liberalnemu gospodarskemu sistemu v Angliji sami, domovini tega sistema. Vendar to nerazpoloženje ni zmagalo in predstavniki dotičnih struj so s svojimi, na izpremembo naperjenimi programi podlegli in liberalizem je še nadalje vladal, ter je imel svoje središče v londonski City«, kakor tudi v drugih merodajnih gospodarskih udruženjih kraljestva.
* čil. »Trgovski Tovariš«, 193'2, številka 4.
Vrzrok nerazpoložeiiju proti liberalnemu gospodairskemu sistemu moramo v tem iskati, da so se angleški trgo.vski posli na svetskem trgu poslabšali, to pa zaradi tega, ker so počenši od osemdesetih let prejšnjega stoletja skoraj vse države zapustile dotedanji splošno Vladajoči liberalni sistem (ki je samo Angliji donašal koristi) in so prestopile k zašeitno-carinski politiki, kar je bilo zvezano z velikim industrijalnim in trgovskim dvigom .skoraj vseh zaščitnotrgovinskih držav, posebno pa Nemčije in Zedinjenih držav. Posledica tega je bila (relativno) nazadovanje angleške svet s ko trgovine. Akoraivno se je Anglija še držala na prvem mestu, so angleški gospodarski krogi le začeli razmišljati o (relativnem) nazadovanju angleške zunanje trgovine. Ker pa je Anglija vendar še vedno zavzemala mogočno mesto v svetski trgovini, posebno pa, ker velika kontinentalna kriza iz leta 1901 ni dosegla Anglije, nego se je celo nadalje opazoval nek nov trg. pokret na Angleškem, je pri volitvah lete 1906 ponovno zmagala liberalna ideja. Iz volitvene borbe izhaja kot zmagovalec liberalno-orijentirani 'CampbeH-Banneirmann proti Chamberlainu, zastopniku za-ščitnooarinske politike.
Prihodnja leta od 1906 do 1914 so bila izpolnjena z bolj teoretičnimi raziskavanji glede dobrih in slabih strani liberalizma, .odnosno zaščitno-cariniskega sistema; vendar je prevladovalo mnenje, da je za Anglijo še najbolje, ako že nadalje vztraja pri svojem starem liberalnem sistemu, akoravno je napredovanje konkurence na svetskem trgu začelo že močno skrbeti gospodarske kroge, ki so polagoma uvidevali, da so jih mnoge tuje države že dohitele, oziroma tudi prehitele, neglede na to da je bila Anglija v svetski trgovini absolutno še vedno na prvem mestu. Pokazalo pa se je, da angleška tehnika, oziroma angleški proizvodi niso. več brez-konkurenčni, ker so med tem postali tuji proizvodi ravnoteko dobri, ali pa še boljši, posebno pa cenejši kakor angleški. Isto tako se je opazilo, da Anglija izgublja trge, katerih se polašča konkurenca, ker se Angleži v svojem trgovskem tradicijonalizmu niso mogli, ali pa niso hoteli prilagoditi novim prilikam.
Kot glavni vzrok svojega nazadovanja na svetskem trgu je spoznala Anglija uvedbo zaščitnih carin po vsem svetu in vsled tega otežkočenje angleškega izvoza v sedaj zaščitnotrgovinske države, da celo ogrožanje lastnega trga potom uvoza iz drugih držav. Kajti Anglija je bila liberalna in je dopuščala uvoz tujega blaga v Anglijo samo in to brez carine (razim nekaterih finančnih carin).
Splošno ogrožanje angleške zunanje trgovine potom držav, ki so se podi okriljem zaščitne carine okrepile — in to so bile skoraj vse velike države — nadalje ogrožanje Anglije potom lastnih dominijonov in kolonij, ki so začele voditi trg. politiko na lastno roko (Dominjoni), oziroma se industrijalno autarkizirati (Indija), konkurenca tedaj vsepovsod, vse to so bili znaki, iz katerih se je dalo posneti, da bi za mogla Anglija zgubiti svojo gospodarsko hegemonijo. Vsi ti znaki so postajali že pred svetovno vojno vedno bolj vidljivi, ter so vzbujali nemir in nerazpoloženje, ob enem pa sum, ali je dosedanji gospodarsko-politični sistem v Angliji pravilno usmerjen ali ne.
Za časa vojne se je splošna gospodarska situacija po vsem svetu poslabšala in seveda na Angleškem tudi. Kakor pred več kot 100 leti (po Napoleonovih vojnah), tako so tudi Angleži med vojno in po njej s tem računali, da bo na dobo splošne in dolgotrajne depresije prišla zlata doba
nezaslišan© konjunkture, ki bo izbrisala sledove vojne. Akoravno se ne da tajiti, da je neposredna doba po vojni karakterizirana v istini po splošnem dvigu gospodarskega življenja, so se prav kmalu pokazali sledovi nove depresije, ki se je polastila vsega sveta in se seveda pred Anglijo ni ustavila. Vrzroke jmoramlo iskati v iglobokosegajočili konjunkturnih in strukturnih spremembah na vsem svetu, posebno tudi v Angliji.
Kot nekatere mnogoštevilnih in glavnih vzrokov za kritično stanje v Angliji omenimo pred vsem nastanek novih, ali pa pojačanje starih industrij bodisi v Evropi ali pa izven Evrope, pred vsemi pa v angleških dominjonih in (nekaterih) kolonijah; nova pota svetske trgovine, spre-memibe trgov, deposediranje Anglije kot centralne točke svetskega denarnega trga, splošno obubožanje, štednja in skromnost, obdajanje držav z visokozaščitnimi carinskimi zidovi, prehod od premoga do bencina in petroleja na ladjah, kar je zadejalo angleški premogokopni industriji hud udarec, prenagla in prekomerna gradnja ladij, vsled tega ladijska nezaposlenost; dumpingcene nekaterih proizvodov, ki so prihajali iz dežel slabih valut (nekaj časa iz Nemčije), ali pa iz dežel s suženjskim delom (boljševiška Rusija) v Anglijo te'- tamkaj povzročali neznosno konkurenco, padec cen domačih proizvodov, nezmožnost razpečavanja istih, brezposelnost, depresijo, kritično stanje.
Vzroki, ki so vplivali in še vplivajo na neugoden potek svetskega gospodarstva, so se pokazali na vsem svetu in spričo velikanskega obsega britanske produkcije in trgovine — tukaj še v prav posebni meri.
Zadnji vzrok nazadovanja celega angleškega gospodarstva, kakor tudi onega v vseh drugih državah moramo pa iskati v obči krizi, ki je posledica svetovne vojne.
Kakor vse druge države je tudi Anglija iskala in še išče zadnje vzroke svoje krize in skuša — kakor druge države — to krizo z najrazličnejšimi sredstvi pobijati. Kot tako sredstvo se priporoča vstvaritev večje Britanije >|Gireater Britain«, zvezano z najožjim spojenjem vseh dominjonov in kolonij z materinsko zemljo. Kot najvažnejše sredstvo za pobijanje krize na Angleškem pa se priporoča — po kontinentalnem in prekomorskem vzorcu — opustitev dosedanjega liberalnega sistema in prehod k zaščitnocarin-skemu sistemu.
Propagalorji ideje, da naj prestopi Anglija k sistemu zaščitnih carin, so 'pričeli z novimi agitacijami v svrho uvedbe tega sistema, ter razvili pri tem še druge programatične točke.
Neumorno so odkrivali vse simptome kakor tudi vzroke angleške gospodarske depresije in predlagali uvedbo čisto novega gospodarskega sistema.
Osredotočena pa je ta ideja prehoda Anglije k zaščitnocarinskemu sistemu v osebah dveh prominentnih političnih osebnosti, to sta lorda Rotlierrnere in Beaverbrook.
V svrho pospeševanje zaščitnocarinske ideje na Angleškem se je leta 1930 od imenovanih lordov ustanovila nova stranka »United Empire Party«, ki si je stavila za nalogo propagiranje panbritanske ideje posebno z ozirom na enotno carinsko zakonodajo pri obdržanju svobodne trgovine na notranjem, ves britanski imperij obsegajočem teritoriju; ves ta ogromni britanski imperij pa naj bo obdan od visokega zaščitnocarinskega zidu.
Posebno so ti možje in njihovi pristaši pokazovali na neugoden simptom znatnih odtokov zlata iz angleške državne banke radi odpovedi
francoskih kratkoročnih kreditov, ne da bi bile angleške banke istočasno v stanu svoje terjatve nasproti tujini likvidirati. Te iujezemske »zamrznjene« kredite je bilo tedaj nemogoče realizirati. K temu pride še to, da je angleški denarni trg utrpel velikanske izgube vsled ustavitve plačil s strani mnogih izvanevropskih držav ali pa privatnih dolžnikov. Tako Angliji ni preostalo ničesar drugega, kakor da je svoje obveznosti nasproti Franciji izpolnila v zlatu.
Pristaši zaščitnocarinske struje so neprenehoma opozarjali na pomanjkanje plačilnih sredstev, ogrožanje valute, velikanski deficit v državnem proračunu, vsled česar je bilo potrebno uvesti na eni strani štednjo, na drugi pa zvišanje davkov.
Posebno pa se je naglašala na Angleškem vsakomur v oči padajoča diskrepanca med prejšnjim in sedanjim industrijalnim aparatom. Velikanski industrijalni aparat, ki je bil poprej pod drugimi predpogoji zgrajen, je ostal skoraj brez vsakega obrata. Industrijska podjetja nimajo naročil. Kapaciteta industrijskega aparata je prevelika.
Ta industrija pa je vsled nezaposlenosti obremenjena z velikanskimi fiksnimi stroški ter ne more cene svojih proizvodov znižati, ker bi-potem marala delati pod lastnimi produkcijskim stroški. Cene se tedaj držijo na stari višini, istotako tudi stroški življenskega standarda, s tem pa tudi delavske mezde, ne da bi polom svetovnih cen na sirovinskem trgu imel kak upliv na znižanje cen industrijalnih proizvodov.
Umevno je, da neangleški svet istotako z napeto pozornostjo spremlja dogodke na Angleškem.
Tako je pred poldrugim letom znani nemški narodnoekonomski pisa-lelj Ferdinand Fried (pod kojim pseudonimom se skriva visok diplomat bivše cesarske Nemčije) obelodanil v časopisu »Die Tat članek, ki je zbudil največjo pozornost.
Njegova glavna izvajanja so sledeča:
»Notranje razpečavanje na Angleškem zaostaja zaradi visokih cen, visokega števila brezposelnih, ki niso kupovanja zmožni, kar pomeni zopet zvišano davčno obremenitev in pa zvišanje lastnih proizvajalnih stroškov.
Najboljši odjemalci Anglije (dominjoni, prekomorske pokrajine in Azija) ne morejo več kupovati, ker stojijo sami pred popolnim financi-jalnim porazom. City, londonske banke in finančni krogi — zadnji eksponenti klasičnega liberalizma — zamorejo te strašne pretresi jaje prenašati le še z velikanskimi žrtvami. Miljarde in miljarde angleškega kapitala, ki ležijo v Južni Ameriki, so postale nesigurne, morajo se odpisati, kakor skoraj polovica industrijskih naprav.
V tej neproduktivni industriji sami pa ležijo miljardni krediti bank; miljarde ležijo v dominjonih, v Indiji in na Kitajskem. Tečaji na londonski borzi se dnevno slabšajo. Angleški finančni svet se nahaja v ulogi upnika, ki dovoljuje dolžniku vedno nove kredite, ako noče naenkrat vsegai izgubiti.
Cel sistem se v Angliji drži samo še s pomočjo države. Država podpira brezposelnike in subvencijonira trgovino in industrijo, občine in province, direktno ali indirektno. Zaradi tega je morala država davčni vijak nečuveno naviti, in vendar je angleški budget bil v zadnjih letih pasiven. Ne preostane nič drugega, kakor carine. S tem pade zadnja trdnjava liberalizma.«
Te pretresljive, dasi morda nekoliko pretirane in dokaj škodoželjne besede nemškega politika in narodnega ekonoma so napravile globok vtis po vsem svetu, posebno pa v Angliji sami.
Glasovi domačih narodnih ekonomov, posebno pa še mnenje in na-ziranje tujerodnih politikov in znanstvenikov, ki se pečajo z narodno gospodarskimi razmerami na Angleškem;, pred vsem pa obupno razpoloženje najširših mas ljudstva, ki vidi velikansko nazadovanje angleške produkcije in trgovine, strahovito brezposelnost, dviganje cen, padanje življen-skega standarda, neznosno privijanje davčnega vijaka, končno pretečo izgubo stoletne angleške hegemonije — vsi ti in še mnogi drugi vzroki so privedli do tega, da je agitacija za uvedbo zaščitnih carin v Angliji postala zmagovita in da se je od merodajnih strani začelo energično pristopati praktični uvedbi ideje, ki se je propagirala. Značilno je, da je obupno stanje dosegle take mere, da se od nagle uvedbe zaščitnocarinske politike pričakuje dejansko in neposredno zboljšanje gospodarskih prilik, ne glede na posledice tega morebiti uscdepolnega koraka. Ogromna večina angleškega naroda in skoraj vsi merodajni angleški krogi so tedaj v principu sprejeli menjavo kurza v zunanji trg. politiki, treba je bilo le še parlament za to pridobiti, kar pa ni bilo težko, ker je bila ta korporacija že itak v tem smislu preparirana in 'ker tudi »iLabour Party« to strujo pospešuje. Kot parlamentarni glasnik te ideje pa je nastopil Neville Chamberlain, sin glasovitega Josepha Chamberlaina, ki je že pred približno petdesetimi leti razvil jasen program splošne politike Anglije, bodisi v smislu ožje pritegnitve kolonij in dominjonov, bodisi v pogledu uvedbe enotne zaščitne carine za celokupni imperium. (Zaenkrat veljajo dne 1. marca 1932 uvedene zaščitne carine le za Anglijo, d očim imajo domi-njoni še svoj lastni diferencijalni carinski sistem). (Konec prihodnjič)
DK. V. ŠAKABON
PADANJE SVETOVNE TRGOVINE
V 91 deželah, ki predstavljajo ca. 99 odstotkov svetovne trgovine, je padla v preteklem letu 1931 svetovna trgovina po vrednosti za 28 odstotkov, dočim je padla od leta 1929 na leto 1930 le za 19 odstotkov; s tem je prišla svetovna trgovina približno na stanje zadnjega predvojnega leta 1913. Pred dvema letoma je bila s povojnim rekordnim stanjem za 77 odstotkov večja kot leta 1913. Ta razvoj gre v precejšnjem delu na rovaš splošnega padanja cen. Če to izločimo, vidimo, da je po množini nazadovala svetovna trgovina od tudi v tem oziru rekordnega leta 1929 do leta 1930 za ca. 19 odstotkov, od 1930 do 1931 za ca 12 odstotkov in da je bila lani za ca. 6 odstotkov nad letom 1913. Tu podamo seznam, ki je izšel v aprilovem zvezku revije »Wirtschaft und Statistik«. Seznam je sestavljen v milijardah mark in je kvantiteta izračunjena na podlagi cen
iz leta 1913.	Po vrednosti		Po množini	
Leto	v milijardah mark	v %	v milijardah mark	v %
1913	' 100-2	100-0	160-2	100-0
1928	279-3	174-3	199-1	124-3
1929	284-2	177-4	208-2	130-0
1930	229-1	143-0	191-7	119-7
1931	104-6	102-7	169-7	105-9
Trgovski Tovariš — 11
121
Splošno padanje konjunkture ima posledico, da se narodna gospodarstva zmeraj bolj zapirajo proti inozemski konkurenci. Tako na primer stremijo Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija za tem, da podprejo svoje kmetijstvo. Zaporne tendence so se pa v preteklem letu močno raztegnile tudi na industrijo. Zanimivo je, da se od leta 1927 dalje opazovano približevanje Evrope na odstotno udeležbo leta 1913 nadaljuje: Zunanja trgovina evropskih držav je padla lani za 24-6%, ona izven-evropskih držav pa za 32-7%. Vseeno je bila pa vrednost zunanje trgovine evropskih držav kljub nastanku številnih narodnih gospodarstev iz prej enotnih ozemelj v preteklem letu za ca. 1% nižja kot leta 1913; vrednost zunanje trgovine prekomorskih držav, ki so bile v vojnem in povojnem času zelo ekspanzivne, je bila pa lani za ca. 8 odstotkov večja kot leta 1913.
Zunanja trgovina evropskih držav kaže razen Rusije in Bolgarije povsod padanje. To padanje pa temelji pač po večini na padanju cen. Če cene izločimo, je narasel uvoz v Veliko Britanijo, Švico in Litvo ter je bil v Franciji, Grčiji in Švedski na predlanski višini. Izvoz je po množini narasel v Belgiji, Bolgariji, Finski in Rusiji, dočim so Irska, Italija in Litva svoj eksport obdržale na predlanski višini. Povsod drugod je pa zunanja trgovina nazadovala, tako po vrednosti kot po količini.
Omeniti se mora, da je v zvezi s kreditno politiko v deželah upnikov izvoz bolj nazadoval kot uvoz, dočim je v deželah dolžnikov uvoz bolj padel kot izvoz. Zato so se trgovske bilance upniških držav močneje pasivirale, one dolžnikov pa aktivirale. Spodaj navedene petere evropske upniške države so Velika Britanija, Francija, Švica, Nizozemska, Švedska.
