IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV kranj, sreda, 24« jantt*rja 1962 št. 9 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN Gl.ASILO socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko PRED VII. KONGRESOM LMS PORAST NARODNEGA Kranj, 24. januarja - Na okrajnem komiteju LMS v Kranju so nam povedali, da je za VII. kongres Ljudske mladine Slovenije vse pripravljeno. Da bi priprave v zadnji fazi potekale v redu, so pri OK LMS ustanovili tudi posebno kongresno pisarno. V okviru VII. kongresa Ljudske Gladine Slovenije prireja centralni komite LMS posebno mladinsko razstavo pod naslovom: »MLADINA'V ILEGALI, BORBI, V SVOBODNEM USTVARJANJU«. Otvoritev razstave bo danes popoldne °b 17. uri v avli Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Kot so nam sporočili prireditelji, se bo otvoritve razstave udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko. Danes popoldne se bodo še zadnjikrat pred pričetkom kongresa sestali gorenjski delegati v mali sejni dvorani OLO Kranj. Mladinci in mladinke, ki bodo razpravljali na kongresu, so problematiko 2a svojo razpravo pripravljali skupno z vsemi mladinskimi aktivi v podjetjih, v šolah itd., tako da bodo vse razprave gorenjskih de-lega tov plod kolektivnega dela. Za prenočišče in prehrano delegatov je preskrbljeno. V Kranju oodo delegati nastanjeni v Dijaškem domu na Zlatem polju, v vajenskem domu, v Domu IKS. v hotelu »Evropa«, restavraciji »Jelen«, prenočišča pa so rezervirana tudi v motelu v Mednem in v hotelu »Grajski dvor« v Radovljici. Omeniti velja tudi zanimivo rePubliško televizijsko mladinsko oddajo pod naslovom »Mladina v revoluciji«, ki bo v dvorani kina ^Center« v petek, 26. januarja, ob 20.30 uri. Na tej prireditvi bodo nastopile najboljše slovenske mladinske ekipe, med njimi tudi iz kranjskega okraja, ki jo vodi Matko Oman. Kranj bo v času kongresa tudi spremenil svojo podobo. Ze danes b°do začeli razobešati zastave in Postavljati na vidnih mestih panoge z mladinskimi gesli. Pred po-sl9pjem OLO bodo postavili tudi ooelisk kongresa. - M. Z. Osnutek Resolucije o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj, ki ga je pred kratkim izdelal Okrajni ljudski odbor Kranj, je naletel na temeljito proučevanje ne le na okrajnih svetih, temveč tudi na zasedanjih občinskih ljudskih odborov. Dosedanje razprave so pokazale, da je tak način usmerjanja gospodarskega razvoja pravilen in za naše sedanje razmere najustreznejši. Zbori proizvajalcev pa so nedvomno dolžni, da bodo med letom večkrat razpravljali o tem, kako sprejeto RESOLUCIJO konkretno izvajamo v praksi. V preteklih letih, to je v obdobju 1957-60, je bil letni dvig družbenega proizvoda in narodnega dohodka zelo hiter. Narodni dohodek, preračunan na 1 prebivalca kranjskega okraja, je znašal leta 1956 291.144 dinarjev, a se je že v letu 1960 dvignil na 453.385 dinarjev ali povprečno letno za 11,7 odstotka. Za prihodnjih pet let pa gospodarski strokovnjaki predvidevajo, da se bo narodni dohodek na prebivalca povečal povprečno letno za 7,7 odstotka. Po teh predvidevanjih naj bi znašal narodni dohodek na prebivalca leta 1965 približno 664 tisoč dinarjev. Omenjeni povprečni letni porast na prebivalca v kranjskem okraju v naslednjih letih je tako nekoliko izpod predvidenega povprečnega letnega porasta na prebivalca v okviru zveze Oziroma republike. V vseh preteklih letih se je vztrajno večala udeležba družbenega sektorja v celokupnem narodnem doohdku. Se leta 1956 je družbeni sektor ustvaril le 80,2 odstotka celokupnega narodnega dohodka (privatni torej 19,8 odstotka), a v letu 1960 se je udeležba narodnega dohodka družbenega sektorja že povzpela na 92,3 odstotka. Zasebni sektor je tako predpreteklo leto ustvaril le 7,7 odstotka celokupnega narodnega dohodka v kranjskem okraju. Razvoj v tej smeri, čeprav nekoliko počasnejši, predvideva okrajna RESOLUCIJA o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj tudi v obdobju do leta 1965. Tedaj naj bi znašal narodni dohodek družbenega sektorja 89.152 milijonov dinarjev (94.4 odstotka), narodni dohodek oba sektorja skupno 94.440 milijonov dinarjev (5,6- odstotka) ali oba sektorja sukpno 94.440 milijonov dinarjev (100 odstotkov). Zanimiva je tudi udeležba posameznih gospodarskih panog znotraj družbenega sektorja. Medtem ko se po predvidevanjih udeležba industrije v letih 1960 in 1965 ne bo bistveno spremenila (nekaj nad 73'odstotkov), pa bo prišlo pri ostalih panogah do večjih ari manjših odstopanj. Udeležba v celokupnem narodnem dohodku so bo v letu 1965 povečala v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu, medtem ko se bo pri ostalih udeležba nekoliko zmanjšala. Največji povprečni letni porast pa predvideva- okrajna RESOLUCIJA v trgovini, gostinstvu in gradbeništvu. - P. Ob jutrišnjem posvetu Za jutri, 25. jan., je v Kranju i klicano posebno predavanje vseh predsednikov občinskih ljudskih odborov, sekretarjev občinskih komitejev ZK, predsednikov občinskih sindikalnih svetov in drugih. Na dnevnem redu je razgovor o raznih težavah, pripombah in pogledih ob sedanji izdelavi družbenih načrtov im proračunov. Gre za izmenjavo izkušenj. To je samo del obsežnih in daljših priprav za izdelovanje načrtov. Zavod za gospodarski razvoj, svet za gospodarstvo in drugi organi v okrajnem merilu so že dlje časa močno zavzeti pri oblikovanju predlogov in stališč o novih odnosih, ki se odpirajo ob nenehni decentralizaciji okrajnih organov in uveljavljanju občin. Pri tem zlasti aktivno sodelujejo tu- Kaj bodo rekli odborniki na seji ObLO v Kranju Da bi ugodili občanom PREDLOG ZA POVEČANJE DAVKA NA MALO PRODAJO IN PRISPEVKA ZAPOSLENIH — VELIKE IN UTEMELJENE ZAHTEVE VOLIVCEV Kranj, 23. januarja — Na seji ObLO v Kranju, ki je sklicana za četrtek, 25. januarja, bodo odbornikom predložili predlog o povišanem davku na malo prodajo v trgovini od sedanjih 3 na 6 odstotkov ter povečanje dopolnilnega proračunskega pr'spovka za približno 30 odstotkov, kar bi znašlo okroglo en odstotek na prejemkih na zaposlenega. Organi ObLO so izdelali te predloge kot rešitev, da bi vsaj delno ugodili volivcem, ki so postavili pred njihove organe velike, toda utemeljene zahteve. Velike so potrebe pri komunalnem urejevanju mesta in okolice, za nadaljevanje nekaterih začetih investicij in podobno. Od dosedanjega davka na promet v trgovini je ObLO imel Ustanovitev Društva živilskih in prehranskih strokovnih delavcev Pogumno v prve akcije PROIZVODNJA, PREDELAVA IN PRODAJA ŽIVIL V ENAKI MERI SLUŽIJO ZDRAVI PREHRANI PREBIVALSTVA, ZATO JE SODELOVANJE NUJNO Kranj, 23. januarja - Danes do-Poldne je bil v Kranju ustanovni °očni zbor Društva živilskih in prehranskih strokovnih delavcev, ki so se ga udeležili predstavniki gospodarskih organizacij, ustanov, zavodov in zbornic ter drugih, ki imajo kakršno koli zvezo s prebrano našega prebivalstva. Ustanovni občni zbor je bil zelo dobro obiskan in se je že takoj danes vključilo v to društvo okoli 70 članov. Osnovni namen tega društva Je> da v svojem okviru omogoči sodelovanje in skupno akcijo vseh, ^'Proizvajajo živila, jih predelujejo in prodajajo ali kako drugače pri tem sodelujejo in jim je sku-Pen cilj izboljšati prehrano našega Prebivalstva. Naloge tega društva so zelo ob-rne. Proučevalo in spremljalo bo znanost o prehrani in proizvodnji •1VU ter širilo načela zdrave prerane na temelju znanstvenih izsledkov. Dajalo bo predloge glede Proizvodnje, prometa, porabe in ^akovosti živil, pomagalo pri laiPvanju proizvodnje živil s Potrošnjo in proučevalo ekonom-ka> zdravstvena, tehnološka, teh- nična in strokovna vprašanja, ki so v neposredni zvezi s sodobnim načinom ljudske prehrane in s sodobno proizvodnjo živi. Ustanavljalo bo ali pomagalo pri ustanavljanju in delu znanstvenih, pedagoških in izobraževalnih ustanov, ki služijo napredku ljudske prehrane in proizvodnje živil itd. Na ustanovnem občnem zboru društva so že pregledali in potrdili program dela za letošnje leto. Na prvem mestu v tem programu je akcija za dvig kakovosti mleka in skrb za boljšo potrošnjo mleka. V okviru te akcije bo posvečena posebna skrb proizvodnji mleka in izboljšanju njegove higiene. Da bo kakovost izdelkov boljša in bodo gostinski in trgovski delavci bolje poznali potrošnjo mleka, bo društvo s sodelovanjem ustreznih faktorjev pripravilo degustacije mlečnih izdelkov. Ze v tem letu naj bi društvo s pomočjo raznih strokovnjakov izdelalo minimalni predlog o vzorni ureditvi gostinskih obratov in posebej še poskrbelo za sodobno ureditev zračenja in ventilacije v gostinskih obratih in trgovinah. Čimveč prodajalcev naj bi bilo na posebnih predavanjih seznanjeno s pravilnikom o kakovosti živil. Nadalje lahko v programu dela zasledimo, da bodo že v letošnjem letu posebne akcije usmerjene na higieno kruha od proizvodnje do potrošnje, posvečene higieni in boljši kakovosti sadja in zelenjave, priporočilom in navodilom za nabavo ter vzdrževanje hladilnikov, družbeni prehrani in prodaji polizdelkov za mala in velika gospodinjstva, vzgoji potrošnika, da bo znal koristiti sodobne izboljšave pri živilih in tudi sam izrekal nove zahteve itd. V uvodnih referatih in v diskusiji so govorniki soglasno izražali zadovoljstvo, da so dozoreli pogoji za ustanovitev tega društva in navajali probleme s področja naše prehrane, ki jih bo mogoče rešiti le sedaj, ko bodo akcije skupne in načrtne. Kako velik je pomen novega društva je mogoče preceniti le tedaj, če dobro poznamo, kolikšna je vloga pravilne prehrane in njen vpliv na zdravje in delovno sposobnost prebivalstva. M. S. Kako smo porabili 40 milijonov dinarjev PREVEČ OSEBNIH IN PREMALO KOLEKTIVNIH DARIL °edek Mraz je že za nami in ^olo otroci so že pozabili na tiste •nj in pospravili zadnje vrečke s J adl"rijami. Kljub temu 'je pri-roerno in aktualno, da pogledamo 'n se zamislimo nad organizacijo v tistih dneh, nad našimi stroški in Pomislimo, kako smo otroke zadostili v njihovi t-enutni želji in v ■Vrhovih dolgoročnejših potrebah. Močno nas iznenadijo podatki, p* je bilo samo v vrtcih, po šolah n P<> terenskih organizacijah iz-o°no skupno 9,416.400 dinarjev za rganizacijo raznih prireditev, čajank, obdaritvsnih otrok in podobno. Se ve; so za1o i/dala p^j. »aH °zirorna gospodarske organi-e- Skupno so razne organiza- cije, ustanove in podjetja dala za I valstva. Ob tem pa se seveda pote prireditve okrog 20 milijonov raja misel, kako smo porabili I dinarjev. Tako ocenjujejo te stvari | denar na Okrajni zvezi prijateljev mladine v Kranju, ki so kot pobudn ki in organizatorji teh prireditev zbrali tudi precej podatkov o tem. Mimo teh izdatkov so prav gotovo v tistih dneh še toliko potrošili tudi sami starši za to, da bi osrečili svoje najmlajše. Tako se predvideva, da je bilo v okraju porabljeno okroglo 40 milijonov dinarjev za dedka Mraza. To pa je že velika številka. Ta nas sicer veseli, ker dokazuje sorazmerno veliko razumevanje do otrok in hkrati tudi določen stan-Šard, določeno kupno moč prebl- Zelo veliko so letos prispe v* posamezni kolektivi. Med temi o še posebno izkazali nasled; '-.olektivi: Tekstiiindus v Kran; kolektiv OLO v Kranju, kolekt: • Iskre, tovarna IBI, Veriga v Lescah, kolektiv Kemične tovarne v Podnartu, Save v Kranju, Agra-rije v Kranju, KZ in LlP v Preddvoru, bolnišnice na Golniku, kolektiv ObLO na Bledu in drugi-Zelo dobra je bila organizacija zbiranja sredstev v Železnikih, v Tržiču, na Jesenicah, na Bledu in na Jezerskem, kjer so pri tem 60-(Nadaljevanje na 2. strani) samo 36 %. Povišanje pa bo v celoti šlo za občinske potrebe. S tedanjim predlogom predvidevajo, da se bodo občinski viri iz tega naslova povečali od sedanjih 46 milijonov letno na približno 125 milijonov dinarjev. Vsa ta sredstva nameravajo porabiti zgolj za negospodarske investicije (gradnjo bolnišnice za ginekologijo in porodništvo, za stanovanja, reševalno postajo in druge potrebe). Povečani dopolnilni prispevek iz osebnih dohodkov pa je namenjen Pomoč prizadetim v Dalmaciji vsak dan večja - Kranj, 23. januarja — Včeraj in danes so na okrajnem odboru Rdečega križa v Kranju dobili obvestilo o dvajsetih novih darovalcih, ki so po svojih zmogljivostih prispevali za prebivalce — prizadete pri zadnjem hujšem potresu v Dalmaciji in Hercegovini. Vrednost pomoči, odposlane ali zagotovljene v zadnjih dveh dneh znaša okoli 2 milijona dinarjev. Ker vseh novih darovalcev ne moremo omeniti, naj naštejemo le nekatere največje. Kmetijska zadruga Bled bo prispevala les v vrednosti 1 milijon dinarjev, tovarna Sukno Zapuže 200 tisoč dinarjev, Elektrarna Kranj 300 tisoč dinarjev, Projektivno podjetje Kranj, Zeleznina Radovljica, sindikalna podružnica »Almira« po 50 tisoč dinarjev, Knjigarna »Simon Jenko« 60 tisoč diaarjev, sindikalna podružnica Komunalne banke Kranj 66 tisoč dinarjev itd. Akcija zbiranja pomoči je zajela tolikšen obseg, da nekaterih oblik zbiranja pomoči ne bo potrebno več forsirati. Zato je Glavni odbor RK Slovenije preko Okrajnih in občinskih odborov že izdal navodila, da naj se preneha z zbiranjem prispevkov od posameznikov, gospodarske in druge organizacije pa bodo od Glavnega odbora prejele posebna navodila. zgolj za šol.slvo. Volivci v Šenčurju, Cerkljah, na Zlatem polju v Kranju in drugod so nakazali neizpodbitne potrebe po gradnjah šolskih objektov in podobno. Toda sedanji viri nikakor ne bi zmogli teh potreb, marveč bi zadostovali samo za najnujnejše manjše investicije in adaptacije, da bi se preprečila večja škoda. Spričo ugotovitve, da so podjetja, od katerih bi občila lahko največ pričakqyala, v večini v rekonstrukciji tako da niso sposobna pomagati- pri reševanju skupnih potreb komune, smatrajo v ObLO, da je to edini izhod, da bi zadostili potrebam občanov. Sicer pa bodo o tem spregovorili sami odborniki. K. M. di družbeno-politične organizacije. Zadnja leta 6o se pri planiranju ljudski odbori naslanjali zlasti na razne podatke iz operative, na statistiko, na podatke o doseženih uspehih in ekonomskih zmogljivostih. Skladno s tem so bolj »računsko« določali korake v prihodnost. Družbeni razvoj v zadnjih letih, nove ekonomske smernice, decentralizacija oblasti in utrjevanje komunalnega sistema pa zdaj narekuje povsem nove odnose organizacij in ustanov znotraj komune, zlasti pa med posameznimi službami na območju okraja in občinskimi organi. Se bolj kot podatki, analize in stati-stike so ob tej pomembni nalogi potrebne sile političnih in družbenih organizacij. V zvezi s tem so že bila in bodo še mnoga posvetovanja, posebno po občinah. Organizacije, društva, podjetja in ustanove čutijo te spremembe in od vseh teh je tudi odvisno uveljavljanje postavljenih načel. Novi ekonomski odnosi namreč zahtevajo drugačne medsebojne odnose; zahtevajo vse večje upoštevanje sleherne pobude občanov, zahtevajo tenkočuten posluh za utrjevanje samoupravnih organov, zahtevajo vsklajevanj« z načeli, ki jih že predvidevajo občinski statuti. Vse to je treba upoštevati v pripravah družbenih načrtov in predračunov. Res je, da stvari nr- moč urediti takpj in z enim samim dokumentom, toda cilji so jasni. -~ K. M. KULTURNA DELEGACIJA ZAR V KRANJU V ponedeljek, 22. januarja, se je mudila na Gorenjskem kulturna delegacija iz ZAR, ki je ob tej priložnosti obiskala tudi Kranj. Gostje ©o si ogledali Ljudsko knjižnico, Pionirsko knjižnico, Delavski dom in poslopje Okrajnega ljudskega odbora. Po ogledu so se polni najlepših vtisov odpeljali proti Ljubljani. Stanovanjska gradnja v ospredju VSAKO LETO 1.190 DRUŽIN V NOVIH STANOVANJIH Za obdobje od 1961. do vključno 1965. leta je predvideno, da bodo v našem okraju zgradili približno .1950 novih stanovanj. Pretežni del investicijskih naložb v negospodarske namene je predviden prav za povečanje stanovanjske izgradnje .To je posebno poudarjeno v RESOLUCIJI o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj, ki jo je izdal Okrajni ljudski odbor. Tudi v prihodnjih letih je predviden nadaljnji porast družbenega standarda. Osebna prednja naj bi se povečala letno za 9,7 odstotka oziroma za 9 odstotkov na prebivalca. Osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu pa bodo na- raščali ,kot predvidevajo, za 7,6 odstotka lel.no. Ti dohodki so izračunani na povečanem delovnem Učinku delavcev, boljšem poslovanju in ekonomskem uspehu gospodarskih organizacij. Skladno s porastom osebnih dohodkov in potrošnje pa je predviden porast družbenega standardi, pri čemer je posebno poudarjena stanovanjska gradnja. V zadnjih 4 letih je bilo za stanovanjsko .grednjo dodeljeno 8 milijard 168 milijonov dinarjev oziroma 2 milijardi 42 milijonov letno. V prihodnjem obdobju pa naj bi ss te naložbe poverale za ve? kot 100 odstotkov, in sicer za okroglo 16 (Nadaljevanje na 2. strani) V DNEH OD 26. DO 28. JANUARJA 1962 BO V KRANJU VIL KONGRES LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE. DA BI DOBILO NAŠE MESTO V TEH DNEH ČIMLEPŠI IN SLOVESNEJŠI IZ-GLED, VAS POZIVAMO, DA V TA NAMEN STORITE VSE POTREBNO IN IZOBESITE ZASTAVE Občinski ljudski odbor KRANJ TOKRAT V SLIKI SOKRAT V SLIKI Meha; kacija razbremenjuje človeka. Delo človeških rok opravljajo stroji In naprave, ki jih v zadnjih letih čedalje bolj pogosto uvajamo tudi v kmetijstvu. Tako so na Kmetijskem posestvu v Skofji Loki pred meseci nabavili stroj za nakladanje gnoja, ki je v kmetijski proizvodnji še nekaka novost. Na škofjeloškem posestvu menijo, da bodo lahko le z mehanizacijo izboljšali zaposlenim delovne pogoie 49 518428 88 SREDA, 24. Janu: Razgovor pred VTJ. kongresom LMS Pojutrišnjem bo v dvorani kina »Center« v Kranju začel z delom vii. kongres LM Slovenije. Naneslo je, da smo se pred dnevi srečali na posvetovanju delegatov jeseniške komune z Jeae-ničankama, ki bodo med ostalimi posegle v razpravo. — Izkoristili smo priložnost za pomenek z Anico VISTER in Katico GRILC. »Menda sem s 27 loti .prestara' za mladinko« — je začela pripovedovati Anica VISTER - »a me dinamika dela v mladinski organizaciji še vedno privlačuje... Svoja otroška leta sem preživela s starši v pregnanstvu, v Srbiji. Po končani šoli sem se ob koncu 1948. leta zaposlila v Železarni.« - Več nam o sebi ni hotela povedati, vendar so nam kasneje povedali njeni tovariši: »Z organizacijskim delom se je naša Anica spoznala in ga tudi vzljubila že v pionirski organizaciji. Letos ji je mladina Železarne dala zaupnico za njeno prizadevno delo. Izvoljena je bila v sekretariat tovarniškega komiteja LMS. Sedaj je sekretar.* £ Kaj menite o uveljavljanju ženske mladine v organih družbenega samoupravljanja? — »Dogaja se, da se v posameznih gospodarskih organizacijah pojavlja malo ženske mladine v organih samoupravljanja, zakaj nekateri še vedno menijo, da ženska nima dovolj smisla, da bi se družbeno-politično uveljavljala. S tem se ne strinjam. Ce dovolite, kakšno vlogo so odigrale žene, dekleta, matere v NOB?! Sicer pa bom razpravljala na kongresu o vlogi ženske mladine in njeni dejavnosti ter o problemih, ki nastopajo pri tem. # Vaša želja? merilo, skratka več dela in manj besed ...« »Odkar sem zaposlena pri Sekciji za vzdrževanje prog Jesenice, delam v mladinski organizaciji. V sekretariatu Občinskega komiteja LMS na Jesenicah* sem blaga jni-čarka. Mimo tega pa sem še za-pisnikarica in tajnik sindikalne podružnice ter v 10 sindikalnega odbora, kjer delam« — je uvodoma dejala Katica GRILC, ki zadnja leta živi v Podkorenu. © O čem boste govorili na kongresu? — »Na kongresu bom spregovorila o problematiki mladine na terenu. Mnenja sem, da bi moralo ostale organizacije bolj zanimati, kaj dela mladina, kot jih sicer... Le prosvetno društvo nam pomaga.« 9 Problemi na vašem terenu? — »Dobro bi bilo, če bi obnovili prostore v Prosvetnem domu, da bi prišli do klubskih prostorov, vendar za zdaj ni sredstev.« # In želja? — »Več družabnega življenja.« S. Sk. ihiillll.itlllilllllimif llllilllllilliliililllll!li!illlllii!illtiiilillllil!lll!liillllill!illlllli;illllll .......llllllllllllllilllllllllllira i Politični vrtiljak današnjih dni je Kongo. Ta primerjava ni izgubila prizvoka dvoma, da je ta dežela še vedno precej daleč od pomiritve. Dvomi postajajo v zadnjem času zopet bolj stvarni in prevladuje mišljenje, ki kon-goškim izgledom, da bo po dvoletnih razprtijah prišlo do ureditve notranjih problemov, dajejo zelo malenkosten pomen. Ze večkrat v dvoletnem razvoju kongoške krize so se nakazovali izgledi, da se bodo nacionalne sile zmožne odreči tujih računov in vplivov. Večkrat so se v tem politično protislovnem času združevale napredne kongoške politične sile, da bi uredile krizo brez škode za kongoško neodvisnost in samostojnost. Pa vendar je z zakulisnimi spletkami uspelo razdružiti te sile in jih zaposliti z medsebojnimi obračunavanjem. Svetovna organizacija s svojim vplivom in dejanji večkrat ni nudila uslug, ko je bilo možno doseči pozitiven izhod kongoške krize. Zamujene priložnosti pa so ustvarjale težave, ki so najbolj oškodovale prirodni tok kongoške drame. Zaradi takšne mlačne podpore so se stvari vedno vrnile na izhodišče in Kongo je ostal do danes brez pametne rešitve. Vprašanje, ki ga v zadnjih nekaj dnevih najpogosteje poslavljamo je, kaj se zopet dogaja v Kongu. Nekdanja somišljenika in sodelavca v Vzhodni pokrajini general Lundula, ki ga je pokojni Lumumba povišal v poveljnika kongoške vojske, in Antonin "Gizenga, do nedavnega podpredsednik v osrednji kon-goški vladi in naslednik političnega gibanji-, ki ga je začel Lu- iz vlade z obtožbo, da izpodko-pava enotnost in skuša po svoje zapletati vso stvar. Lundula, ki je držal Gizengo po nalogu osrednje vlade v hišnem zaporu, Kamitatu. nekdanji Lumumbin sodelavec, ki se je pridružil obtožbam vlade zoper Gizengo, Kasavubu, ki je podpisal odlok o Gizengini obsodbi in odvzemu ministrskega položaja, in končno gre še za razhajanje v vladi pokojnega Lumumbe, da največ- I j a nevarnost za Kongo prihaja g iz Katange. Cofmbejevo zaledje % je to zaostritev razlagalo po svo- 3 je: Katanga in njeno vodstvo |j niso krivci neredov in zdražbe I v Kongu, ampak ni nihče drugi = storilec težkega stanja v Kongu I kot Gizenga, ki namerno vnaša =3 v kongoške lazmere razdor. Ce I ne bi bilo njega bi se že zdav- | naj sporazumeli. Kongoški ključ mumba, sta se sprla in prišlo je med njima do oboroženega obračunavanja. Ta oboroženi spopad je izkoristila osrednja kon-goška vlada, ki je v nastalem položaju odstavila Gizengo, ker se ta ni ravnal po priporočilih osrednje vlade. v tem zmedenem navzkrižju političnih silnic je zaplet z Gizengo znova potrdil, da osebni prestiž postopoma izpodriva kongoške nacionalne težnje in da je postala borba za stolčke osnovna oznaka za zaznamovanje politične podobe Konga. v afero Gizenga so vpletene najrazličnejše politične osebnosti današnjega Konga: Adula, ki je Gizengo izključil Vzhodne pokrajine. Govori se, da bodo Gizengo postavili pred sodišče. Toda njegov prihod v Leopoldvilie je povzročil odkrito negodovanje kongoškega senata, ki meni, da je način, kako je bil Gizenga odstavljen, nemogoče zagovarjati. Kdo je iz spora Gizenga — osrednja vlada — Lundula izvlekel dobiček? Agencijska sporočila o navzkrižju med Lundulo in Gizengo so prišla kot na roko Moisu Combeju, ki je v nasprotju Leopoldvilla s Stanlev-villom izrabil priložnost, da na njega pozabijo. Gizenga je bil od vsega začetka najdoslednejši zagovornik politične doktrina Takšna razlaga je samo pre- jf računana politična prevara, s Sporni kamen kongoške enotno- j§ sti, izvor kongoških razhajanj, 1 razprtij in razlik je v Katangi 3 in Combejevi vladi. Zdi se, da 1 je to dejstvo v zadnjem času s § pomočjo tujega prisluškovanja * preveč pogosto zanemarjeno. Ce %, izvzamemo težko zamišljeno 1 kongoško politično enotnost, če g odtehtamo vpliv tujine na k on- jf goško vlado, odnose tujine do % Konga in obratno, potem pri- §§ demo do političnega zaključka, f§ da je za katanško odcepitev pri- g šlo strmoglavljertje Gizenge kot 3 dober znak. Zdravko TomažeJ I lll.il Pred združitvijo treh delavskih univerz V Radovljici so se minulo sredo sestali upravni odbori Delavskih univerz Bohinja, Bleda in Radovljice. Obravnavali so vprašanje združitve vseh treh ustanov v eno občinsko izobraževalno telo. O tem problemu so doslej tako na Bledu kakor v Bohinju in Ra- — »Dejanja in delo naj bodo dovljici veliko govorili, svoj de- Prvi festival slovenske popevke Letošnjo pomlad — od 10. do 12. januarja bo v novi festivalni dvorani na Bledu prvi festival slovenske popevke. Festivalni odbor pri TD Bled (v tem odboru so razen predstavnikov z Bleda strokovnjaki, ki se ukvarjajo z našo popevko) je pred dnevi že izdal natečaj za popularno slovensko popevko. Zamisel o tem festivalu je naletela med ustvarjalci in ljubitelji slovenskih popevk na ugoden odmev, Tak način predstavljanja naših popevk smo doslej zelo pogrešali, saj nismo imeli prireditve, ki bi pospeševala naslajanje te zvrsti zabavne glasbe. Zato nam preostaja le ugotovitev, da naša popevka ni niti na malo zavidljivi višini. Osnovni namen festivala bo torej pospešiti nastajanje slovenskih popevk, in to z dobrimi slovenskimi besedili, pri katerih je vrzel še posebno občutna. Razen tega pa naj bi nam ta festival odkril tudi čimveč mladih slovenskih pevcev. Ko't predvidevajo organizatorji naj bi se ta festival v prihodnje leto prirejal pozimi — v januarju. Tedaj se bo za najboljšo popevko podeljevala posebna nagrada — »Zlata snežinka«. — M. S. Stanovanjska gradnja v ospredju (Nadaljevanje s l.str.) milijard 728 milijonov v petih letih. To pomeni 3 milijarde in 346 milijonov letno za to dejavnost oziroma milijardo in 304 milijone dinarjev več letno kot prej. Največ stanovanj nameravajo zgraditi v družbenem sektorju, in sicer 4750, v zadružnem okrog 300, medtem ko bi privatniki zgradili okrog 900 novih stanovanj. Letno bi se vselilo 1190 družin v nova stanovanja. Tak je program, ki temelji na dosedanjih izkušnjah, na stvarnih možnostih in na potrebah prebi- OBJAVA V sredo, dne 24. januarja 1962, bo ob 19. uri v Delavskem domu (vhod 6) zanimivo predavanje z naslovom: »O ALŽIRSKEM OSVOBODILNEM GIBANJU« Predaval bo udeleženec osvobo-bilnega gibanja v Alžiriji Mohamed Ait Si. Priporočamo obisk! Uprava Delavske univerze v Kranju Razpored predavanj DELAVSKE UNIVERZE v KRANJU V sredo, 24. jan. 1962 - v Zalogu — Dr. Stiasnv »Nekaj zanimivosti o popevki«. V četrtek, 25. jan. 1962 - v Vo-klem - Dr. Stiasny »Nekaj zanimivosti o popevki«. V petek, 26. jan. 1962 - v Olšev-ku — Dr. Bajželj »O revmatizmu« v Cerkljah - M. Stempihar in ing. Pogačnik M. »Ali znate nakupovati in negovati tekstil?