■ Pomimente IterflkM S • radne Din —'SO, ob ao> ; ; deljab Din !•—»
Počlrtfna t>ft&na v go!cv!n?.
■ ,TABOU* izhaja vsaik dan S nadet j« ia praznikov, ob
* da umom naslednje ca dna \ Mesečno no pošti D 10**
* temKlvo t> 18 —, doKtavljr
“ D U-—, na izkaznic« >'
Inserati po dopovorr
S Naroča se 'iri upravi „TABl»w ,
* HAEIUOU, Jurčičeva cdic« d*
<r
s 7
BOR
PMtMCZBOilorilkOl 1» rodno Din —*50, «b i» deljnh Dio P—.
UBBDNlbTtO m ulMji » U_. boio, Jurči&vv, «1. it- 4, i. o»d-.iropje. T.l.l.o latmrb. U. 214. UPlUVA «« ukj> » Jurčid*vi uliei it, A, pritllij«, 4»t»o. T*l*-l.n it. 24. SHS poitnoe«tanii m-«ua itor. U.781.
N* naiačila bret ima rja M n J lira. — Btkupiai s. M načaju.
leto: II!.
Maribor, četrtek 24. avgusta 1922.
Številka: 190.
<WamacM&u*a
Fašizem.
Maribor, 22. avgusta.
,.^a sestanku Mate antante v Marijanskih Laanyh se bo razpravljalo pac‘\v° nevarnosti fašizma v Italiji. — 1 »riški list »L’ere nouvelle« polaga Posebno važnost baš na to točko ma-^alazenskih posvetovanj, ker ji pripisuje velik medna rodno-političen po-jhcn. List, piše, tla se fašisti hočejo postiti vodstva italijanske zunanje poli ike. V tem slučaju bi so seveda takoj Poostril spor z Jugoslavijo, ni pa ne-“0806°, da bi fašisti obnovili vprasa-..3® Tunisa in Nizze. Sploh bi bil ita-!ianski fašizem v mednarodni politiki Q°v »kamen smutnje«.
Zadnji dogodki so pokazali, kako 80 jo fašizem v Italiji ojačil in koliko
f Častni župan Josip Šinko.
Središče, 23. avg. Danes ob 4412. med vojno so ga kot častitljivega star-uri je po dolgem in mučnem trpljenju ca zato gonili po ječah in sodiščih, ^ a umrl tukajšnji mnogoletni bivši _žu- on ni klonil. Za gospodarski razvoj
pan, učitelj v p. in posestnik Jos. Sin- občine in okraja je kot župan in kot ko, v 73. letu starosti. Ne le v ožjem odličen politični delavec neizmerno ormoškem okraju, ampak širom Slo- veliko storit ljubilo in spoštovalo ga
je vso, tudi najhujši politični nasprotniki. Rajnki Šinko je stal vsikdair odločno v vrstah narodne in demokratske stranke. Pogreb bo v petek ob 142 uri popoldne.
venijo jo bil znan kot oden najkreine-nitejših narodnih značajev, ki je pod avstrijsko nemško strahovlado z vso doslednostjo stal na braniku pravic našega naroda in jezika nasproti vsem oblastem in vsem mogočnikom. Še
Pot kanclerja dr. SeipeSa.
V avdijenci pri Masarykn. — Prihod v Berlin.
Berlin, 22. avgusta. (Izv.) Zvez- ja in avstrijskega poslanika v Pragi ni kancelar dr. Sel pel je dospel danes dr. Mareka. Razgovor, ki je bil popol-, v spremstvu finančnega ministra Se- norna prijateljskega značaja, je trajal j gurja iz Prage v Berlin. Na kolodvoru poldrugo uro. Razpravljlo se je o tre-S so ga sprejeli državni kaneelar dr. nutnem položaju Avstrijo, kakor tudi
goslavijl Fašizem bo obnovil jadran* sko vprašanje in ga skušal rešiti po željah najzakrknjenojših sovražnikov našega naroda. Prav gotovo bo sprožil
tudi vprašanje italijanskih ^ kolonij. Madžarska, ki je de faeto — če izvzamemo tanko plast res demokratičnih ljudi — po svojih simpatijah _ in po svoji volji v taboru »prebujajočih se Madžarov«, bo šla z Italijo čez drn in strn, če ji Italija zagotovi izvestn* privilegije na Jadranu.
To je danes večalimanj fantazija; ne smemo pa prezreti, da so dani vsi realni činitelji, in da te težnje ne obstojajo le na papirju, marveč tudi na programu organiziranih, borbeželjnib mas. Fašizem je v socialnem smislu efcsekutiva lastnikov težke industrij«, v Lombardiji, ki imajo največ interesa-na italijanskem imperializmu. Z njimi so solidarni italijanski veleposestniki., ki še vedno čepe na svojih zemljiških, predpravicah in z vso ljubosumnostjo, odbijajo vsak poskus agrarne reforme ' In na Madžarskem 1 Gospodarsko o-; gredjo madžarskega nacionalizma je; isto. Tudi tu odločujejovinteresi ved©-' ! posestnikov, interesi »višje vrste^ ljudi (in državljanov« — aristokracije ki
fevdalec pred lo-
 	_	_	v	      z	vsemi
kanoelarja dr. Seipla, finančnega mi- obiskali avstrijski delegati državnega sretjs^vi podpira »integritetno« politiko nistra Segurja, poslanika dr. Wildner- kancelar ja dr. "VVirtha.	Madžarske ter grozi v imenu »nacio-
nalnega« načela z— maščevanjem nad sosednimi državami. Interesi Italijan-: skega fn madžarskega hnperijalftnn* se tedaj ne križajo, v ostrem nasprotju Pariz, 22. avgusta. Ozv.) »Malin« nadalje o vprašanju razmejitve med Pa si stoje jugoslovanski in italijapgkf, poroča iz Ženeve: Dne 30. avgusta se Avstrijo. Jugoslavijo in Madžarsko. fter jugoslovanski in madzarekj Stvori 20. zasedanje Zveze narodov, ki Pariz. 2. avgusta: (Izv.) »Potit, sl Ta nasprotja so bo trajalo tri do štiri dni. Na dnevnem Parisien« poroča iz Ženeve: Pri pn-.rajo preoalfeleji izbruhniti redu je med drugim tudi razprava o hodu jem zasedanju Zveze narodov se farno močjo, če se bodo raavjjaJa v
upravi nekdanjih nemških kolonij v bo finančni odbor ponovno havil tej smeri oaije.	_ , .	___
W in v m« Oceanu, . vinjeta
Težka industrijska kriza na Češkem.