Trgovske bilance v milijardah mark 1928	1929	1930	1931
Petere evropske upniške države	—9-2	—10-9	—11’4	—11-8
Ostale evropske države	—7-6	— 4’G	— P7	-f 0-6
Izvenevropska zunanja trgovina je v preteklem letu v celoti bistveno močneje padla kot evropska. Izvoz izvenevropskih dežel, ki obstoji s tremi četrtinami iz surovin in živil in ki je vsled manjše mnogovrstnosti dosti bolj občutljiv za krizo, je bil od padca cen dosti bolj prizadet kot izvoz Evrope, ki obstoji s tremi petinami iz najrazličnejših fabrikatov. V mnogo močnejši izmeri kot v Evropi pa zavisi v prekomorskih deželah, ki imajo le malo drugih aktivnih postavk plačilne bilance, od izvoza obenem tudi uvoz. Tu razvoj ni bil enoten. Dočim je večina prekomorskih dežel z močnejšo omejitvijo uvoza svojo trgovsko bilanco leta 1931 bolj aktivirala, so postale na primer Zedinjene države z večjim izvozom kapitala močneje pasivne, in prav tako Britanska Indija z večjim izvozom zlata. Po vrednosti največje nazadovanje v zunanji trgovini prekomorskih dežel, nekako dve tretjini vsega padca, pride na sledeče sedmere dežele (v milijardah mark); Zedinjene države (—9-8), Kanada (—2-9), Britanska Indija (2-4), Argentina in Avstralija (vsaka —P5), Britanske Malajske države in Japonska (po —1-4). Vobče je zunanja trgovina Amerike in Avstralije bolj nazadovala kot ona Afrike in Azije.
* * *
Neko drugo razmotrivanje pravi: Res je, da je padla trgovina izven-evropskih dežel, ki producirajo surovine, v preteklem letu bolj kot evropska; a znaki kažejo, da bo kmalu drugače. Škarje se zapirajo:
nakupna moč izvenevropskih dežel za evropsko blago pada sedaj hitreje kot cene surovin.
Nadalje pravi statistika, da je padla od konca leta 1929 do konca leta 1931 zunanja trgovina Švice in Bolgarije za 25 do 30 odstotkov; Nizozemske, Norveške in Litve za 30 do 35 odstotkov; Nemčije, Belgije, Francije, Grčije, Avstrije, Portugalske in Češkoslovaške za 35 do 40 odstotkov; Velike Britanije, Italije, Švedske in Poljske za 40 do 45 odstotkov; Ogrske, Estonske in Japonske za 45 do 50 odstotkov; U. S. A., Kanade in Jugoslavije za 50 do 55 odstotkov; Finske za 66 odstotkov. Torej je Jugoslavija prav med zadnjimi.
* * *
Zelo lepo primerjalno tabelo zunanje trgovine najvažnejših trgovskih dežel sveta za leti 1930 in 1931 je sestavil S. Meller v Parizu. Pravi: Diskusija o novi ureditvi zastajajoče svetovne trgovine je mogoča le s pomočjo številk. Ni prav lahko napraviti pregled, ker so ravno v preteklem letu vrednote zelo kolebale in je bilo treba v svrho primerjanja vse preračnniti. Preračunili smo na dolarje. Naš seznani ni precizen in tudi biti ne more; gre le za splošno orientacijo in za primerjanje na skupni bazi. Vsekakor vidimo, da se je v spodaj navedenih deželah v preteklem letu zunanja trgovina zopet zelo skrčila; skupni uvoz je padel od 25,1 milijard dolarjev v letu 1930 na 18-3 milijard v letu 1931, skupni izvoz od 22-6 na 16 milijard, vsa zunanja trgovina pa od 47-8 na 34-2 milijard dolarjev sedanje vrednosti. Glavni vzrok padanja vrednosti je, kot zgoraj omenjeno, nazadovanje cen, za njim šele padanje količine.
Uvozni previšek posameznih dežel je padel od 4-45 milijard na 4 milijarde, izvozni previšek pa samo za 100 milijonov dolarjev. Podamo seznam v milijonih dolarjev:
Dežela	Uvoz		Izvoz		previšek Uvozni		previšek Izvozni	
	1930	1931	1930	1931	1930	1931	1930	1931
Vel. Britanija	5011	3880	2736	1755	2275	2125	—	—
Francija	2092	1688	1713	1216	379	472		'	—
Holandija	968	761	688	525	280	236	—	—
Švica	526	446	344	266	182	180	—	—
Južnoafr. unija	403	225	456	95	—	130	53	—
Avstrija	385	309	265	186	120	123	—	—
Norveška	180	215	116	117	64	98	—	—
Italija	868	581	606	502	262	79	—	—
Švedska	440	360	418	281	22	79	—	—
Algerija	233	217	182	145	51	72	—	—
Grčija	142	114	77	55	65	59	—	—
Maroko	88	84	28	30	60	54	—	—
1 rska	274	190	216	137	58	53	—	—
Japonska	768	472	730	421	38	51	—	—
Nova Zelandija	240	192	216	148	24	44	—	—
Danska	460	366	405	332	55	34	—	—
Portugalska	69	52	28	25	41	27	—	—
Kanada	1008	628	885	605	123	23	—	—
Palestina	34	27	10	5	24	22	—	—
Odnos .	24189	10807	10119	6843	4123	3961	53		
n*
m
Dežela
Uvoz
Izvoz	Uvozni	Izvozni
	previšek	previšek
Prenos .	24189	10807	10119	6843	4123	3961	53	—
Belgija z Luks.	887	685	752	665	135	20	—	—
Španija	137	96	158	77	—	19	21	—
Egipet	202	140	153	126	49	14	—	—
Rusija	465	320	441	306	24	14	—	—
Uruguaj-	45	31	51	25	—	6	6	—
Latvija	59	27	48	24	11	3	—	—
Litva	31	21	33	20	—	1	2	—
Jugoslavija	126	86	122	86	4	—	—	—
Ogrska	142	94	155	97	—	—	13	3
Bolgarija	35	35	47	45	—	—	12	10
Finska	78	52	79	67	—	—	1	15
Belgijski Kongo	20	12	34	28	—	—	14	16
Danzig	67	38	72	57	—	—	5	19
Rumu ni ja	135	103	171	130	—	—	36	27
Češkoslovaška	471	354	525	396	—	—	54	42
Mehiko	140	96	184	140	—	—	44	44
Chile	166	85	159	111	7	—	—	26
Poljska	248	161	267	206	—	—	19	45
Brazilija	141	125	175	187	—	—	34	62
Argentina	451	318	367	382	84	—	—	64
Britanska Indija	462	339	629	423		—	167	84
Nizozemska Indija 334		215	481	813	—	—	147	98
Avstralija	451	270	437	382	14	—	—	112
U. S. A.	3061	2090	3843	2424	—	—	782	334
Nemčija	2598	1682	3008	2399	—	—	410	717
Skupaj	25141	18282	22610	15962	4451	4038	1820	1718
Pri Južnoafriški uniji izvoz zlala ni upoštevan. — Zanimiva je gornja razdelka tudi zaradi razvrščenja od največjega uvoznega prev iška do največjega izvoznega previška.
V tekočem letu 1932 se nazadovanje svetovne trgovine z neomejeno močjo nadaljuje. Pri nekaterih državah je bil padec v petih mesecih relativno večji kot lani v vsem letu, pa je bil že lani dosegel tako velike izmere.
D. POTOČNIK
IZHOD IZ GOSPODARSKE KRIZE IN VALUTNA POLITIKA
(Nadaljevanje)
Seveda je v raznih državah stanje različno. V Ameriki in Angliji, pa tudi v Nemčiji se je to stopnjevalo do velike popolnosti. V drugih državah pa te plačilne navade še niso postale tako običajne. Tudi v naši državi so razmere zelo različne. Pri nas v Sloveniji smo že dalje kot v južnih pokrajinah države. V splošnem pa pri nas brezgotovinski promet
še ni postal odločilen v poslovnem svetu, čeprav je razmeroma zelo razvit. Vkljub temu je pri nas obtok ostalih plačilnih sredstev majhen, kajti šele sedaj bomo dobili srebrn denar za 10 in 20 Din. Sedaj je obtok najmanjši v Evropi z ozirom na 1 prebivalca. Tudi obtok bankovcev je pri nas eden najnižjih v Evropi (mislimo relativno: koliko odpade na 1 prebivalca), edino Poljska ima relativno še nižji obtok. Zato je treba presojati višino obtoka drugače. V zvezi z vsem tem postaja jasno, da določbe o kritju obtoka bankovcev z zlatom ne prihajajo toliko v poštev s tega stališča. Tako nam preostaja samo dejstvo, da je za zlato valuto potreba izravnave plačilne bilance, drugič pa da drži valutne tečaje v okviru gotovih meja, (za valutne tečaje lahko rečemo: cene drugih nacionalnih plačilnih sredstev). Da si prihranijo zlato, so večinoma notne banke uvedle za kritje poleg zlata še zlate devize. So pa tudi nekatere države, ki so imele predpisano kritje samo v devizah, torej so imele izključno devizne valute. V mesecu decembru leta 1930 so imele notne banke na vsem svetu deviz med svojimi aktivi za 12.321-5 milijona mark (prim. Wirtschaft und Statistik 1932 str. 118), v teku prve polovice leta so devizne zaloge padle na H.458‘2 milijona mark, v drugi polovici pa celo na 7.97ri milj. mark. Posebno občuten je padec v evropskih državah in danes lahko govorimo o likvidaciji zlatodeviznega sistema (LTnforma-tion 7. aprila >La fin du gold Exchange Standard«), Isti vir navaja tudi tele podatke 12 notnih bank, ki so od konca septembra 1931 pa do konca marca 1932 zmanjšale svoje devizne zaklade od 43.327 na 18.515 milj. francoskih frankov, torej za celih (X)0/o. To zmanjšanje deviznih zakladov je bilo le pri nekaterih državah kompenzirano z nakupom zlata, tako n. pr. Francija, Belgija, Holandija in Švica, deloma tudi Italija. V Nemčiji, Avstriji, Bolgariji, Poljski, Romuniji, Češkoslovaški in Jugoslaviji pa je zmanjšanje deviznih zakladov pripisovati stalno pasivni plačilni bilanci. Dočim so prve države hote likvidirale svoja devizna dobroimetja, je bila druga vrsta držav k temu prisiljena radi že omenjenih razmer. Za te države se je devizno kritje izkazalo za boljše kot samo zlato kritje in bi vkljub padcem sigurnih valut, kar je bil dolgo časa funt šterling, ostale pri tem sistemu.
Zlata valuta ima še vedno svoj pomen in tudi Anglija, ki je sicer odpravila svoj zlati standard, še ne prodaja zlata, ker ga vendar smatra za najboljše mednarodno merilo mednarodnih vrednosti. Angleška banka še vedno kupuje zlato. Zlato ima posebno v malih državah ta pomen, da omejuje emisijske banke in da vzdržuje zvezo z mednarodnim trgom. Seveda predstavlja zlato tudi veliko garancijo za kolikortoliko stabilnost cen. Občutnega zmanjšanja produkcije zlata v najbližji bodočnosti tudi še ni pričakovati, kakor je ugotovil poseben odbor gospodarskih strokovnjakov pri Društvu Narodov leta 1930 (glej Rapport provisoire de la Delegation de Por du Comite financier). Pomanjkanje zlata, ki bo še bolj občutno, če bo zopet prišel v obtok zlati denar, za denarne svrhe, bi lahko imelo za posledico depresijo cen, vendar pa je delegacija mnenja, da je možno najti sredstev proti temu, ki bodo to posledico nevtralizirala. Odbor govori v svojem drugem poročilu tudi o posledicah sistema odstotnega kritja. Ta sistem omejuje moč in poslovanje notnih bank. Manjši odstotek kritja in manj strogi predpisi bi bili uspešni in koristni, če bi se jih seveda apliciralo v mednarodnem obsegu. Zato morajo te emisijske banke imeti, če hočejo kolikor toliko vzdržati svoje kreditiranje gospo-
darstvu, veliko višje kritje, kot pa ga določajo predpisi. (Prim. Deuxieme rapport provisoire, Ženeva 1981).
Kakor znano, imamo tudi v naši državi od zakona o denarju z dne 9. maja lani zlato valuto, vrednost dinarja je določena v zlatu ali cena zlata je določena na 37.736 Din za kg. Seveda je treba vpoštevati, da je naša zlata valuta brezhibno funkcionirala samo mesece junij, julij, avgust in september. Dne 7. oktobra smo dobili nov devizni pravilnik, sličen onemu, ki je veljal pred zakonsko stabilizacijo dinarja, s katerim je naša valuta postala odvisna v veliki meri od faktorjev, ki so v naši državi. V tem času svobodne devizne trgovine je šlo mnogo našega kapitala iz naše države. O tem nam dajo nekaj slike podatki o gibanju deviznega zaklada v teku lanskega leta. Skupno so znašale vse devize, tudi one, ki jih naša Narodna banka ne šteje v podlogo, dne 28. junija 929-4 milj., konec julija 709-5 konec avgusta 806-7 in konec septembra 563-3 milj. Din, v teku teh treh mesecev je torej padel devizni zaklad za 366-1 milj. Din, pomisliti pa je treba, da predstavlja posamezno stanje samo saldo vsega gibanja, kar pomeni, da se od deviz, ki smo jih dobili v državo, odštejejo devize, ki smo jih izdali, pri čemer igra najvažnejšo vlogo naša zunanja trgovina. Padec pa bi bil še večji, če ne bi dobili iz inozemstva raznih deviznih kreditov, ki so zabeleženi med obveznostmi banke z rokom. Te so narasle od 28. junija do konca septembra od 210-8 na 784-5 za 573 7 milj. Din. Skupno torej bi bilo ceniti odtok deviz na 939-8 milj. Din. Če pa vzamemo zraven še izkaze do 15. oktobra, dobimo še zmanjšanje deviznega zaklada za 57'9 in povečanje deviznih kreditov za 155-8 milj. Din, torej skupno za 213-7 milj., kar da prišteto prejšnjim številkam 1.253-5 milj. Zato ni neupravičeno, če računamo, da smo izgubili do zadnjega časa približno poldrugo milijardo kapitalov. Deloma je to pripisovati odplačilom kratkoročnih kapitalov, ki smo jih vrnili; tako ceni Narodna banka, da je samo radi Creditanstalta izgubila za 300 milijonov deviz. V največji meri pa je pripisovati to vsoto izvozu in begu domačega našega kapitala in je prav, če sedaj Narodna banka zahteva prijavo teh kapitalov, ki bi morali ostati doma.
Zaenkrat v naši državi ni govora o odpravi zlatega standarda, ker se to že zaradi psiholoških razlogov ne more zgoditi. V zvezi s tem pa bi bilo potrebno, da se izvaja na vseh poljih striktna deflacijska politika, da ne bo pomenila deflacijska politika prilike za obogatitev onih delov prebivalstva, ki niso bili prisiljeni zniževati svojih donosov.
Potrebno pa se nam zdi opozoriti na važno dejstvo, ki je osnova vseh vprašanj valutne politike. Najvažnejša zahteva, ki jo postavljajo gospodarski strokovnjaki za stabilnost valute, je uravnovešen državni proračun. Dne 1. aprila je stopil v veljavo naš novi proračun, ki predvideva v splošni državni upravi 7.575-1 milj. dohodkov in 7.575-1 milj. izdatkov, nadalje proračun državnih podjetij s 4.501-0 milj. dohodkov in 3.748.1 izdatkov. Že v članku »Naša gospodarska kriza, padanje narodnega dohodka in stanje gospodarskih bremen« v 12. številki lanskega letnika te revije je bilo opozorjeno na dejstvo, da se morajo tudi javna bremena prilagoditi zmanjšanim donosom gospodarstva, ker je drugače pričakovati samo poostritve krize in s tem zopet zmanjšanje davčnih dohodkov države. Tako so zapletamo v circulus vitiosus in ne pridemo na bolje. Čimprej to spoznamo, tem bolje za nas. Proračun mora biti realen in
odgovarjati faktičnim donosom. Zato se bo slej ali prej zopet pokazala potreba znižati proračun tako, da bo odgovarjal faktičnemu donosu dohodkov. 2e zdaj so materialni izdatki skrčeni na minimum, kar pa je samo enkratni prihranek, ker se bodo pač izdatki nakopičili prihodnje leto zaradi letošnje zanemarjenosti. Zniževanje osebnih prejemkov tudi ne more iti predaleč. Odpad investicij se kaj kmalu pozna v gospodarskem življenju. Linearna redukcija uradništva tudi ne prinaša rešitve. Naš finančni problem je v reorganizaciji uprave, ker drugače ne moremo govoriti o zmanjšanju proračunov. Seveda bi reorganizacija tudi imela za posledico enkratno povečanje stroškov, toda uspehi ne bi izostali. Reorganizacija celokupne uprave ne bi toliko zajela osnovnih celic uprave, okrajev, banovin itd., pač pa bi odstranila iz ministrstev vse nesposobno uradništvo in tako izredno zmanjšanje stroškov. Tudi bi reorganizacija odvzela mnogo posla osrednjim uradom, ne da bi pri tem bilo treba povečati število uradništva v drugih uradih. Državna podjetja bi bilo res treba komercializirati in jih oprostiti bremen, k izhajajo iz okornega postopanja. To je ves kompleks vprašanj, ki nastajajo ob naših finančnih vprašanjih. Smotrena politika bi tu lahko napravila remeduro, seveda z nadčloveškim ntiporom.