« v Predosljah - ing. Vinškova »Sprehod med alpskim cvetjem« v Zabnid - Stane Tavčar »Pot v Turčijo« V soboto, 27. jan. 1962 - na Jezerskem — Stane Tavčar »Po arabskih deželah«. V nedeljo, 28. jan. 1962 - v Pod-brezju - Stane Tavčar »Po arabskih deželah«. valstva. Seveda so pri tem upoštevana tudi prizadevanja posameznikov, kolektivov in organizacij. Nenehna rast življenjske ravni posameznika, kar je zelo očitno v zadnjih letih in kar je, kot kažejo prvi podatki tega zapisa, zagotovljeno tudi v prihodnjih letih, je posledica decentralizacije, povečane delovne storilnosti, boljše stimulacije proizvajalca -torej posledica skupnih naporov za dvig življenjske ravni. Zmanjšujejo se namreč sredstva, ki se zbirajo v višjih teritorialnih enotah. Okraj v pravem smislu niti nima več sklada za investicije. Vedno več pa imajo kolektivi in tudi posamezni proizvajalec. Dolžnosti, ki so jih imeli nekoč ljudski odbori, da 60 zagotovili ljudem osnovne življenjske potrebe, se skladno s sredstvi prenašajo navzdol. Tako bo treba razumeti v prihodnje tudi potrebe po stanovanjih. To se pravi, da bomo polagoma morali vprašati sami sebe in svoje kolektive, kako smo izpolnili določene obljube in dolžnosti. Resolucija te dolžnosti in tudi naše možnosti že delno upošteva. — K. M. lež k rešitvi tega vprašanja pa je dal tudi plenum Občinskega odbora SZDL. Zadnji skupni posvet upravnih odborov je po vsestranski proučitvi že sprejel konkretne sklepe in priporočila o združitvi. Končno besedo bo izrekel Občinski ljudski odbor Radovljica na prvi prihodnji seji. Dosedanje tri delavske univerze so imele že do sedaj težave pri zadostitvi vseh ■ teh rastočih potreb, ki so čedalje večje: po kvaliteti in po obsegu dejavnosti. V prihodnje pa kot kaže bi se težave in potrebe še povečale. Ze takoj bo treba izobraževalno delo razširiti na družbeno vzgojo, strokovno in splošno izobraževanje ter zlasti na vzgojo predavateljskega kadra. Zato bo delo v ZDRUŽENI DELAVSKI UNIVERZI potrebno ustrezno razširiti. Različne zvrsti izobraževalnega dela bodo morali voditi ljudje, ki bodo posebej posvetili vse 6krbi in sposobnosti samo določeni vrsti izobraževanja. Programov, ki so jih v jeseni sestavile vse tri Delavske univerze, v tekoči izobraževalni sezoni ne bi spreminjali. Delo naj bi navzlic skorajšnji administrativni združitvi teklo po dosedanjih izkušnjah in metodah, ki so 6e V praksi že dobro uveljavile. Ker bo novo upravno in administrativno vodstvo imelo svoj sedež v Radovljici, pa naj bi po mnenju predstavnikov upravnih odborov v obeh ostalih krajih, v Bohinjski Bistrici in na Bledu, uvedli izpostave. Na takšni organizacijski osnovi bo celotno izobraževalno delo laže usmerjati bolj enotno na celotnem območju sedanje radovljiške občine. Tudi predavateljski kader bo ZDRUŽENA DELAVSKA UNIVERZA laže našla na širšem delovnem območju in ga tako tudi bolj enakomerno razporejala tja, kjer bo potrebno. Tako bodo tudi finančna sredstva bolj racionalno izkoriščena, saj se bo vse delo finansiralo iz novega središča. Glede tehničnih sredstev in ponazoril za predavanja so imele doslej vse tri ustanove velike težave, saj si jih nobena ni mogla preskrbeti toliko, kolikor bi jih potrebovala. V novi enoti, v kateri se bodo združila vsa sredstva, pa se odpira možnost, da bi se ustanovil občinski tehnični servis za vse vrste ponazorilnih pripomočkov, aparatur, diafilmov, reprodukcij, posnetkov in podobno. K skupnemu fondu za ta namen bi lahko pris..-vali svoj delež tudi drugi, kakor n. pr. občinski Svet Svobod, občinski sindikalni svet in še kdo, ki bi mu takšna sredstva lahko koristila. Zamisel o prihodnji strukturi izobraževalnega dela v občini še ni dokončna, je pa že precej izoblikovana. Se bolj jasno podobo ji bo dal pravilnik; osnutek je že pripravljen in bo o njem in tudi o celotnem predlogu za združitev razpravljal pristojni svet ObLO in končno sam občinski ljudski odbor. - J. B. TE DNI PO SVETU % sporazum v Ženevi Trije laoški princi so se sporazumeli, da bo imela koalicijska vlada 18 ministrstev. 10 ministrstev bo imela nevtralna skupina, po štirih pa desničarji in gibanje Patet Lao. Voditelji laoških političnih skupin bodo pogajanja nadaljevali. S tem bi ustvarili pogoje, da bi žc'nevska konferenca lahko nadaljevala delo. % DEMONSTRACIJE TEHERANSKIH STUDENTOV Teheranska vlada je prepovedala vsa zborovanja in demonstracije po spopadih policije s študenti, ki so protestirali proti vladi. Študentje so nosili gesla s katerim so slavili nekdanjega iranskega premiera Mosadeka. Študentje so zahtevali tudi parlamentarne volitve. # FRANCIJA NI PRISTALA NA TUNIZIJSKE PREDLOGE Francosko-tunizijska pogajanja o Bizerti so prekinili, ker ni prišlo do zbližanja stališč. Pravijo, Kako smo porabili 40 milijonov dinarjev Odgovor potrošniku Eden izmed mnogih potrošnikov Franc Kovač je kupil v trgovskem podjetju »Moda« Kranj žensko ročno uro znamke GUB — Glashutter v vrednosti 9 tisoč dinarjev. Pri nakupu je prejel garancijski list z navedbo servisnih delavnic in rok garancije, kar je seveda dovolj, da sme trgovsko podjetje ure prodajati. O nadaljnjem postopku pa bi bilo sedaj nesmiselno pisati, ker vsaka stranka že ob nakupu ve, kako bo z uro ukrepala, če ji ne bo šla točno. Z dnem, ko se ura proda, prevzame vse obveznosti do ure servisna delavnica, ki je naveden % na. garancijskem listu. Zgoraj omenjeni tovariš si je pa to zamislil povsem drugače, in sicer tako, da bi mu trgovina MODA s pomočjo poslovodje, ki je odgovoren za poslovanje, zamenjala uro za novo, z novim garancijskim li6tom, kar pa je proti vsem načelom trgovanja. Zamenjajo se lahko klobuk, jopica, nogavice in se nato reklamira v maše tovarne, ure pa ne more trgovina reklamirati v Nemčijo, Švico itd. Zato pa pride pri urah do izraza garancijski list. Ob koncu pa prosimo potrošnike, da se s pokvarjenimi urami obračajo na servisne delavnice, ki so navedene na garancijskem listu, ker trgovina ur ne proizvaja in ne popravlja. da bo mogoče pogajanja obnoviti, če se bo zboljšal položaj v Alžiriji. Poudarjajo, da je tunizijska vlada vztrajala pri določitvi datuma za umik francoskih čet iz oporišča. Francoska stran pa je bila mnenja, da je treba določiti pogoje umika, medtem ko bi datum umika določil pozneje. Ta druga prekinitev utegne povečati stopnjo napetosti v francosko-tu-nizijskih odnosih. e VAL STAVK V ALŽIRIJI V Alžiriji se nadaljujejo stavke. Stavkajo vozniki in sprevodniki avtobusov, ki zahtevajo oboroženo spremstvo in zaščito pred napadi pristašev OAS. Stavko so začeli tudi zdravniki. t AFRIŠKA LASTNINA V glavnem mestu Nigerije se jc začela konferenca zunanjih ministrov nekaterih afriških dežel. Na konferenci ne sodelujejo predstavniki dežel podpisnic listine iz Casablanke. Politični opazovalci v Kairu poudarjajo, da je za neodvisne afriške dežele nemogoče sodelovati na taki konferenci, ki SU jo enostransko pripravili zagovorniki nevarne kolonialističr.e usmerjenosti. • POMOČ DOMINIKANSKI REPUBLIKI Ameriški predsednik Kennedv je včeraj sporočil svoj namen, da bi podelil Dominikanski republiki 25 milijonov dolarjev pomoči »z namenom, da bi izbolzšal njeno plačilno bilanco«. Dominikansko republiko upravlja sedaj državni svet. ZDA so pO zadnjem udaru izrazile zadovoljstvo, ker so ponovno prišli na oblast »bolj umirjeni elementi«. # KENNEDYJEVA POSLANICA Predsednik ZDA Kennedv je poslal indijskemu premieru Nehruju poslanico, da bi Indija in Pakistan skušala na miren način urediti kašmirski spor. Pakistan se je Trgovsko podjetje MODA-Kranj | namrec- zopet j>ritožil Varnostne- Poslovodja mu svetu. Ivan Jan: Dražgoše »Gorenjska republika« (Nadaljevanje s 1. strani) delovale vse družbene organizacije, nadalje zavodi in podjetja itd. Prav v teh krajih so se v večini izognili podedovanim slabostim, da bi namreč pripravljali samo individualna darila. Upoštevali so dolgoročnejše potrebe otrok in jim preskrbeli kolektivna darila. Tako so dobili otroci v šole, vrtce in druge njihove organizacije razno telovadno orodje, šahovnice, opremo za foto krožk in druge delavnice, dobili so kinoprojektorje in druge potrebščine. Taka darila so seveda dokaj vredna za otroke. Ce velja številka 40 milijonov dinarjev za naše celotne izdatke potem velja, da je bilo izdano povprečno za vsakega otroka (od 2 do 15 let) po 1320 dinarjev. Toda velik del teh izdatkov je bil porabljen za Pred kratkim so knjigarne prejele novo knjigo, ki lepo dopolnjuje dokumentarno gradivo iz naših velikih dni revolucije. Gre za knjigo »Dražgoše«, ki jo je napisal Ivan Jan-Srečko. Ime tega avtorja ni novo. — V knjižnicah imamo že njegovo knjigo »Med gorenjskimi partizani«, ki jo je izdal 1956. leta. LanJ pa je izšla njegova zbirka črtic pod naslovom »Izpolnjena obljuba«. Tako je to že tretje njegovo večje delo, v katerem opisuje dogodke iz NOB na Gorenjskem. Sedanjo knjigo, ki je izšla v počastitev 20-letnice revolucije, dokajšnji premik v zadnjih letih, je založil »Borec« v Ljubljani, ti-je vendar še veliko preveč osebnih ' sikala pa tiskarna CP »Gorenjski in premalo kolektivnih daril. Tudi • tisk« v Kranju. Na 157 straneh vrečke sladkarij in standardne. teksta je objavljeno tudi 59 ori-igračke so le trenutnega pomena, ginalnlh posnetkov, 5 nemških Močno pa otroci pogrešajo razne; dokumentov in 3 skice, kar vse krožke, razne tehnične možnosti, | zelo nazorno prikazuje dražgoške opremo in rekvizite za svoje raz- j boje in tako dopolnjuje pisano vedrilo v prostem času. Veliko ne- j besedo. Prav tako je v knjigi 272 opremljenih igrišč, telovadnic, de-1 imen padlih borcev Cankarjeve-lavnic in pionirskih ter predšoi- ga bataljona, preživelih nosilcev skih ustanov bi bilo lahko ob takih spomenice in ostalih borcev ter trenutne efekte (okrasitev cest in ulic), za organizacijo in gostovanje dedka Mraza in še posebno za sladkarije in individualna darila otrokom). Neko podjetje je izdalo celo 3000 dinarjev za posameznega otroka v te namene. Čeprav smo glede tega napravili Vendar ni le v tem poglavitna | lini in kon'no do zgodovinske izdatkih deležno večje pomoči. In to bi našim najmlajšim veliko več koristilo. Te izkušnje je treba v prihodnje upoštevat L partizanskih enot, imen postreljenih in sežganih domačinov ter drugih udeležencev v Dražgoški bitki. privlačnost knjige, marveč v tem, da je avtor v knjigi združil spomine in, izjave posameznih borcev, domačinov in aktivistov ter vs*> vo snretno povezal v celoto. To čU.s'e kniigi izrazito dokumentarno obeležje. V knjigi je omenjeno "eč sto ljudi ne le iz Draž-goš ir. Poljanske dolino, marve:': iz vseh krajev Gorenjske in od drugod; vse to močno približuje Janovo delo našim ljudem. Avtor se je po>lužil tudi raznega gradiva iz sovražnikovih (nemških) virov (mnoge izlave, službena obvestila, slik itd.). Knjiga ne začenja svojo pripoved pri dražgoški bitki, ki je bila od 9. do 11. januarja 1942. leta, marveč pri formiranju prvih partizanskih čet ob koncu julija 1941 in pri nastanku Cankarjevega bataljona v začetku avgusta. Potem ko ugotovi določeno stagnacijo partizanskega gibanja v poznem poletju, prikaže novo obdobje vstaj, ki so sledile v decembru mesecu. V sklopu celotnega tega revolucionarnega gibanja in odpora množic prikazuje, kako je prišlo do bojev v Poljanski do~ DRAZGOSKE REPUBLIKE. Morda bi bralci raje videli te dogodke prikazane v čisto literarnem slogu. Vendar pa je res, da bi prikaz tega pomembnega dogodka utrpel neizmerno škodo, Č0 bi zanemarili spominsko gradivo-Vse to bo estalo kot trajen, čeprav skromen