79. *tev. Postnlna placana 0 goicsini. Oelje, sohota 16. julija 1827. Leto IX. lzha}a v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20"—. Posamecna stevitka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVADOBA Urcdni&tvo {n upraviti&tvo a Strossmayerjeva, ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. 3{jiL)*i po tarifu. Telefon int. štev. 65. Koroška bol. V koroškem dežolnem, zboru, ki se je v petek, dne 15. t. m. siestas h krat- kemu zasedanjiu, je predložen osnutek zakona, ki bo onim aivistrijlskini držav- ljanom na Koroškem, ki se priznavajo za slovensko manijšino, priznal pra.vi- co samoupraive v kultuTcih zadevali. Številčna iigotoviitev sloveniske. manjBif- ne se bo vršila potom narodnega kata- stra,. v katerega bodo visasko leto v dolo- čeni 14-dnevni doibi vpisani vsi aivstrij,- ski dTŽavljiand, ki1 so ilzpolnili 20. leto in ki izjaviijo, da se priznaivajo k slo- vemski manjšimi. Tako ugotavljeno šte- viil'o Slovencev bo nato rajzdoljtno na krajevne, kultuTiie iai šolske občime. Or- gan kulturndh občin bo slovenski Ijiid- ski svet. Njega člaini boclo izvoljeni po deželnem voiilnem redu; sedež bo imel v Celovcu. Kjer se v občitni priiglaisi 40 šoloobveznih otrok v slavenski kataster vipisanili staT&ev bo ustanavljena sl'o- venska manjšinska sola in pri tern .«'• ne bo upoštevala določba šolskega za- kona, ki predvideva odidaljonost 4 km za javne ljudske šole. Stroške za slo- venske sole, ki iiiih bo treba nanovo ustanovMi, bo no&ila dežela Koroška. Višje izdatke, ki bodo nastali vsled te- ga, ker bo treba na mošanom ozeinfju vzdrževati tudi ntrakvistiio.no in ntmv ške sole, bo prevzola država. Praivico predlaganja učiteljev na slovenskih Ijiudskih šolah pa bo i'mel slovenski ljudski »vet, a imenovanje bo iizvrsiih» koroška deželna vlada. Poleg predpi- sane strokovne naobrazbe se zahteva za take učitelje predvsem avstrijsjto zvezno drža.vljaiifitvo; v izjemnih si"ip čajih pa laJnko deželni ^lvaar koroski ta pogoj sproprloda. rPa način dati koroSkkn Sloven- cem kulturno avtonomijo so si izmislili Nemci v Jugoslaviji. In ker ie srcdstvo narodnega katastra zelo zahrbtno so so ga poprijeli vsi najhujši naši narodni nasprotniki, ki so postali seda.j naen- krat prijatelji slovenskega naroda. A. G. (Anidrej Gaberšček), stari borec, katerega pisanje v prid nemške- mu panevropskemu gibanju sicer ne more biti simpatično, je orisal v ne- kem sfoven.skem dnevnüku bLstvo kul- turne avtonomije koroških Slovnecev zelo tocno. On izvaja povsem praviilno in pravi: »Rečemo odkrito, da je narodni kataster nekaj jako idealnega, toda no za koroške Slovence, ki so stoletjia je- čali pod nemškim .iarmom, pod kate- rim se jih je po najhu.išem pritisku to- liko tisočev potnjčilo. Zato no moremo priznati vspebov z najbolj liouiorahii- mi sredstvi doseženega raznarodovanja in demoraliizacije našega ljudstva in kliičemo danes pred vsein kulturiiiun svetom: kar je okužil nemški raznaro- doval'ni sistem med našiin koroškLni ljudstvom, to zailitevamo nazaji! N^ste- zamo rok po krajih našega slovenskega misticrzma, po prav]j.