Praga, 22. avgusta. (Izv.) Kakor da je nad 13.000 popolnoma, brez posel-' koliko se bo sploh v Marijanskih Lsbk poroča -Prager Tagblatt« iz Šlozije, njh, nad 20,000 pa dela samo po dva nyh razpravljalo o italijanskem wro«-so Škcdovo tovarno odpustile nad 100 dni v tednu. Tudi v ostalih pokrajinah blemu. Toda če govorimo o madžar-delavcev.	je že napovedan odpust skoraj vsega skem imperijalizmu. se je treba taikoj
Praga, 22. avgusta. (Izv.) »So- delavstva. Delavske zadruge so so obr-j spomniti na to, da črpa največjo mei cialdemokrat« poroča: Celokupna ste- ni-le na vlado z zaht«vo. naj takoj uki-j iz Italije. Njegov nujni cdlj je Jadran
...	': tV J rt h, državni tajnik dr. Simona, tuj- o splošnem položaju v srednji in za-
južnega tempera"''na svetnika zunanjega ministrstva padni Evropi.
¥prasan|e avstrijskega kredita pred Zvezo
narodov.
»•jo računati z njegovo močjo na-s	.	..	x
»rotno politične organizacije. Iz dru-]v spremstvu finančnega mmistia Se
pva »prijateljev vojne« in »antanto-dov« se je razvila močna politična b"auka, ki nosi vsa znamenja italijan-, .	.,
alpSfa ZFašistovsk1i strank? j^TorST ! RSmleteto'Kempter tec avštrlisld po- ‘ B e r 1 in 22. avgusta. (Izv.) Dr-tta rtl ' asrstovska stranka jo borce J	Berlinu.	zavni	predsednik	je	danes	ob	7.	uri
■» «**»• o«-) K—
2 dolgoveznim besedičenjem poljudnih govornikov, marveč zahteva dejanj, asilja in vseh onih političnih prioo-®očkov, ki vodijo po najkrajši poti k djh in v katerih so bili Italijani že Jza maestra Machiavellija drugim a»'odom učitelji. Fašizem si jo danes velik del javnega mnenja v Miji. V njegovem duhu raste znaten ^ mlade generacije, ki ji današnji ./^jiizatorji vtepajo v glavo poezijo •Ahjanskega nacionalizma, polno i. ^nuunzievih metafor, koje po svoji jMcnosti laskajo italijanskemu tevti-f^ramentu. Fašizem je hkratu tudi ,°ClaJna sila, protives radikalni demo-raciji }n socializmu. Njegova moč je Mvakor silnejša nego Nittijev aka-i siničxi rčformizem ali globoko deino-,l'atično prepričanje Turattija in La-./Mc. Fašistovski prapor vzbuja v . Mjauskih srcih tisto prazno in na-n.110 navdušenje, ki je lahko zname-3e veiiko nacionalne sile ali pa tudi . amenjo pojavljajoče se narodne dc-adeuce,
klavska industrija Severne Češke i pr
I Ir c
jo ne oddajo premoga ter zniža železuiš-
«. si bo tovor bolo-rdoie-solcno tos-j orni kotetvofo. Minulo »loto so so ko in poštno pristojbine. 8» Priboril v italijanskem javnem živ- k»r trnmomo odpuseuli dclavra, tako
11 tp.lrft 1-v-j	,	n	lmlr/s«	/s	l-.il	TS	aI.-O	_	I
.	v iiaagčiUSivuiiL javiitjj-u. /»n v - j
JP« Inko moč, kakor jo je bil poka-
™est?emu, hro1eta.rijatu,!pREDSEDNIK IRSKE VLADE COLLINS USTRELJEN.
—o—
j. QaJ je potreben le en korak dalje, pa ,. hostal mednarodni faktor. Kakor f , 3e • trd;
IZ
London, 22. avgusta.
skromnih začetkov zgradil, b \° idejno in organizatoricno stav- Predsednik začasne irske vlade ?: izbirajoč elemente starega Mazzi- Collins je bil včeraj v Bandomt i •^Oeskt
(Izvirno.)
Mihael iz zasede
KRATKE VESTI.
v -Je£a nacionalizma in Cavourje- ustreljen. Napadalec je pobegnil, ttvff ^©r^liztma, ter sestavino naj- j	Dublin,	22.	avgusta.	(Izvirno.)	U-
«»nrejših socialnih in literarnih	pomiki so	ob	prihodu	vladnih	čet	vso o-
«i	(na l>r- d’Annunzio) — tako kolico južno od Tipperarya zapustili in
PoW-xgrI0 izlclesati tudi mednarodno-; se umaknili, s »Učen program. Začetki so že stor-j
h?1 ^alLianski fašisti, predvsem nji- j PAŠIč PRISPEL V MAR. LAŽNE. uradniki vztrajajo pri stavki, ki jo f ^ v°d»tel.i Musollinl, so v ozki zvezi j jy( a r L a z n y . 22. avgusta. (Izvirno.) podpira zveza poštnih uslužbencev. — t« A^teacijo »Društvo prebujajočih Danes p0p0idne je dospel v Marijanske Vlada je spoznala, da jo vladarica poda u f J0V*- Dovolj je, če uvažamo.; j aznc jugoslovenski ministrski predsed- ložaja ter bo v kratkem zopet vzposta-»ka društvo najmočnejša madzar- j .. p v.^ y spremstVu je krog dvajset vila normalni promet. Novo ustanov-organizacija, ki se po svojem du-stovu hcogi-amu precej ujema s faši-5ih	^taliji. »Društvo prebujajo-
in predoo si je sploh začrtal ta cili, je moral biti na jasnem glede Italija To je conditio sine qua non. In ta Jas« nost je že dosežena. Zato ima ba£ 'Jugoslavija največjo nalogo, da grozeče nevarnost kakorkoli prepreči.
Po našem mnenju ni drugega fa-M o n a k o v o, 22. avgutn. (Izv.) hoda, kakor da se z vsemi sredstvi de-Ministrski svet in vodje koalicijskih: la- za oslabljenje sedanjega martzar-strank so so danes ]x>poldne sporazu-' skega režima na eni strani in na drugi meli v tem. da se bodo sklepi zadnjih strani, da ee doseže spomzum m prtja-pogajanj v Berlinu glede zakona za teljsko razmerje z italijansko demo-zaščito republike sprejeli.
SPORAZUM MED BAVARSKO IN BERLINOM.
»h ,!e Madžarov« jo v demokratičnem mednarodno-političnem oziru strup i Madžarski narod, ki pa vodi Mad-6 k nacionalni edinosti, bojevitosti Sovraštvu do Slovanov.