dokument o tisti!1 velikih dneh, ko so bili »vro?i dnevi« in »vroča srca«, kot opisuje avtor. — K. M. KONCERT V POMOČ ŽRTVAM POTRESA V sredo, 24. januarja, ob 20. url bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstva n Uroša Prevorška. Ob tej priložnosti bo konoertirala tudi popularna Dubravka Tomšič. — Dohodek je namenjen prebivalstvu Makarske in okoliških krajev, ki jih Je hudo prizadel potres. EYA 7779997 sreda, Januarja 1962 Pred VII. kongresom LMS - Pred VII. kongresom LMS sredi življenja V petek, 26. januarja, se bo v Kranju pričel VII. kongres Ljudske mladine Slovenije. Obdobje med obema kongresoma je izredno pomembno v našem družbenem razvoju. Zanj je značilno naslednje: nadaljnja krepitev in razvoj proizvajalnih sil, razširitev in uveljavitev širokega sistema neposredne demokracije, rastoča vloga državljana v družbenem življenju, nagel razvoj in izpopolnjevanje sistema izobraževanja in vzgoje ter dvig življenjskega standarda (poročilo CK LMS o delu Ljudske mladine Slovenije). V tem procesu naše rasti ima Ljudska mladina nedvomno veliko zaslug. Prav zato smo v naše uredništvo povabili pretekli ponedeljek nekatere predstavnike organizacije Ljudske mladine. Ti so razpravljali o procesu rasti organizacij*. Ljudslie mladine v organizacijo slehernega mladinca —- in v tem okviru so potem tudi poglobljeno spregovorili o nekaterih vprašanjih, s katerimi se pri delu v organizaciji srečujejo, in to še posebej o vlogi okrajnih in občinskih vodstev Ljudske mladine, o novih metodah in o vsebini dela organizacije, o vprašanjih nadaljnje graditve organizacije Ljudske mladine in pa tudi o tem, kako se organizacija uveljavlja v okviru krajevnih skupnosti, v ekonomski enoti in šoli. Kakšne naloge ima in kako se jih loteva. Sestanku so prisostvovali: ZDRAVKO KRVI NA, sekretar CK LMS; NACE PAVLIN, predsednik OK LMS Kranj; NACE JURAN, sekretar OK LMS; člani Okrajnega komiteja FRANC ROGELJ, IGOR JANHAR in LUDVIK GORJANC, predsednik ObK LMS Jesenice JANEZ ČUDEN, član ObK LMS Kranj JURE HRIBAR. Iz razprav smo izluščili nekatera mnenja, ki jih objavljamo. Zdravko Krvina: Razprave o nadaljnji graditvi organizacije so najpomembnejše enoti, razrednem in šolskem kolektivu, kmetijskem posestvu, krajevni skupnosti itd. Skladno s tem gredo prizadevanja naše organizacije, da bi Ljudska mladina postala resnični odraz teženj, želja in ambicij mladih ljudi in jim omogočala, da bi svoje sposobnosti razvijala skladno s svojo družbeno vlogo. V tej smeri smo tudi že dosegli pomembne rezultate, nekje boljše, drugod slabše, kar so pokazale tudi letošnje občinske konferenco Ljudske mladine. -Takšna vloga in takšna vsebina dela organizacij Ljudske mladine pa zahtevata, da delo organizacij sloni na demokratičnosti. Ta naj mlademu človeku ustvarja podlago za res svobodno in odkrito razpravljanje o vseh problemih, s katerimi se nenehno srečuje, tako da bo z vso mladostno revolucionarnostjo podiral staro in okostenelo, ki ovira razvoj naprednemu. Obenem pa bo z vsem svojim poletom gradil in tistvarjal novo. Nekatera konkretna stališča o tem bo prav gotovo postavil skorajšnji VII. kongres Ljudske mladine. Razumljivo pa je. da bo to le izraz tistih pogojev in prizadevanj, ki so se že uveljavila ali pa se v naših organizacijah še bodo. Franc Rogelj: Novi družbeni pogoji narekujejo spremenjeno vlogo osnovnih organizacij Razprave o nadaljnji izgradnji Ljudske mladine, ki so trenutno ^ed najpomembnejšimi v naših °rganizacijah, so izraz prizadevanj, da delo organizacije Ljudje mladine čimbolj vskladlmo s spremembami v našem družbenem sistemu. Spremenjeni družbeni pogoji so oblikovali novo vsebino dela organizacije Ljudske gladine, ta pa zahteva nove organizacijske oblike in delovne metode. Ne gre za nekaj povsem novega, bistveno različnega; gre Predvsem za nadaljnje razvijanje tistih načel, ki jih je postavil že vi. kongres LMS in ki so v prak-si naših organizacij našla evojo Potrditev ter vsebinsko obogatitev. Te oblike naj slehernemu Jfllademu človeku omogočijo, da 150 lahko aktivno in odločujoče Posegel v razpravljanje o vseh vPrašanjih, ki neposredno zadevajo njegove interese in interese skupnosti. Pri tem so naše orga-nizacije razvile vrsto oblik (n. pr. razne klube, sekcije, mladinske f°le. tribune mladih in podobno), so organizacijo Ljudske mladine Približale konkretnim problemom mladine. Ljudska mladina mora biti sposobna, da vpliva na reševanje vfeh vprašanj, ki v določenem okolju nastajajo in se tudi rešujejo — na primer v ekonomski Želel bi poseči v razpravo o nekaterih vprašanjih nadaljnje izgradnje LM, ki jo je načel tovariš Krvina. Zdi se mi, da sedanje razprave postavljajo v ospredje nekatera vprašanja, ki so za nadaljnji razvoj tako pomembna, da jih je treba izluščiti iz celote. Ta so predvsem: — vloga LM v komuni, — uvajanje takšnih principov in delovnih metod v organizacijo LM. ki naj bodo v največji možni meri odraz demokratičnosti, ki je lastna samoupravnim organom; — določiti in okrepit; «*>''' '^vanje z vsemi organizmi, ki v komuni delujejo predvsem z ostalimi političnimi organizacijami in tistimi organizacijami in društvi, ki vključujejo mladino; — novi družbeni pogoji narekujejo spremenjeno vlogo osnovnih organizacij LM. Bili bi precej enostranski, če bi ta vprašanja reducirali na vprašanje organizacijskih oblik. Sedanje stanje v organizacijah v našem okraju nam dovolj jasno oblikuje organizacijsko - politično strukturo LM in obenem kaže na vlogo, ki naj jo ima v nadaljnjem razvoju družbenega sistema. Organizacija LM izgublja organizacijsko - mobilizatorsko obeležje, ki je bilo sicer potrebno v določenem obdobju, in vse bolj postaja institucija, ki mlade ljudi usmerja, vzgaja in usposablja za delovanje v družbenem življenju. To je bistvena kvalitativna sprememba. Seveda ne moremo trditi, da smo v tem že v celoti uspeli. Različne možnosti in pogoji, v katerih posamezne organizacije delujejo, vplivajo na različnost prijemov ob posameznih problemih, mnogokrat pa pomanjkanje kadrov ali ozka dejavnost vodstev osnovnih organizacij — pa tudi občinskih komitejev — zavira uveljavljanje naprednejših oblik. To povzroča večkrat kampanjsko reševanje posameznih problemov ali pa celp, da gredo nekatere 6tvari, ki so za posameznika in celoto življenjskega pomena, !mo naših organizacij. Posebno pomembna vloga gre v novih pogojih osnovnim organizacijam LM. S tem, da smo organizacijsko strukturo prilagodili oroizvodnji (ekonomska enota, kmetijski obrati), izobraževalnemu procesu (razredni kolektiv) in krajevni skupnosti, smo našo organizacijo dejansko postavili v živo okolje, kjer se s sodelovanjem celote odloča o vseh življenjskih vprašanjih. S tem so odpadle razprave o naših »mladinskih predstavnikih-«, ki naj v organih samoupravljanja, v ObLO itd. zastopajo »mladinske interese.'« Aktiv LM naj postane najširši zbor mladine v proizvodni enoti, kmetijski zadrugi ali posestvu, v šoli m v okviru krajevne skuono-sti, ki bo mimo skupnih vprašanj obdeloval tudi vse najbolj pereče orobleme v zvezi z mladim človekom. Takšna vloga zahteva seveda ■samostojnost osnovnih organizacij, ki naj bo omejena le v toliko, kolikor to zahtevajo skupni interesi. To pa na drugi strani zahteva organizacijske trdnosti, delovne prožnosti, poznavanje problemov itd. Naše delo mora postati kvalitetnejše, saj se bomo le s temeljitim poznavanjem problemov in njihovim reševanjem uspeli polnovredno vključiti v družbeno dogajanje, si v njem zagotoviti svoje m«sto in tako vplivati na nadaljnji razvoj. Mladi 'judje pri nas leto za letom "^odhajalo na mladinske delovne akcije. A _ _______«.*<.;. Nace Pavlin: V prihodnje več razprav o liku aktivista Vse spremembe, o katerih smo že govorili, so nedvomno vplivale na vlogo okrajnega in občinskih komitejev. Ti dve mladinski vodstvi se vse bolj razvijata v telesi, ki bosta usmerjali in nadalje razvijali sistem in metode dela, eno-tili različna prizadevanja in raziskovali vzroke in posledice določenih akcij. To je nedvomno vsebinsko izredno zahtevna in odgovorna naloga, ki zahteva temeljito poznavanje problemov in njihovo študijsko obdelavo. Okraj postaja tudi za organizacijo Ljudske mladine vse bolj skupnost komun. Prav poglobljeno obravnavanje problemov bo zahtevalo tehtne prijeme v okviru posameznih skupin in občasnih komisij. Pri dosedanjem delu komisij smo često- krat pozabljali, da mora delo oblikovati njihovo strukturo. Ti pojavi so vodili do določenih ozkosti pri delu. Želel bi nekaj spregovoriti tudi o kadrih. Organizacija Ljudske mladine je v tem obdobju postala nedvomno prava zakladnica kadrov. Tako je tudi prav! Poglobljeno idejno delo nam iz leta v leto usposablja mlade ljudi, ki delajo v različnih vodstvih in nenehno pospešujejo procese, ki nam jih naša materialna osnova omogoča. Ob vsem tem pa vseeno mislim, da bo potrebno v priEbdnje več razpravljati o liku mladinskega aktivista. To predvsem v tem smislu, da bo sleherni član naših vodstev v prvi vrsti dober proizvajalec oz. dober dijak v šoli. Jure Hribar: Več skupnih prizadevanj Dejavnost LM na terenu postaja iz dneva v dan bolj pomembna. Z izboljšanjem delovnih procesov postaja vprašanje smotrnega izkoriščanja prostega cflsa vedno Igor Janhar: Jedro organizacije naj postane razredni aktiv V obdobju, ki ga ocenjujemo, nam je vedno bolj jasno, da je treba organizacijo Ljudske mladine graditi na mladih ljudeh od 14. do 18. leta. Ce hočem na kratko spregovoriti o šoli in o vlogi organizacije Ljudske mladine, moram reči, da se v zadnjem obdobju s šolsko problematiko v naši organizaciji nismo poglobljeno ukvarjali. Nov način fimansiranja pa vnaša v ves proces reformiranja šole nove kvalitetne spremembe. Zadnji plenum Centralnega komiteja je ugotovil, da glede vsebine z reformo še nismo dovolj daleč. Nedvomno bo tudi v prihodnje potrebno več skupnih prizadevanj vseh družbeno-političnlh činite-ljev pri izgrajevanju sistema vzgoje in izobraževanja na eni strani, na drugi pa bo treba izobraževalni proces šole nadaljevati m 8a obenem odpirati navzven. Uveljavitev sietema delitve dohodka je samotipravni'm organom razširil njihove pravice. Ti V6e bolj neposredno posegajo v šolsko problematiko. Danes je vse bolj potrebno, da se krepijo razredni aktivi na šoli. Osrednje šolsko vodstvo organizacije pa naj bi postalo koordinator in usmerjevalec. Ta naj si PREBIVALCE KRANJA IN OKOLICE OPOZARJAMO NA KUL-TURNO-ZABAVNE PRIREDITVE, KI BODO V ČASU VII. KONGRESA LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE: V četrtek, 25. januarja, bo ob 19.30 uri v Prešernovem gledališču Pj«d«tava mladinske Igre po literarnem delu Pedagoška pesnitev Makarenka »Začenjamo živeti«. Izvajal bo »Oder mladih«. v petek, 26. januarja, bo ob 20.30 uri v kinu Center javna Revizijska quiz oddaja pod naslovom »Mladina v revoluciji«. Prav tako bo v petek, 26. januarja, ob 20. 