Drug kompleks pa nastaja z vprašanji zadolžitve v inozemstvu. O tem smo že veliko pisali, kakšne slabe posledice nastajajo iz prekomerne zadolžitve. Treba se bo slej ali prej postaviti na lastne noge ter prenehati z večnim zanašanjem na tujo pomoč, od katere postajamo popolnoma odvisni tudi v zunanji politiki. V marsičem je to preostanek iz predvojne dobe, ko je mala Srbija bila vedno na tržiščih svetovnega kapitala za posojila. Pri nas so dani pogoji za veliko tvorbo domačega kapitala, toda prilike zamujamo. Naša gospodarska politika bi morala iti za smotrenim ojačevanjem domačih tržišč in tvorbo domačega kapitala.
Skupna svota sedanjega proračuna znaša 11.323 2 milj., kar pomeni v primeri s proračunom 1931-32 zmanjšanje za 1.900 milj. Din. Zadnja leta so bili naši proračunski dohodki naslednji (vse v milijonih Din):
Številka za 1931/32 je cenitev, ki smo jo sestavili na podlagi podatkov za prvih 10 mesecev, torej do konca januarja 1932. Do tedaj so namreč objavljeni uradni podatki. Številke za januar nam kažejo, da je bilo državnih dohodkov ta mesec 784-8 milij. Din v primeri z 889'5 milij. v januarju leta 1931. Skupno so v prvih 10 mesecih proračunskega leta, torej od 1. aprila 1931 do 31. januarja 1932 znašali državni dohodki 9.026'5 milij. (v istem razdobju 1930/31 pa so znašali 10.719-8 milij.). V prvih 10 mesecih proračunskega leta 1931/32 so bili državni dohodki manjši v primeri s prejšnjim letom za ca. 1.700 milij. Din, kar bi dalo na celo leto še 340 milij. Din ali skoro 2 milijardi. Vendar pa smo vzeli samo cenitev 100 milij. Din mesečno v zadnjih dveh mesecih (februar in marec) manj kot v letu 1931. V tem letu so državni dohodki znašali februarja in marca 1.673-8 milij., če računamo tudi ta dva meseca manjši donos po 100 milij. Din, pridemo do dohodkov približno poldrugo milijardo
proračun
faktični uspeh
1929/80 13.004 1930/31 13.348 1931/32 13.210 1932/33 11.323
ca. 10.500
13.449
12.397
Din, kar da skupaj z ostalimi 10 meseci 10 in pol miljarde Din. Iz tega jasno sledi, da je faktični donos v proračunskem letu 1931/32 bil nižji kot je proračun za leto 1932/33. Treba bo torej še nadaljnjega krčenja izdatkov, ker je težko misliti na uspešno zvišanje dohodkov, saj se kriza vedno bolj poostruje. Zato mislijo gospodarski strokovnjaki, da bo morala biti podlaga našemu proračunu znatno manjša kot 10 miljard Din.1
Končno še nekaj o javnih delih. V Italiji se izvajajo zadnja leta velika javna dela, pri katerih je zaposlenih na tisoče delavcev in za katere ne manjka javnih denarjev. Ne da se tajiti, da so javna dela važen konjunkturni faktor. Na eni strani zaposlujejo na tisoče delavcev, na drugi strani pa prihaja z njimi denar v gospodarstvo. Še tretja ugodnost je dvig produktivnosti dežele. Javna dela se izvajajo v večini držav v časih dobre konjunkture, ko je zanje na razpolago dovolj sredstev, ko državne finance stoje dobro. Javna dela tedaj boljšajo konjunkturo. Ko pa pride gospodarska depresija, pa tudi država nima dovolj potrebnih sredstev za javna dela, ki tedaj v veliki meri izpadajo iz proračunov z investicijami, ker se je pač treba omejevati na tekoče posle. Ta politika pa zopet doprinaša k poostritvi krize ravno v dobi depresije, je pa dana s finančnimi razmerami. Zato predlagajo gospodarji, da bi se ravno javna dela vršila v dobi gospodarske depresije, da se tako omili kriza, zanje pa bi se zbirala sredstva v dobrih časih. Tega doslej ni delala nobena država in zato morajo predlagatelji takih predlogov gledati na druga sredstva, s katerimi bi se izvajala javna dela. Rusija in Bolgarija imata splošno obveznost dela. V nekaterih državah so najeli posebna posojila. V Nemčiji pa predlagajo izvedbo javnih del, odnosno preskrbo z delom, s kreditnim razširjenjem (Wl. Woytinski). Mednarodni urad dela pa pripravlja material, na podlagi katerega bi bilo izvesti javna dela v mednarodnem obsegu. Vse to kaže, da je problem aktualen in da je treba o njem resno razpravljati. Posebno v naši državi, kjer je toliko stvari, ki čakajo, da se privedejo produkciji, bi bilo misliti na javna dela v večjem obsegu. Pri tem pa bi bilo ločiti dela, v katerih se kapital prej obrne ali z drugimi besedami, kjer postanejo investicije čimprej rentabilne. Kajti če porabljamo sredstva za dela, ki bodo produktivna šele čez delj časa, potem smo samo nekoliko ojačili konzum, ne pa tudi kapitala.
Ker smo že pri konjunkturni politiki, omenjamo, da bi morala državna nabavna politika stremeti za tem, da njene dobave, če so odločilne, ustvarjajo stalno zaposlenost, ne pa da se kopičijo, nato pa stoje obrati po mesece in mesece. To je n. pr. slučaj z industrijo kamna. Ce bi se naročila razdelila na daljšo dobo, bi ta industrija delala skozi vse leto, ne pa samo par mesecev. Isto velja tudi za premog, kjer spori državnih železnic s privatnimi rudniki zavlačujejo naročila, potem pa jih zopet kopičijo itd., tako da ni zasigurana stalna zaposlenost. V malem bi se dalo marsikaj urediti in doprinesti tako k omiljenju gospodarskih kriz.
Iz vsega tega sledi, da potrebujemo aktivnejše gospodarske politike.
1 Ko je bil članek že natiskan, so bili objavljeni podatki za februar 1932. Tedaj so znašali državni dohodki 793-5 milj. (februarja 1931 891-7 milj.). Naša cenitev je bila torej točna in ostane končni rezultat lanskega proračunskega leta približno 10 in pol miljarde državnih dohodkov.
I. KAISER
V ČEM LEŽI VREDNOST DINARJA?
V	poslednjem času se mnogo razpravlja in ugiblje o vrednosti dinarja. Nekdaj so poznali teorijo o denarju le finančniki, učenjaki, danes pa govori o notaciji dinarja na borzah, o deflaciji in inflaciji ter o tem, koliko je vreden naš dinar, prav vsak.
Splošno vlada nezaupanje v dinar. Curiška borza nam je navadno regulator zaupanja in nezaupanja v našo valuto, in če ta borza ne notira dinarja, tedaj vlada prepričanje, da pada; če notira, tedaj tudi tej notaciji ne zaupamo. Nezaupanje je povzročil nadalje beg denarja iz denarnih zavodov, ki se kopiči v slamnjačah, nogavicah in škrinjah. Nezaupanje povzročajo končno pestro pobarvane »zanesljive vesti«, ki krožijo med ljudstvom in ki so tendenciozne. Vrednost našega dinarja cenimo tudi po likvidnosti denarnih zavodov in vsaka zapora nam je jasen dokaz padca. In tako begamo v tem nezaupanju v denar, brez vsakega smotra in cilja. Če pa si vzroke tega nezaupanja v dinar nekoliko podrobneje ogledamo, tedaj pridemo do zaključka, da to nezaupanje temelji dejansko v nepravilnem razumevanju bistva, v katerem dejanska vrednost valute leži.
Vrednost denarja temelji sicer teoretično v zlatih zalogah v tresorih Narodnih bank, javnost presoja vrednost denarja, kakor smo rekli, po borznih notacijah, po vsakokratnem položaju na denarnem trgu itd., — toda prava in dejanska vrednost vsake valute leži popolnoma drugje.
V	čem pa dejansko temelji vrednost dinarja? Denar je izmenjevalno sredstvo, katerega vrednost se giblje sporedno s kroženjem blaga in dobrin. Prava vrednost denarja temelji nadalje tudi v psihološkem in kulturnem razpoloženju in stanju naroda. Izkoriščanje prirodnih dobrin, pretvarjanje v trgovsko blago, živahno kroženje dobrin in blaga po načelu pravične razdelitve dela, psihološko in kulturno stanje, po geografskih, klimatičnih in prirodnih prednostih sporedno stopajoča in temu prikrojena trgovska, industrijska, poljedelska politika, stopnja ponosa in suverenosti naroda, — to je merilo vrednosti denarja. Kakor se uravnava izkoriščanje prirodnih dobrin, kakršno je pretvarjanje in produkcija, kakršno je pač kroženje dobrin in blaga, zlasti pa tudi kakršno je psihološko in kulturno stanje naroda in njegova gospodarska politika, — taka je tudi, v kolikor ne prihajajo v poštev drugi momenti svetovnega značaja — dejanska vrednost denarja.
Če tedaj razmotrivamo vrednost našega dinarja raz stališče teh osnovnih pojmov o denarju in jih primerjamo z dejanskimi prilikami v našem gospodarskem in javnem življenju, razumemo tudi vzroke nezaupanja in velike vihre, ki vladajo v naših financah in gospodarstvu.
Oglejmo si nekoliko nekatere osnovne pojme, v katerih naj bi ležala vrednost našega dinarja, upoštevajoč dejansko stanje.
Kakšna je pač naša proizvajalna možnost in politika izkoriščanja prirodnih dobrin?
V	svetu je znano, da je naša država bogata na prirodnih dobrinah, da obiluje zlasti na gozdnem, rudnem in vodnem bogastvu.
Trgovski TovariS — 12
129
Prirodno bogastvo na lesu, iz katerega se je razvila lesna trgovina in industrija, je tvorilo vsa povojna leta v naši zunanji trgovinski bilanci najstabilnejšo in najaktivnejšo postavko. Imela je velik narodno gospodarski pomen. Zunanji pritisk, zmanjšanje konzuma, osobito pa tudi neusmerjena trgovinska politika in nerazumevanje teženj te stroke, je pa to stroko danes skoraj popolnoma uničilo.
Naše rudno bogastvo in naši rudniki vsebujejo bogate sklade premoga, železa, svinca. Te bogate sklade je od nekdaj, in jih še danes, izkorišča inozemski kapital, od katerega ima naša država le majhen del koristi. Pogrešamo podpore in razumevanja, ki bi odprlo rove danes zapuščenih številnih rudnikov domači delavnosti.
Jadran je naša pot v svet.
To so tri pereča vprašanja naše delavnosti v izkoriščanju prirodnih dobrin. Lesna trgovina in industrija propadata pod pritiskom od zunaj in na posledicah nerazumevanja potreb te panoge. Obrati so v zastoju, delavstvo brezposelno, razvrednotena so gozdna posestva, zunanjih trgov ni — odpovedala je pomoč državna uprava, ki bi morala ohraniti to važno panogo naše delavnosti.
Zahteva po znižanju tarif, deviznih olajšavah, ureditvi izvoza itd., so stvari, ki bi morale stati danes v ospredju. To je eden izmed vzrokov nezadovoljstva in nezaupanja.
Naše rudarstvo preživlja pravtako težko krizo. Rudarska podjetja in montanistična industrija ustavljajo obrate. Temeljna pogreška temu je, da je vezana naša rudarska industrija na izvoz surovine. Ta surovina gre za cenen denar v inozemstvo, kjer se predela, in katero v obliki izdelka kupujemo v inozemstvu za drag denar. Razvoj naše montanistične industrije pa sloni v predelavi surovin, ki jih imamo. Tu pa zopet naletimo na vprašanje domačega kapitala, ki naj bi to rudarsko industrijo dvignil. To je nadaljnja pasivna postavka, ki kaže šibkost ogrodja našega narodnega gospodarstva.
Izkoriščanju prirodnih dobrin in predelavi smo posvečali torej v splošnem mnogo premalo pažnje. Na tem področju nismo ustvarili ničesar, kar bi tvorilo zdravo podlago tudi naši valuti.
Naša država je agrarna. Klimatična lega, ki nas usposablja za kulturo najrazličnejšega industrijskega in prehranjevalnega bilja, je važen faktor v našem narodnem gospodarstvu. Če zasledujemo v poslednjih desetih letih naše agrarno gibanje, vidimo vsekakor znaten napredek v obdelani površini, manjšega pa v donosnosti. Vzrok temu je v dokajšnji meri prevelika enostranost našega poljedelskega dela. Če naš kmet ne pridela žita, če ne obrodi trta, pride v stisko in pomanjkanje. Naša zemlja pa je sposobna, kakor smo rekli, tudi za kulturo drugega bilja, sposobna za napredno sadjerejo, vinarstvo, živinorejo, perutninarstvo, gojitev lana, konoplje, zdravilnih zelišč itd. Vse to je pri nas mnogo premalo razvito, odnosno se posveča racionalizaciji, izboljšavanju in prilagoditvi kvalitete zunanjemu trgu, premalo važnosti in pažnje. Res je sicer, da se je v tem pravcu v poslednjih letih mnogo delovalo, vendar pa pogrešamo pri tem delu smotrene moralne in finančne pomoči državne uprave; manjka smotrenega gospodarskega načrta o našem poljedelstvu in organizacije.
Treba je zato, da se ne pospešuje predvsem kultura onih vrst bilja in sadežev, ki je podvržena jaki inozemski in prekomorski konkurenci, marveč pospešuje naj se kultura bilja in sadežev, ki jih more uporabiti naša industrija in ki imajo kljub težkemu položaju vendarle še možnost plasiranja na inozemskih trgih. Treba gojiti bilje in sadeže, ki jih danes za drag denar uvažamo.
Vzorno, napredno in racionalizirano kmečko gospodarstvo, na čegar izvedbo mora imeti svoj vpliv državna uprava, bo pri strukturi naše države postalo odločujoče merilo vrednosti našega dinarja.
Važen moment v dejanski vrednosti denarja je končno tudi narodni ponos, — zavest, da smo med narodi enokovredni, zmožni napredka in razmaha. Težka kriza, razrvane notranje politične prilike prejšnjih let, premajhno aktivno moralno in finančno sodelovanje državne uprave v narodnem gospodarstvu, ukrepi, ki so mnogokrat težko prizadeli posamezne stanove, pa so močno razrvali v srcu naroda vero in omajali zaupanje.
Težke gospodarske prilike, ki so se s svojimi posledicami prenesle na vse stanove, krhajo, ob skrbeh za obstoj in ob situaciji, ki ne daje nade na skorajšnje izboljšanje, — narodno zavest in navdajajo narod z malodušnostjo. Interesi stanov se vedno bolj ločijo, — manjka gospodarskega solidarizma, ki druži narod v gospodarsko, napredka zmožno enoto. Vse to pa razkraja v narodu tudi duševno moč, ki ga usposablja, da zavestno prenaša žrtve in prebrodi težkoče. V narodu je pod temi prilikami oslabela ustvarjajoča sila in vera v ideale.
Vzroki takega duševnega razpoloženja naroda, odnosno državljanov, pa leže v glavnem v pomanjkanju začrtanega kulturnega, gospodarskega in socialnega programa, ki bi združeval državljanske sile, izravnaval državljanske interese stanov, pravično porazdeljeval pravice in dolžnosti ter ustvarjal s tem najtrdnejši temelj državi in narodnemu blagostanju.
Tega nam manjka — in v tem je tudi vzrok beganja, malodušja in nezaupanja. Manjka skupnega, z narodnostnim idealom in jekleno voljo po uveljavljenju prežetega državljanskega dela. Našim državljanom po imenu manjka smisla za državo, državljanska zavest, manjka državljanski ponos, manjka čut državljanske odgovornosti. Kadar radi omenjamo svobodo in demokracijo drugih narodov, tedaj vedno radi pozabljamo, da že imajo drugi narodi tudi za to potrebne državljanske lastnosti, da so v svojem razvoju že daleč pred nami.
Kolikor skupnega, konstruktivnega dela, kolikor ideala, — toliko odporne moči in ugleda.
To razmotrivanje o osnovnih pojmih vrednosti denarja, o izkoriščanju prirodnih dobrin, produkciji, gospodarski politiki in pshološkern stanju naroda, nas vsekakor privede do zaključka, da naše dosedanje prizadevanje, ustvariti bazo vrednosti našega dinarja na teli osnovnih pojmih, še ni uspelo.
Vendar pa vidimo, da leži prava vrednost dinarja v nas samih, — v narodu, v državljanih — združenih v delu za gospodarskim, kulturnim in socialnim podvigom svoje domačije — države.
FRANC DOLNIČAR
VARSTVENA ZNAMKA V LUČI REKLAME
i.
Ko zaklepamo naše državne duri pred tovori inozemskih producentov, čujemo pogosto resne opomine in pobudo k nacionalni zavesti: naš človek, za naš dinar — naše blago. Nujen poziv v času, ko domačemu podjetniku zastaja odjem, našemu delavcu pa manjka dela in zaslužka. Tudi naši sosedje onkraj mej so podkrepili nacionalno i*eklamo in dosegli ponekod z njo znatne uspehe.
Brezdvomno važen, za naše gospodarske prilike prepotreben pokret žal med nami ne rodi onih sadov, ki jih v tem okviru žanjejo drugje. Vzroki ležijo na dlani.
Med uvoženim blagom imamo v izdatnih množinah t. zv. Marken-artikle (kozmetični in pharmac. preparati, tekstilije, kemični, kovinasti, papirni izdelki in drugo), katere moremo v zadostnih množinah in primerni kvaliteti proizvajati in nabavljati doma. Vendar jih kupujemo od inozemskih producentov in jim dajemo prednost pri potrošnji. Kje tiči vzrok?