^is-tiv!n »Pobujajoči se Madžari« 5e n na’ložje stike, in to nam zadostu-t! ’ , , si Predstavimo situacijo, ki bi Ust;? a V s-učaju. da bi se fašizem po-?°litikr^°dstva italijanske mednarodne
farsko.
»tani3*’ zlaati ° Bavarski, iahko na-*rst; v^Z n	^°£av račun? V p-v-
po sporazum naperjen proti Ju-
tarLr^°- ^razum med Italijo in Mad-a,niti no govorimo o nemških
uradnikov .
DEMISIJA DR. BENEŠA-
Praga, 22. avgusta. (Izvirno.) »Li-dove Listy«, glasilo Ljudske stranke poročajo, da vztraja dr .Beneš pri svoji dc-mlsiji. Nekateri člani petke pa se še niso odločili glede vstopa v, vlado.
NOVI BOJI V ITALIJI.
Dunaj, 22. avgusta. (Izvirno.) Gla- -64, Pariz 6.92, Praga 2.65-2.92, Curih som vesti, ki jih je sprejela »Neue Freie 65—70.
Presse« iz Rima, je prišlo v Rimu, Ge- Curih, 23. avgusta. (Izvirno.) Pred-novi, Pisi in Sacrarii do novih nemirov borza. Berlin 0.41J4, Newyork 524)4, med fašisti in socialisti. V Vito Romano London 23.49, Pariz 41.60, Italija 23.62, sta bila pri pouličnih bojih pMto eden Praga 17.50, Budimpešta 0.32)4, Zagreb fašist in eden socialisti	1*50, Varšava 0.06L, Dunaj 0.0075,
; kratično sredino, katere stališče M mora ojačiti. Na Madžarskem in V
Italiji je treba tako kakor pri nas o-
ur , on	i	/r	\	n . krepiti demokratično idejo in z reeni-
Madrid. 22. avgusta, (Izv.) Postni, mi ‘sooialnimi reformami ograjevati
skrajnosti (absolutizem - komunizem)., Razmerje sil je negotovo; tu se ni treh s uda jati posebnim iluzijam. Preduo po> sežemo po skrajnem sredstvu, je treba preizkusiti vse, kar se da storiti n* temelju resnega in smotrenega mirov*, nega dela, na podlagi sporazuma med. demokratičnimi masami vseh struj.
To bo nedvomno učinkovitejše kakor sporazumi diplomatov.	I—w
ljeno društvo poštnih tiraduikov bo takoj po konstituiranju zavzelo svoje stališče k stavki, kateri so se pridružili tudi že poduradniki.
BORZA.
Zagreb, 23. avgusta. (Izvirno.) Sklepni kurzi. Dunaj 0.0925, Berlin 0.67—0.70, Budimpešta 0.51—0.5114, Milan 3.75— 3.90, London 3-77—3.95, Newyork 83.50
STAVKE NA VSEH KONCIH IN KRAJIH
Milan, 21. avgusta. (Izvirno.) Vlada
je naročila aretacijo vodstva stavke pošfr nih in brzojavnih uslužbencev. Zadruga pismonoš je s kraljevim dekretom razpuščena.
Budimpešta, 21. avgusta. (Izvip no.) V tukajšnjih usnjarskih tovarnah je 5000 delavcev radi mezdnega spOra stopilo .v, stavko,
Politične vesti.
* Velik demokratski shod v Skoplju.
V soboto 19. t. m. je bil v Skoplju velik shod demokratske stranke ob udeležbi nad 2000 ljudi; govoril je strankin predsednik Ljuba Davidovic.
* Kaj dela klerikalizem, če propada. Kljub vsem glasovom, da klerikalizmu na Slovaškem cvete pšenica; ne mor® niti Hliuka niti kdo drugi zatajiti dejstvu, da s® slovaški klerikalizem nahaja ravno radi nesposobnosti svojih voditeljev v agoniji. V tem obupnem stanju propadanja so slovaški klerikalci iznašli originalno zdravilo: Njihov organ »Slovak« je pisal dne 12. t. tm., da bo »treba pristašem vseli drugih političnih strank naložiti cerkvene kazni ali jih izobčiti iz svete katoliške ierkve.« Klerikalci bi tedaj hoteli zopet poseči po inkviziciji! Iz te izjave je pa razvidno tudi to, da so klerikalci izgubili vsak rešpekt pred misterijem božanstva in vsak pravi verski čut ter vidijo v veri in cerkvi le orožje za u-trditev svoje posvetne moči in oblasti. To smo mi vedno trdili, a zato so klerikalni demagogi udarili po nas s frazo o »brezvercih«. Fanatična izjava slovaških klerikalcev tolče vse klerikalce po zobeh!
* Kongres javnih radnika sklicujejo za iO. september t- 1. bivši hrvatski ban dr. ITomljenovič in nekateri njegovi prijatelji. Kongres pomeni afront proti Demokratski stranki, katere član je bil doslej tTomljenovič, z.ozrrom na vesti, da bo sodelovala na kongresu tudi jugoslov. napredna nacionalistična omladina, izjavlja ta y »Pokretu«, da to ne odgovarja Istini.
* Zemljoradnlčka stranka bo imela leoncem oktobra veliki kongres v Bosni, ker je njena organizacija najbolj razvita, In sicer najbrže ,v Banjaluki.
* Francoski listi o sestanku v Marijanskih Laznyh. Francoski listi posvečajo sestanku v M. Laznyh posebno pozornost. Vsi. uglednejši liisti prinašajo simpatične komentarje in opozarjajo na velik političen pomen tega sestanka. »Journal des debats« objavlja Pierre Bemus uvodnik: »I/ Exem-ple de la Petite Entente«, v katerem posebno .podčrtava bratski sporazum med Jugoslavijo in Češkoslovaško ter politično važnost Male antante sploh. Mala antanta je danes že tako trdna, fta j© lahko vzor vsem drugim političnim zvezam. Nekateri govore, pravi Pierre Bemus. da se srednja Evropa balkanizira, odifcar eo razpadle velike države; res pa je, da se srednja in vzhodna Evropa trudita za mir in konsolidacijo.
* Fašizem se širi tudi v Franciji? »Journal des debats« poroča po listu »Popolo dTtalia«, da se je v Parizu o-Krovala sekcija fašistovske stranke. List pristavlja, da je treba to vest sprejeti z vso rezervo.
* Anglija za okupacijo Male Azije. ✓Morning Post« javlja, da so se Anglija, Francija in Italija sporazumele glede sklicanja konference za zaključenje miru med Grško in Turčijo. Konferenca bi bila
Prof. S. Reich':	V	•■* <b?