30 uri v Prešernovem Sledalifiču koncert kranjskega velikega plesnega orkestra pod vodnom Franca Puharja. Kot solisti bodo nastopili Marjana Deržaj, M*ra Bohorič in Nino Robid. V soboto, 27. januarja, ob ob 20. uri v Zadružnem domu na rimskovem veliki FLESNI TURNIR s sodelovanjem najboljših ^J'Jih parov. Igral bo veliki kranjski plesni orkester. Po turnirju lati večer ob 21. url pa se bo v dvoranah Delavskega doma KrSj8"^" ZaČCl m1acUn9kl P,cs> na katerem bodo igrali Zadovoljni mi hi Prešern°vem gledališču pa bo isti večer ob 19.30 uri ponovitev m»adinske igre »Začenjamo živeti« v izvedbi Odra mladih. Janez Čuden: Klub naj deluje v proizvodni enoti Mislim, da vsi, ki delamo v organizaciji Ljudske mladine, čutimo, da se nekateri stari prijemi v naši organizaciji krhajo. Se posebej v gospodarskih organizacijah! Spremembe v našem gospodarstvu so znatno vplivale na delo naših organizacij. Decentralizacija delavskega samoupravljanja je pritegnila k. reševanju problemov slehernega proizvajalca. In tako je tudi prav. Zakaj ta izjemni položaj je terjal od vsakega posameznika večjo aktivnost. Vključevanje v ta sistem je' prineslo dejavnost organizacije Ljudske mladine v proizvodno enoto in v delo njenih organov. Nedvomno je to izoblikovalo nov položaj aktiva Ljudske mladine. Ustanavljanje akti- vov v proizvodnih enotah je torej zahteva proizvodnje in zahteva sistema upravljanja. Podobno vlogo dobivajo organ -zacije tudi v kmetijski proizvodnji- Klubi mladih proizvajalcev dobivajo v okviru gospodarske organizacije ali pa v okviru družbenega posestva poseben položaj. Klub bo moral zdaj še v večji meri kot doslej poglobljeno iskati probleme, ki so znotraj proizvodne enote, moral bo usposabljati ljudi za upravljanje, skrbeti za strokovno izobraževanje in podobno. Bistveno vprašanje je namreč v tem - podobno kot v okviru krajevne skupnosti - da bo aktiv Ljudske mladine znal najti probleme in jih tudi skušal pravilno rešitt tudi prizadeva in nad;>ije razvija ter krepi sistem upravljanja, določa mesto in vlogo učenca ter organizacije v tem procesi. Sodim, da bodo tudi dijaki sami morali vse bolj postajati pomemben činitelj tudi v šolskih odborih — to se pravi tam, kjer se pravzaprav odloča o najpomembnejših stvareh. Tako bomo od razprav v teh organih lahko pričakovali dreti več kot izključno razpravljanje o sredstvih in materialnem položaju zavoda. — Tega je bilo v preteklih obdobjih zelo veliko. Kljub temu, da so bile take razprave potrebne, co naši šolski odbori vse preveč puščali ob strani nekatera v;,.na vprašanja šole. Organizacijo Ljudske mladino — kot pomembneIpeJltičhega činitelja na šoli — torej v tem celotnem sistemu vzgoje čakajo odgovorne naloge. Sam izobraževalni proces, idej nest pouka, povezovanje šole z okoljem, o' ^kovanje družbene zavesti, še posebej pa poglobljeno delo v sistemu upravljanja so torej dovolj oprijemljive naloge. V zadnjem času se vse bolj pojavlja tudi vprašanje mladinskih političnih delavcev na šoli in njihovih kvalitet. Mislim, d.a tu ni mesto, da na široko govorimo o tem vprašanju. To pa predvsem zato, ker bi nam moralo biti to že samo po sebi razumljivo. Mladinski aktivist na šoli mora biti v prvi vrsti dober dijak, dober tovariš — skratka imeti mora kvalitete, ki jih delo v vodstvu organizacije zahteva. bolj pereče. V mislih imam sodobno avtomatizirano proizvodnjo, za kakršno se zavzemamo v naši industriji, in moderno mehanizirano kmetijsko proizvodnjo. Naloga organizacije LM v okviru .krajevne skupnosti je torej v tem, da' na eni strani skrbi za smotrno I izkoriščanje prostega časa v skla-Idu 7. interesi posameznikov, na drpgj strani pa bi morala naša organizacija po svoje pripomoči, k povezovanju ■ vseh tistih, ki živijo v okviru krajevne skupnosti in v tem okviru zadovoljujejo svoje interese. Predvsem mislim reči, da je bilo na terenu doslej premalo skupnih prizadevanj, premalo skupnih iskanj. Organizacija LM je razpravljala o konkretnih problem'.h in se včasih lot;la tudi določenih akcij, a uspehov ni bilo. Morda prav zafo, ker Je bila organizacija preveč zaprta vase. Prav to bi rs "i fcdrjuo voditi v prihodnje k tesne-emu povezovanju-z ostelimi Političnimi in dru-čtvet'-m! orsrr^cMfltnl, ki dVr'o v okvir' krp'ovnih rfcupnoSti. Tako e SZOL, m ostalimi. V praks] se na"e organizacije mnogokrat srečujejo z nekaterimi oviram*, kot so sredstva, prostori in podobno, ki ne vplivajo dob-o na njihovo delo. Mladna na terenu je tista sila, ki nenehno odstranjuje plotove, ki jih je postavila preteklost in gradi nove odnose. Nedvomno bi morala tudi občinska vo&istva bolj smelo povezovati dejavnost posameznih organizacij na terenu, skrbeti s po-.samezn:mi posvetovanji za enotna vzgajati nove ljudi, mlade druž-nejše reševanj problemov, hkrati beno dela v-- e, ki bodo s svojimi silami zavestno posegali v ves ta proces. Hotel bi na kratko spregovoriti še o nekaterih problemih, s katerimi se naša organizacija srečuje v kmetijski proizvodnji. Moram reči, da ti'problemi v našem (kraju postajsjo vse bolj podobni problemom v gospodarskih organizacijah. Seveda so še nekatere specifičnosti, kot so n. pr. relativno manjša možnost izpopolnjevanja, manjši osebni prejemki itd. Le s poglobljeno skrbjo za slehernega člana organizacije, bo organizacija Ljudske mladine res postala organizacija slehernega mia-dega človeka; postala bo sestavni del njegovega življenja, njegovega dela. Platneno naselje mladinskih brigad rfirAmfc-itsVr*^/ 4 SREDA,' 24. Januarja .1962 r t > asih komun elika pridobitev Prvo dni v novem letu so je učencem vajenske šole in Šolskega centra za kovinsko stroko v SkofJJ Loki izpolnila želja, ki so jo na tihem gojili že vsa leta, odkar so pričeli s praktičnim poukom v šolskih delavnicah. Dobili so novo stružnico in začel je obratovati nov skobeljni stroj. Učenci - bodoči strugar j i in tudi ostali kovinarji, ki dobivajo <:.snovno znanje na tem zavodu, si :e pridobivajo osnove tudi v strojni obdelavi kovine. Do sedaj so lahko izdelovali samo razno orodje, kot n. pr. ročne primože, kle-Bče, kladiva, pincete itd. S pridobitvijo nove stružnice pa jim bo šola lahko nudila mnogo več. Tudi bodoči mojstri, ki bodo opravljali mojstrske izpite pri Šolskem centru bodo veseli te pridobitve, saj bodo lahko vsa dela opravili na enem mestu. Pri nabavi nove stružnice, ki starte 1.500.000 dinarjev, se je vodstvo centra poslužilo 30% regresa, ki ga je nudil upravni odbor zveznega sklada za šolstvo za določena učila. Polovico sredstev je prispeval Sklad za šolstvo pri ObLO Skofja Loka. drugo polovico pa je prispevala šola sama iz sredstev lastne dejavnosti. Učenci so bili nad to pridobitvijo še toliko bolj navdušeni, ker so vedeli, da je to že plod njihovega dela. Znali jo bodo ceniti in vzdrževati, ker vedo, da je vanjo vloženih že del njihovih lastnin* sredstev. Tudi v lesni delavnici je te dni pričel obratovati nov skobeljni stroj. Mizarji — vajenci so bili te pridobitve prav tako veseli kot kovinarji stružnice, saj jim bo delo s tem zelo olajšano. Učenci mizarske stroke izdelujejo v svoji delavnici že večja naročila. Vse delo v obeh delavnicah pa strogo poteka v skladu z učnim programom. S tem je teorija tesno povezana s prakso, obravnavana snov pa je učencem bližja in laže dojemljiva. Z nabavo strojev so dani tudi osnovni pogoji za uvedbo tehnične vzgoje na gimnaziji v smeri kovinske in lesne stroke. A. M. Z zadnje seje ObLO skofja Loka NEKATERE PRIPOMBE K OKRAJNI RESOLUCIJI Skofja Loka, 22. januarja — Prvič v novem letu so se danes sešli odborniki obeh zborov začasnega Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka na osmo skupno sejo. Po končani skupni seji pa sta oba zbora zasedala ločeno. Osrednja točka današnjega dnevnega reda skupne seje je obravnavala osnutke resolucije o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj. Pred prehodom na dnevni red je predsednik ObLO na željo pri-stojnegar* sveta seznanil ljudski odbor o predvideni delitvi sredstev gozdnega sklada. Ker na to odborniki niso imeli bistvenih pripomb, prav tako tudi ne na delo upravnih organov, je tajnik ObLO prebral sklepe zadnje seje in skupaj s predsednikom pojasnil nekatera vprašanja v zvezi z delom komisije za odlikovanja. Se preden je pričel ljudski odbor obravnavati osnutek okrajne resolucije o gospodarskem irt družbenem razvoju v prihodnjih letih, je predsednik Nastran obrazložil namen te resolucije, ki nedvomno pomeni novost. S tem v zvezi je zboru proizvajalcev priporočil, da bi ta pozorno spremljal izvajanje občinske resolucije o gospodarskem razvoju občine v letošnjem letu, ki jo bo ljudski odbor sprejel na eni izmed prihodnjih sej. Poročilo o osnutku resolucije o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj je na današnji seji podal tovariš Braniselj, ki je že med samo obrazložitvijo dal nekatere pripombe k predlagani resoluciji. Pri- pombe so se nanašale zlasti na blagovno izmenjavo z inozemstvom in na nekatere neskladnosti v resoluciji, ki pa so menda nastale zaradi tehničnih napak. — Po obrazložitvi se je javil k razpravi le odbornik in republiški ljudski poslanec Anton Peternelj-Igor, ki je predlagal nekatere spremembe oziroma dopolnilo pri namenu investicijskih vlaganj v kmetijstvu. Menil je, naj bi v kmetijstvvu ne investirali samo za mehanizacijo, kakor predvideva okrajna resolucija, temveč da bi to formulacijo dopolnili tako, da bi se investicijska sredstva trošila tudi za izgradnjo modernih kmetijskih obratov in-za povečanje zemljiškega fonda. — P. ZDRUŽEVANJE TRGOVSKIH PODJETIJ Skofja Loka (P.) - Delovni kolektiv trgovskega podjetja ►»Sava«, Medvode, se je pred nedavnim odločil, da se pripoji k- trg. podjetju »Veletrgovina Loka«, Skofja Loka. S pripojitvijo se je strinjal tudi delovni kolektiv »Veletrgovine Loka« in občinski ljudski odbor Medvode. Sklepe delovnih kolektivov obeh podjetij je potrdil tudi Občinski ljudski odbor Skofja Loka. Obenem jo ObLO Skofja Loka potrdil tudi pripojitev trgovskega podjetja Gorenja vas k »Veletrgovini Loka«, Skofja Loka. Sanitarna inšpekcija na rešetu ŽIVAHNA RAZPRAVA MED ODBORNIKI OBEH ZBOROV OBLO TRŽIČ Pred dnevi so odborniki na skupni seji obeh zborov ObLO Tržič precej obširno razpravljali o delu občinske sanitarne inšpekcije. V razpravi je sodelovalo kar 9 diskutantov, med katerimi so nekateri tudi po dvakrat prosili za besedo. Najpomembnejša sklepa glede na poročilo in razpravo o dosedanjem delu sanitarne inšpekcije pa sta bila: sanitarni organi naj ne odrejajo samo, kakšna bi morala biti ta ali ona zadeva, temveč naj skušajo prizadetim kolektivom tudi pomagati odpravljati ugotovljene pomanjkljivosti. Drugi sklep pa je bil, da je potrebno glede na sedanje stanje sanitarno službo kadrovsko okrepiti. Zato naj bi skrbela podjetja, ki bi s skupnimi močmi štipendirala potrebno število ljudi, ki bi se posvetili temu poklicu. Kljub temu, da je bilo med delom občinske sanitarne inšpekcije v preteklem letu precej objektivnih težav, vendar lahko ugotovimo, da je bilo dokaj uspešno. Dejavnost je bila razširjena na najrazličnejša področja in posamezne odločbe so že v mnogih primerih odpravile pomanjkljivosti, medtem ko bi bilo nekatere treba v najkrajšem času realizirati. Med osnovnimi ugotovitvami, ki jih je sanitarna inšpekcija na- vedla v svojem poročilu za občinski ljudski odbor, so: sedanja klavnica v Tržiču je nujno potrebna adaptacije, razen tega je potrebno urediti tudi njene poslovalnice, za zaposlene pa poskrbeti delovne obleke; glede pekovskih izdelkov je sanitarna inšpekcija ugotovila precej slabo kvaliteto, neurejenost prodajaln in nizko stanje osebne higiene. Skoraj največ odločb na račun raznih pomanjkljivosti je sanitarna inšpekcija izdala gostincem. Pomladili so žičnico na Krvavec llffpifi ■i:: Nova stružnica Je za učence Šolskega centra v škof ji Loki pomembna pridobitev Avgusta 1958. leta je za javnost prvikrat stekla težko pričakovana krvavška žičnica. Od tistega dne dalje so le redki turisti (le 'okrog 2 odstotka), ki raje pot prehodijo, kot pa da bi se peljali. (Izjema so primeri, kadar žičnica ne obratuje.) Pred enoletnim obračunom Prvo nedeljo v februarju bo Imelo Avto-moto društvo iz Škofje Loke svoj redni letni občni zbor, ki bo letos že v lastnih društvenih prostorih. Del teh prostorov je izročilo društvo svojemu namenu že maja preteklega leta. Navada je že, da pred občnimi zbori radi ocenjujemo opravljeno delo. Tako lahko tudi za AMD Skofja Loka ugotavljamo, da se je povečala njegova aktivnost na vseh področjih in da je društvo vi dno in prizadeto izpolnjevalo naloge, ki so mu bile zastavljene. Trenutno ima AMD Skofja Loka 628 članov in članic. Precejšnje število članov AMD Skofja Loka ima naročen tudi časopis AM, za katerega plačujejo člani naročnino skupno z društveno članarino. Upravni odbor Avto-moto društva Skofja Loka je imel v preteklem obdobju 23 sej. Delo Zbor proizvajalcev o pravilnikih ČD in OD Odstopanje od splošnih priporočil JESENICE — NA ZADNJI SEJI JE ZBOR PROIZVAJALCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA JESENICE RAZPRAVLJAL O PRAVILNIKIH ČISTEGA DOHODKA IN OSEBNEGA DOHODKA V PODJETJIH JESENIŠKE KOMUNE Zbor proizvajalcev je med drugim ugotovil, da še niso sprejeli pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka v obrtnem podjetju Brivnica in če-salnica Jesenice, medtem ko Remont Kranjska gora ni sprejel, ker se bo v kratkem priključil k Zavodu žičnica »Vitranc«. Ko so odborniki zbora proizvajalcev pretresali posamezne pravilnike, so prišli do zakljčka, da nekatere gospodarske organizacije v jeseniški komuni odstopajo od splošnih priporoči1 glede delitve čistega dohodka (in sicer, da naj bi čisti dohodek delile v istem razmerju kot v letu 1961). Se pos >j pa so na seji analizirali odnose pravilnikov o delitvi čistega dohodka v obrtnih podjetjih jeseniške občine. Iz te Analize povzemamo nekaj misli. Odborniki so ugotovili, da sy nekateri pravilniki premalo konkretni, kar zlasti velja za Lesni servis na Jesenicah. Tam še no vedo ,kako bodo sploh delili čisti dohodek in kakšna bodo razmerja udeležbe posameznih skladov in sredstev za sklade. Ponekod se še vedno preveč kažejo mezdni odnosi. Obračunsko postavke <;o namreč določene še v dinarjih. Razmerja delitve čistega dohodka še niso po vseh obrtnih podjetjih jeseniške občine realna, posebej velja to za podjetje »Kovi-noservis«. V Elektrarni Moste pa delijo na primer čisti dohodek v razmerju 84,4:15,6, medtem ko v SGP »Savi« na Jesenicah pravilnik