Večkrat v kvaliteti, včasih v ceni, toda prav pogosto v imenu. Velika inozemska podjetja so tekom časa s sistematično, vztrajno in velikopotezno reklamno kampanjo ter deloma z ustanavljanjem podružnih podjetij v naših deželah, vcepila znamke svojih proizvodov v našega človeka. Tako smo se jih privadili, da so nam postali nepogrešljivi. Zasejali so znamke, — ne blaga, — ki so rodile bogate sadove. To je uspeh smotrene, psihološko pravilno zasnovane ponudbe. Ne le razpoložljivi kapital za reklamo, tudi vztrajna psihotehnična prodaja požene v klasje.
Zato opozarjam na veliko važnost, ki jo ima znamka (varstveni žig) v reklami. Tudi mi imamo dovolj znamk, toda premalo poznanih, kar priča o nestrokovnem osnutku na eni strani in predvsem o nezadostni propagandi na drugi strani. Znatnejše uspehe moremo doseči v domači produkciji nekaterih predmetov le s primernim uveljavljenjem znamk. Za to so nam dane ugodnejše prilike kot tujcu, ki ne pozna toliko duše našega naroda, jezika, potreb, razmer in nagnenj. Pri tem bi se bilo poslužiti vseh onih modernih pripomočkov, ki so na razpolago, skratka, storiti tako, kot so storili drugi ali po možnosti boljše.
Taka reklama bi imela morda vidnejše in gotovo trajnejše uspehe, kot apel na narodno zavest, čeravno po trenutnih smernicah gospodarstva pritiče tudi slednjemu važna naloga.
Analizirajmo konzumenta — kupca. On je egoist, realist v duhu časa. Prvo mu je cena, drugo kvaliteta in žal — tretje izvor blaga. Kadar nudi domači podjetnik svoje proizvode in povdarja dolžnost narodne zavednosti, jo kupec ne sprejme kot tako, temveč vidi v njej vedno le interese producenta, njegov dobiček, njegovo korist. Drug vpliv bi po vsej verjetnosti doseg'la taka propaganda s strani javnih korporacij, društev in združenj. Podjetniku pa bo prejkoslej bolje služila propaganda gotove znamke s povsem pridobitno reklamnimi svojstvi.
Nobenemu reklamnemu sredstvu ne pritiče toliko trajne vrednosti, kot ravno varstveni znamki, ker le v njej vidi konzument popolno garan-
cijo za pričakovano kvaliteto ter povsem odgovarjajočo protivrednost plačane cene.
Nikdar pa ne sme producent pustiti z vidika odgovornosti, ki si jo naloži z uporabo žiga. Varstvena znamka mu nalaga dolžnost dosledne in stalne kontrole svoje produkcije, da ostane vedno v kvaliteti na isti višini, kar zahteva tehnično dovršenost izdelovanja in absolutno solidno trgovanje. Znamka bodi predvsem znak resnice. V vsakem nasprotnem slučaju more prinesti več škode kot koristi. Ako smo kupca z obljubami premotili, se bo pri nabavkah te znamke ogibal. Nasprotno ostane zvest prijatelj znamki, s katero je bil zadovoljen. Povdarjam: zvest prijatelj. Ravno v tem leži prepogsto silno težka borba naših producentov z inozemskimi proizvodi. Na nas je, da si tudi v tem oziru zboljšamo položaj na domačem trgu.
Početek in zaščita znamke. — Že v 16. stoletju najdemo privilegij zaščite znamk, ki so služile za oznako jeklenih izdelkov v svrho razlikovanja enakega blaga raznih provenienc. Moderno izpopolnjene zakonike pa srečamo šele v drugi polovici in pa ob koncu 19. stoletja, ko je bila zakonita zaščita razširjena od znamke v sliki tudi na čisto besedno znamko (ime). Bistvenih sprememb od takrat do danes ni.
Naš »Zakon o zaščiti industrijske svojine« iz leta 1920 je bil spremenjen in spopolnjen v letu 1922 (gl. Uradni list 58 z dne 2. junija 1922). Pod tvorniškimi ali trgovskimi žigi razumeva one znamke, ki se uporabljajo za razlikovanje proizvodov ene industrije, enega obrta ali kmetijskega podjetja od drugih njim podobnih proizvodov v trgovskem prometu. Smoter ostane torej isti kot stoletja preje, ko je bila spoznana vrednost take zaščite.
Oblika znakov pa se je vedno dovrševala. Predhodnik današnjih grafično- in reklamnopsihologično dovršenih žigov je po vsej verjetnosti grb preteklih časov. Zatorej nudi poznavanje heraldike, ki je dosegla vrhunec razvoja v srednjem veku, dobro osnovo pri ustvarjanju žigov.
II.
Osnutek. — Varstveno znamko, ki je bila osnovana, zaščitena in dolgotrajno propagirana, ne moremo od časa do časa spreminjati, temveč jo je pridržati za gotovo blago trajno skozi desetletja v rabi. Le tedaj moremo govoriti o znamki, ki nima le zaščitne, nego predvsem pridobitno vrednost. Že iz tega sledi, da je osnutek varstvene znamke dokaj važen in je treba zanj skrbnih prevdarkov ter strokovnih sposobnosti. Delo izvršitve je vedno prepustiti grafiku-strokovnjaku.
Za osnutek je potrebna ideja, pri tem pa ni prezreti reklamno-psyhologičnih momentov. Kot oznaka služi slika, beseda ali kombinacija obeh. Pogosto rabimo kot znamko ime producenta, izpisano v posebni obliki. Taka znamka je v primerni obliki prav dobra predvsem iz reklamnih vidikov, vendar v zaščiti dokaj nepopolna. Fantazijska imena so prikladna kot znamke, vendar je paziti, da so kratka, lahko izgovorljiva, čitljiva, razločna in prijetno zveneča. Pri uporabi besed tujih jezikov se izpostavljamo pogosto nevarnosti, da vzbudi v kupcu bojazen nepravilnega izgovarjanja, vsled česar se je pri kupovanju v izogib osmešenja ne poslužuje rad, pa zahteva blago druge znamke. To je dejstvo, ki zahteva posebne pozornosti in se pojavlja pri nas jako pogosto. Za vzgled bi
omenil pharmaceutične preparate, katerim običajno nadevajo francoska imena, da bi s tem vzbudili napačno mnenje o poreklu robe.
Medtem ko smo imeli v pretekli dobi pretežno znamke v sliki, prednjači danes besedna znamka. To je pač posledica reklamnega razvoja, ki nudi besedni znamki večji razmah v variantah in vsebuje boljša svojstva, da se vtisne v spomin. Tudi je znamka v besedi (četudi fantazijsko ime) prikladnejša za markacijo blaga, ker z dolgotrajno ponavljajočo propagando dosežemo lažjo predstavo in ko besedo čitamo odnosno izgovorimo, ne mislimo več na besedo kot tako, temveč na predmet, ki ga označuje. Ako čitamo »Radion«, ne mislimo več na besedo, marveč na prašek, ki ga uporabljamo pri pranju, ker smo z besedo že izrecno označili določen produkt.
Znamke, ki so bile z veliko reklamo popularizirane, imajo že v svojih imenih posebno moč garancij, katerim stoji konzument zaupno nasproti ter jim daje v potrošnji prednost. Podzavestno utemeljuje v svojem mišljenju to zaupanje s predsodkom, da bi fabrikant pač ne mogel žrtvovati ogromnih zneskov za reklamo takih predmetov, ki ne bi kvalitativno odgovarjali.
Kadar uporabljamo za znamko samo sliko, tedaj je paziti, da ta slika predstavlja nekaj, kar je z eno ali dvema besedama lahko mogoče označiti. (Dajte mi olje za solnčenje z zamorsko glavo.) Pogosto namreč srečavamo znamke v slikah, ki so stvor fantazije, morda umetniško dovršene, niso pa v nikaki zvezi s predmetnim blagom ter je vsled tega definicija znamke pri nakupu težja. Takim znamkam se kupec izogne iz enostavnega razloga, ker jih ne zna kupiti.
Prav tako je pri osnutku znamke v sliki paziti na možnost primene ene ali več barv. Kadar znamko uporabljamo na omotu (kartonu) odnosno etiketi, tedaj jo lahko prav živo prikažemo v več barvah; kadar pa smo jo odtisnili pri odpremi na zaboj, je lahko mogoča le ena barva, pri tem pa mora ostati znamka vendarle dovolj razločna.
Tudi je paziti na to, da se bode na vseh reklamnih sredstvih lepo odražala, pa bilo kot pisemska glava, na štampiljki, na prospektu, v inseratih, na plakatu, na ovojnini ali na stranicah prevoznih sredstev; dalje je treba paziti na možnost priprave za vse vrste tiska, kot šablona za barvanje in pečat za vžiganje v les (na zaboje). Vsem sredstvom enako odgovarja vsekakor bolje besedna znamka. Ker pa jo uporabljamo enkrat v obsežni obliki (na plakatu, kjer mora biti čitljiva odnosno vidna na daljavo) in zopet drugič v mali obliki (na vigneti, kjer je razločnost prav tako potrebna), je pri osnutku paziti tudi na možnost izpreminjanja velikosti, pa, da pri tem ne utrpi na vplivnem odražanju. Vsem tem zahtevkom more dobro odgovarjati le enostavna, vendar izrazita (markantna) znamka, ki zadošča z možnostjo varijacij že tudi reklamnim zahtevkom, ker jo je lahko obdržati v spominu. Taka izprememba ostane prav tako zaščitena, ker obsega zakonita zaščita žiga v deponirani obliki tudi vpo-rabljanje v vsaki drugi obliki, v kolikor se v njej žig izraža v celoti ali deloma, morda z drugimi pismenkami, drugimi barvami ali v drugi velikosti.
Kombinacija besedne znamke s sliko je potrebna v slučajih, kadar gre za blago, ki ga izvažamo odnosno razpečavamo med ljudstvom nizke kulturne stopnje (analfabeti). Besedna znamka, ki je v našem jeziku prijetna, more biti v drugem jeziku težko izgovorljiva in to je treba
pri blagu, ki se prodaja izrecno pod znamko (Markenartikel) in je namenjeno za izvoz, vzeti v obzir ter jo prilagoditi inozemstvu odgovarjajoče.
Bilo bi pri tej priliki omeniti, da so žigi, ki predstavljajo lik kraljev ali člana kraljevskega doma ter oni, ki predstavljajo državni ali javni grb (odlikovanja, znak rdečega križa), zakonito izključeni od zaščite. Prav tako se odklanjajo besedne znamke, ki označujejo izključno samo kraj, čas ali način izdelovanja blaga ali samo kakovost odnosno vrsto, namen, ceno, količino ali težo, torej znaki, ki so na splošno vdomačeni za označevanje izvestnih svojstev blaga v prometu. Sem spadajo tudi znaki in slike, tako zvana svobodna znamenja kolikor so podana v obliki, kakoršna je postala tekom časa splošna last: blisk — kot znak elektrike, lira — znak godbe, kolo s peruti — znak železnice, Merkurjeva glava — znak trgovine in druga. Take znake je mogoče zaščititi le s posebno svojstveno predstavo, svojevrstno obliko in izrazom.
Da so izključeni od zaščite tudi znaki, ki so nemoralnega ali drugače javnemu redu nasprotnega značaja, odnosno tako napisi ali podatki, ki se ne vjerna jo z dejanskim stanjem stvari, nego bi utegnili slepiti, morda ni treba posebej povdarjati.
Nujno pa opozarjam na potrebno pozornost pri izberi imenskih žigov, ki ne morejo braniti drugi osebi, da ne bi z istim znakom prodajala ali spravljala v promet svojega blaga, ako predstavljajo te črke ali besede njeno ime, firmo ali naslov njenega obrata. Kot primer tvrdka, ki si je nadejala za svoje izdelke fantazijsko ime »Luna« in jih propagira kot LUNA-preparate za nego las«. Ta se izpostavlja nevarnosti, da bode pod istim imenom stavlja'1 v promet take preparate IVAN LUNA, ki se slučajno tako piše in se peča s produkcijo enakih preparatov. Dasiravno je prva tvrdka že preje zaščitila svojo znamko (fantazijsko), vendar pritiče drugi omenjeni tvrdki možnost prvi tvrdki odvzeti pravice uporabljanja žiga. Konkretne slučaje dobimo v praksi večkrat.
Bilo bi tudi omeniti, da zaščiti ne podležejo one znamke v sliki, ki predstavljajo javno lastnino, tako naša jezera, reke, vodopade, hribe, mesta, cerkve, spomenike ter slednjič okraski na embalaži, omotnem materijalu ali tiskanicah, ki imajo samo dekorativno vrednost.
Producent, ki se odloči za znamko, mora računati že v naprej, da je za njeno dobro uvedbo nujno potrebna velikopotezna propaganda, ki pa velja mnogo denarja, truda in volje. Polovičarsko delo rodi le polovične uspehe. Zato mali podjetnik, ki želi dati svojim izdelkom ali blagu obeležje znamke, stori boljše, da se ne posluži zaščitnega žiga, temveč stavi na njegovo mesto faksimile svojeročnega podpisa ter na tega opozarja v reklami. Tak podpis je nekaj osebnega, zato v slučaju spora lahko toži radi potvorenja zasebne listine.
Psyhologični momenti varstvene znamke. — Kadar v znamki označimo poleg imena tudi predmet sam, bilo v sliki ali besedi, je staviti oznako predmeta pred ime, čeravno je morda slovnično nepravilno. Uspeh, ki ga dosežemo z psyhologično utemeljeno primeno takega vrstnega reda, bode — vsaj gmotno — odtehtal slovnično pravilnost. Lažje mislimo naprej, a težje nazaj. Otrok se kmalu priuči šteti naprej, težje pa mu gre nazaj. Gladko, brez pomislekov povemo abecedo naprej] toda težje nazaj. Iz tega ravno sledi, da je asociativni vpliv vedno močnejši v pravcu miselnosti, kot obratno. Ce rečemo »Elida« ne mislimo že takoj na kremo, saj je »Elida« lahko tudi milo, parfum ali kak drug
izdelek te tvrdke. Ce pa rečemo »Krema«, potem konformno sledi »Elida«, ker sta se nam te dve besedi že tako vtisnili v spomin, da jih vidimo kot nekako skupnost že pri izgovorjavi prve. Slučaj navajam samo kot primer. Podzavestno je vplivala reklama asociativno in v tem ravno leži pomen propagande znamke. Ce potrebujemo kremo, se bodemo pri nakupu že takoj spomnili na »Elida« in to znamko zahtevali, odnosno ji dali pri izberi prednost. Torej vedno v reklami »KREMA ELIDA« in ne »Elida krema«. Experimentalno je ugotovljenih ‘2G"/o več uspeha prvemu navedenemu primeru.
Pri izberi imen je dati nadalje prednost krajšim, manjzložnim besedam. Najlažje si zapomnimo enozložne, sledijo dvozložne, trizložne besede. Tudi s pogostejšim propagiranjem večzložnih besed, ne dosežemo vrednosti manjzložnih.
Dalje bi bilo omeniti zgolj fantazijska imena, katerim prednjačijo po vrednosti taka imena kombinirana s smiselnimi izrazi. N. pr. »M 1 e k i t a«, »J a j n i n e«. Znamke s smiselno besedo imajo prednost pred čistimi fantazijskimi imeni v razmerju 6!i°/o: 42°/o. V apercepciji dosega dvakratno ponavljanje smiselne besedne znamke šele dvajsetkratna ponovitev čistega fantazijskega imena.
Poteze v pisavi in sliki je vsekakor prilagoditi blagu, katerega predstavnik je znamka. Tudi barve, kolikor prihajajo v poštev, je prilagoditi blagu. Skratka ustvariti je treba pravo atmosfero, umetniške poteze za damske predmete, izrazite močne črte pri težkih strojih, monumentalno pisavo za religiozna dela, moderno obliko za modne novosti i. t. d.
* * *
Varstvena znamka spremlja naše izdelke vedno in povsod, je predstavnik našega imena, zato ji pritiče že pri osnutku skrbna priprava in dovršena izdelava. Ona je najcenejše reklamno sredstvo, ker je gotovo najuspešnejše. Podjetniku, ki jo ume dvigniti na stopnjo absolutne garancije za kvaliteto blaga, predstavlja bogastvo in eno največjih aktivnih postavk bilance. Njemu ostane to, kar je bila prednikom: grb plemstva, grb časti.