Vtisi iz izleta slovenskih abiturijentov v Srbijo.
,,-S.	(Dalje.)
Cilj našega ogledovanja je bila majprej velikanska nizka cerkev s tremi ladjami, na j več j a na Balkanu; že spredaj je zelo prostorna, ima pa zgo-mj nad stranskimi Ladjami še prostrane galerije. Tudi tu je pozdravil prot-vijerej našo mladino, bodoče pijonirje narodne prosvete, pozivajoč jo k ■vztrajnemu delu v bratski slogi- Po nagovoru nas je odpeljal iz cerkve, kjer je ob njeni strani grobnica tužnega spomina:	tu počivajo mučeniške
kosti srbskih svečenikov, ki jih je ne-brat Bolgar v brezmejnem sovraštvu naravnost zverinsko pomoril. Ni nas sicer klical svečenik na maščevanje, to je prepustil roki večne pravice. Težko nam je bilo pri duši, ko smo čitali na spominski plošči dolgo vrsto žrtev. Jeza nas je popadla, ko smo se zavedli, kako se pri nas doma skuša kovati politični kapital z Bolgari in kako se s tem globoko žali čut srbskega plemena našega naroda. Pridite v te kraje, vi farizeji, preštejte hekatombe nedol«
najbrže v Benetkah. Pozivi so že poslani v Atene, Angoro in Carigrad. »Dai-ly Telegraph« doznava, da Anglija ne pristane na zahtevo Turčije, da se evakuira Mala Azija, ker je mnenja, da je o-kupacija Male Azije edina garancija za narodne manjšine.
*	Bankir Vanderlip in Avstrija. Ameriški bankir Vanderlip je izjavil zastopnikom časopisja, da je finančni položaj Srednje Evrope obupen- Radi stalne devalvacije valute je nemogoč vsak promet. Po njegovem mnenju bi trebalo nad Avstrijo postaviti tutorja in to poveriti kaki amerišk banki. Ta bi morala na Dunaju ustanoviti centralo in za zunanjo trgovino uvesti dolarsko valuto, za notranjo trgovino pa bi lahko ostala se-dajna .valuta-
Dnevna kronika.
—	Inšpekcijsko potovanje ministra dr. Žerjava. Včeraj 22. t. m. je odpotoval minister dr. Žerjav iz Beograda v Ljubljano in Zagreb, kjer si bo ogledal vse priprave, ki spadajo v delokrog ministrstva za soc. politiko.
— Kdo ima prav? O katoliškem shodu v Mariboru poroča »Straža«, da se je zbralo »do 12.000 ljudi«, »Slovenec pa, da »nad 5000«, Kdo ima pravi Ivot očividci sprevoda lahko ugotovimo, da nobeden in da sta se oba lista prav na debelo zlagala, »Straža« po svoji stari navadi seveda bolj kot »Slovenec«. Pa to nič ne de, saj se tudi lagati sme v večjo čast in slavo božjo!
— Nepoboljšljiv rovar je bivši klerikalni župan v Zrkovcih pri Mariboru, Rebernik. Še vedno se ne more potolažiti radi izgube županskega stolca, zato rovari 6edaj proti enemu, sedaj proti drugemu, o katerih sumi, da so krivi njegove »-nesreče«. Še je v spominu njegova gonja^ proti županu Selu in drugim Zrkovčanom, radi česar je bil že večkrat žigosan pred sodiščem. Sedaj pa ee je spravil nad učitelja Zemljiča in, v družbi z raznimi temnimi elementi zbira po vasi proti njemu podpise. Rebernik si naj zapomni staro prislovico: vsak vrč, ki se ga dolgo nosi k studencu, se končno razbije...
— Vrtna veselita Proštov, požarne hrambe na Pobrežju se vrši dne 10-septembra na gostilniškem vrtu gosp. Reibenšuha. Čisti dobiček za poravnavo popravilnih stroškov.
— Dražba zaplenjenega orožja. Interesenti se opozarjajo na dražbo vsakovrstnega zaplenjenega, predvsem lovskega orožja, katera se vrši dne 24. in 25. avgusta t. !. pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, vsakokrat z začetkom ob 9. uri dopoldne.
— Prehrana Prekmurja. Dodatno k naši novici pod zgornjim naslovom moremo danes poročati, da je že preteklo soboto dobila carinarnica v Murski Soboti uradno obvestilo, da je odpravljeno pobiranje- carine glede uvoza žita iz Madžarske. S tem je izpolnjena po dolgem prizadevanju poslanca dr. Kukovca opravičena želja siromašnega prebivalstva
žnih žrtev in to najboljših ljudi, zaklanih kot živina v mesnici Moral bi biti človek brez trohice čuta, da bi to ne uplivalo nanj, da bi tega čuvstvo-vanja ne razumel. Razumeti pa čuv-stvovanje, ali se vendar z njim igrati, kako naj se imenuje tako postopanje'! Poleg vsega toga se oni nesrečni brat še danes ni potrkal na prsi ter rekel: mea culpa, ampak ostaja trdovraten
v	svojem sovraštvu. Take globoke rane celi edinole čas. Njemu prepustimo to vprašanje, da ga reši...
Blizu te velike cerkve stoji še vedno stara,nizka, sezidana nekako v zemljo, baje za Nemanje okoli 2200. Ne razlikuje se prav nič od dragih hiš. V tur škili časih pač ni bilo dovoljeno, da bi ee neturška svetišča šopirila kraj turških.
Sedaj pa v rimski del mesta. Gredoč skozi ulice sem se čudil mladini, pred vsem moški; oblači se po najnovejši modi, nosi one špičaste nizke čevlje z nizkimi petami, nad gležnje kratke hlače, da se vidi jo pisane nogavice, potem pa še ona suknja, ki je vse prej kot moška. Mislil sem, da je to »kico-štvo« omejeno le na Beograd kot glavno mesto, pa je prodrlo na vsej črti v provincija Da je razširjeno tudi P<*
severnega Prekmurja, ki živi le od svo-;ega zaslužka pri poljskem delu na Madžarskem in dobiva mezdo v žitu za domačo porabo-— Inserati imajo vsled razširjenosti planinskega koledarja največji uspeh. Cena strani na ovitku je 120 Din., na notranji strani 100 Din., pol strani 60 Din., četrt stran? oh1 Din. Cenj. gg. in-serento prosimo, da pošljejo besedilo za. svoje inserate vsaj do konca avgusta založništvu v Maribor, Krekova ul. št. 5.