-ičnie smeio po vrhu se igrati zdaj odločiilne vloge v boju za pošteno slovenisko stvar! Ako Nemci hooejo, da verujemo v dobro voljo -en resnično in pošteno spravo, todaj naj nam nikar ne hodiijo pred ači s pokvarjenci med našim narodom, ki jih z vso pravico spokorjene zahtevamo na.zaj pod do>- mačo streho! Saj so nam Nemci sami često priiznavali, da tvorijo narodni Slovenci — mamjsiino v matnišinL t. j.. da so poturice na Koroškem večina naše narodne manjšine. Ne bomo so prepiirali o tern, v koliko imajo prav, ali izjaivljamo z vso odloeno.st.io, da po- kvarjienci med nasim nsarodom ne sme- io odlocevati nasß us ode v bodoenosti. Pac pa /^lriisno ktičomo t>o remefluri, JKihtovamo, da se polaiffania krjvieo biivšega siistema popra.vi/jo. Uoločba iia- rodnega katastra pa bi dosedanje kri- vice sankcijoniirala in s tern spletala nov bič za siba.nje naišega dobrega na^- roda tudi v bodoče. Razmere na Koroskem so po ple- biiscitu postale tako napete, bilo je tarn nad našim narodom toliko terorja in ga je še v-edno, da bi celo mnogo do- brih Slovencev morda me bilo v narod- nem katastru. Ali da bi Nemci šteK za slovensko manjšino na Koroškem sa- mo tiste naše rojake, ki bi kljub vsemu terorju imeli toliko pogunia, da bi se vpisali v narodmi kataaetr, toga mi ne moremo odobriti in zato odklanjamo sporazum na taki neloja.ini podlajgi. Nemci vse to dobro vedo, kljub temu so nam zopet .serviirali na,rod,ni kata- ster za največjo koncesij'O, ki naj tvori podlaigo za reciproono resilev našega sipornega manišinskoga vprašanja!« Gnjaviti uboff narod trsoč let in mu zavest popolnoma uibiiti, potem pa priü z domnevo, da se bo sam ganil, to je cinicno. Ge mislijo Nemci resno in pošteno, bodo magli pac brez sumfjive- ga kataistra vsaj po štovilu glaisov pri. ])]C^lei' glej' -ffosP«1 iwzcMior Zaj- »ev . . . dolgo vas že ni bilo viidoti? Ka- ko se vairn gadi? € '.-¦rasvasžestr^o dolgo ni- sem viidel. K;ie hadite?« Koleskin se okrene in zagfeda pred seboj malega debeluharja z na- breklim, bakreno svetlilkajociim se no- somt. Neznanec ga je kratko malo pri- jel za roko, mu jo krepko vstißnil im pri- jateljsko stresel in naidaljeval: »Dober dan, dragi prijatelj. Kako gredo vaši posli?« »Za vraiga:«, si je miislil Kofeskin, »sigurno sva se bogzna kje seznanida, pa, soan zo pozaibil. Tega mu vendar ne morem reči . . .« Zakril je svoje pre- seneoenje im se prijazno nasmehinil: :>Hvala, hvala! Prav dobro! No: in vi?« Mali debeluhar se je prešerno na- smejal: »Ha, ha, ha, ja>z! E, pa saj veste. ne inanjka naim n ucesar. Alii so pri, vas tloma yisi zdraivi?« »Hvala, vse pri zdravju«, odvrne Koloskim. »Kje sto bili tako dolgo, da se niiste nikjer pokazafi?« »Jaz?« se je začudil debeluhar. »Ha, ha . . . aanpatk, vedoti morale . . . Da, rosi, praivkar som se spomn-il .... Moja zena je vprasala za vami . . . Vi site me skoraj gotovo že pošteno očr- nili . v.« »Čemu neki?« je odvrnil Koleskin odkritosrcjio; saj res n.i vedel, cenm. Za. to pac nilsem imel ndkakciga po- vodai.« »Tako?« je namežiknil doboluhar. »A oniih tristo rubljev, ki ste mi jit zatinjiič posodili. S« isti veoer sem vse Ziikvartopilril.« »Ali je to magoce?« jie vprasafKo- loskin socutno. »Da, da, res . . ., če želite, vam jih takoj vraiem . . .« »Proiskn . . .« Debeluhar je nato brez besede pri- vlekel na dan debelo listnilco in odštel na miizo tri stotaike, ki jidi je Koleskin z olpgamhio kretnjo stlaril v žep. »Hvala lepa . . ., da, kaj sem hotel reel . . .? Aft mi napravite priijateljsko nslugo? Posodiite mi do pojutriišnjega 500 i-nil)ljov . . . Veste. siaibi casi . . . Mudjo n,o placaijo .„ . Denar vam poju- triiSnjem siignrao vrnem.« ^Prosim. Vrnete mi o priliki v kliibu. E. res. cuijte. kaj pa ,na,j pocno- mo s torai prokletimi deskamf. Pisal s©m vam že o tem. Nekaj moramo sto- riiti, sicer moramo placati visoko leža- rimo . . .« »Pustiite jih zn.pelja.fi kar na vn.se dvioriisce . . .« Debolmhar ga zacudeno pogleda. »Gospod inižener, nikar se ne sal it e. saj vendar v«®te, da ie desk cele tri va- ffone . . .