BAISSE NA SVETOVNIH BLAGOVNIH TRGIH
Dr. Eb. Rieger v Berlinu je sestavil zanimiv članek o gornjem predmetu, iz katerega posnemamo sledeče:
Pod vplivom splošno padajočega konsuma in sedanjega finančno-političnega razvoja se je izvršil nadaljnji padec svetovne konjunkture, zlasti v Srednji Evropi in v Zedinjenih državah. Sicer je bil zadnji padec le pri nekaterih blagovnih vrstah 10- in več odstoten, a pritisk na cene je bil splošen. Na trgih pšenice, bombaža in cina je bila kupčija živahnejša, dočim so se vršili na trgih kave precejšnji špekulacijski nakupi. Zelo veliko je bilo zopet število onih predmetov svetovne trgovine, ki so bili v okviru svetovne deflacije in konsumne baisse potisnjeni v ceni na novo rekordno globino; med temi predmeti omenimo rž, koruzo, maslo, surovo maslo, čaj, surovi sladkor, bombaž, surovo svilo, surovo džuto, baker, svinec in surovi kavčuk. Ohromelost ameriškega gospodarstva in mednarodno vznemirjenje, povzročeno po kreditnem razširjenju v Ameriki, sta dovedla do novega odtoka zlata iz Amerike in k stalnemu ogro-
zanju dolarjeve pozicije. A tudi Francijo je svetovna kriza sedaj močneje zadela kot kdaj prej. Podajamo cene nekaterih važnih blagovnih vrst v
aprilu in v juniju, junij per julij.	za prve štiri	spodaj navedene	s vrste pa	namesto za
Vrsta	Borza	Kvaliteta	April 1932	Junij 1932
Pšenica	Chicago	Hardwinter	57,50	52,50
Kava	New York	Rio št. 7	6,39	6,53
Surovi sladkor	New York	Centrifugals	0,64	0,59
Maslo	Chicago	Srednja cena	4,37	3,65
Bombaž	New York	Middl.	5,60	5,05
Volna	Bradford	64 top s	21	20,50
Džuta	London	First marks	1614	15,12
Baker	New York	Elektrolyt	5,75	5,25
Cin	New York	Straits	19	20,40
Svinec	London	nav. blago	11,25	9,75
Srebro	New York	Standard	27,37	27,75
Kavčuk	New York	Smoked sheet	3	2,62
Kolebanje na svetovnem trgu pšenice se je vršilo v ozkih mejah, Cene so padale, ker eksportna kupčija slej ko prej ni bila zadovoljiva. Rž in koruza sta dosegli novo globinsko ceno; pri rži se zlasti pozna, da glavni kupec, Nemčija, začasno ni kupoval.
Na kolonialnih trgih se je nadaljevala navzdolžna tendenca. Zelo močno so kolebali trgi kave in so izšli iz boja s precej trdno pozicijo. Svetovni trg čaja je bil ob majhnem eksportnem povpraševanju precej slab. Nizke cene na svetovnem trgu sladkorja so povzročile od maja naprej manjšo ponudbo in se položaj sedaj ne ocenjuje kot posebno slab. Tendenca na evropskih trgih surovega masla se je po nadaljnjih izgubah slednjič utrdila; merodajni za čvrstejšo tendenco so bili večji angleški nakupi in pa dejstvo, da je produkcija v Danski skoraj že dosegla višek.
Cene vlaknatega blaga so bile razen mirne konoplje pretežno v znamenju padanja. Sezijski prenos ameriškega b o m baza bo znašal na koncu letošnjega julija najmanj 12 milijonov bal, kar je toliko kot 85 odstotkov sedanje letne porabe. Ker se izgledi pridelka še nadalje ugodno presojajo, je blaga stalno dosti na ponudbo. Položaj na trgih volne in d ž u t e je bil slabši. Baisse na trgu surove svile se je nadaljevala, čeprav se je znebil japonski sindikat 107.000 bal; ker na Japonskem ne bo prišlo do pričakovane velike produkcije, ni pričakovati, da bi se trg poživil.
Svetovni kovinski trg je stalno kazal znake slabosti; na tem tudi restrikcijske tendence niso dosti spremenile, n. pr. pri svincu in činu, in tudi ne ameriška akcija glede bakrene carine. Prodaja se vedno bolj krči. Največ sta v ceni zgubila baker in svinec. Ameriška bakrena carina bi pomenila le novo baisse, ker bi prišlo do hude konkurence glede cen. Položaj na angleških premogovnih trgih je bil pod vtisom padajočega domačega povpraševanja in nadaljnjega znižanja francoskega uvoznega kontingenta, s 15. majem počenši. Srebro se je vsled raznih ugodnih vesti zopet nekoliko utrdilo. Kavčuk je v ceni na novo padel; dovozi iz Malajskih držav so se pomnožili, konsum v Zedinjenih državah je zelo razočaral.	N. P.
NAŠE GOSPODARSTVO V MAJU IN JUNIJU
Letos kar ne moremo iz važnih gospodarskih dogodkov ven. Že se bližamo počitnicam, pa vendar se nam obetajo še važne stvari. Iz tega se vidi, kako zadaja gospodarska kriza tudi našim ljudem vedno več dela, čeprav moramo reči, da dosednji ukrepi za omiljenje, kakor je rekel zbornični predsednik Ivan Jelačin, ne dokazujejo baš spretne in srečne roke. To je pa razumljivo ob tako različni gospodarski strukturi posameznih pokrajin države, kjer so posledice krize zelo različne in jih je treba različno lečiti. Veliko bi v tem oziru bilo pomagano, če bi imeli dovolj strokovnjakov, ki bi reševali gospodarska vprašanja z zgolj gospodarskega in socialnega stališča. Upamo, da se bo znal uveljaviti gospodarski svet, če se bo njegova sestava izvršila po najstrožjih strokovnih vidikih.
Na denarnem trgu nam ni zabeležiti večjih izprememb. Kriza traja še dalje, zlasti še če pomislimo, da jo zaostrujejo sezijski vplivi. Od maja dalje je itak vsako leto nastopila na denarnem trgu napetost, ki pa je letos razumljivo večja kot prejšnja leta. Priznati moramo, da je glede inflacije nastopilo pomirjenje. Najbolj škodljivi so še vedno glasovi o položaju raznih denarnih zavodov. Ne vemo, odkod izhajajo, toda izpodkopavajo tla tudi solidnim zavodom prve vrste. Najtežje je pri vsej stvari, da se nemoteno razširjajo take vesti, ker ni nikogar, ki bi prvi prijel razširjevalca in dognal vir.
Prva banka, ki se je poslužila zaščite po čl. 5 zakona o zaščiti kmeta je bila Piva hrvatska štedionica, največja po višini zaupanih ji tujih sredstev, z najbolj razvito podružnično mrežo in najstarejši hrvatski denarni zavod, ustanovljen že leta 1846. Uredba o Prvi hrvatski štedionici je bila datirana s 23. aprilom, kar je datum za delitev vlog v stare in nove. Vloge po tem datumu ne spadajo pod določila uredbe, saj se s tem ravno hoče zagotoviti zavodu nadaljnje poslovanje, ki pa mora biti zopet deljeno od starega. Podrobnosti uredbe so čitateljem že itak znane iz dnevnega časopisja, pa jih ni treba navajati. Prvi hrvatski štedionici je sledila Ljubljanska kreditna banka. Tudi ta banka je bila največji slovenski denarni zavod, imela je največ podružnic in je bila najstarejša, saj je bila ustanovljena že leta 1900. Uredba o Ljubljanski kreditni banki je bila datirana s 26. majem 1.1. in je bil za komisarja postavljen dr. Fran Novak. Ob tej priliki se nam zdi umestno povdariti, ne da bi hoteli količkaj dvomiti o velikih sposobnostih komisarjev za denarne zavode, ki pridejo pod zaščito, da bi bilo za denarni zavod boljše, če bi se imenovali zanje bančni strokovnjaki. Gre namreč za reorganizacijo denarnih zavodov, kakor jo določa uredba. Ljudje, ki so v banki že dolgo časa na vodilnih mestih, ne morejo uvajati temeljitih reform, že iz psiholoških razlogov ne. Najmanj, kar $>i bilo zahtevati, je, da se pritegnejo k reformam strokovnjaki. Nadalje je za Ljubljansko kreditno banko dobilo uredbo še troje maniših provincialnih denarnih zavodov. To so: Banka i štedionica Gorskog kotara, d. d. v Ravni gori, Bokeška banka, d. d. v Kotom in Muslimanska kreditna banka, d. d. v Foči. Vse uredbe so približno enake.
Devizni položaj
Kakor je bilo pričakovati, je bila svoječasna odredba finančnega ministra glede plačevanja inozemskih obveznosti na začasno vezane dinarske račune podaljšana zopet od konca maja do konca junija. Tako imamo sedaj že več kot tri mesece vezano devizno gospodarstvo; v tem času se vedno bolj pojavljajo posledice, ki smo jih opisali že v prejšnji številki naše revije. Devizni položaj nam ni prinesel prepotrebne racionalizacije, nasprotno je omogočil inozemcem nemoteno konkurenco, dočim morajo domače tovarne radi pomanjkanja sirovin zapirati obrate. Opozorili smo tudi na nevarnost, ki preti v času liberalnejšega dodeljevanja deviz: faktične in neodložljive potrebe našega gospodarstva bodo tedaj zelo visoke in bodo zahtevale izredno mnogo deviz. Strokovnjaki cenijo, da se je že do danes nabralo takih potreb za najmanj pol milijarde Din, kar vse bo ob svojem času pritisnilo na devizno bilanco. Vse te razloge je treba vpoštevati in že sedaj je treba misliti nekoliko dalje kot za mesec dni. Na sedanji način sicer ščitimo našo valuto, toda na škodo gospodarstva. Treba pa bo misliti na drug način, da tudi našo gospodarsko krizo omilimo, ne da bi pri tem spravljali svojo valuto v nevarnost.
Novi kliriii£i
V	dobi od našega zadnjega poročila sem smo dobili tri nove klirinške pogodbe. Prva je z Avstrijo. Ta kliring je bil sklenjen 20. aprila in je stopil v veljavo 21. aprila. Velja pa za 2 meseca in torej prvikrat imleče 21. junija. Ker pa je treba pogodbo odpovedati 15 dni prej, je kliring avtomatično podaljšan za mesec dni. Te pogodbe doslej še nismo odpovedali in torej še velja. Odobrila pa io je tudi Narodna skupščina. Ravnotako je Narodna skupščina odobrila klirinško pogodbo s Švico, ki je stopila v veljavo 10. maja. Pogodba velja za 4 mesece. Švicarski listi so že objavili nekatere podatke o dosedanjih uspehih kliringa, ki pa so za prekratko dobo, da bi dobili jasno sliko (podatki so namreč samo do konca maja, torej za 20 dni). Končno smo dobili najbolj široko izmed vseh klirinških pogodb, pogodbo s Češkoslovaško. Ko to pišemo, so pogajanja sicer končana, vendar bo pogodba stopila v veljavo predvidoma 22. junija. Pri vseh kliringih se pojavlja tendenca k izenačenju trgovinske bilance z dotično državo. Pri češki pogodbi pa veljajo klirinška določila tudi za turistični promet, bančne sezijske in druge kredite Ud. Tu nam ni pričakovati aktiviranja naše trgovinske bilance, ker bomo za kompenzacijo imeli dohodke od tujskega prometa. Letos se, mimogrede povedano, naš tujski promet radi najrazličnejših deviznih predpisov, kaj slabo razvija in bomo imeli veliko manj dohodkov kot prejšnje leto, ki je bilo že itak slabše kot leto 19R0. Zato bi bilo treba intenzivne propagande proti obisku tujih, inozemskih letovišč in zdravilišč in znatne propagande za obisk domačih letovišč in morja, ki ne zaostajajo sedaj tudi v konfortu za inozemstvom. Posebno Slovenija je v odlični meri navezana na tujski promet. Da se vrnemo k Češkoslovaškemu kliringu, moramo ugotoviti, da smo se nahajali v nekakšni devizni vojni s Češkoslovaško, ki je šele sedaj zaključena. Pri pogajanjih s Češkoslovaško ne bi smeli prevladovati nobeni sentimentalni oziri na slovanstvo itd., ker smo lahko videli, da Cehi o tem ne marajo dosti vedeti, čeprav so naši največji politični prijatelji. V gospodarskih zadevah ne bomo prišli daleč s sentimentalnostjo, tu velja v mednarodnem prometu načelo: do ut des!
V	naših gospodarskih krogih se je pojavila želja, da bi prišli čimprej do kliringa tudi z Nemčijo, s katero imamo največje trgovinske stike. Deloma tak kliring že obstoja, pa bi ga bilo treba razširiti.
V	zunanji trgovinski politiki imamo zabeležiti trgovinski sporazum z Brazilijo, ki je bil sklenjen, oziroma podpisan 16. maja v Beogradu. Ta sporazum 'ima velik pomen predvsem za brazilski izvoz k nam. Najvažnejši pa je dopolnilni sporazum z Italijo, ki je bil podpisan zadnje dni meseca maja v Rimu, v veljavo pa je stopil
1.	junija. Za naš uvoz prinaša sporazum oprostitev od vezanosti nekaterih carinskih uvoznih postavk, nadalje povišanje carinske zaščite nekaterih panog. Večje pa so koncesije, katere smo morali dati Italiji. Pristati smo morali na povišanja carin za celo vrsto predmetov, ki jih v velikih količinah uvažamo v Italijo in ki so posebno za nas življenskega pomena. Vendar nove zvišane pogodbene carine še niso stopile v veljavo, ker morajo nanje pristati tudi druge italijanske pogodbene države, n. pr. Madjarska itd. Sporazum je še važen, ker ne pozna drugod običajnih ovir medsebojne trgovine. Največjega pomena pa je politično ozadje. Z Italijo nismo veliki prijatelji, vendar se kažejo znaki, da bo naša politika ubrala druga pota. To je v zvezi z zadnjimi dogodki v Nemčiji, kjer se šopiri nacionalistična struja in zavzema vedno večji obseg. Zato tudi išče Francija opore v Italiji, s katero, pravi, da ne obstojajo prav hudo nasprotujoča si stališča v važnih vprašanjih svetovne politike. Zato bo morala naša država bolj paziti na svoje stike z Italijo, ker se bo Francija z njo sporazumela in ne bo imela več toliko interesa podpirati Italijanom nasprotujočo politiko. Če se bodo Francozi pomirili z Italijo, se bomo kaj kmalu tudi mi. Pravijo, da je novi dopolnilni sporazum, kakor glase komentarji, bil sklenjen z namenom, da »uvede možnost mirnejšega presojanja vseh težav, ki so se v naših odnošajih s sosedno Italijo pojavljale«.
Že v prejšnjem zvezku naše revije smo omenjali, da naša država izpolnjuje svoje obveznosti v redu in ob pravem času, kakor to določajo pogodbe z upniki in zakoni. Plačali smo v redu kupone obeh Blairovih posojil. Ob tej priliki omenjamo, da se nahaja po uradnih podatkih v rokah naših državljanov vseh dolarskih posojil za 7 milijonov dolarjev od nominalne skupne svote 57*25 milijona dolarjev. Ta svota je nizka, pomisliti pa je treba, da se nahaja mnogo teh papirjev v depoju v Newyorku in da niso vpoštevani med našimi lastniki, ker zanje vnovčujejo kupone ne\vyorške banke v dolarjih. Tudi smo v redu izvršili amortizacijo državnih
dolgov v določenih rokih, kar vse je zelo dvignilo kredit naše države v inozemstvu, saj vidimo na vseh straneh, kako se skušajo države z raznimi moratoriji iznebiti svojih inozemskih obveznosti. To nam bo v bodoče prišlo prav, čeprav so danes razmere na inozemskih kapitalnih trgih take, da rri mogoče misliti na emisijo kakšnega posojila po količkaj ugodnih pogojih. Treba je svojo kreditno sposobnost ohraniti, čeprav s težkimi žrtvami, v času, ko ni nikjer na svetu finančni položaj rožnat in morajo celo velike države kot Francija najemati velika posojila za kritje proračunskih deficitov. Seveda smo pa tudi že večkrat povdarili, da se je treba postaviti na lastne noge in se ne zanašati na inozemsko pomoč.
Izkazi naše Narodne banke, ki jih objavljamo v nadaljnih izvajanjih, kažejo na razmere na denarnem trgu. Naša devizna podloga (mislimo zaenkrat samo na devize, ki so vpoštevane v podlogi) je do 8. maja radi zapore narasla na ‘2()‘2-0 milj. dinarjev, kasneje pa je radi plačil za inozemske kupone padla in je znašala po zadnjem objavljenem izkazu ‘242-8 milj. Din. Devize izven podloge pa itak ne izkazujejo večjih gibanj. Denarnim zavodom je prišlo v dobro dejstvo, da so se mogli polagati za inozemska plačila zneski na začasno vezane račune. Vendar pa svota teh ni znatna. Vpoštevali je namreč treba, da se vedno večji del naše zunanje trgovine razvija v kliringu in da preostaja le še malo za nevezane države. Imenuje se svota 1‘20 milj., za katero trdijo strokovnjaki, da je bila doslej položena na te račune.
Nadalje je bil dne 8. junija podaljšan rok za prijavo terjatev v inozemstvu. Neprijave do ,dne 10. aprila se izvzamejo iz kaznovanja, pod pogojem, da se vrednost v naknadni prijavi ponudi v odkup Narodni banki. Sedanji rok za prijavo je; podaljšan do HO. junija. Kolikor smo informirani, je bila vsota prijavljenih terjatev v inozemstvu minimalna in so bile terjatve predvsem blagovnega značaja. Seveda s tem še ni rečeno, da večjih naših kapitalov v inozemstvu ni. Za Slovenijo znašajo inozemske terjatve 30 do 40 milj. Din. Za vso državo je bila menda imenovana svota skoro pol milijarde Din, kar se z druge strani zopet negira.
Posojila banke se gibljejo v izrednih mejah. Do '2‘2. aprila so posojila nekoliko padla in bila nižja kot na koncu preteklega leta. V prvem tednu maja pa so izredno narasla in to eskont kakor tudi lombard. Posebno je narastel poslednji, ki je dosegel rekordno višino, odkar obstoja Narodna banka. Prejšnji predujmi državi so narasli zaradi obresti za izdane blagajniške bone. Kavno tako je država izkoristila v dobi od 8. na 15. maja ves svoj kredit pri Narodni banki, do maksimalne meje.