— Soc. dem. poslanec Etbin Kristan
je odpotoval te dni v Ameriko, kjer hoče tamošnje naše izseljence organizirati za čim trdnejše stike z našo državo. Min-predsedniku in ministru za zunanje zadeve je pred odhodom obrazložil svoj načrt.
— Članek »O vnetju slepiča«, ki ga ja svoj čas objavil v našem listu gosp. primarij dr. Mirlco Černič, je izšel v
4.	štev. »Zdravja«.
— Dijak Mikolič Fran (iz SušaKa) se prosi, da pride v soboto 26. avgusta
v	zadevi F. S. v Celje k prof. S. Reichu ali da mu javi takoj svoj naslov.
— Obrtno razstavo v Celju, ki je bila 22. t. m. zaključena, je obiskalo povsem 15.000 oseb. Vsi obiskovalci so se izrekli laskavo o razstavi. Celjski obrtniki se pečajo z mislijo, prirediti odslej vsako leto takšno razstavo.
— Za novo kolonizacijo v južnih pokrajinah države je ministrstvo za agrarno reformo odredilo nov kredit od 8 milijonov dinarjev.
— Narodno univerzo otvorijo 2S. t. m. v Sladkorici v Srbiji. Je to prvi zavod te vrste v naši državi, Otvorje-na bo na slovesen način.
— Malo slovanskega čuta Kažejo oni hrvatski in srbski listi, ki uporabljajo za češko ime Marijanske Lažne dosledno le Marienbad. Sicer pa se temu ne čudimo preveč, če pomislimo, da nekateri izmed teh listov poročajo
o	»Rojcu«, »trifajlskem« premogu, »luttenberšicemu« vinu itd. Pravijo, da so to »trice«; pa poglejmo v nemške liste, ali pišejo Zagreb, Maribor -itd.
— Aretacija atentatorja Jožefa Ju-hasza* Prošli teden je berlinska policija radi sumljivega obnašanja aretirala nekega dozdevnega Aleksijo Aleksijeviča, rojenega dne 10. junija 1889 v Jasowu v Ukrajni. Pri njem so našli pet različnih potnih listov izdanih v različnih državah in na različna imena med njimi tudi enega iz Jugoslavije. Radi tega se je berlinska policija obrnila tudi na naše poslaništvo, ki ji je izročilo slike ubeglih jugoslovanskih zločincev in na podlagi teh slik je policija v aretiranem Aleksiju A-Ieksijeviču spoznala voditelja znanega vidovdanskega atentatorja na naš. kralja Jožefa Juhasza iz Novega Sada. Pri telesni in hišni preiskavi so pri Juhaszu našli poleg potnih listov tudi več zelo važnih dokumentov in večje svote denarja. Juhasz je bil v Nemčiji boljševiški agent. Naša vlada je že podvzela potrebne korake za izročtev.
— Radgona prot! Jugoslovanom. »Tagespost« poroča iz Radgone, da nameravajo Radgončani na poseben način ovekovečiti spomin na »oevoboje-
Hrvaškem, se razume ob sebi. Mi Slovenci nismo vajeni takega »fičfinč-stva«, pa mislim, da je to bolj solidno. Če vidiš v Celju takega gizdalina, je gotovo iz spodnjih krajev.
Čez Nišavo toraj smo prišli v stari rimski Niš, »Naissus«. Trdno obzidje je še jako dobro ohranjeno. V tej trdnja-
vi	je zagledal luč sveta 1. 274. rimski imperator Konstantin. Tudi med tem zidovjem smo našli dvoje žalostnih mest. Na enem so Bolgari kar trumoma, vešali neljube jim Srbe, ha drugem so jih pa s puškami streljali.
Najigroznejši spomenik, zadnji, ki smo ga na potovanju gledali, nam je bil prihranjen za popoldan. To je Čele-kula, zidana piramida, ki je bila obložena s samimi človeškimi glavami. Danes jih sicer ni več, duhovna oblast je namreč dala svoj čas lobanje pokopati, lo tri je pustila za spomin. Vidijo se pa še vdolbine, ena pri drugi, kjer so lobanje tičale. Da se ta strašna »ku-la« ohrani, so sezidali nad njo majhno stavbico.
Od kod lobanje! So spomin na prvo vstajo Karadjordjevo. Blizu Niša je stala srbska vojska pričakujoč turskega napada.; bila je precei številna, kar je. roanjkalo na “taviln. ie nadomestilo
nje izpod jugoslov. jarma«. Radgona je staro mesto, ki ga še danes_ obdaja srednjeveški zid z obrambnim jarkom Da povdarijo historični značaj mesta bodo postavili spomenik »osvobojeni3 izpod jugoslov. jarma« v zgodovinske® stilu. Na severni strani nameravajo zgraditi velika, lepa. mestna vrata m na teh vratih ovekovečiti imena ondi. kj so padli kot žrtev »osvobodilnih? bojev. Nad vrati bi stala soha, ki 3 služila kot nekak narodni muzej, 1 katerem bi bili shranjeni spomini »osvobodilne« boje: — Mi_bi_Ra-&?'-‘1V čanom priporočili, naj dozidajo mestn^ zid tudi na južni strani in se -popom®' ma zaprejo pred kupci iz Ju gesla-' ;J -ki pravzaprav vzdržujejo njihovo o»i rotclo mesto. Sploh-bi bilo primem -če bi se Radgona, popolnoma resta'\ rirala v stilu 16, stoletja: kdor po® radgonske purgarje, ve, da ta ideja neizvedljiva.
—	Iz Avstrije. V Gradcu so bile dne 21. t. m- določene sledeče krušne cen • hleb kruha 4160, žemlja 300 N. v štruca belega kruha 3000 K, štruca 1500 K. — Na Dunaju je tiso* glava množica, napadla neko straža nioo, kjer sta bila zaprta dva Pt'.anCca Množica je zahtevala, da S9 PU.aa pustita na brosto. Nemir je trajal ‘ dve uri; navsezadnje jo morala napiti policijska konjenica in s sabl.13 razgnati »alkoholov®« vernike. V nico so odpeljali štiri ranjence.
Dr. Nikolaj Jagič, sin znanega slov. učenjaka Vatroslava Jagič3- ?
imenovan za izrednega profesorja J teme medicine na dunajski UJ}1 y
— Pivo se je znatno podražilo. Gradcu stane liter marčnega 3000 K, liter navadnega piva 320° .g
— Cena mlečne kave v kavarnah “j0 povišala na. (600 K), črne na 400 ^ in sicer s saharinom. Sladkor se r3° _ na posebej. — V Celovcu je konca , stavka pekovskih pomočnikov. vwri delavci dobe tedensko mezdo 160.000 ^
—	Iz mesta lačnih milijonarje^* Dunajska »A. Z.« piše: Dva miliJ3®® ja ne moreta prehraniti malega ©t ka: V nekem dunajskem okraju 01 vdova s svojo hčerjo, ki jo P°r.°C|;d s stavbenim risarjem. V družim ^ tudi njen sin, železniški delavec. zasluži mesečno 100.000 K, sin \ 50.000 K na teden. Skupaj 2,000.000 K in vendar mora mali vn , trpeti pomanjkanje, ker bi ob dan _ njih razmerah bilo treba za vsako 0 • bo 12 milijonov K, da bi se mogla v3 teden dni najesti do sitega.