« »Napravite, kakor sem reket«, je resno odvrniil Koloskin. »Dovolitte, dn s© posl-oviim, čakajo me posli. Nmtakar, placati! Pozdravite gospo saproigo!« Z naglim korakom je izginil . . . Brez cilja je taval po ulicaih, raz- gledaval ilzlažbe in kretnil koaiicno v mestni park, kjer se je mstavil pri sene- ni kl"opi. Kamaj je sedel, ko je prihi- tela k njemu elegantna dama in ga vz- radoščena pozdravija: »Vladimiir! . . . Danes te pa nieam pricakovala . . . Zadnja dva tedna si se pa sil«no spremenil. Zakaj si danes na- onkrat v civilu?« »Bogami je lepa . . ., te plamenece oci . . ., kokefcna bubi - glavica . . .« je pomiislil Koleskin, ko Ie nekoliko začu- den zri v neznano krasotico. »Hin . . . Zaihotefo se mi je . . ., Davelical sem se uniforme . . .« Takoj1 je spoznal polozaj in simeje pristavil: »Poljubi me, angelcek zlatkanii!« »Kaj?« se je začudila lepa neznan- kai. »Zaidinji'c pa si mi prisegal, da se moraiva za vseleji lociti ter da je vsega konec . . . * »Premiislil sem si«, je brez sfcleva- nja odvrnif KoJe&kiln. »Ti moraš po- Btati moja žena . . » Priidi bližje . . ., tako, čisto k moni in sedaj me objemi , , .« Ni se več obotavljala. »Ves kaj, sreek moj, preseli se popolnoma k menu« Neznanka io ostrmela. sA žema?« »Kaka zena?« >E, tvaja vendair!« »A, ti misliš njo! Veš, moram til " Sfran 2 »NÖVI PÖBAV~~ g*py 79 toliškiL verouk. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 25. juliija. c DOBAVA. Direkciia cLržavnega ruidnika v Zabukovci pri Geii-u spre- jema do 23. juliija t. 1. ponudbe glede dabave 120 m3 jamskega lesa. c ZOBOTEHNIČARKA V CELJl'. Samostojmi zobotehniški atelj« jo otvo- rila v prostorih svojega očeta g. dr. Kunsta na Kralja Petra cesfci gospo- dična Erika Kunst. c SMRTNA KOSA. V torek je umrla na Glavnem trgu. zasebnica go- spa Šulerjeva. — V sredo pa je umrl v bolnici po dolgi mučni bolezni g. An- ton Pleterski, brvši mesarski. mojtster v Gelju. — ]L. v m. p.! c AVTOBUS MARIBOR—GELJE. | V soboto popofdne začne mestna ob- I dina mariborska obratovati z novirn j avtobusom na progi Maribor—Celje. ' 'Avtobus bo vozi'l redno ob 6. zjutraj iz Gelja. S t.em bodo torej imele präge Maribor—Slovenska Bistrica in Ko- njice—Celje štirikrat dnewno zvezo, proga Slovenska Bistrica—Konjice pa triikratno proti Mariboru in Gelj'U1. Voiz- j ne cene ostanejo iste. Novo zvezo bo oskrboval novi avtobus, 26-stdežni >Saurer«, ki smo ga že opiisali. c ŠE ENKRAT INOZEMSKI POT- NIKI. Prejeli smo: V Vašem cenj. listu z dne 14. julija t. 1. ste objavili raaglas mariborsjtega trgovskega greniija o akfopamju kupčij priivatnikov z ino- zemskimi potniki. Ta razglas je po- manjkljiv in no daje prizadetim stran- j kam nikakih navodil, kako se jiin je ravnati v konkretnem slučaju. Sreski gremij trgovcev v Gelju se je s to za- devo že pred meseci ponovno pceal ter se je obrnil tudi na kompetentno mesto za objašnjenje, kako se je ravnati pri- zadetim strankam. Informacije, ki jih j je dobil, so bile objaivljene v Vašem ! cenj. listu z dne 31. maja t. 1. in tudi v »Jutru« in »Slovencu«. Potemtakem 60 gotovo tocne in pravnoveljavne. Iz dotičnega pojasnila se razvidi, da so pogodbe, sklenjeno z Inozemskimi po"- i niki, ničnostne, ker kršijo § 59. obrtne- - ga reda, ki prepoveduje inozemiskim ; tvrdkam pošifjati potnike k privatnim ! strankam. Kdor torej noče iiaročonega i blaga., naj naroöilo kratkomalo prekli- | če, če mu ga pa tvrdka pošlje, naj ga j ji stavi na razpolaigo. Treba se bo te- i meljifto olresti tu.jiih piijavk, ki hooejo j na naš račun živeti. Vsakega takega • vßiljivca pa naj se takoj prijavi pri- etojni oblaisti, da bo prejel svoje pla- čiio. . ; c