določa naslednja razmerja delitve čistega dohodka: 93 odstotkov za osebne dohodke in 7 odstotkov za sklade. Tam imajo še posebno določbo, da se od ugotovljenega čistega dohodka izloči 2 odstotka čistega dohodlča v rezervni sklad podjetja. Trgovsko podjetje »Ribnik« deli čisti dohodek v razmerju 95 odstotkov za osebne dohodke in 5 odstotkov za sklade. To je nekaj kritičnih primerov. So pa tudi podjetja, ki imajo ta razmerja lepo urejena. »Avtoservis« deli čisti dohodek v razmerju 45 odstotkov za osebne dohodke in 55 odstotkov za sklade, Elektro Žirovnica deli čisti dohodek v razmerju 80:20. Komunalno podjetje v razmerju 75:25, v istem razmerju deli čisti dohodek tudi trgovsko podjetje »Zarja« itd. Vsi pravilniki, predvsem v manjših podjetjih, so izdelani na točkovnem sistemu. Res je tudi to, da so nekatere pravilnike naredili kar šablonsko, da so jih kar prepisali od sosednjih podjetij ali pa malenkostno popravili. Naj bo tako ali drugače, prav gotovo bo praksa pokazala, koliko so novi pravilniki o delitvi čistega dohodka vredni in realni. Zbor proizvajalcev je na podlagi tega. kar je ugotovil, tudi sklenil, da morajo podjetja prilagoditi razmerja tako, da se bosta obseg proizvodnje in število zaposlenih po družbenem načrtu za leto 1962 linearno ujemala, ne pa da bi se poviševala sredstva za osebne dohodke v škodo sredstev za sklade. — M. Z. Nove reklamne deske Kranjska gora (m. Z.) - Na vseh pomembnejših prometnih križiščih, kot so v Podkorenu, na odcepu cesto na Bled in drugod, bodo že do prihodnje zimske sezone postavili 4 velike reklamne deske, ki bodo opozarjale turiste, naj obiščejo Kranjsko goro. Na deski bo označeno, koliko kilometrov je še do Kranjske gore in opozorilo kranjskogorskih vlečnic in žičnico. Deske bodo nedvomno precej pripomogle k orientaciji rur>'-- UO je bilo zadovoljivo, prav tako so bile pri svojem delu aktivne komisije, zlasti šolska in športna. V preteklem letu je obiskovalo tečaje za voznike-amaterje in mopediste pri škofjeloškem društvu 297 kandidatov, od katerih je izpite za A, B in AB kategorijo opravilo Uspešno 262 kandidatov. K uspešnejšemu izobraževanju voznikov-amaterjev je precej pripomogla tudi nova učilnica oziroma novi društveni prostori, saj je v njih delo razmeroma dosti lažje, kakor je bilo prej. Samo učilnica lahko sprejme 48 tečajnikov. Razen tega je na razpolago tudi garderoba z bifejem in nato še sodobno urejeni sanitarni prostori. Škofjeloško AMD je po številu opravi j enih izpitov na 5. mestu v okraju, kar je nedvomno tudi dokaz, da so se tečajniki za izpite dobro pripravili. AMD Skofja Loka je v preteklem obdobju organiziralo tudi nekatera predavanja iz prometne problematike. Zlasti je bilo dobro obiskano predavanje tovariša Prijatelja, ki je govoril o psihologiji voznika motornega vozila in predavanje tov. Stoparja o splošni prometni problematiki na Gorenjskem. Društvo je skušalo organizirati tudi nadaljevalni tečaj za voznike-amaterje, vendar je bilo premalo prijav in je bil tako tečaj odložen na letošnje leto. Tudi organizacija tečaja za društvene funkcionarje ni uspela, in to predvsem zaradi neizdelanega programa AMS Jugoslavije. Ta tečaj bo društvo pripravilo predvidoma prihodnji mesec. — H. SVOJ RIBIŠKI OKOLIŠ Železniki (J.) - Ribiška družina Železniki je naslovila na Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Skofja Loka vlogo, v kateri prosi, naj se ji dodeli v upravljanje Selški ribiški okoliš. Svet je o omenjeni prošnji razpravljal in ugotovil, da je vloga upravičena. Zato je v tem smislu predlagal to zadevo v potrditev obema zboroma občinskega ljudskega odbora. Ljudski odbor je sklep o dodelitvi selškega ribiškega okoliša Ribiški družini Železniki tudi sprejel oziroma potrdil. Po omenjenem odleku obsega ribiški okoliš Ribiške družine Železniki Selško Soro s pritoki od izvira do Konskega br"J- Večji odmor je žičnica doživela v zadnjem času. 23. decembra lani so začeli zamenjavati vlačilno in nosilno jekleno vrV. Zdaj žičnica spet normalno obratuje. V začetku preteklega tedna so kon-servirali nove vrvi, da bi jih tako obvarovali pred rjavenjem. Uslužbenci SAP Turist-biroja so povedali marsikaj zanimivega o žičnici. Med drugim tudi to, da je žičnica do 17. januarja prepeljala 379.000 potnikov, razen tega pa še 4,730.000 kg raznega tovora. - V vsem času je prišlo le do ene nesreče. Nekaj dni po otvoritvi je neki vinjeni potnik predčasno skočil s sedeža in potegnil voziček in sopotnika z vlačilne vrvi. Sicer se pa ni primerilo nič hudega. Na vprašanje, zakaj so zamenjali vlačilno vrv, so povedali, da morajo po predpisih to storiti na štiri leta, ne glede na to, koliko potnikov prepeljejo. Novo vlačil-ko so dobili iz Avstrije in je nekoliko boljše kakovosti, kot je bila prva. Dela so veljala okrog 5 milijonov dinarjev. Povedali so tudi, da bodo v nekaj dneh na- PRVA SEJA OSNOVNE ORGANIZACIJE GOSTINSKIH DELAVCEV Bled, 22. januarja - Danes dopoldne je bila v sejni sobi krajevnega urada na Bledu ustanovna seja osnovne organizacije ZK blejskih gostinskih delavcev. Ta osnovna organizacija ima nekaj več kot 20 članov. Na prvi seji so se pogovorili predvsem o organizacijskih vprašanjih. Prenovitev gostišča v Dragi Begunje — Dosedanje kapacitete gostišča v Dragi in njegova ureditev niso ustrezale velikemu številu gostov, ki so prihajali v to dolino. Zato si Turistično društvo Begunje že nekaj let prizadeva, da bi zbralo sredstva za. njegovo" preureditev. Društvo je zaradi neprimernega gostišča vsako leto izgubljalo lepe vsote denarja, saj se mnogi gostje, ki so prišli v Drago in se želeli zaustaviti tudi v domu, zaradi njegove prezasedenosti tam ni60 ustavljali. Turistično društvo je začelo z gradnjo novega objekta in z adaptacijo starega. Gradbena dela so že v zaključni fazi. Adaptacija in postavitev novega objekta veljata okoli 4 milijone dinarjev. 300 tisoč dinarjev je imelo društvo lastnega denarja, 1 milijon in pol pa so vzeli kredita. Za poravnavo neplačanih računov potrebujejo še 1 milijon 700 tisoč din. Za ta znesek se je upravni odbor TD Begunje obrnil na Komunalno banko Radovljica, da bi mu dala ustrezno posojilo. Svet za blagovni promet in turizem ObLO Radovljica je o tej prošnji razpravljal in se strinjal, da se TD Begunje da zaprošeno posojilo. O tej zadevi bodo govorili tudi na eni izmed prihodnjih sej Sveta za družbeni plan in finance, občin ski odborniki pa bodo na petkov seji razpravljali o izdaji porošU; ne izjav* mestili na jeklena kolesja, po katerih teče vrv, gumijaste vložke. Ti bodo blažili trenje, zaradi česar se bo vlačilka manj obrabljala, vožnja pa bo poslej bolj tiha in mirna. — R. C. »LOVEC« SE PRIKLJUČI »JELOVICI« Bled — Na svoji petkovi seji bo Občinski ljudski odbor v Radovljici razpravljal med drugim tudi o priključitvi blejskega hotela »Lovec« h gostinskemu podjetju »Jelovica«. Delovna kolektiva obeh omenjenih gostinskih podjetij sta o združitvi že razpravljala in se z njo tudi strinjata. Združeno podjetje bo v prihodnje poslovalo pod imenom »Jelovica«. Kolektiva sta se za združitev odločila z namenom, da se osnuje močnejša gospodarska organizacija, ki bo spesobna najemati kredite za izboljšanje in povečanje 6vojih obratov ter glede na večje kapacitete tudi lahko bolj ekonomično razporejala svoje gostinske delavce. V hotelu »Lovec« imajo sedaj 26 ležišč, v hotelu »Jelovica« in njegovih depandansah pa je nekaj več kot 200 ležišč. Predvsem gre za neurejenost prostorov in zelo pomanjkljive sanitarne naprave. Glede gostinstva je ostalo precej nerešenih problemov. Spričo novih ukrepov v gostinski službi — ustanovljeni sta bili dve podjetji — je pričakovati, da bo prenekatera pomanjkljivost že zaradi konkurence prej odstranjena, kot bi bila sicer. Precej temeljito se je sanitarna inšpekcija lotila svojega posla v industriji. Pregledala je več gospodarskih organizacij in ugotovila, da gre v mnogih primerih za slabo osvetljenost delovnih mest in da je skoraj povsod zelo slabo zračenje. Najpomembnejša ugotovitev pa je, da je služba higien-sko-tehnične varnosti dobro organizirana v tistih podjetjih, kjer imajo poklicnega varnostnega tehnika (BPT in Peko). Ta ugotovitev torej kaže, da bi morali na poklicne varnostne tehnike misliti tudi v vseh ostalih podjetjih. Sanitarna inšpekcija je v preteklem letu opravila svoje delo s 375 pregledi (76 osnovnih in 299 kontrolnih), od tega jih je imela dobro polovico v živilskih obratih, kjer je od 14 primerov izrekla tudi največ kazni — osemkrat na mestu samem, petkrat pa je izdala predlog kazni. Na osnovi pregledov je občinska sanitarna inšpekcija izdaia 42 odločb, od tega 33 v živilskih obratih. - B. F. V soboto, 20. januarja, je bila v Mestnem muzeju v Kranju odprta razstava umotno-kovaških izdelkov mojstra Jožeta Bertonclja iz Krope. Razstavo tvori okrog 25 umetno-kovaških izdelkov. Izdelki presenečajo, saj sodijo med najboljša dela, kar jih je ustvarjalec izdelal v zadnjih 15 letih. Razstava bo odprta 14 dni. V zgornjih razstavnih prostorih muzeja pa je bila v torek, 23. januarja, odprta razstava barvnih reprodukcij. Zastopani so skoraj vsi vidnejši sodobni slikarji. Privlačnost te razstave je tudi v tem da so reprodukcije naprodaj. , 22. Januarja — Blejsko jezero je zamrznilo že sredi minulega (M: Komaj je gladino prekrila ledena skorja, že so prišli na cro kar preveč pogumni drsalci. Marsikdo od teh, ki ni mogel čakati, da bi se led primerno odebelil, se je zaradi svoje neuča-;nostI že skopal. Včeraj pa je biloma ledu že dovolj varno in zato > prišli na svoj račun drsalci in vneti kegljači na ledu. — Tudi taneS je bilo na jezeru zelo Živahno, Ne zgodi se velikokrat, da bi se bilo mogoče drsati in voziti s kolesom na Istem mestu W7G UVL7 Stanovanjska zadruga »Naš dom*, Valjavčeva ulica, Kranj, proda po ugodni coni prenosno montažno hišico, električni in dovodni maicrial ter parket. Prodaja bo 25. januarja ob 15. uri. 334 Prodam 11 tednov brejo svinjo. 2iganja vas 10, Križe 335 Prodam 6 tednov stare prašičke, i raprotna polica 4 336 Prodam motorno reporeznico. Voklo 38 337 Prodam belega, 5 mesecev starega merjasca ali ga zamenjam za male pujske. Sp. Brniki 25, Cerklje 338 Prodam hrastove plohe, 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 339 Prodam trosilec umetnih gnojil. Trboje 61, Smlednik 340 Prodam plemenskega vola, 450 kilogramov težkega in debelega prašiča. Suha 33 341 Prodam vola - 400 kg težkega. Luže 26 342 Prodam Colibri s 1500 prevoženimi kilometri. Sp. Brniki 10 343 NSU Primo III, odlično ohranjeno, poceni prodam. Rado M. Vodopivčeva 7, Kranj 344 Prodam NSU Primo 175 cem z rezervnimi deli. Ogled vsak dan. Anton Bernard, Dobro polje 8 pri Radovljici 345 Vseljivo komfortno stanovanje v Skofji Loki in odlično ohranjen moped »Leghano« na 3 prestave, prodam. Kidričeva 13, Sk. Loka 337 Prodam kravo dobro mlekarico s teletom ali brez. Janko Kristane, Sr. vas 13, Šenčur 358 Prodam skoraj nov 60 litrski posnemalnik znamke »Skoda«. Kristane Janko, Sr. vas 13, Šenčur 359 Prodam 2 postelji z žimnicami, železno zložljivo posteljo, kuhinjsko mizo in kredenco, po nizki ceni. Partizanska 33, Kranj - 1 Prodam zidan krovnan štedilnik, levi. Naslov v oglasnem oddelku 361 Prodam prašiča. Sp. Brniki 10 362 Prodam opremljeno sobo za 2 osebi za 2 leti. Naslov v oglasnem oddelku 361 Kupim mladega psa volčjaka, rodovnika. Naslov v oglasnem oddelku Kupimo mizarski kombinirani skobelni stroj. Veletrgovina Živila, Kranj, Titov trg 183 Kupim škopnike za slamnato streho. Marija Volk, Brezje 50 ' 346 Kupim dobro ohranjen pogrez-Ijiv šivalni stroj. Marija Primožič, Potarje 4, Tržič 347 Kupim 3- ali 4-žilni kabel za motor ter vprežne grablje. Naslov v oglasnem oddelku 348 Kupim rabljene deske in opornike za opaž. Naslov v oglasnem oddelku 349 ostalo Slaščičarna — Kavarna, Kranj, sprejme vajenko — servirko 189 20. januarja mi je ušla bela ovca. Kdor kaj ve o njej, naj proti nagradi sporoči na naslov: Mur-nik, Velesovo 47, Cerklje 350 Ključe za stanovanje sem izgubil cd trgovine na Klancu do Li-kozarjeve ulice. Prosim, vrniti Jeraju, Cesta na Klane 22 351 Nujno rabim enosobno stanovanje (Kranj — Skofja Loka). Dam PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU sprejme več dostavijačev za dostavna področja Jesenice in Kranj. Stanovanje preskrbljeno. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje z življenjepisom naj vlože kandidati v sekretariatu podjetja. Nastop službe možen takoj. OBLETNICA Z rano v srcu, ki se nikakor ne zaceli, se spominjava dne 23. januarja 1957, odkar ni več med nami najine ljubljene hčerke edinke 22-lctne EVE DOLINŠEK, medicinske sestre Ali bila sreča kriva je, ali bili krivi so ljudje, da v cvetu let odšla si Ti, od koder več nazaj te ni. Nikakor na Tebe ne pozabita očka Tvoj in Tvoja mami. Kranj, 23. I. 1962. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je v nedeljo, 21. januarja, umrla v 87. letu starosti naša nepozabno dobra mama, stara mama in prababica MARIJA MALI Pokopali smo jo včeraj, 23. januarja, na radovljiško pokopališče. Prosimo tihega sožalja. Radovljica, 24. I. 1962. žalujoči: sin in hčeri z družinami nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 352 Skrbnima Zupanovima atu in mami iz Prebačevega želijo za 25-letnico skupnega življenja še mnogo sreče in zdravja sino\đ in hčere 353 Pozivam opazoval žensko, ki ni je 18. januarja opoldan v Modi Kranj vzela rokavice, da jih vrne v oglasni oddelek do 27. januarja 354 V Šenčurju mi je ušel konj-pram. Prosim vrniti ali sporočiti na naslov v oglasnem oddelku V novem, modernem opekarskom obratu v Slražišču zaposlimo več delavcev. Nastop službe v marcu in aprilu. Apeliramo na >lavce z okoliških krajev. Kranj-kc opekarne Kranj 33t) SPORT SPORT objave RAZPIS Razpisna komisija Komunalne banke v Tržiču razpisuje v smislu čl. 44 Statuta 3 delovna mesta: 1. referenta za kratkoročne kredite, 2. referenta za investicije in posojila, 3. referenta za potrošniška posojila. Pogoji: Ad 1. in 2. višja šolska izobrazba, poznavanje knjigovodstva gospodarskih organizacij in banke in gospodarskih predpisov; Ad 3. popolna srednja šola, zaželena knjigovodska praksa. Pismene prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili naj se predložijo Komunalni banki v Tržiču. Osebni dohodki so urejeni s tarifnim pravilnikom banke. Razpis ostane, dokler ne dobi banka ustreznih uslužbencev. RAZPIS Avto-moto društvo Kranj razpisuje prosto mesto INŠTRUKTORJA za šolanje voznikov motornih vozil. Pismene vloge dostavite osebno v pisarni AMD Kranj, Koroška 6. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega nepozabnega JANEZA HAFNARJA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih urah kakorkoli pomagali in sočustvovali' z nami. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu tovarne Iskra, tov. Erženu za lepe poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo pevskemu zboru, g. župniku irn vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in zasuli s cvetjem njegov prerani grob. Zena Albina s sinovi in ostalo sorodstvo Kranj, 23. jan. 1962 Prireditev zaradi prireditve Skoraj pred pol leta smo že lahko zasledili tele stavke: »21. januarja 1962 bo velika mednarodna prereditev v smučarskih skokih v Ljubljani! ■« 21. januar je za nami in seveda tudi »velika mednarodna prireditev«. Zaradi slabih snežnih razmer sicer ni bila v Ljubljani, temveč v Planici, kjer so za takšne prireditve prav gotovo še boljši pogoji in kamor ljubitelji zimskega športa že tako ali tako radi zahajajo. Pričctek »velike mednarodne prireditve« v organizaciji ljubljanske Enotnosti je bil-ob napovedanem času. Toda od velike mednarodne prireditve 'ni ostalo nič več kot trening' na 80-metrovki za naše najboljše skakalce, ki sta se jim pridružila še dva reprezentan-ta Sovjetske zveze. Skratka na startni listi je bilo vsega 13 tekmovalcev. Pri vsem tem gre za dvoje: 1. Ali prireditelju ni uspelo dobiti večjega števila tekmovalcev iz tujine — in 2. ali je bila lista udeležencev zagotovljena, pa je zaradi slabih snežnih razmer v Ljubljani prireditelj moral odpovedati »veliko mednarodno prireditev v smučarskih skokih.* Ce je bilo v Planici tako malo tekmovalcev zaradi prvega vprašanja, potlej moramo za dokaj klavrno prireditev obsoditi prireditelja, ki ni znal zagotoviti večje mednarodne udeležbe. Pri nas je že tako ali tako vse preveč pogost pojav, da delamo propagando za nekatere prireditve, ki imajo dejansko vse drugačno podobo, kot bi jo po napovedih morale imeti. Torej se tudi ni treba čuditi, če Mednarodna hokejska tekma na Jesenicah Jssenlce: Miesbach 11:5 (3:1, 3:2, 5:2) Jesenice, 23. januarja — Sinoči je bila na umetnem drsališču pod Mežakljo mednarodna hokejska tekma med domačim moštvom z Jesenic in Miesbachom iz Zahodne Nemčije. Jeseničani so nastopili v svoji standardni postavi. Gledalcev je bilo okoli 3.000. Tekmo pa sta sodila B. Cebulj (Jesenice in Bauer (Zahodna Nemčija). Ze v uvodnih akcijah sinočnje tekme se je pokazala enakopravnost obeh ekip. Zato je bilo treba čakati vse do 14. minute, da je padel prvi gol, ki ga je dosegel za Jesenice Smolej. Prva tretjina se je končala z rezultatom 3:1. V drugi tretjini so gostje zaradi dokaj slabe obrambe Jesenic izenačili na 3:3, v zadnji tretjini pa so bili spet Jeseničani boljši in 60 omagali z rezultatom 11:5. Ključavničarstvo Kranj sprejme VEČ KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV, ki imajo veselje do remonta tekstilnih strojev. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj! Stanovanj ne nudimo! KLJUČAVNIČARSTVO KRANJ ljudje že bolj neradi nasedajo propagandi. Vsi podobni primeri so na škodo prirediteljev! Bržko je treba upoštevati drugo vprašanje, pa bi prav gotovo ne bilo nobene škode, če bi tudi v tradicionalni Planici, znani po vsem svetu, ne bilo takšnih »velikih mednarodnih prireditev«, ki kvarijo ugled. Ce pa je bila ne- deljska prireditev samo »trening«, potlej naj bi bili o tem pravočasno obveščeni tudi ljudje. V tem primeru bi gledalci neda'Jski dopoldanski dogodek v PlMiici gledali s povsem drugačnimi očmi, kar bi prav gotovo zagotovilo na morebitnih resničnih velikih pla-niških prireditvah tudi obisk, ki si ga vsi želimo. — B. Fajon V nedeljo v Kranjski gori Za zadnjo nedeljo lahko trdimo, da je bila ena izmed redkih priložnosti za smučarje, ki so pohiteli v Kranjsko goro. In teh ni bilo malo. Izredno lepo vreme je spravilo na noge še tako hudega pesimista. Nedvomno je to nedeljo prišlo v Kranjsko goro največ Ljubljančanov. Nekateri so prišli s posebnimi avtobusi naših turističnih agencij, drugi pa so se poslužili lastnih prevoznih sredstev. Na cesti so se spet pojavile kolone vozil in neprevidnost zaradi poledice je spet povzročila številne nesreče. Okoli 450 osebnih avtomobilov in avtobusov je bilo na parkirnih prostorih v Kranjski gori. To je že lepa številka za naše razmere. Toda žalostno je to, da 6e nihče pri kranjskogorskem Tu- jen denar rističnem društvu ni spomnil, da bi od vsakega lastnika avtomobila pobral vsaj po 100 dinarjev parkirnine. To bi bilo že 45 tisoč dinarjev. Prepričani smo, da bi vsak rad dal 100 dinarjev za parkiranje, tako so izjavili tudi nekateri lastniki avtomobilov, samo da bi bili gotovi, da nekdo pazi na njihovo vozilo. Ta denar pa je za Kranj -skogorčane 6edaj zgubljen. Ob tem velja le ena ugotovitev: Ce potrebujeta Turistično društvo ali krajevna skupnost denar za take ali drugačne potrebe, potem ga prosita na ObLO na Jesenicah, če pa ga nekdo sam prinese — pa čeprav samo 100 dinarjev — ga kot kaže ne marata. Mislimo, da je komentar odveč. — M. 2. Republiška kegljaška liga V nadaljevanju boljši rezultati Nastop preostalih štirih vrst v republiški kegljaški ligi je prinesel precej boljše rezultate, kot so bili doseženi prejšnjo nedeljo. Le trikrat je bil ekipni rezultat v povprečju manjši od 800 podrtih kegljev. Jeseničani pa so celo izboljšali letošnji rekord prvenstva. Med posamezniki so se prerinili med najboljše Kranjčana Marte-lanc (900) in Ambrožič (884) ter Jeseničan Slibar (883). Nedeljsko tekmovanje je prineslo že tudi prva presenečenja. — Ljutomer je z dobrima rezultatoma v Celju in Mariboru pristal na odličnem tretjem mestu za Ljubljano, ki je ostala na vrhu, in Jesenicami. Po številu kegljev so Jeseničani sicer prvi, toda slab izid v Mariboru jim je prinesel tri kazenske točke. V Celju jih bo težko kdo prehitel, slabi lučaji v Mariboru pa jim bodo verjetno navrgli še več slabih točk, ko bodo tam nastopila še druga moštva. Kranjčani so zadovoljivo startali v letošnjem prvenstvu. Rezultat 6684 podrtih kegljev za ljubljansko kegljišče sicer ni blesteč, vendar z dobrimi zadetki v nadaljevanju še lahko uresničijo svoje želje. Vrstni red po točkah - 2 nastopa: Ljubljana 2, Jesenice in Ljutomer 4, Branik in Kranjska gora 5 itd.; 1 nastop: Triglav 1, Rudar 2, Konstruktor in Celje po 3,5 itd. Vrstni red po podrtih kegl jih - 2 nastopa: Jesenice 13.095, Ljubljana 13.088, Ljutomer 13.048, Gradiš (Lj.) 12.945, Branik 12.910, Maribor 12.877, Kranjska gora 12.821 in tako dalje; 1 nastop: Triglav 6684, Rudar 6543, Konstruktor 6483 itd. - L. S. S sodišča RAD BI SI KUPIL MOPED Okrožno sodišče v Kranju je v teh dneh sodilo 20-letnemu Vilku T., skladiščnemu delavcu v tovarni »Elan« v Begunjah, ker je vzeti blagajniku sindikalne podružnice podjetja iz njegove pisarne v juniju lani 20.000 dinarjev gotovine, v juliju pa še 26.300 dinarjev, pri čemer je uporabil ključ blagajnikove pisarne, ki ga je vzel premalo pazljivemu vratarju iz njegove delovne sobe. Obdolženec je dejanji odkrito priznal, a se opravičeval, da je zaslužil le okrog 17.000 dinarjev na mesec, kar je bilo premalo, da bi si nabavil novo obleko. Priče pa so povedale, da je hotel priti do sindikalnega denarja najbrž zato, ker mu je že dalj časa rojil po glavi moped, ki so si ga drugi uslužbenci že lahko nabavili, ker so imeli boljše zaslužke. Sodišče je verjelo, da so obdolženca vodili le ti nagibi; ker je pokazal pošteno voljo, da škodo poravna, saj je povrnil že večji del škode, mu je odmerilo 7 mesecev zapora pogojno za dobo 4 let. Prvič po koncu vojne sem začutil svet pod svojimi nogami. Imel sem dovolj zalog in goriva pa moštvo — in tako ni bilo na vsem svetu kraja, kamor me moja »Diviner« ne bi mogla popeljati. Dick je uganil moje misli. Poškilil je k sivim oblakom, ki so hiteli preko našega pristana in dejal: »Pri količkaj dostojnemu vetru bomo v tednu dni že na soncu.« Pogledal sem k zavidnim obrazom, ki so nas gledali s Tower-skega mostu. »Da, da,« sem dejal, »Alžir, Neapelj, Pirej, Port Said...« In potem sem videl, kako prihaja na ladjo preko vstopne brvi sir Clinton Mann. Sir Clinton je šef B. M. & I. — visokorasel gospod z nekoliko naprej povešenimi rameni in kratkih besed. Do svojega položaja v podjetju je prišel preko svoje začetne službe kot občinski usluž benec. Bil je eksponent kapitala in statistike. Trudu in potu Proizvodnje ni bil nič manj oddaljen kot kakšen kabinetni minister. In ko je tako v svojem trdem klobuku priplezal na krov moje ladje, je pogled nanj vplival zares nenavadno. »Dobro jutro, sir Clinton,« sem dejal in si pri tem razbijal glavo, čemu je le prišel. Medtom ko sem stopal bliže, da bi ga Pozdravil, me je opazoval s stvarnim pogledom. Zavedal sem sc svoje umazane obleke. Se nikoli ga nisem srečal izven kakšne sejne sobe. »Ali bi si radi ogledali ladjo?« sem ga vprašal. »No,« je odgovoril. »Tukaj sem poslovno, Gansert.« Peljal sem 8a Po stopnicah v kajuto. »Kdaj nameravate odpluti?« je vprašal. »Jutri,« sem mu dejal. »Z jutranjo oseko* »V Sredozemsko morjo?« Pokimal sem . »Želim, da spremenite svoje namene, Gansert,« je dejal. »Želim, da odplujete na Norveško.« »Kako?« sem vprašal v svojem presenečenju ob tem predlogu. In v skrbi, da bi lahko to vprašanje jemal kot znak mojega pristanka, sem takoj dodal: »Prav žal mi je, sir Clinton, toda jutri odplujem v —.« Dvignil je roko. »Najprej me poslušajte, Gansert,« je dejal. Z B. M. & I. nimate ničesar skupnega — tega se zavedam. Vendar pa ne morete osem let svojega življenjskega dela s podjetjem povezati s podjetjem ne da bi od tega ostalo v vas kaj več. Vzemimo na primer thoritove legure. To stvar ste vi spravili v tek. Da jih zdaj dalje razvijamo, je posledica vašega truda. In če bi jih mi lahko vzeli v polno proizvodnjo —.« »To je iluzija,» sem odgovoril. »To veste sami. Thorit je treba plačati v dolarjih. In celo, če bi imeli vse dolarje sveta v rokah, bi thorita ne bilo dovolj. Ameriška proizvodnja je prav neznatna in tam so edina znana najdišča te rude.« »Ali je to točno?« Iz žepa svojega plašča je potegnil majhen lesen zabojček in mi ga porinil čez mizo. »In kaj je to?« je vprašal. Odprl sem pokrov. V zavojčku je ležal na zvitku bombaža košček kovinsko se lesketajoče rudnine. Dvignil sem ga in stopil v nenadno naraščajočem razburjenju z njim k oknu. »Od kod imate to?« sem vprašal. »Najprej povejte, kaj je to?« »Tega vam ne morem z gotovostjo reči, preden ne bo preiskano,« sem odgovoril. »Vsekakor pa bi dejal, da je to thorit.« Prikimal je. »To je thorit,« je dejal. »Imamo že vse rezultate preiskave.« Gledal sem skozi okno v dim in umazano vodo Temze. Mislil r-,em na dolgo vrsto sej in konferenc, pri katerih je šlo za proizva-;anje thoritovih zlitin, ki so močnejše kot jeklo, lažje kot aluminij, nerjaveče in svetle, če bi nam uspelo dobiti thorit v primernih količinah, bi Britanija ne zaostajala več za Ameriko. »Kje so to našli?