Obtok bankovcev se stalno giblje okoli svote 5 milijard Din. Pade v sredi meseca in naraste za potrebe nitima. Podobno se gibljejo tudi obveznosti, ki so takoj plačljive in katere nazivljemo obveznosti po vidu. ker so plačljive na pokaz. Žiroračuni so narasli že na znatno višino 575-2 milj. Din, kar kaže, da del našega denarstva še ne potrebuje toliko pomoči Narodne banke v posojilih. Na drugi strani pa se da to dejstvo razlagati s tem, da morajo denarni zavodi, čeprav na škodo obresti, plasirati novopridobljeni denar popolnoma likvidno, kar se da najbolje doseči z naložbo na žiroračunu ali pa z nakupom blagajniških zapisov Narodne banke, katerih svota vkljub razmeram na denarnem trgu narašča.
Sploh se danes promet na denarnem trgu ne razvija toliko po denarnih zavodih, kot od blagajne do blagajne. Zaradi tega je potreben danes veliko večji obtok gotovine. Zato bi bilo treba pospešiti kovanje srebrnega denarja, ki je bilo sklenjeno v jeseni lanskega leta. Kakor je razvidno iz zadnjega četrtletnega poročila Narodne banke, je obtok drobiža, kovanega denarja v naši državi najnižji med vsemi evropskimi državami. Podobno je tudi Češkoslovaška sklenila, da malih bankovcev, ki služijo izključno za konzumne svrhe, ne prihajajo pa v poštev kot plačilno sredstvo v pridobitnem življenju, ker so premajhni, ne bo treba več kriti po zakonskih predpish, da bodo torej izločeni iz ostalega obtoka bankovcev. Kovanega denarja lahko izdamo po zakonu 450 milj. Din, kar bi pomenilo, da se za toliko denarja lahko zmanjša obtok desetdinarskih bankovcev in da se nadomesti z drugimi bankovci. Za toliko se lahko povečajo krediti Narodne banke gospodarstvu in bo pri tem odstotek kritja lahko še malo izboljšan. Seveda je treba to narediti kmalu, da ne bo prepozno.
Odstotek kritja se le malo izpreminja, stalno se giblje skupno kritje na višini nad 36% (vsega obtoka ter obveznosti po vidu), samo zlato kritje pa je malo manjše kot 32%.
Glavne postavke izkazov Narodne banke so bile v zadnjem času naslednje: (vse v milj. Din):
Aktiva :	31. dec.	8. maja	15. maja	22. maja	31. maja	8. jun.
	1931	1932	1932	1932	1932	1932
zlato	1.758	1.763-2	1.763-2	1.763-2	1.763-4	1.763-8
valute	6-4	1-1	1-5	2-6	3-6	0-3
devize	332-4	262-0	233-6	244-9	240-9	242-8
skupna podlaga	2.096-8	2.026-4	1.988-3	2.010-7	2.007-9	2.006-9
devize izven podlage	86-4	84-3	85-1	82-5	81-4	83-6
menična posojila	1.965-6	1.983-3	1.984-2	1.989-5	1.985-0	1.980-6
lombardna posojila	287-2	361-5	362-6	359*0	360-7	363-1
prejšnji predu jmi državi	1.799-2	1.804-0	1.804-2	1.804-4	1.804-8	1.805-0
začasni predujmi državi	—	500-0	600-0	600-0	600-0	600-0
Pasiva: obtok bankovcev	5.172-2	5.060-4	5.002-7	4.904-6	4.941-5	5.008-9
državne terjatve	29-2	12-5	18-8	31-7	10-4	12-9
žiroračuni	326-2	408-3	478-3	522-5	575-2	507-0
drž. gospodarska podjetja	60-9	29-7	31-4	108-2	31-7	24-9
skupno obveznosti po vidu	416-5	450-5	528-5	662-4	617-3	544-8
obtok in obveznosti po vidu	5.588-7	5.510-9	5.531-2	5.567-0	5.558-8	5.553-7
obveznosti z rokom	681-1	1.274-1	1.329-3	1.323-2	1.340-0	1.350-6
odstotek kritja	37-51	36-76	36-12	36-11	36-12	36-13
samo zlato kritje	31-46	31-99	31-87	31-67	31-72	31-75
Objavljeni izkaz o poslovanju Poštne hranilnice v maju 1932 kaže, <la je v tem mesecu naraslo število vlagateljev od 190.771 na 192.950. Poštnofekovni promet je znašal 4.823'5 milj. Din, docim je v aprilu znašal samo 4.114'8 milj. Din. Ugodno znamenje je, da je odstotek brezgotovinskega prometa narastel od 43’84% v aprilu na 45'9% v maju. Število računov je v maju naraslo za 296 in je doseglo konec meseca maja 21.121. V teku meseca so narasle vloge deloma tudi iz sezijskih razlogov od 654'8 na 878'85 milj. Din.
V tečajih državnih papirjev ni sicer opaziti znatnih izprememb, vendar prevladuje slaba tendenca. Promet postaja manjši, ker se razvija le proti gotovini. Beograjski promet je sploh tako padel, da ga borzna uprava niti več ne objavlja dnevno. Zagrebški promet je znatnejši. Prevladujejo pa v prometu dolarski papirji. Na zagrebški borzi so bili zabeleženi naslednji tečaji:
	7% inv. pos.	vojna škoda		8% Bler. pos.	7% Bler. pos.
31. decembra 1931	60.— blago	230-—	— 235-—	58-— blago	47-50 — 49-—
29. januarja 1932	55-50 — 57-—	225-—	— 228-—	50-	51-50	45-75 — 46-25
29. februarja 1932	61-50 — 62-25	246"—	— 247-—	53-	 53-75	47-	47-25
31. marca 1932	61-	62-50	223-—	— 225-—	56-50 — 57-—	52-50 — 53-—
29. aprila 1932	52-	 55--	188-—	— 192'—	50-	52-50	45-50 — 46-—
31. maja 1932	52-50 blago	182-—	— 1.85-—	42-	45-—	39-	39-50
16. junija 1932	49-50 — 52-—	180-—	— 182-—	41-	42-—	37-50 — 38-50
Pač pa se vidi	že dalj časa	razlika	med gibanjem dolarskih		papirjev, ki so
dosegli zadnje dni najnižje tečaje, in tečaji dinarskih državnih papirjev.
Objavljeni podatki o naši zunanji trgovini za mesec april kažejo znatnejši dvig izvoza. Kajti v aprilu smo izvozili "1.279.000 kg tobaka v skupni vrednosti 56'3 milj. Din na Češkoslovaško in Poljsko. Zaradi tega je bila naša zunanja trgovina v aprilu tudi aktivna. V ostalem je znašal naš izvoz 195.790 ton v vrednosti 271'0 milj. Din v primeri z 212'7 milj. Din meseca marca. V primeri z aprilom lanskega leta je naš izvoz po količini padel za 35,2%, po vrednosti pa za 36-9%, Nadalje je v mesecu aprilu 1932 znašal naš uvoz 70.494 ton za 248’9 milj. dinarjev v primeri z 246'4 milj. dinarjev v marcu. Da je uvoz v aprilu narastel, je pripisovati deloma sezijskim vzrokom, ker se je spomladanski uvoz radi dolgotrajne zime začel šele la mesec. V primeri z aprilom lanskega leta je naš uvoz padel po količini za 26‘3%, po vrednosti pa za 46‘07%.
V tekočem letu se je razvijala naša zunanja trgovina kakor sledi (vse v
milijonih Din):	Uvoz		Izvoz	
	1931	1932	1931	1932
januar	410-3	228-2	384-1	218-3
februar	388-3	229-4	333-0	203-7
marec	543-2	246-4	441-9	212-7
april	461-6	248-9	429-5	271-0
V mesecu aprilu je bila naša zunanja trgovina aktivna za 22'1 milj. Din. <ločim je bila v marcu pasivna za 23'7 milj. Din, aprila leta 1931 pa ravnotako pasivna za 32’0 milj. Din.
Skupno je v prvih štirih mesecih t. 1. znašal naš uvoz 219’388 ton za 952-85 milijonov, dočini je v istem času leta 1931 znašal 339.625 ton za 1.803-4 milj. Din. Padel je torej po količini za 35'4%, po vrednosti pa za skoro polovico: 47‘2%. Izvoz je dosegel v prvih 4 mesecih letos množino 718.917 ton v vrednosti 905‘6 milijonov, v prvih 4 mesecih 1931 pa je znašal 1,057.342 ton za 1.588-6 milj. Din. Količina je torej nazadovala za 32%, vrednost pa za 43%. Trgovinska bilanca je izkazala v prvih 4 mesecih letos primanjkljaj v znesku 47"2 milj., dočim je v istem času lani celo izkazovala 214-8 milj. Din primanjkljaja.
Indeks cen v veletrgovini, ki ga objavlja Narodna banka na podlagi cen v letu 1926 kot 100, je popustil v mesecu maju za 0-7 točke na 65-4. Posamezne skupine so izkazovale v maju naslednji indeks (v oklepajih podatki za april): rastlinski proizvodi 73-5 (74-3), živalski proizvodi in živina 53-5 (53-6), mineralni proizvodi 75-8 (76-4), industrijski proizvodi 65-0 (66“2), skupni indeks 65'4 (66T). uvozni predmeti 67‘7 (68-2), izvozni predmeti 61-9 (63-1). Med posameznimi predmeti so popustile cene fižola, sena in koruze, narasle so cene konoplji in vinu. Nadalje so narasle cene zaklane živine, volov in prašičev, padle pa so cene masti, ovac, goved, kož in jajc. Med industrijskimi izdelki so padle cene opekarskim izdelkom, mlinskim proizvodom in bombažnim tkaninam.
Cene na svetovnih trgih padajo še nadalje in je znašal za maj indeks profesorja Irvinga Fisherja (v oklepajih podatki za april, vse na podlagi cen v letu 1928): Združene države severnoameriške 62-2 (63-2), Anglija 65-6 (66-2), Francija 75-6 (75-9), Nemčija 71-1 (71-4) in Italija 64-0 (64-8).
Tudi zaposlenost se je v maju predvsem radi sezijskih razlogov povečala. Povprečno število zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je naraslo od 75.033 v aprilu na 79-970 v maju. V teku meseca maja samega je število zavarovancev naraslo od 78.346 dne 1. maja na 81.794 30. maja.
Ljubljana, 16 junija 1932.
II 010
TO
Jugoslovanska akcija
V glavnih središčih naše države obstojajo organizirane skupine intelektualcev, ki delujejo pod imenom Jugoslovanska akcija.
Pretekli mesec se je vršilo v Zagrebu veliko zborovanje Jugoslovanske akcije.
Na tem zborovanju je bila sprejeta sledeča resolucija:
Delegati Jugoslovanskih akcij iz cele države so se zedinili, da je nujno združenje nove jugoslovanske generacije in njeno aktivno sodelovanje v javnem življenju neminovna potreba sedanjega časa. Nova generacija, prožeta z novim duhom in moralo, z zavestjo odgovornosti in težnjo po konstruktivnosti smatra, da mora ohraniti narodno edinstvo od vseh negativnih vplivov preteklosti in sedanjosti ter da reši splošno krizo političnih ustanov, ekonomskega pro-
blema in socialne ureditve na bazi sledečih načel:
1.	Pojmujoč jugoslovenstvo kot zgodovinsko usodo in nerazdeljivo bodočnost jugoslovanskega naroda, smatramo, da mora biti jugoslovanski narod enotna, duhovna in moralna enota in njeni interesi so prvi zakon, kateremu so podrejeni vsi zasebni, stanovski, krajevni in vsi ostali posebni interesi.
2.	Reforma demokracije na osnovah gospodarske in socialne organizacije naroda je neodložljiva zahteva novega časa. Namesto liberalne demokracije z njeno zastarelo in kaotično strankarsko porazdelitvijo, ki ne odgovarja več življenjskim pogojem in duhu časa, se mora zgraditi organizatoričnim potom nova jugoslovanska demokracija v po. polnem skladu s socialnimi in gospodarskimi potrebami najširših narodnih slojev in v soglasnosti z osebnimi, kulturnimi in duhovnimi obeležji jugoslovanskega naroda.
3.	Delo je socialna dolžnost in pravica vsakega Plana jugoslovanske enote. NajvePje blagostanje naroda in progres celote se more doseči le z organiziranjem gospodarskega življenja in socialnih odnošajev. Harmonija med delom in kapitalom se mora zagotoviti s skupnim sodelovanjem stanovskih organizacij in drugih ustanov socialne zaščite.
4.	Gospodarstvo po načrtu z enotnim gospodarskim vodstvom na čelu in v skladu z gospodarsko in socialno strukturo države, je neobhoden pogoj za izhod iz sedanje splošne gospodarske krize in sredstvo za dosego blagostanja vseh slojev in napredek celote.
Poljedelstvo je osnovna narodna delavnost. Razvoj industrije in ostale delavnosti se mora privesti v sklad z možnostmi in potrebami poljedelstva.
Na zborovanju je bil izvoljen tudi glavni odbor jugoslovanske akcije.
Stečaji in prisilne poravnave
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za Pas od 1. do 31. maja 1932 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta) :
1. Otvor jeni stečaji:
V	Dravski banovini 10 (8), Savski 11 (7), Vrbaski — (1), Primorski 7 (3), Drinski o (2). Moravski 11 (2), Dunavski 10 (3), Zetski 2 (1), Vardarski 2 (14), Beograd, Zemun, Pančevo — (3).
2.	Otvorjene prisilne poravnave izven stečaja:
V	Dravski banovini 11 (22), Savski 26 (22), Vrbaski 3 (—), Primorski 6 (—), Drinski 7 (7), Zetski 3 (—), Dunavski 25 (35), Moravski — (2), Vardarski — (2), Beograd, Zemun, Pančevo 7 (3).
3. Odpravljeni stečaji:
V	Dravski banovini 3 (2), Savski 5 (5), Vrbaski — (—), Primorski 1 (5), Drinski 4 (6), Zetski 3 (1), Dunavski 16 (8), Moravski 4 (7), Vardarski 3 (2), Beograd, Zemun. Pančevo — (3).
4. Odpravljene prisilne poravnave izven stečaja:
V	Dravski banovini 20 (14), Savski 22 (4), Vrbaski 3 (—). Primorski 6 (1), Drinski 6 (1), Zetski 1 (—), Dunavski 13 (10), Moravski 1 (—), Vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (—).
Državni dohodki v proračunskem letu 1931/82
Državne dohodke v preteklem proračunskem letu so tvorili: neposredni davki 1,739.083.000 dinarjev (1930/31:
2.072.796.000	dinarjev); posredni davki
2.937.416.000	Din (1930/31: 3,541.267.000 Din): monopoli 2,136.470.000 dinarjev (1930/31: 2,327.474.000 Din); državna gospodarska podjetja 3,817.278.000 Din (1930/31: 4,267.940.000 Din), razni dohodki 95,686.000 Din (1930/31: 85,039.000 dinarjev). Skupaj 10,725.933.000 Din (1930/31: 12,294.51.6.000 Din).
Dohodki v proračunskem letu 1931/32 so bili napram 1930/31 torej za Din 1,568.583.000*— manjši.
Proračun Dravske banovine za leto 1932/33
Predlog proračuna Dravske banovine za leto 1932/33 izkazuje sledeče izdatke: splošni oddelek in glavna pisarna 7.392.620 Din, upravni oddelek 283.356 dinariev, poljedelski oddelek 13,503.040 dinarjev, prosvetni oddelek 9,290.021 dinarjev, tehnični oddelek 38,147.918 dinarjev, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 26,129.314 Din, finančni oddelek 10,690.676 Din, oddelek za trgovino, obrt in industrijo 2,808.152 dinarjev, komercija za agrarne operacije 1,047.308 Din, rezervni krediti 2,662.573 Din. Skupaj 111,951.978 Din.
Dohodki pa so: banovinska doklada
31.440.000	Din, trošarine 41,300.000 Din, banovinske doklade in takse 18,010.000 dinarjev, taksa na avtobusna podjetja
1.500.000	Din, državna dotacija 11 milijonov 933.774 Din, razni dohodki 7 milijonov 758.231 Din.
Ljubljanska borza v letu 1931
Iz poročila ljubljanske borze o poslih v preteklem letu posnemamo, da je poslovanje z ozirom na težko depresijo dokaj vpadlo. Depresija je zlasti pogodila lesno industrijo. Cena lesa je padla povprečno za 30% ob znatnem padcu izvoza. Na borzi je padel promet z lesom od 900 vagonov v letu 1930 na 783 vagonov 1931 odnosno od 12-2 na 6-4 milijona Din.
Promet z devizami se je zmanjšal za 105 milijonov Din, to je od 957 na 852 milijonov Din.
Tudi promet z valutami izkazuje padec od 530.000 Din v letu 1930 na
400.000	Din v preteklem letu.
Promet z žitom in mlinskimi proizvodi, ki je še leta 1930 porastel od 342 na 406 vagonov, je v preteklem letu z ozirom na žitni režim opadel za polovico (205 vagonov).
Povsem drugo sliko pa nam kaže poslovanje borznega razsodišča, ki posebno priča o težkem položaju naše trgovine in industrije. Število tožb je počastio j.a 569, to je za eno tretjino na-pram letu 1930.
Tožb je bilo:
1926 : 938 za 9-1 milij. Din 1927: 1508 za 83 milij. Din 1928: 1278 za 70 milij. Din 1929: 1534 za 80 milij. Din 1930: 1758 za 7 4 milij. Din 1931: 2327 za 9 7 milij. Din
Največ tožb se je nanašalo na vino in špirituoze (516), na kolonialno blago (252), na tekstilno blago (196), na galanterijo (171), na semena (168) itd.