ZAVRŽEN NOVOROJENCEK. ! V Škofjiivasi so našli otroci pri kopa- \ njtu v Hudinji truplo novorojenega mo- i škega deteta. Truplo je bilo v vodi že I kakih štirinajst dnk 0 brezvestni ma- | teri ni sledu. j c »MOTOKLUB CELJE«. Kakor i že objavljeno sklicuje pripravljialni od- j bor »Motokluba« Celje za nedcljo, dne i 17. t. m. ustanovni občni zbor, ki 1)0 v , gostüniäkih prostorib v Narodnem i domu z obicajniim dnevnim redom. Za- | četek razprav ob 10. uri predpoldne. j Na zbor so vabljeni vsi motociklisti in ! ljubitelji motociklisticnoga šporia, ki | so nastanjeni v krajih družtvenega ; področja (v srezih Gel je, Gornjigrad, ' Smarje pri Jelšah, sodnih okrajih La- sJ:o in Šoštanji). Za shičaj .slabega vre- mena, odpade skupni izlet v Roga.sko Slatino. Po odredbi sreskega pogkivar- stva je propagandna vožnja skozi nie- sto preložena za po zlDorovainjiu. c VRTNI KONCERT. Dames v so- boto 16. t. m. se vrši v gostilni »Pri mostu)« vrtui koncert v sluoaju lepega vremena. Začetek ob 20. uri. Vstopn-inu ' prosta. 618 c KONCERT JUGOSLOVENSKIH NARODNIH PESMI priredi pevsko durstvo Ljubljanski Zvon v nedeljo v Laškem (ob 16.30) in v Rimskih Toplir- ca)b (ob 20.30). c PRILOGA. Danažnji številki je priložen letak tvrdko Franjo Jost, ki irna v liistu tudi stalen inserat. c KOPANJE V SAVINJI. Kfjub temu, da se že vse spodtiika nad tem in da vsi casniki nastopajo proti, se še vendar hodijo nagi vojaki kopat med I civilno občinstvo i:n otroke. Sedaj je ' začelo oelo par drugih naigili tarzanov in satirov rogoviliti na produ mod že- lezniškima mostoma. Umestno bi bilo, da bi veasi pogledala policija v vodo, j kjer se lovijo psi. nagci in drugi laki. i c IZGUBLJENO IN NAJDEN0. Od 11. do 15. t. ni. so bile priijajvljene | na celjiskem uradu iizguba srebrne za- ! pestne ure na rujavem jermonu, vred- ! ne 300 Din, izguba srebrne zapestne \ ure na 'črnom jermeniu, vrodne 200 dgojno izpu- ščena iz zenske prisilno dolavnice v ; Begunjali, kjer je presedela 21 mese- ; cev. Ob eni ponoči od 13. na 14. t. m. | je priisla z vlakoan v Geije in tu pre- ; nočila na prostoim.-. Priisilna delav-nica pa je očiividno ni iiztreznila, kajti žo ob I 7. zjutraj je ukradla na hodniku v I. ; nadstropjiu Woscbnaggove liise na Kralja Petra cesti posodo s 3 fitri mle- ka v skupni vrednosti 45 Die. Nato se i je vtibotapiila v stanovamje ge. Hladi- ! nove v Miklošiičevi uilici in odnesla nov | ženiski: žalni klobuk, vreden 450 Din in nov ženski dežniik, vreden 200 Din. Tatico so ob triicetrt na 11. uro dapol- ; dne iizsledili na kolodvoru. Pri njej so i našli ukradeno prazno posodo za mle- ko, klobuk in dežniik. Vrabiičeva je po prvotnem tajenju priznala svoje deja- nje. Oddafi so jo v zapore okrožnega sodišča. „Edinost4' izobraževalno društvo napr. mladine. REDNI SESTANEK »EDINOSTI« | se vrši v sredo, dne 20. t. ni., na kar se | opozarjajo vsi člani im članice. Pro- '¦ OKAS ION SKA 1 ^^^# /4 Celle, Aieksandrova ul. l. sim, da prLdete vsi tocno ob 8. uri, da se sestaaiiek po nepotrebnem ne zavlece. ! — Tajniik. ; VSE TAMBURAŠE EDINOSTI po- | zivam, da se sigurno udeleže sestainka : tamburajšev, ki se vrši tocno ob 8. uri ; zvečer v torek 19. t. in. v društveni so- I bi Povdarjiam, da se na one, ki se se- j stanka ne bi udeležili. ne bo oziralo. — j Tajniik. KinoH MESTNI KINO. Petek 15. in so- bota 16. jiulija>: »Greh Hima*. (»Car večnega mesta«). Monumentalen vele- \ film v 7 dejanjiili. V glaATnih vlogali slo- vita Karina Bell In Olaf Fönss. — Ne- j delja 17., ponidcljek 18. in. toroik 19. ju^- j lijaj". »Marko stavl na amrt«. Volika pu- ] stolovska senzacija v 6 dejamjib. V glaivnili vfogah Marko, najanoc-nejši človek na svetu, Maria Mingenti im Walter Slezak. | KINO GABERJE ostane do na- daljnega zaprt. _________________________________________.. i i Dopisi, | d LJUTOMER. (Proalasitev me- \ sta.) Dne 23. in 24. t. m. proslaviinoo proglasitev trga Ljmtomer za mesto na slovesen na.