« sem vprašal. Zopet je sedel v svoj stol. »Tega seveda ne vem,« je dejal. »Prav gotovo morate vedeti,« sem dejal, »vsaj od kod je to prišlo?« Prikimal je. »Da, vem, od kod prihaja.« Njegov "las je zvene' suho in neprizadeto. »Poslal mi ga je neki trgovec z ribami iz Hart lepoola* »Trgovec z ribami iz Hartlepoola?« Strmel sem vanj in mislil, da se hoče norčevati. »Da,« je dejal. »Našel ga je v posodi s kitovim mesom.« »Menite, da so ga našli v kitovem želodcu?« Spomnil sem se ogromnih mineralnih bogastev, ki naj bi bila skrita pod antarktičnim ledom. »Ne,« je odgovoril. »Kitovo meso prihaja iz Norveške. In ta košček rude tudi ni zašel v prebavne organe kakšnega kita, temveč ga je nekdo položil v zaboj pri pakiranju, zavitega v skupaj zložen kos mesa.« Malo je prenehal in čez hip nadaljeval: »S te strani smo raziskali vso zadevo, kolikor je bilo v naših močeh. Meso je bilo del pošiljke, ki so jo poslali iz neke norveške kitolovske postaje v Nevvcastle.« Sklonil se je naprej. »Gansert, rad bi slišal vaše mnenje. Kako se piše naš najboljši mož na Norveškem?« »Menite izvedenec za kovine?« sem vprašal. Prikimal je. Ni mi bilo treba oklevati in razmišljati. Prav dobro sem poznal vse. Z večino sem bil celo prijatelj. »Imamo na primer Pritcharda,« sem dejal. »Tudi Einer Jacob-sen je dober in potem je tam še neki šved po imenu Kults. In, da, tudi Williamson. Toda za naše namene bi dejal: Pritchard.« »Vse to še ni pravo,« je dejal. »Nismo edini, ki poznamo to zgodbo. Det Norske Staalselskab se tudi zanima zanjo. Prav zdaj je tukaj Jorgensen, da bi nabavil stroje. Tudi on bi se rad povezal. Ali z nami samimi ah s Castlet Steel. Zatrjuje, da ima v rokah vse potrebne dokaze, vendar zahteva od nas, da pristanemo z zaprtimi očmi. Dejal sem mu, da to ni mogoče, nakar je zagrozil, da se bo povezal z Američani. Tako torej zdaj sploh ne utegnemo, da bi pošiljali tja Pritcharda. Prav mogoče bi moral več mesecev iskati, ne da bi kaj našel. Kar potrebujemo, je nekdo, ki nam lahko svetuje s svojim poznavanjem stvari.« »Potem je samo še en človek, ki bi to zmogel,« sem izgovoril. Ta pa trenutno ni več živ. če bi pa še živel, bi vam lahko na vse dgovoril, kar želite vedeti. Poznal jc Norveško —« Prenehal sem in zmignil z rameni. »Prav v tem je bila vsa zgodba,« sem dodal, »uporabil je mnogo >reveč časa na Norveškem — svoj lastni čas in tuj denar.« Sir Clinton me je kot otrpel opazoval in v njegovih očeh se ie vetlikalo nekaj nofrnnjemu razburjenju podobnega. »Menite Georgoa Farnella, ali ne?« je vprašal. Prikimal sem. »Toda zdaj je minilo že deset let, odkar jo izginil. GLAS DOKUMENTI! IVAN JAHT SRFDA. 21. januarja 19t»2 DOKUMENTI! DOKUMENTI 61 Kolikor borci niso bili zaposleni z obrambo, so vsakemu priskočili na pomoč in iz gorečih hlevov in hiš pomagali reševati živino in imetje. Toda reševanje je bilo nevarno, ker so Nemci od spodaj dobro videli in so streljali na vse, kar se je premikalo. Zajeti nemški graničar Martin, ki je bil zdaj kuhar, s; je vsega tega tako prestrašil, da se je pri kuhinji zakopal v krompir. Koristil pa je s tem, da je pojasnjeval, kaj pomeni ta ali ona nemška raketa. Popoldne se je vnel Hkauščev in Tinetov hlev in Nemci so prišli čisto do partizanskih položajev. Malo je manjkalo, da tam niso razbili obrambe. Ker je bil ta dan topovski ogenj zelo hud, je štab skrbel zlasti za boj proti topničarjem, ki so bili spodaj pri Novakovi žagi. Ob stebrih žičnice je bil mitraljezec Vinko Zakelj s pomočnikoma in tam okoli so granate orale kai preveč na gosto. Vse je kazalo, da so jih Nemci opazili. Toda položaj je bil tako pomemben in prikladen za streljanje navzdol, da ga niso smeli zapustiti. Tolkli so naravnost po topničarjih. Nanje so streljali tudi ostrostrelci kot so bili Ivan Zupane - Brico, Stanko Mlakar, Janez Perko in mitraljez-ci Jernej Slapar, Ivan Zaje, Tonček Benedičič in Janez Tomelj ter Tonček Dežman, ki sta bila v bataljonski rezervi in jih je štab pošiljal tja, kjer sta najbolj koristila. Izza hiš in dreves, izza skednjev in z njih so merili po topničarjih, da bi jim zavirali uspešno streljanje. Topovi so sicer'bruhali še vedno nevarne granate, toda ne čisto brez skrbi. En njihov top je ostal celo brez posadke, kajti partizani so jih z dobro merjenimi streli razpršili. Zato je še tisti večer izjavil razkačen nemški oficir v Cešnjici: »Saj to je huje, kot na Vzhodni fronti! Kaj takega nisem doživel ne v Franciji ne na Poljskem! Odlični strelci so! Njihov komandant pa zasluži najvišje odlikovanje, čeravno bi mu z veseljem rezal jermene s hrbta!« Pri cerkvi pa je bilo nevarno zaradi mitraljezkega ognja, ki je prihajal od Novaka onstran grape. Med drugimi sta to pot raznašala hrano tudi Ernest Zajdler-Iztok in Janez Zvan-Dravski. Treba je bilo priti do vrat hiše, ki je bila neprestano obstreljevana. Do hiše sta se pripeljala s sanmi, vanjo pa sta se splazila in oddala hrano lačnim tovarišem. Pred vrati je bilo nekaj stopnic in iz hiše je bilo težko priti, ker so tja tolkli nemški rafali. Nemci so namreč opazili, da sta prej šla v hišo. Pravski sam o tem prinoveduje: »Ven je bilo še teže priti. Zato sem se v veži pripravil, se pognal čez tiste stopnice in priplaval v sneg, kamor sem se najprej zaril z glavo. Zadet pa le nisem bil .. K drugi zasedi smo hrano odnesli drugače. Da bi se kotel, ki je bil črn, preveč ne videl v snegu, smo ga zavili v be]o rjuho. Nato smo ga vlekli k zasedi, vmes pa je neprestano pokalo. Sneg mi je silil za obleko, se na telesu topil in tako sem si prehladi! želodec. Kljub temu nisem odnehal . .. Za zvezo s četami je poveljstvo uporabljalo spretne kurirje: Mirka Stularja in Oskarja Pogačnika ter mladega domačina Janeza Lušino. Ksko je b'lo s tem obveščanjem, bomo zvedeli iz pripovedovanja domačina: »Marsikdo se bo čudil naglemu in natančnemu obveščanju, ne da bi imeli telefon. Po snegu so se plazili kurirji, živa vez cd enega do drugega konca naše fronte. Sporočila so prenašali partizanom na položajih, ti pa so obveščali nas . . .« Da bi bolje videli, so imeli Nemci artilerijsko opazovalnico na najvišji točki pri Sv. Križu, pri čemer so si pomagali z radijsko oddajno postajo. Nemško poveljstvo je bilo prepričano, da bodo ta dan Dražgoše popustile. O tem priča izjava njihovega oficirja, ki je zvečer v Rudnem rekel: DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! 40 let organiziranega smučanja pod Poncami Vas s skakalnicami Na sporedu številne prireditve v okviru praznovanj RATEČE — PLANICA ... ZIMSKI ŠPORTI SO DOMA POD PONCAMI. KDO NE POZNA SVETOVNO ZNANE PLANICE IN NJENIH SMUČARSKIH SKAKALNIC, RATEČ IN RATEšKIH »ZOKOV«? IZ NEDELJE V NEDELJO SE VRSTIJO V PLANICI SMUČARSKA TEKMOVANJA V SKOKIH IN TEKIH. VSI SVETOVNO ZNANI SMUČARSKI »ASI« — SKAKALCI IN TEKAČI SO ZE BILI V PLANICI. PRVA SKAKALNA PRIREDITEV JE BILA V PLANICI 1934. LETA, KJER JE NASTOPILO 24 TEKMOVALCEV IZ DOMOVINE IN TUJINE. LETO 1936 JE V ZGODOVINI SMUČARSKEGA ŠPORTA ZAPISANO Z ZLATIMI ČRKAMI. TO LETO JE PRVI ČLOVEK POLETEL NA SMUČARSKI SKAKALNICI PREKO 100 METROV, TO JE BIL AVSTRIJEC SEPP BRADL. KI JE PRISTAL PRI 101. METRSKI ZNAMKI. šE BI LAHKO NAŠTEVALI... Letos v februarju bo minilo 40 let, odkar so se v Ratečah in Planici začeli organizirano ukvarjati s smučarskim športom, in sicer predvsem s teki. rateška smučarja Andrej Kerštajn in Anton Petrič. Ti trije so bili prvi vidnejši predstavniki smučarskega športa tudi v mednarodnem merilu. PO KONČANI VOJNI Takoj po končani vojni so se smučarji in drugi športniki v Ratečah zbrali v telovadnem društvu in kasneje v telesn ©vzgojnem društvu Partizan. Rateški smučarji so se nato združili s kranjskogorskimi. Kot pravijo, je bil to pravi polom in posledice je še danes čutiti. Ni bilo enotnosti in pravega športnega sodelovanja. V Kranjski gori so hoteli delati po svoje, v Ratečah pa po svoje. Sele nekako pred dobrimi tremi leti so v Ratečah spet ustanovili svoje samostojno SMUČARSKO DRUŠTVO Rateče-Planica, in to na pobudo Sveta za šport in te- in red 5ajo že več kol 40 let LJUBLJANČANI PRVI SMUČARJI V RATEČAH Bilo je pred 40 leti in še prej. V slikovito dolino ob italijanski meji so radi največ zahajali Ljubljančani, ki so prinesli s seboj tu:1: smuči. Prav na pobudo teh turistov — smučarjev so 1922. leta v Ratečah ustanovili tudi prvo jpmuč?niko društvo. Predsednik je bil Vinko .Talen. Prva tekmovalca pa sta bila Janez Kerštajn in Maka Juvan. Največja prisesa smučarskega S?:-1* ~ta b'1? t"', "t P'^zbah in Jalejn, Na tekmah pred 40 leti so rateSkp smučarsko društvo zastopali tudi drugi ljubitelji tega športa. PREPROSTE SMUČI Prvi tekmovalci, to so bili predvsem tekači, so sodelovali na tekmah z zelo preprostimi smučmi. Kaj malo so bile podobne današnjim, bile so narejene v bloškem stilu. Tudi ostala oprema je bila skromna. Ko so se začela prva tekmovanja, sta največ pomagala u .i trlja na osnovni šoli v Ratečah. To Sta bila Pečar in Bitenc, ki bi vse dala za smučarski šport. Imata tudi precej zaslug, da se je društvo razvilo v močnejšo organizirano celoto. Kmalu so se v Ratečah pojavili tekmovalci mednarodnega slovesa. Zmagovali so celo na mednarodnih prireditvah v teku in v alpskih disciplinah. Med njimi je bil Emil Žerjav — alpski smučar; pomembne uspehe pa sta dosegla 1934. leta v Chamonixu v Franciji 9 Odkar so razbremenili v Kranju Prešernovo ulico in usmerili ves vprežni in kolesarski promet skozi Tavčarjevo ulico, se je marsikaj spremenilo. Pred tem sta me vsako leto v Prešernovi ulici povozila vsaj dva kolesarja, zdaj pa sem brez skrbi. Pa tudi konjskim mrci-nam se mi ni treba več izmikati. Ze od malega se mi zdi, da so konji čisto nori name. Zadnjič sem šel mimo zajetnega riavca; na vsem lepem me žival oblizne po obrazu, da sem bil ves penast. No, konec koncev pa nisem prijel za pero, da bi konje vlačil bo bodicah, temveč sem imel v mislih Tavčarjevo ulico. — Včasih ni bila posebno čedna, danes, ko je promet po njej dosti živahnejši, je pa še slabše. Ze nekaj časa se spogledujem z nekakšnimi ostanki hišne adaptacije — 5 kupom ometa, koscev opeke, peska — skratka s smetmi. Pa tudi sicer je ulica tako smetna, da še zboganega asfalta 7.lahka ne vidiš, će pa tisti, ki skrbe za čistočo ulic menijo, da bom jaz pnredil Tavčarjevo »gaso«, se pa preklicano motijo. (% Če sem se lotil ene ulice, zakaj jih za nameček ne bi navrgel še neka;. Sicer pa po ponedeljkovi od-jugi tudi ostale ulice v Kranju niso dosti bolj čedne. Asfalt je tako blaten, da kar vpije: operite me! % Preteklo soboto sem se na vsem lepem napihnil: v Ljubljano grem! Pa v »ta pražnjo« obleko sem smuknil, pa ušesa sem si tudi oče-dil. Veste, zoprno je, če ti v avtobusu, ko se gnetemo kot klaftrska polena, sopotniki gledajo »nagliho« v ušesa. Kam boš pa sicer gledal, ko pa nikamor ne vidiš. Ko sem na postaji lezel v avtobus, se je začelo. Ze koj med vrati so me nekakšni komolčarji tako pritisnili ob podboje, da so mi oči kar stopile iz jamic. Pri priči mi je prišlo na. misel, da sem se od Marjane poslovil preveč površno. Zdaj bo revica brala med nesrečami naslov »V avtobusu so ga spreša-li« . .. Potrli so mu troje reber, zlomili desno ključnico, odtrgali levo nogo pod kolenom ... O, groza, rajši ne pomislim! — Nekaj časa so me še stiskali med vrati, tako da nisem mogel ne naprej ne nazaj. Čez čas sem se le priboril — na prosto! Ja, strela skrtačena, ampak saj sem hotel v avtobus. Spet sem se zakadil proti vratom, spotoma pa sem premišljeval, kako udobno se bo peljal kovček, ki ga je sprevodnik prav tahrat tlačil v prtljažni prostor. Pa 'isto sam bo. Še za dva takšna dedca, kot sem jaz, bi bilo tam prostora. Pa je tisto reč prevoznik meni nič — tebi nič zaprl, ne da bi stlačil tja notri še nekaj ljudi. V avtobusu pa gneča, do nikoli tega. Stal sem na prstih leve noge ko štorklja. Na vsem lepem mi je nekdo stopil na kurje oko. Matiček to se mi ie zabliskalo pn>J očmi. Dvignil sem nogo in — pomislite! Stal sem v zraku, z obema nogama vsaj pol metra od tal. Lebdel sem v zraku kot v breztežnem prostoru — jaz Jaka Bodičar. Zgodilo se je tisto, kar sem si vedno želel: zdaj lahko hodim po zraku! Kaj je perpetum mobile proti teinu čudežu! Pa je bilo mojega navdušenja kmalu konec. Ugotovil sem, da je le gneča tisto, kar me drži pokonci. Takrat mi je pogled obtičal na napisu nad šoferjem: 45 sedežev in 15 stojišč! Človek bi se zgrizel, saj se je številka »15« dobesedno norčevala iz potnikov. Naštel sem 37 stoječih. Da je bilo še bolj zabavnu, se je med nas, ki smo stoje lovili ravnotežje, zagozdil še sprevodnik s svojimi voznimi listki. Kot krt '