Dohodki borze so znašali preteklo leto 823.000 Din. Skupno imetje borze pa 1,110.000 Din; od tega pa pripada
872.000	Din gradbenemu skladu.
Hranilne vloge pri občinskih hranilnicah
Na koncu preteklega leta je bilo v Jugoslaviji 58 občinskih hranilnic, ki so imele 2266-2 mil. dinarjev hranilnih vlog proti 1249T milijonom na koncu leta 1930. Večina hranilnic in vlog na koncu leta 1931 je bila v Dravski banovini: 29 hranilnic s 1262’4 milijoni dinarjev. Sledi Savska banovina z 8 in 6949 in Donavska z 8 in 137. V Drinski banovini je hranilnica ena sama, a ima 7P2 milij. dinarjev vlog, dočim ima 10 občinskih hranilnic v Primorski ba-novni le 60-4 mil. dinarjev vlog. Dravska banovina ima polovico vseh hranilnic in nad polovico vlog, skoraj 56 odstotkov.
Proizvodnja piva v naši državi
Radi ostre krize in osiromašenja prebivalstva je v letu 1931 tudi proizvodnja piva v naši državi znatno nazadovala. Obratna kapaciteta naših pivovarn znaša okrog 1,500.000 hi letno; izdelalo pa se je le 540.250 hi. Od leta 1928 je produkcija piva pri nas stalno nazadovala. L. 1928 se je izdelalo 727.300 hi, 1929: 674.760 hi, 1930 : 653.270 hi, lansko leto pa le še 540.250 hi. Naša pivovarniška industrija obratuje torej le z eno tretjino celokupne kapacitete.
Dohodki na monopolih
v proračunskem letu 1931/32
Po poročilu Samostalne monopolske uprave so znašali monopolski dohodki v proračunskem letu 1931/32 skupno Din 2.133,527.462 19, odnosno za dinarjev 193,908.863-89 Din manj nego v predhodnem proračunskem letu.
Ta vsota je porazdeljena na posamezne monopolske predmete takole:
Od tobaka je znašal monopolski dohodek za Din 113,053.706-75 manj nego 1930/31.
Dohodek na soli je znašal dinarjev 215,191.915-03 (za Din 10,518.192-74 manj nego 1930/31).
Petrolej: Din 120,917.601-50 (za dinarjev 16,412.099-30 manj nego 1930/31).
Vžigalice: Din 114,244.594 (za dinarjev 13,306.675 manj nego 1930/31).
Cigaretni papir: Din 72,537.673-50 (za Din 33,693.629-33 manj nego 1930/31).
Razni monopolski dohodki: dinarjev 19.224.988-24 (za Din 6,924.560-77 manj nego 1930/31).
Predvsem je opadanju monopolskih dohodkov vzrok zmanjšanje kupne moči. Primerjajoč te dohodke v proračunskem letu 1931/32 z dohodki 1930/31. znaša padec 9°/o.
Svetovna industrijska proizvodnja
Po podatkih instituta za raziskovanje konjunkture v Berlinu je industrijska produkcija v Evropi, izvzemši Rusije, nazadovala od 1928 do pričetka tekočega leta za 72'4%>. Proizvodnja v Sovjetski Rusiji se je medtem podvojila. V Angliji, na Japonskem in na Švedskem je opadanje proizvodnje sorazmerno majhno, medtem ko znaša nazadovanje industrijske proizvodnje na Poljskem 52%, v Nemčiji 49%, v Ameriki pa 44%. Industrijska proizvodnja v Franciji je nazadovala za 10-5%.
V	primerjavi z letom 1913 so nastale v svetovni industrijski proizvodnji ogromne izpremembe, brez ozira na Rusijo, ki ima danes 2-5krat večjo proizvodnjo, kot pa pred vojno. Tudi na Japonskem se je proizvodnja podvojila; v Kanadi in na Švedskem je še vedno večja nego pred vojno, medtem ko je v Ameriki in v Franciji radi nazadovanja v tekočem letu padla na predvojno stanje.
Nemški industrijski volumen je danes enak približno višini v letu 1896—1897.
V	zvezi s temi izpremembami, se je izpremenil tudi delež posameznih držav
«
na svetovni proizvodnji. Od leta 1928 je delež Amerike na svetovni proizvodnji nazadoval od 41 na 35°/o, delež Nemčije od 10'6 na 7-6°/o, medtem ko je delež Anglije porastel od 8-50/« na 10°/o, delež Švedske od 0’8 na l l°/o.
Prav tako kot industrijska proizvodnja pa je v opadanju tudi mednarodna zunanja trgovina. Opadanje zunanje trgovine, ki je pričelo 1929, se je v letu
1930	in 1931 nadaljevalo in stopnjevalo. Skupna vrednost svetovne zunanje trgovine v letu 1930 je bila za 20°/o manjša nego 1929, a v letu 1931 za 25%> manjša nego 1930, — napram temu je torej leta 1931 za 45°/o manjša od leta 1929. Zunanja trgovina 54 držav, ki predstavljajo 90°/o svetovne trgovine, je znašala 1931: 42.607,400.000 dolarjev napram 57.933,700.000 dolarjev 1930, to je za 26-3°/o manj.
Svetovna produkcija industrije padla na predvojno višino
Nemški zavod za konjunkturno raziskovanje ugotavlja, da je padla svetovna produkcija industrije na stanje leta 1913 in je danes skoraj za 25 odstotkov pod letom 1928. Padec se vidi tem hujši, če pomislimo, da je od 1. 1928 do
1.	1929 produkcija še narasla, za 7'8%>. Ce damo svetovni produkciji leta 1928 številko 100, je bila ona v začetku leta
1931	še 83'4, v decembru 1931 le še 81, v pričetku tekočega leta 75 ‘2 in v marcu t. 1. le še 74. Proti konjunkturnemu letu 1929 s 107 8 je bil padec seveda še večji. V Evropi brez Rusije je padla industrijska produkcija od 106-2 v letu 1929 na 82 6 v pričetku leta 1931 in dalje na 72-4 v pričetku leta 1932, do-čim so številke za Rusijo 124,166 in 198.
Kakor vidimo že pri Rusiji, ki ima drugačne številke kot Evropa vobče, razvoj ni bil v vseh državah enak. Ce vzamemo za leto 1913 številko 100, je sedanji produkcijski obseg nekaterih najvažnejših industrijskih dežel na sedanjem ozemlju sledeči:
Poljska	.	.	46	Zed. države	.	100
Nemčija	.	.	62	Kanada	.	.	147
Avstrija	.	.	78	Švedska	.	.	168
Anglija	.	.	83	Japonska	.	.	222
Francija . . 100 Rusija . . . 251
Vse breme padca zadene stare dežele kapitalizmaa, ki imajo sedaj povprečno 93 točk proti 100 v letu 1913, dočim so v mladih industrijskih državah izgradbene tendence močnejše kot konjunkturni pritisk. Rusija in Japonska producirata sedaj več kot dvakratno količino leta 1913.
Konjunkturni velikani
V »Uhu beremo članek o nenadno hitrem porastu nekaterih konjunkturnih velikanov, kojih imena je ves svet z veliko spoštljivostjo izgovarjal. A še hitrejši kot dvig je bil povečini padec z omotične višine na realni konec.
Največji tak povojni konjunkturni velikan je bil Nemec Hugo S t i n n e s. Leta 1923 je obsegal njegov koncern 1664 samostojnih podjetij in obratov, s katerimi je bilo v zvezi 11 bank. Deloma je sklepal Stinnes dogovore do leta 2000. Po smrti Stinnesa leta 1925 se je zrušil njegov koncern kot rahla stavba ob potresu.
Clarence H a t r y v Londonu je izpeljal s svojo majhno banko transakcije v vrednosti nad 8 milijard dinarjev, je financiral angleška komunalna posojila, je nameraval iz vse angleške jeklene industrije napraviti en sam trust itd. Leta 1929 je bil Hatry zaradi ponarejanja menic v znesku 540 milijonov dinarjev obsojen na 14 let zapora.
Albert O u s t r i c iz Pariza je bil najprvo natakar, nato dober igralec kart, je po vojski kupil majhno banko, je nakupil srebrne rudnike in je pognal njih delnice od 102 na 802. Leta 1931 je prišel v konkurz in je bil obtožen goljufije.
Camillo Castiglioni z Dunaja je bil leta 1914 majhen nastavljenec, leta 1922 so pa cenili njegovo premoženje na 1 milijardo šilingov = 8 milijard dinarjev. Leta 1924 je bil obtožen poneverbe in goljufije in je bil izpuščen iz ječe proti založbi ogromne kavcije.
Riccardo G u a 1 i n o iz Milana, eden najbogatejših in najuglednejših italijanskih podjetnikov povojne dobe, si je pridobil ogromno premoženje z vojnimi dobavami, večinoma z umetno svilo v času inflacije. Špekuliral je skupaj z Oustricom. Mussolini ga je javno obdolžil korupcije, pregnan je bil na kiparske otoke in živi tam še danes.
Alfred Ldvvenstein iz Bruslja je financiral po vojski evropsko trgovino z umetno svilo, je bil soudeležnik pri belgijskih železnicah, ki jih je hotel elektrificirati, itd. L. 1928 je »padel« pri poletu čez Kanal v morje. Njegova smrt je razkrila ves slabi položaj njegovih podjetij.
Lord K y 1 s a n t, po vojski eden bogatejših in najmogočnejših plovbnih podjetnikov v Angliji, je bil leta 1931 zaradi prikrivanja bilance in ponareja-
nja prospektov obsojen na 12 mesecev zapora.
Nemec L a h n s e n , »kralj evropske volnene industrije«, šef velepodjetja »Nordvvolle«, je zamenjal svoj grad Hohehorst pri Bremenu (107 sob in 12 marmornatih kopalnic) s celico v preiskovalnem zaporu.
Ivar K r e u g e r : leta 1928 so bile tri četrtine vse svetovne vžigalične produkcije v njegovih rokah, leta 1930 je imel v 43 deželah 200 lastnih tovarn in je dal posojila 16 državam. Danes ve ves svet, da je bil Kreuger morda največji dosedanji kriminalni finančnik.
Konjunktura v Franciji pada
Produkcija železa in jekla v Franciji je padla letos na polovico maksima iz leta 1929, volnena industrija dela s 40 odstotki svoje kapacitete, bombaževa s 50 odstotki. Rentabilnost francoske industrije je od leta 1929 do danes padla za 30 odstotkov. Indeks industrijskih izdelkov je padel od 669 v letu 1929 pod 400 v zadnjih mesecih, dočim je agrarni indeks stalno okoli 500. — Zunanja trgovina se izredno krči; import je padel v prvih petih letošnjih mesecih od 19.281 lanskih milijonov frankov za 6605 na 12.676 milijonov ali za 34 odstotkov, eksport pa od 13.702 za 5195 na 8507 milijonov frankov ali za 38 odstotkov. Bilanca je pasivna za 4169 milijonov frankov, kar je skoraj polovica vsega eksporta, dočim je znašala lanska pasivnost s 5579 milijoni le 40 odstotkov eksporta.
Svilarstvo
Tekstilni zgodovinarji navajajo, da je Kina pradomovina svilarstva, kjer so že pred 5000 leti izdelovali svilene solnčnike rumene in rdeče barve. Japonci so se spoznali s svilarstvom v
3.	stoletju p. Kr. V 4. stoletju se je preneslo svilarstvo v Buharo, odtam pa preko Perzije in Male Azije v Evropo in sicer 552 p. Kr. v Carigrad. Iz Carigrada se je razširilo svilarstvo po vsem balkanskem polotoku, od tam pa v 9. stol. v Italijo in nato v 14. stoletju v Francijo.
Proizvodnja 'sirove svile na svetu je znašala 1929 okrog 58 milijonov kilogramov. Od te količine se je proizvedlo v Aziji 50 milijonov kg in sicer na Japonskem 36 milijonov kg, na Kitajskem 10 milijonov, v Koreji 2 milijona in 2 milijona v ostalih azijskih državah.
Za Azijo prihaja Evropa s skupno proizvodnjo 5J4 milijona kg, ki je porazdeljena takole: Italija 4% milijona, Grčija 220.000 kg, Francija 205.000 kg, Španija 75.000 kg, ostale evropske države pa 500.000 kg.
V južnih predelili naše države je svilarstvo poznano iz 7. stoletja. Leta 1930 je znašala skupna proizvodnja kokonov pri nas 1,227.000 kg, od katerih je odpadlo na južno Srbijo 476.000, Vojvodino 500.000, Sev. Srbijo, Hrvatsko in Slavonijo 201.000 kg. Kakor vse druge stro ke, preživlja sedaj tudi svilarstvo izredno težko krizo, osobito tudi pri nas, kjer ta važna panoga ni dovolj racionalizirana in modernizirana in jo ubija inozemska konkurenca.
DRUŠTVENE VESTI
»f Robert Koli m o n n
Preminul je velik slovenski mecen in dobrotnik, odličen član našega Merkurja , veletržec Robert Kollmann. Vzgledno udejstvovanje tega moža zasluži, da se ga spominjamo. »Trgovski Tovariš« bo posvetil del prihodnje svoje številke spominu in delu plemenitega pokojnika. Naj v miru počiva!
XXXII. redni občni zbor Trgovskega društva Merkur za Slovenijo v Ljubljani
se je vršil v četrtek dne 19. maja 1932 ob 8. uri zvečer v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo preglednikov računov.
5.	Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov.
6.	Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1932.
7.	Samostojni predlogi in raznoterosti.
Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu.
Društveni predsednik dr. Fran Windischer je otvoril po določilih § 12. društvenih pravil občni zbor, ugotovil sklepčnost in iskreno pozdravil došle člane. V prisrčnih besedah je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI v Ljubljani zborničnega tajnika g. dr. Ivana Plessa, ki kot urednik »Trgovskega lista« vneto podpira društvo, nadalje podpredsednika Gremija trgovcev g. Albina Smrkolja in gremijalnega tajnika Lojzeta Šmuca. Delo našega društva zvesto podpirajo naši prijatelji novinarji in so nam zastopniki naših časopisov gg. Ante Gaber, Drago Potočnik in Ivan Seu-nig na današnjem zboru prav posebno mili gostje. Za overovatelja zapisnika je imenoval predsednik gg. Antona Agnolo in Josipa Kreka. Nato je sledil predsednikov govor, ki ga priobčujemo na uvodnem mestu današnje številke.
Predsednikov govor so zborovalci pozdravili s prisrčnim odobravanjem.
Sledilo je poročilo društvenega tajnika g. Antona Agnole. Poročilo se je glasilo:
»V tesni dobi prihajamo danes na naš občni zbor, da se zopet pogovorimo vsi med seboj, da si povemo o našem delovanju, prizadevanju, udejstvovanju in napredku. Ako smo se v prejšnjih letih morda z bolj radostnim obličjem in veselejšim izrazom srečali tu v dvorani, leži danes v nas morda manj tiste prelestne srčne toplote, katera dozoreva v takih trenutkih do odkrite dobre volje in ustvarja boljše razpoloženje. Trenje v današnji borbi za obstoj našega stanu nas dnevno dovaja do še vedno nepoznanih srečanj z usodo in krepko je treba stisniti pesti, da smo kos vsem neprilikam, katere nas spremljajo v našem življenju. In če nam te težnje še tesnejše privijajo jeklen okov misli v našo dušo in nam skoraj zapro še tisto malo špranjo upanja, tedaj čutimo srčno potrebo zateči se do nekoga, da mu razodenemo našo bolest in tugo. Prijatelja iščemo, kateri bo rad slišal odmev naših notranjih vzdihov, da nam bi segel v roko ter z lahnim nasmehom odvzel vsaj za hip to tesnobo in dejal: potrpi, tudi meni ni boljše. In k takemu prijatelju smo se zatekli danes vsi tukaj
sem, vsi smo polni teženj in zoženi, pa vsi podajamo roko drug drugemu, tolažimo se in bodrimo. Ta prijatelj naj nam bode naše društvo, zatočišče nas vseh, kateri čutimo, da nam je srčna potreba povedati si iz očesa v oko, bol in radost, storiti v složnem delu vse ono, kar nam nalaga dolžnost, da si po končanem delovanju zopet lahko rečemo — uspešno.
Predno preidem na nadaljnje poročilo, dovolite mi, da se spominjam naših od zadnjega občnega zbora umrlih članov in Vas naprošam, da se v znak sožalja dvignete. Preminuli so: 5. avgusta 1931 dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani. 11. avgusta 1931 Ivan Kastelic, trgovec v Ljubljani. 20. avgusta 1931 dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani. 1. oktobra 1931 Edvard Pirnat, trg. sotrudnik v Ljubljani. 19. oktobra 1931 Aleksander Knez, veletrgovec v Ljubljani. 22. novembra 1931 Franc Golob, tovarnar v Ljubljani. 23. novembra 1931 Janko Sajovic, trgovec v Kranju. 16. februarja 1932 Lovro Demšar, trgovec v Ljubljani. 22. marca 1932 Alojzij Zorman, trgovec v Ljubljani. 25. marca 1932 Ivan Jelačin, vele-tržec v Ljubljani. Pretresljivo je v minulem letu posegla bela žena med naše vrste, iztrgala nam je člane, katerih imena so najtesnejše zvezana z našim društvom. Vsi po vrsti predstavniki visokih položajev v javnem in trgovskem življenju, blagi po značaju in srčni kulturi, odšli so od nas. Kakor nam greni srce ob misli na blagopokojnike, tako nam pa svetlo žari misel in spomin na vse njihovo delovanje, vsaj nahaja se med njimi tudi oni, katerega srčen ogenj je zanetil toliko posrečenih idej v dobi društvenega delovanja. Ali ta ogenj ni ugasnil z njim, našel si je novo ognjišče, kjer bo dnevno netil dalje in dalje lepo društveno zavest pod streho našega Trgovskega doma . Njemu in vsem, v globokem sočustvovanju — »Slava!«
Čast mi je sedaj podati Vam poročilo o društvenem delovanju v minulem letu.