Dopisi.
Zldanimost. V pondeljek je 3osPe^ ^ Zidanimost stavku joči rudar Jug Jnka g Trbovelj ter se hotel peljati v Rajhenbu^ Na peronu je začel tam službujoče?3 rožnika izzivati. Ta je spoznal, da ie vinjen in ga je zlepa hotel spraviti n3 za odhod pripravljen vlak. Šele, ko se f vlak začel premikati, je Jug šel k voz0 Q hotel skočti na stopnice. Prišel bi ^ pod kolesa, ako ga orožnik ne bi P0*e: nazaj. Ker je potem spet zabavljal 10 a rival je bil orožnik primoran ga aretk^,
junaštvo. Toda nesrečna neslo?3 ; povzročila zopet enkrat srbski vodje so se med seboj sporekli ^ drug za drugim zapustili tabori °.s. < je sam Sindjelič- Ko so Turki njegovo kulo, je zapalil smodnik’ in cela kula je zletela s . in Turki vred v zrak. Turki so P ^ rezali Srbom glave ter sezidali — j,gj kulo kot strašen spomin Srbom, ^ jih čaka, če se'zopet upro. Ali v®3 ^ sredstva niso zalegla nič. podžg0' Srbe le še k večjemu odporu proti človeškemu tiranu.	t,ržn3i
Od tod smo poleteli še v Apelovac, da prepodimo malo tuf • , misli. Tu ima neki Apel, baje vovarmo. Povabil nas je v goete. 0t smo v vrtu za mize, pili rujuo " ^ »mezetiii« ga z dobro obloženim .^g, hom, nazadnje pa še »zaigrali* da se je kar kadilo.	f«rih^
Jaz sem si ogledal z ndmtij. kolegi še »Niško banjo«, toplo .M šče, kakih 10 km od Niša, ki pa Jf zapuščeno. Če hočeš bivati dalj tam, moraš pripeljati posteljo s s tudi kopalne celice so v jako žatos ^ stanju, niso niti najprkmtivneJf premij ene. Škoda! Ne vem, ■al’ vzrok tudi v (posledicah vojuA
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
(Od 8. do 17. septembra.)
Zadnji čas je za prijave vajeniških &!. Prijave se sprejemajo samo še do
m Za predavanje poslanca dr. V. Kukovca na jutrišnjem (četrtkovem) sestanku v Narodnem domu je zavladalo med našim meščanstvom lepo zanimanje. Je pa tudi naravno, saj gre za vprašanje, ki je za Maribor kot bodoči sedež oblasti
gnale tatice. Še istega dne so zasačili v bližini njive 14 letno Marijo K. in Almo B-, ki sta imeli vsaka poln nahrbtnik j krompirja. Kakor so se na licu mesta prepričali, je krompir s Copettijeve njive. Obe tatici se bosta morali zagovarjati
vitalnega pomena in bi bila sramota, ako i pred sodiščem.
31. avgusta. Ponovno smo že opozarjali bi baš Mariborčani v tenv vprašanju še na to, da je razstavni odbor dal za razstavo vajeniških del na razpolago popolnoma brezplačno potrebni prostor, kon-statirati pa moramo, da so dosedaj pokadi mojstri za to važno panogo zelo ma-razumevanja. Prijavljenih je jedva 15 vajencev, dočim bi jih lahko bilo vsaj >°liko, kakor mojstrov. Še je čas, da se ® Popravi! Obrtniki, pokažite, da ste “°bri mojstri m učitelji, katerim se lahko "■aupa mladino!
Dodelitev prostorov se je danes pri-in razposlala vsem razstavljalcem tozadevna obvestila. Eventuelni ugovori 5*1 se uveljavijo najkasneje tekom treh toi* ker so poznejše zpremembe popolnoma izključene. Razstavni odbor se tru-^ da dodeli vsakomur primeren prostor,
*ar naj blagovolijo razstavljalci upoštevati.
Dovoz blaga mora biti najkasneje v l^deljo, dne 3. septembra, zaključen, ker sicer nemogoče, pravočasno razvrstijo vse blago in opremiti prostore. Pozne-'e došlo blago za ocenitev in podelitev Priznanj pod nobenim pogojem ne pride VeČ v poštev.
Pisarna razstavnega odbora je na Ustavnem prostoru. Vhod iz Prešerne ulice ali Razlagove ulice-
CENJ. NAROČNIKE OPOZAR-da smo današnji številki pri-položnice ter prosimo vee one, ateri še niso poravnali naročnine, da sedaj poravnajo, ker bi sicer bili ^bnorani, jim s prvim septembrom kt ustaviti. — Uprava »TABORA«.
Mariborske vest!.
Maribor 23. avgusta 1922.
diskusija o konstituiranju mariborske oblasti.
Za Četrtek 24. t. m. ob 8. nri zvečer J^cuje narodni poslanec g. dr. V. ^Okovec zborovanje demokratske ^ranke v dvorano Narodnega doma. °slanec sam bo nvedel interesantno **zPravo o konstituiranju mariborske °®lasti in podal v svojem poročila
dejstvi podprte izjave. Sklepi, Urjeni na podlagi diskusije, katera nai o predmetu razvije, bodo me. *^dajn! za vse naše bodoče delo. Želeti
•	da se udeleže zbora vsi, ki jim je j®®®0 za stvar in k] se niso samo prvi navduševali za posebno maribor-
*	0 oblast. Pristop K zborovanju imajo ^ pristaši drugih strank, ki hočejo tesDo o predmetu debatirati.