čin. V solioto. dne 23. t. m., je predvidena iluininaciija vseh his in bakljaida. V nedeljo, dne 24. t. m. se zbero vsa ljutomer&ka druištva ob pol 9. uri pred občmsko liißo; po slavnostni seji občiinskega odbora se precita po primernili govorili dekret o proglasityi Ljutomera za mesto. Popold.no se vrši v Sersemovem logu veliika Ijrudska vese- Kca z raznkni šotori, igrami, petjt-m- godbo itd. priznati: Ona ni moja žena, marveč j sestra. To je namreč tajnost, ki ti jo ! bom še pojasnil.« »A ona dva otroka, o katerih sii yedno trdil, da sta vaša?« »To so otroci nekega mojega pri- jatelja. S sestro sva jih adoptirala. Kratko in malo, pospravi tvoje stvari. j in se preseli k meni. PojutriLsnjem te pričakuijem in bom že vse pripravil za j dostojen sprejiean.« »Tudi oma bo vesela . . . Potem bo- mo skupno vzgajali otroke ini jiih u-ciTi. »In tvoja sestra?« Daj mil hitro še en poljubčekU- »0 bože, dozdeva se mi, da sa- njam . . ., dames si povsem drugacen. kakor pa si bil zadnjič. Dozdevas se mi popolmoma tuj, tudi glas imal povsen.i drugacen 1« »Pustiiva to ... Silno sem vasel. .. Torej pojutrisnjem . . . Na svidenje, angelček moj zlat . . .« Še en vroč poljub, nato pa je na- glih korakov bežal iz parka, sedel v prvi avto im se odpeljal v naiboljšo re- stavracijo. »Gospod inžener nas je popofaio- ma pozabil«, ga je z globokom poklo- nom pozdravil laistoiik pri vhodu v dvo- rano, kjer je svinala damska kapela I poskočne in moderne. Mala basistinja mu je tako ugajala, da je sklenil, da ostane vso noč v njeni družbi1 . . . Na- takarji so prinašali dobrote kleti in ku- hinje, koncno pa je prisel na vrsto li- ker, konjak in šampanjec. Vino ni voi- da in Koleskin jo postal" tako raz-posa- jen, da je skočil na mizo, plesal, metal krog sebe kozarce in razbil veliko ogle- dalo. Pri sosednji mizi so se zgražali, začelo se je prerekajije in raizvil pre- tep. Epilog na poli.ci.ji. Koleskin je pod- pisal protokot: inžener Vladiimir Zaj- cev ... Natakar, plaičatii! Koliko je ra- čun? . . . 668 rubljev . . . Dobro, dobro, je v redu. Pošljite mi račun jmtri na. stanovanje. Saj veste moj naslov: in- žener Vladimir Zajcev . . .« Zaspan in zibajoč se je krenil pro- ti domu ... * Ko se je naslednje^a dne prebu- dil, se je spomnil svojili včerajšnjih pu- stolovščin in spoznal, da je najpamet- nojšo, če jo naglo odkuri. Zato ni dolgo premišljevaT, marveč se je naglo opra- vil in odšel na kolodvor. Baš ko je hotel stopiiti v voz, jö pri- stopil k njemu elegantni gospod in gn vljudno nagovoril: | »Že dolgo vas cakam . . . Bila sva že enkrat skupaj ... Vi ste inžener ! Zajcev?« ; »Da! S čim vam morem ustreči?« j »Gaspod inžener, vi netajite, da ste mimuli teden na čaju pri Ivanjko- vih govorili o meni?« >Ne!« Elegantni neznanec ni spregovoril niti besedice več, pač pa je z nagto kretnjo prisolil Koleskinu krepko za- ušnico. »Gospod«, je vzrojil Koleskin. »Zakaj ste me udarili?« »Ker ste trdili, da pri kvartanju goljufam.