Posredovalnica za delo, kateri smo že od nekdaj posvečali največ pazljivosti, je stopila v času gospodarskega obolenja najbolj v ospredje. Nevarna bolezen glavnega organizma, razpredla se je z vso naglico na vse strani te ogromne živčne mreže, zajela je vsa krvna telesca, katera se brez prestanka pretakajo v njem in tvorijo življenje. Vse sloje je objelo to obolenje, počenši od največjega in trdnega industrijskega kolesja, — do najmanjšega svedra in kladiva našega rokodelca, od bele trgovske hiše do zgovornega krošnjarja, vse tja do žuljave dlani našega kmeta in delavca.
Vsak je iskal nasveta in pomoči tam, kjer mu je veleval njegov stan. Tako smo tudi mi dnevno sprejemali želje glede namestitve, -- čuli smo vse le težnje, ali žal, gotovo vsem nismo mogli tako pomagati kakor smo hoteli. Prevelika ponudba delovne moči na eni strani, a malo povpraševanja s strani delodajalcev nam ni dalo možnosti do uspešnejših rezultatov. Poslovnih številk v posredovalnici je bilo od zadnjega občnega zbora do danes 198. Razposlalo se je 310 obvestil za prosta mesta. Prostih mest nam je bilo javljenih 45, kar je pač napram številu razposlanih obvestil zelo malo. V kolikor nam je bilo mogoče doznati se je uspešno posredovalo v 24 slučajih. Dohodki posredovalnice so znašali Din 1.150-—, izdatki pa Din 299-90. Obračamo se zato do vseh, katerim bi morda ta naša institucija mogla koristiti, da se je v čim večji meri poslužujejo in nam s tem dokažejo svoje zaupanje.
V tesni zvezi s poslovalnico pa je naš podporni sklad, v katerega se stekajo darila, katera nam naklonijo razne oblasti, korporacije in naši prijatelji, kateri umejo ceniti naš namen in naša prizadevanja, a spominjajo se nas pa tudi naši člani ob raznih jubilejih ter s tem dokažejo vso plemenitost njihovega mišljenja. Ta sklad nam je pa tudi sedaj naš največji zaklad, da zamoremo ugoditi mnogoštevilnim prošnjam za podpore brezposelnih in dela nezmožnih članov, kateri dnevno trkajo na naša vrata. Pionir tega podpornega sklada je pa naš predsednik g. dr. Fran Windischer, kateremu je dano, da v širokem prijateljskem krogu najde vedno še radodarna srca in zato gre njemu, pa vsem onim cenjenim darovalcem, kateri so nam s to plemenitostjo priskočili na pomoč, prisrčna zahvala, a istočasno tudi nadaljnje priporočilo, ohranite nam svojo naklonjenost, ako se zopet oglasimo.
Poučne tečaje za tuje jezike, kateri so postali zelo priljubljeni in znani in katerim posvečamo vedno mnogo prizadevanja, smo priredili tudi v tem letu. S tečaji smo pričeli 14. oktobra m. 1. ter smo zabeležili 55 prijavljencev. Poučevala se je nemščina v nižjem in višjem tečaju in knjigovodstvo. Kakor druga leta, tako je bil tudi letos višji tečaj za nemščino najbolje obiskan, kar je v dokaz, da nam je ta jezik v našem trgovskem poslovanju še vedno prepotreben, a obenem pa tudi vidimo, da ravno z našimi tečaji ustrežemo onim, kateri si želijo v tem jeziku spo-polniti. Razmerje med številom prijavljencev in pa poset ob zaključku tečajev nam pove, da so pokazali posetniki dovolj zanimanja in resnosti do vztrajnega dela, kar nam potrjuje uspešno izvedbo naših ciljev.
Poleg teli učnih tečajev je pa priredil naš član in odbornik g. Valter Lavrenčič še posebne konverzacijske večere, pri katerih se je posetnikom nudila prilika, izuriti se v jeziku popolnoma po praktičnih načelih. Obiskovalcev sicer ni bilo veliko, vendar je pa bil uspeli zadovoljiv, hvalevredno je pa prizadevanje g. Lavrenčiča in ga prosimo, da v prihodnji sezoni ta tečaj zopet uvede.
Stanje naše knjižnice je vedno še neizpremenjeno. Naša želja, nabaviti si nekaj nujno potrebne strokovne literature, nam ostane še nadalje in upamo, da vsaj polagoma in z najmanjšimi sredstvi to dosežemo. Knjižnica obsega sedaj okoli 1.500 knjig, večinoma literarna dela in stare izdaje klasikov, posebno nemških, a manjka pa povsem strdkovna literatura.
Naše glasilo »Trgovski Tovariš«, publikacija, na katero smo vedno lahko ponosni, pod veščo uredniško roko našega podpredsednika g. Josipa J. Kavčiča, redno izhaja in tvori živo vez med našimi člani, posebno pa z onimi, kateri so izven Ljubljane, istočasno je pa tudi glasilo Trgovskih društev v Celju in Mariboru. S srečno izbranimi članki naših gospodarskih strokovnjakov in drugih kulturnih delavcev, prinaša nam »Trgovski Tovariš« vedno zanimivo čtivo, seznanja z vsemi važnejšimi dogodki na gospodarskem polju, obenem pa prinaša poročila o društvenem gibanju in omogoča s tem vsakemu točnejši pregled našega poslovanja. »Trgovski Tovariš« izhaja v nakladi 1.100 komadov in se pošilja članom brezplačno. S tem zvezana velika materijalna žrtev pa nas dovaja tudi do tega, da se obračamo do vas vseh s prošnjo, podprite nas tudi v tem našem stremljenju s tem, da priporočate to našo skromno revijo v krogu svojih prijateljev in znancev, ker s tem olajšate naše poslovanje in omogočate boljši uspeh.
Druga naša znana publikacija je priročni »Trgovski koledare, kateri si je pod vztrajnim in vzornim uredništvom našega prijatelja g. Frana Zelenika priboril pot do skoraj vsega trgovskega sveta. Stvarno, praktično in pregledno urejena snov omogoča, da se ta koledar natisne v 2.000 izvodih. Srčna želja nam je, da bi Vam ta mala, drobna knjižica koristila pri vseh mogočih slučajih v Vašem dnevnem poslovanju in če je to vsaj malo storila, je zadovoljstvo tudi naše, ker med temi vrsticami je skrita tudi naša želja — koristiti Vam. Ko Vam k Novem letu ta koledarček položimo v Vaše poslovne prostore, najdite mu pravo mesto in sprejmite ga. Odškodnina za to obsežno snov je malenkostna, pomaga Vam pa šte-diti dragocen čas, nam pa daje možnost in nove vire društvenega razmaha.
Od publikacij naših prejšnjih izdanj mi je omeniti: Sič »Trgovska korespondenca« in Kuder »Menično pravo«. Prva knjiga, katero imamo še v zalogi, je našla dovoljno odjemalcev ter se po isti še vedno povprašuje, medtem ko nam druga knjiga predstavlja veliko breme, ker je vsled novega meničnega zakona postala nerabna.
V	poročilih prejšnjih let sem Vam tudi prav rad omenil delovanje glasbenega in pevskega odseka. Danes žal tega ne morem storiti, ti prijetni in poskočni ritmi orkestra in blagodoneča pesem — vse je utihnilo, razdružile so se organične zveze v teh dveh skupinah, reči le moram, da nam je žal po njih in pogrešamo jih.
Od prireditev mi je omeniti osnovanje plesnih vaj s sodelovanjem članov g. Slavka Mirtiča in g. Antona Skrajnerja. Vršile so se ob torkih v »Zeleni dvorani« hotela Union pod vodstvom g. profesorja Trošta, in se ob zadovoljivi udeležbi zaključile s čajanko in plesom dne 19. decembra. Poizkus prinesti zopet nekaj novega življenja med članstvo, se je imenovanima članoma vsaj deloma posrečil in zato upamo, da jima bode v prihodnji sezoni to v pobudo, da to prireditev zopet omogočita. Za trud in prizadevanje jima gre posebna zahvala.
V	letošnji predpustni čas, v katerem smo nameravali prirediti naš tradicijonalni »Merkurjev ples«, se je vpletla trpkost in siva težnja današnjih razmer in nam velevala, kljub temu, da se je upirala naša dobrosrčnost, da smo se odrekli predpustnemu veselju. Vendar pa smo med naše prijatelje poslali izraze naših želj, ker zavedajoč se, da brez gmotnih virov, katere nam je vsako leto donesla naša prireditev, da lahko lajšamo gorje mnogim in mnogim, ravno v tem najhujšem času ne bi mogli ostati. Vrhu tega smo s požrtvovalnim prizadevanjem in sodelovanjem naših odbornikov gg. Janka Lozarja, Ivana Jerasa, Frana Kovača, Valterja Lavrenčiča in Antona Verbiča ter dam gg. Jelke dr. Bretlove in Ivanke Leskovčeve, izvedli v iste namene nabiralno akcijo. Odziv v obeh slučajih je bil naravnost presenetljivo časten, ako pomislimo, v kakšnem težkem gospodarskem položaju smo se tedaj nahajali. Srčna potreba nam je tedaj, da s tega mesta izrečemo iskreno zahvalo vsem cenjenim darovateljem, naj bodo prepričani, da so postali s tem naši najboljši prijatelji, ker so nam v tem času priskočili na pomoč.
Vsem onim članom, predvsem pa cenjenim damam, kateri so ponovno dokazali, da znajo tudi v današnjih zoženih razmerah najti darežljivo srce, gre naše odkrito priznanje in zahvala.
Našemu blagajniku g. Josipu Kreku smo tudi dolžni zahvale, ter smo na vrline, katere ga odlikujejo v nesebičnem in odgovornem delovanju, lahko ponosni.
V okvirju predavanj, katere smo leta 1929 započeli pod naslovom Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge«, smo tudi to leto uspešno nadaljevali, ter lahko zabeležimo štiri naslednja: Dne 21. januarja t. 1. nas je počastil s svojim predavanjem ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, kateri nam je v svoji temi »Občina in gospodarska kriza« podal nazorno sliko prizadevanja in razumevanja naše občine do spopol-nenja raznih prepotrebnih naprav, socijalnih pridobitev, gradbenih del in investicij. Poznamo že izredni govorniški talent našega gospoda župana in pa način domačega izražanja njegovih odkritih misli, pa zato mu je tudi uspelo, da nam je ravno v tem času dal toliko sočnosti in optimizma s seboj in nas okrepil z bodrečimi mislimi. Dvorana je postala ta večer skoraj pretesna, kar naj bode gospodu županu v dokaz, kako visoko ga ceni naš stan.
Drugo predavanje se je vršilo dne 18. februarja t. 1. ter nam je gospod ravnatelj velesejma in belgijski konzul g. dr. Milan Dular podal temo »O gospodarskih krizah in potih iz kriz«. Historično izdelano gradivo in glavni povzročilni elementi kriz so objasnjevali to danes najbolj tehtno vprašanje, h koncu pa smo čuli tudi možnosti in poskuse najti izhod iz takih razmer. Predavatelj, kot rutiniran poznavalec današnjih gospodarskih prilik, je bil lahko kos temu predavanju, kar je potrdilo tudi vsesplošno odobravanje.
Nadalje smo čuli dne 10. marca t. 1. predavanje univerzitetnega profesorja g. dr. ing. Milana Vidmarja o temi Problem elektrifikacije v Dravski banovini«. Tudi njegovo retorično dovršeno silo že poznamo in zato vemo, da lahko obvlada vsa taka, za našo narodno gospodarstvo in kulturo važna vprašanja.
Po daljšem presledku je sledilo še dne 28. aprila t. 1. predavanje g. arhitekta Josipa Costaperarie »O sodobni arhitekturi«, v katerem je predavatelj kot znan arhitekt in graditelj podal vse značilnosti naše sodobne arhitekture in povedal vse elemente, katere naj spaja arhitekt kot osnovatelj idejnih načrtov v gradnji doma in poslopij. Obsežno razvrščena tvarina nam je pokazala fino čustvovanje in ubrano harmonijo v lem visokem poklicu, zato je bil gospod arhitekt deležen popolnega razumevanja in priznanja.
Ti jour-fixi so se vršili v prostorih restavracije »Zvezda« ter so z res častno udeležbo pri vseh predavanjih dokazali, da so ti naši večeri postali kot potrebni, kar naj nam bode v pobudo za naše nadaljnje prirejanje.
Nadalje naj omenim, da imamo od 1. novembra m. 1. z »Društvom trgovskih potnikov in zastopnikov« skupno pisarno, kar nas v gmotnem oziru znatno razbremenjuje, na drugi strani pa tudi dokazuje harmonično delovanje obeh društev. Poročati mi je še, da je na letošnjem občnem zboru društva »Trgovski dom« bilo sklenjeno, spremeniti pravila tega društva in sicer tako, da ima Gremij trgovcev večinsko zastopstvo v društvu, dočim se je zastopstvo ostalih članov za polovico zmanjšalo. Naše društvo zastopata sedaj dva člana.
Odkar smo ukinili mesto tajnika v naši društveni pisarni, vrši z nedosegljivo neumornostjo nadzorstvo sam gospod predsednik, in naj mi bode dovoljeno, da se v imenu vseh za to požrtvovalno udejstvovanje kar najiskreneje zahvalim.
H koncu naj omenim še stanje našega članstva in sicer: 1 častni predsednik, 9 častnih članov, 32 ustanovnih članov, 22 podpornih članov na-
slavljencev, 544 rednih članov nasla vijence v, 209 rednih članov trgovcev, 67 podpornih članov trgovcev. Skupno 874 članov. Dopisov razen posredovalnice je došlo 409, odposlali smo jih pa 391. Odborovih sej je bilo 9, katere so bile vedno številno obiskane po odbornikih.«
Poročilo g. tajnika Antona Agnole je občni zbor sprejel z velikim odobravanjem. Ker ni o tajniškem poročilu nikdo želel spregovoriti, se je predsednik v prisrčnih besedah zahvalil poročevalcu za njegovo vzgled-no lepo poročilo, ki v izbranih besedah podaja verno sliko društvenega delovanja v preteklem letu.
Poročilo o gospodarskem stanju društva je podal društveni blagajnik g. Josip Krek, iz katerega posnemamo, da je imela naša blagajna v preteklem koledarskem letu prejemkov Din 427.274-76 in ravno toliko izdatkov, tako da znaša skupni promet blagajne Din 854.549-52. Lastna imovina z dne 13. decembra 1931 znaša Din 59.263-49 in se je skupna imovina v letu 1931 povišala za Din 10.999-60. Upravnih stroškov je bilo za ca. Din 17.000-— manj nego v letu 1930. Na upravnih stroških smo izdali Din 67.534-28. Imovina podpornega zaklada znaša Din 66.735-—. Imovina Jos. Drčarjeve ustanove znaša Din 7.300-—.
O poročilu društvenega blagajnika ni bilo razprave. Društveni predsednik je pa izrekel v imenu občnega zlbora marljivemu in požrtvovalnemu dolgoletnemu blagajniku najlepšo zahvalo. Ako dobra gospodinja podpira tri ogle hiše, potem smemo o dobrem društvenem blagajniku reči, da podpira kar štiri ogle.
Sledilo je poročilo preglednikov društvenih računov. Preglednika sta gg. Josip Malenšek in Josip Urbanič. Gospod Josip Urbauič je poročal, da sta preglednika pregledala račune in knjige društva in se prepričala, da so v lepem redu. Predlaga razrešnico društvenemu blagajniku, odnosno društvenemu odboru in izreka trudoljubnemu blagajniku za njegovo požrtvovalno delo iskreno zahvalo. Društveni predsednik izreka pri tej razpravi iskreno zahvalo Zbornici za TOI, Zvezi trgovskih gremijev in zlasti tudi gremijalnemu tajniku g. Lojzetu Šmucu, ki je zvest prijatelj naše organizacije. Sledila je volitev društvene uprave. Na predlog g. Antona Agnole je bil vzklikoma zopet izvoljen za društvenega predsednika dr. Fran Windischer, za društvena podpredsednika pa gg. Jos. J. Kavčič in Janko Lozar. Na predlog predsednika je bil soglasno zopet izvoljen stari odbor, kot nov odbornik pa g. Janez Dolžan, poslovodja »Nove Založbe« v Ljubljani. Za predsednika društvenega razsodišča je bil na predlog predsednika soglasno izvoljen g. dr. Ferdinand Majaron, odvetnik v Ljubljani. Občni zbor je nato sklepal o določitvi ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1932 in na predlog društvenega predsednika sklenil, da ostanejo za leto 1932 v veljavi oni zneski, ki so veljali za leto 1931.
Samostojnih predlogov ni bilo oglašenih za občni zbor. Predsednik je po izčrpanem dnevnem redu izrekel zahvalo udeležnikom in jih prosil, da bude in goje zanimanje za matično stanovsko organizacijo slovenskega trgovstva.