I m O postopanju pri carinski obmejni . ntroli v Mariboru nam je došlo zadnje .se že nešteto pritožb in sicer od oseb, terih verodostojnost nam je nad vsak D 0ni vzvišena. Kako se pri vizitiranju sk ?a s stran‘ dotične uradnice z žen-ami to je škandal in sramota, katere ne oremo in ne smemo več dalje mirno tr-r*>- Zadevo smo izročili z dokazi vred tajniški in ženski organizaciji, ki moral* V tem oziru storiti nai°dločnejše kose. Vodstvo carinske obmejne kontro-, se naj vendar zave, da smo v moderni uiturni državi in da se telesna .vizita ne , •ne prepuščati ženskam, ki postopajo ka-r navadne babice in lahko povzročijo lvečjo nesrečo s svojim ravnanjem.
ni Stariše v Magdalenski ulici na-
-	r°ti gostilne Nendl podpisano podjetje
j^iudno naproša, da opozore svoje otro-
i	• da ne trgajo s kioska Mariborske tis-sr"—
na v°2alu venomer plakate. V na-Jotnem slučaju bi bili primorani zade-, natančneje preiskati. Mariborska tis-Karna d- d.
Danes ob 20- uri v Narodnem domu e dajanje prot Bostuniča ,
vnaprej vztrajali v svoji dozdajni pasivnosti.
m Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje učencev in u-čenk v prvi letnik trgovske šole je zaključeno- Sprejemnih izpitov za vstop v prvi letnik letos ne bo. Ponavljalni in nak nadni izpit čez I. ozr. II. letnik pričnejo v pondeljek dne 11. septembra ob 8. ^uri. Vpisovanje v drugi letnik trgovske šole se vrši v sredo dne 13. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni .
m Fašistovska demonstracija proU kraljici Jeleni. Dne 18. t. m. bi se bila morala vršiti kakor po ostali Italiji tudi po Julijski Krajini proslava godu italijanske kraljice Jelene. V ta namen so se sestavili po raznih krajih posebni odbori, ki naj bi pripravili in izvedli proslavo. Toda ti odbori so obračali, fašisti pa so obrnili prepovedali so proslavo. Zagrozili so tem odborom kakor tudi političnim oblastem z nemiri in izgredi, ako ne opuste te proslave. In res, proslava se ni vršila, oziroma se je vršila zelo skromno; zastave so vihrale komaj na nekaterih državnih o-blasteh. Ta fašistovski nastop proti proslavi godu kraljice Jelene je bil namreč demonstracija proti temu, da je kraljica
0 priliki kraljevega poseta v Julijski Krajini — govorila s Slovenci in Hrvati slovensko oziroma hrvatsko, česar ji fašisti ne morejo odpustiti, kakor tudi kralju ne, da je to mrno trpel. Fašistovsko sovraštvo proti kraljici Jeleni, ki je »šči-ava«, pa gre še dalje- V svoji organizaciji delajo na to, da bi izključili kraljeviča Umberta od prestolonasledstva, ker se tudi po njegovih žilah po materi pretaka slovanska kri, ki skruni »staroslavno latinsko« ter proglasili za prestolonaslednika svojega pristaša Duca d’ Aosta, katerega slave kot »najvrednejšega« sina velike Italije in najboljš. stratega na svetu, čeprav se njegova tretja armada, kateri je poveljeval v svetovni vojni, ni nikdar posebno odlikovala, ampak je bila nasprotno vedno najbolj tepena. To početje fašistov pa nam najlepše kaže, kako daleč gre njihovo sovraštvo do nas.
m Nevaren nasilnež. V pondeljek se je vračala neka družba proti mestu. Pred to družbo je šlo več mesarskih pomočnikov, med njimi tudi neki Weiss. Ker so pomočniki zavzemali celo cesto, je nekdo izmed zadnje družbe, ki je imel pri sebi kolo, pozvonil z zvoncem. To pa je Weissa tako razburilo, da je začel dotič-nika psovati in ga nazadnje hotel tudi dejansko napasti. Vse to je slučajno videl tudi poveljnik straže, ki je nasilneža opo-zoral, naj ne napada ljudi brez povoda-Weiss pa je začel tudi poveljnika straže ozmerjati z raznimi, samo mesarjem last nimi priimki, nazadnje pa se ga je dejansko lotil. Šele z revolverjem.in s pomočjo drugih dveh stražnikov se je posrečilo rogovileža ukrotiti, nakar je bil oddan v policijske zapore, po zaslišanju bo romal
1 pred sodnika, da sprejme za svoje dejanje zasluženo plačilo.
m Ljubeznjiv parček. Neki Pavel T. živi že dalje časa z neko ločeno Marijo U. v divjem zakonu. V zadnjem času pa se je tudi njuna ljubezen precej ohladila. Minulo nedeljo sta prišla krog 22. ure precej v rožcah domov. Ker se jima naj-brže še ni mudilo v posteljo, sta se pričela prepirati, nazadnje pa tudi s pestmi in nohti obdelavati, tako, da je morala priti policija in preljubeznjiv parček ločiti. Pri tej zabavi je dobila Marija par bunk, ki si jih je dala takoj potrditi po zdravniku, da jih ne bo prehitro pozabila.
m Kolesarja je povozil tukajšnji izvo-šček Ivan Leber. V Orožnovi ulici je zadel s svojim vozom v slikarja Kocbek#, ki se je peljal s kolesom, ter ga podrl na tla. Razen lahkih telesnih poškodb, ki jih je pri padcu zadobil Kocbek, mu je napravil tudi pri kolesu za okrog 1000 K škode, ki mu jo bo moral seveda povrniti-
m Poljske tatice. Te dni je prijavil konjski mesar Izidor Copetti, stanujoč v Vojašniški ulici, da mu je v času od 20. do 22. t. m- zmanjkalo z njegove njive na Betnavški cesti krog 500 kg krompirja. 3’akoj uvedene poizyedbe so kmalu do-
ni Proti pijančevanju. Graška policija objavlja v listih imena in poklic vseh o-seb, ki so bile kaznovane radi pijanstva in razgrajanja v pijanost (glej na prim. »Tagcspost« z dne 22. t. m.). Imena so tiskana z razprtim. tiskom, da jih lahko opazi vsak čitatelj. Bilo bi priporočljivo, če bi tudi naša policija segla po tem sredstvu. Nočne razgrajače na sramotni o-der! Zlorabo alkohola je treba zatirati z drakonskimi odredbami!
m Dr, Ivan Jurečko zopet ordinira od
S.—9. in 13.—15. ure, Slomškov trg 3, telefon 40. *
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti.
m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. Orkester pomnožen.
Kultura in umetnost
lil. umetniška razstava v Mariboru.