« Elegantni gospod se je nato ofcre- nil in odšel. Koleskiln je pravkar hotel stopiti za njim, ko je vlak zažvižgai in ^ za,- eel premikaU. V zadnjem trenutku mu je še uspeto, da je skočil v voz. fc?pre- vodnik je godrnjaje zaloputnil xa njim vrala. Denar, ki so mu ga takorokoc vsilili, ga ni več veselil. KLiub temu pa je pozabil na meprijetni konec vsvoje puistolovščine, zlasti še, ko se je spom- nil na nezavideoi položaj pravoga m- ženera Vladimira Zajceva in na vse neprilike, ki jih bo ta radi njega ime^ • ¦ • ....... d ŽALEC. (»Revizor«.) Žalski di- jaki prirede v nedeljo, dne 17. juliija 1927 v korist knjižnice osnovne sole v Žalou, v dvorani g. F. Robleka gledalif- sko predstavo petdejansko V. 0. Gago- ljevo komedijio »llevizor«. Zacetek ob 8. zvecer. K obilni udeležbi vljudno va- bijo prireditelji. d LIBELIČE. (Naše hmeljarstvo.) Preteklo nedeljo nas je posetiif poslo- vodja Hmeljarskega društva v Žalcu g. Anton Petriček kot predavatelj in stro- kovnjak za hmeljarstvo. Ogledal si je nasade v okoliišu ter nato predaval in poučeval nad tri ure. Kljub deževnemu vremenu se je predavanja uidieleziilo nad 60 poslušalcev, ki so z veTikim za- nimanjem poslušali "nauke itn nasvete predarvatoljai. Da so besede j?. Petrička z&ilegle mm bodi dokaz dejstvo, da so bili vsi nasadi v teku par dni urejeni dobesedno po njegovih navodiliih in da se je Hmoljiarskenra društvu priglasilo precejšnje šte.vilo člaoiov. Zahvaljuje- mo se velezasluižnemu strokovnjaku in u'citelju hmeljarstva za njegov trud in velevažne nasvete ter mu kličemo: na svidenje! HnieRjarska ankeia v Beogradu. V ministrstvu za kmetijstvo in vode v Beogradu se je vršila v soboto 9. t. m. ped predsedstvom načelnika g. Gjurica anketa zaradi uvedbe se- lekcije hmelja, kar naj bi osvežilo in okrepilo naše hmeijske nasade, da bi ; naäe hmeljarstvo lažje vzdržalo sve- [ tovno konkurenco, ki bo v bodočnosti nedvomno vedno večja. Glede izva- janja salekcije (izbiranja) hmelja in i '-{lede načina izvaj^nja je sklenila an- ; iceta, da se ima v naših izrazito hmelj- : skih pokrajinah (Vojvodina, Slovenija) i takoj začeti s to akcijo na podlagi I privatne inicijative, kateri hoče mini- j strstvo za kmetijstvo in vode nuditi rnateriialno, moralno in strokovno po- mof. Obstoječe hmeljaiske organizacije v Vojvodini in Sloveniji bedo prev?.ele izvedbo te akcije. Organiziranje tega dela v stro- kovnem in tehničnem o/iru se ima izvesti letos museca avgusta. Vsak hmeljar nai se vpiSe kot član v hme- ijarsko organizacijo svojega področja. Moralna in materijalna pornoč ki se nudi od strani ministrstva za kmetij- stvo in vode za pospe§evanje hrne- ljarstva, se ima dati samo onim hme- Ijarjem, ki so člani hmeljarskih dru- štev. Anketa je sklenila, da se priredita dve veliki hmeljski razstavi, in sicer v Žalcu od 4. do 11. septembra in v Novem Sadu tudi septembra t. 1. (na- I tančnejši datum se bo še določii). Zbo- rovalci so popolnoma soglaSali z za- devnim predlogom ministrstva za kme- tijstvo in vode, ki vsebuie naslednji načrt, po kstterem naj se priredita obe zazstavi; 1. oddelek za vegetacijo «n kulturo hmelia (razstavile se bodo ko- renine, trie, plodovi raznih sort ltd.; ; 2 Oddelek za gnojenje in metna gno- jila- 3. Oddelek za stroje in orodje, Š**v. 79.____ > N 0 V Ä DOB'A'c Stran 3 Žensho periio moderne kombineže v vseh barvati lepo izdeEane komad samo Din 95- Fr. Krick, Celje Aleksandrova ul. I. hmeljske žične konstrukcije (sestave) in vse ostalo, kar je potrebno pri gno- !enju hmelja ; 4. oddelek za hmeljske škodljivce in sredstva za pobijanje škodljivcev (razni preparati in usDehi z raznimi preparati itd.) ; 5 oddelek za izložbo hmelja, klasificirarsega od po- sebne komisije za bonitiranje (ocenje- vanje) hmelja itd.; 6. cddelek za tr- govino s hmeljem, statistiko in po- dobno. Načrt za hmeljski razsfavi je torej prav obsežen. Posvetovanju so prisostvovali od strani hmeljarskih organizacij : za Sa- vez vojvodjanskih proizvodjača hmelja g. Matič, za Društvo hmeljara v Pe- trovcu g. Šiška in za Hmeljarsko dru- štvo za Slovenijo v Žalcu g. Petriček. Zanimanje, katero poka?.uje v zad- njem času ministrstvo kmetijstva in vod za hmeljarstvo, ki je zaenkrat naj- rentabilnejša panoga kmetijskega go- spodarstva, je vse hvale vredno. Želeti bi bilo, da se vsi ti skiepi bmeljarske ankete tudi v polni meri izvedejo. Naši hmeljarji naj izvedbo teh načrtov pod- pirajo z vso vnemo, saj bo to le njim samim v korist. Raxgled po svetu. p GRŠKE ZMEDE. V zvezi z na- meravanim beg-om bivse^a diktatorja Pangalosa je bilo zadriie dni arotiranih veliko števiilo ajoigaviih bivših prista- šev. Mod aretiranci je najiveč aktivnili ofidtrjev, ki so osumljeni, da so vzdr- ževali zveze s Pangalosovo okolico. Vlada je iizdala komuniike, glatsam ka- terega so oblasti pri sie na sied «iroko razpredeni zaroti, ki je lioleta izzvali revolucijo. Ta zar.ota je bila razširjena tudi med mornariškimi oficirji, ki so bili doslej na glasu kot najbolj' zvesti pristaši Venizelosa. Vlada ie podvzela najostrejše mere, da ta pokret v kali zaduši Vojaštvo in mornarica st a v strogi pripravljenosti. p ITALIJA, GRÖIJA IN TURČI- JA. Grški zunanji minister Michaloko- piilos in finančni minister Kafanda- ris, ki sta prispela pred dneri r Pirn, sta bila ponovno sprejets od Mussoli- ni ja, ki se trudi, da bi dosegel elm tts- nejše.politiene odlnoša.ie med Italijo in Grško, da bi Jugoslav! jo še bolj izo?sta trcila pri SeTnici ob Dravi dva avtouniobila. V prvem sta bila odvetnika dr. Ernest Schuster iz Gradca in imiž. Josiip RosÄhündler, po- slovodja in upraiwii svetnik elektrarne v Fali. Oba sta dobila pri padcu iz av- tamobila močne imškadbe na glavi in pa ostalem telasu in so ju prepeljali ta- koj v sanatorij v Mariibor. V drugem aivtu je bila neka gospa, ki je bife iisto- tako poskodovana na glaivi in so jo od- dali v splošno bolnico. Š INSPEKCFJA FINANČNIH DE- LE GACIJ. Financno ministrstvo je od- poslalo dva svoja inšpektorja v Hrvat- sko, Slovenijo >n Dalmacijo, da pregTe- data delovamije doticnjili fin am en ih de- legacij. ] Š REAKTIVIRAN. Bitvši mari- borski okrajini glavar dr. Srečko Lajn- šiic je prosil za reaktiviranje, da bi zo- pet vstopiil v državno upravno službo. Prošnja bo v najkrajšem času ugodno rešena. Dr. Lajinsic se je bil po npo- kojitvi posvetil gospodarskim poslom in je otvorif v Mariboru upravno pi- sarno. Olepsevalno in tujsko - prometno društvo v Laškem pplrecii v sobuio, 16. juBiJM 8927 na grajskem vrtu 8 petjem in godbo pod lampijoni. Začetck o mraku, konec ob zori. Vstopnina Din 10"— z'j osebo, za obitelji Din 25'—. Postrežbo nudijo lastni paviljoni. V stučaju slabep;a vremena se prireditev preloži na naslednji večer. ! š ZAPOSLITEV TUJIH DRŽAV- LJAN0V. Inspekcija dela v Mariboru j objavlja sledeče: Ker se zadnjie case ; razširjajo neresnične vesti o namešča- i nju tujih drzavljanov pri raznili tu- j kajfšnjih podjetjih, naznanja Inspekci- i ja dela v Mariboru tern potom, da so j vsi inozemci, ki so dosedaj nameščeni ¦ pri razniih podjetjih, pri toll opravicc- I no zaposleni. V slučajiu, da bi pisci tell clankov doznaJi za kakšen neopravičen slučaj zaposlenja v državi SHS, naj j to naznainiijo inspekciji dela, katera bo- j de tozadevno gotovo vse potrebno ukre- j niiila, da se ti nedlostatki odpravijo. V ! posameznih slucajih pa se dobe potreb- j na pojaisnila pri podpisani inspekoiji' j dela. — Neresnično vesti o zaposlenju i**& St. 15. Ceniki in navodila brezplačno! Franjo Dolžan, Ceije Kralja Petra cesta Kleparstvo in naprava strelovodov. Pokrivanje streh in zvanikov. Vodovddne inštačaoije, naprava moderno« higijjeničnih kopalneh sob, klosetov in zdravstv< naprav. Vsa v to stroko. spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Vdova z dvema nedoraslima otrokoma pro si dobre ljudi za posojilo 4OOO Din proti mesečnemu odplačilu 300 Din. Naslov v upiavi lista. Našla se je zlflfii mošHa verizico Naslov v upravi lista. Ugodno se proün za napravo domačcga vodovoda velike kmetije ali vile s kopalnico : 1. velika že- lezno - mesingasta pumpa za globoke vodnjake, pogon na roko, gepelj ali stroj, izdelek tvrdke Samasa, še ne rabljena; 2. manjša požarna brizgalna na dveh vi- sokih kolesih, z rezervoarjem za 100 litrov, nese izvrstno," ker irna razprašilnik je po- rabna tudi za škropljenje hmelja, radi vi- sokih koles se ne zvrne. Informacije daje B. R o t h, Ljubljana, Sv. Petra cesta 66. Sadjevec razpošilja A, OSET, Rflax-ibot»» 4 Štajerska klet. 10 Izletniki in türisti! Pristne hpanjshe hlobase sveže in suhe, prvovrstna kvaliteta, dobite samo v špecerijski trgovini Franc Kolenc, Celje» 2 Narodtii dom, 4 Gostil'n i Lar j em popust! Popravila pisalnih strip hitro, eksaktno in poceni izvršuje specijalni mehanik z dol^oletno prakso in koncesijo v Celju. — Prwonrstna dokazila na razpolago. — Pi- salni stroji nowi in rablfeni v zalogir JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4. Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče *His Master's Voice» in «Columbia«, katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri W\w l Lesliovseli, Celje ttngrgarwa in vcEeirgovüna s papiriem, pissalnimi in riftalnimi predmeii. CaiftKarieva ul. M. it priporoča svoja izvirstna namizsia ten odbravta soHtimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "^P^j &1F* Vzorci na razpolago ! n\M\i (rööfßfclii in \i pseh drugili rndnihou dobavlja in dahlia n dom o mes(o in Gbolici Franco Jošt, Cclje, Aleksandrova ul. 4 Proda se poceni kompletna spalnica iz mehkega lesa, postelje z vložki vred. 2 Naslov pove uprava. 3 Cen« .r.r?atn€» ZFiiža^as! Hajoep zaloga in samoppodsjQ za0naa8t: nsjpnproun^ih PUCH koles in kales znamke Was f 6**ff»ad" Vsa kolcsa s torpedo-proslotekom in povratno-stopalno zavoro. Cena od Pin 1600* - naprej. 3 Največja zaloga delov koles in ši- valnih strojev po najnižjih cenali. Popravila tujih izdelkov strokov- 12 mesecev garancija. njaško, hitro, dobro in ceno, A. NEGER, Celje, Gosposka ulica St. 32. -am L «IB» g^ Vsi stroji so za vezenje pripravni. Pouk v vezenju z a st on j. Najvecja reparacij- ska delavnica. Delaj, nabiraj in hrani, varčcvati se ne brani! Popolnoma varno naiožite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri felju VarCuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! LASTNI DOM Obresfuje Iwanilne äfy* ^Vo vloge po %Jr ' Večje stalne vloge po dogovoru najugodaeje. Jamstvo za vloge uad 2,000-000 Oln- Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pr! nafožbi zneska do SO Din se dobi nabiralnik na dom. Iz malcga raste veliko! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Pupilarnovaren in javnokot*isfen denarni zavod ceSjskega mesta Celiska mestna hranilnica UstanovJ/ena leta 1864. Y lastni palači I>x»i kolodvoru. VsHfmnlIiilčiilpo8lSi8«izvršuJejo nalkulaiituele, liltro lnioč- no. Ugodno obreaiovanlc. Pojasnlla In imsveii torezplačno. Pod trajnim dri. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno moSjo- Tlska In Izdaia Znn. tlskarna. - Odeovorna sta HTzdaiatelia in tlskarno Milan Četina I la redakcijo tflnko W. Babaro. — Oba V Celju.