Pa/nem et circenses! je bil klic rimskega ljudstva. Kruha in zabave so zahtevali; naša doba pa zahteva in mora zahtevati poleg tega tudi _ še umetnosti. Marsikateri filister misli da je umetnost nepotrebna, toda če bi poznal bolje zgodovino človeštva, posebno prazgodovino, potem bi sodil drugače. Umetnost je prav tako stara kakor je staro človeštvo, je praele-ment njegovega bistva, kakor pravi lepo učenjak Bolsclie v svoji knjigi »Kultura nekulturnih«. Tudi človek v tercijerju je že poznal umetnost, plemenitil se je z njeno plemenitostjo in tudi dandanes ni na svetu naroda, ki ne bi imel umetnosti, ki bi je ne ljubil in bil nanjo ponosen. In če znajo ceniti umetnost afriški črnci in bakreni Indijanci, koliko bolj jo moramo še mi kulturni Slovenci. Historična razstava, slovenske upodabljajoče umetnosti, ki je bila odprta za časa sokolskih slavnosti v Ljubljani je pokazala, da je naša umetnost starejša nego bi si kdo mislil, da sega celo daleč tja doli v 13 stoletje. ŽalJbog pa je doslej bila skoro edino Ljubljana torišče, naše umetnosti. Slovenskih umetniških razstav v drugih naših mestih nismo prirejali. Osvobojenje pa, ki je prineslo novih zahtev na vseh poljih, jih je prineslo tudi na umetniškem. Maribor je drugo največje slovensko mesto, središče lepo razvite obrti, industrije, trgovine itd., zato mora biti tudi samostojno središče slovenske umetnosti v Mariborski oblasti. Med najlepše in naj-vzvišenejše umetnosti pa spada ravno vpodabljajoča umetnost: slikarstvo in kiparstvo. Zavedajoč se tega so pred par leti naši agilni umetniki ustanovili za Maribor in Mariborsko oblast lasten umetniški klub, lci nosi ime po našem velikem, žal prerano umrlem slikarju Grobarju ter priredili doslej že dve umetniški razstavi Letos o priliki Pokrajinske obrtne razstave in v zvezi ž njo prireja umetniški klub »Grohar« svojo tretjo razstavo, ki bo nameščna v telovadnici dekliške -jud-ske in meščanske šole v Cankarjevi ulici, vhod iz Prešernove ulice preko razstavnega prostora Pokrajinske o-brtne razstave. Razstava bo odprta od 8.—17. septembra ter bo vemo zrcalo naše sodobne upodabljajoče umeinosti
v	Mariborski oblasti. Doslej se je priglasilo že krog 15 umetnikov z lepim številom del, tako da je moralni uspeh neizogibno zagotovljen. Na naši javnosti pa je, ali bo ta važna in velepomembna razstava uspela tudi gmotno tako, da nas ne bo treba biti sram pred ostalim kulturnim svetom. Kajti nič ne bo pomagalo vse naše bahanje s kulturo, ako bo svet videl, da na drugi strani nimamo smisla za umetnost, da vsled naše malomarnosti propada, hira, mesto rla bi napredovala. Zato moramo ob m. umetniški razsta-
vi	pokazati, da smo res kulturni, da znamo ceniti umetnost in da vemo, kaj pomeni umetnost v kulturnem življenju kultosnih lufodoct
Obrtniški vestnik.
USTANOVNI OBČNI ZBOR ZVEZB OBRTNIH DRUŠTEV ZA SLOVE.
NI JO.
Minulo nedeljo, dne 20. t- m. se je • vršil v Celju ustanovni občni zbor Zveze obrtnih društev za, Slovenijo- S tom je napravilo slovensko obrtništvo zopet velik korak naprej na potu napredka in razvoja. Ustanovnega občnega. zbora se je udeležilo, kakor sme že na kratko poročali, 30 delegatov, ki so zastopali 13 obrtnih društev. Zborovanje je vodil predsednik občeslov., obrtnega društva v Celju g. Ivan Rebek, ki je v pozdravnem govoru pov* darjal važnost zveze ter najsrčnejše pozdravil došle delegate- Zborovanja sta se udeležila tudi predsednik zveze industrijalcev v Ljubljani gg. Dragotin Hribar, ter poslanec g- Drofeniki Nar. posl. dr. Kukovec je poslal brzojavne pozdrave ter se opravičil, želeč novi organizaciji najlepši uspeli.
Prvi odbor se je konstituiral takolev Predsednik Ivan Bizjak iz Celja. L podpredsednik Engelbert Franchetti is Ljubljano, 2. podpredsednik Franjo Novak iz Maribora, odborniki Miloš Hohnjec in Ivan Rebek iz Celja, Josip Ambrožič iz Ljubna, Janko Horvat iz Ljutomera, Ivan Kravos iz Maribora, Josip Rabič iz Jesenic, Miloš Rozin ia Trbovelj, in Jakob Volk iz Šoštanja, kot namestniki pa Konrad Golograno iz Celja, Josip Kolar iz Vranskega ter Vekoslav Kralj iz Beltinc v Prekmurju. Štiri odborniška mesta so ostala prosta za ona društva, ki se bodo še prijavila. Za računska preglednika s ta bila izvoljena Franjo Stare iz Ljubija* ne in Jakob Zadravec iz Središča.
Za kritje stroškov zveznega tajnik štva in zvezne pisarne se je sklenilo, da plačajo včlanjena društva začasno od vsakega društvenega člana mesečno 5 dinarjev kot obvezni prispevek in 5 dinarjev kot neobvezni prispevek iz dohodkov raznih prireditev, predavanj. veselic itd. Končno bo uredil ta vprašanje prihodnji občni zbor, ki sa bo vršil meseca februarja v Ljubljani
Po občnem zboru se je vršilo splošno obrtniško zborovanje, katerega bo je udeležilo lepo število obrtnikov. —» Predsednik Zveze obrtnih društev g. Ivan Bizjak Je govoril o bolniškem zavarovanju in gospodarstvu pri bol-« niški blagajni. Zlasti je razpravljal o bolniškem zavarovanju mojistrov. Izvolil se je poseben odsek, ki naj natančno prouči zahteve obrtnikov in sestat
vi	tozadevne predloge ter jih predloži potom Zveze na merodajnem mestu. G. Ivan Rebek je govoril o organizaciji obrtništva. Radi pozne ure so morala nekatera poročila izostati, pa se bodo v prihodnjih dneh objavila potom časopisja.
Ustanovitev zveze obrtnih’ društev je važen dogodek v zgodovini našega obrtništva, ki je na najlepši poti na« prediva in razvoda.
Gosoodarstvo.
g Na svinjski sejem v Mariboru, dne 18. 4vg. 1922 se je pripeljalo 252 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi ora-SiČi 5—6 tednov stari kom. 550—680 K,
7—9 tednov stari komad 820—1000 K,
3—4 mesce »tari komad 1200—1500 K,
4—6 mesce stari komad 1600—1900 K,
8—10 mescev stari kom. 2500—3000 K, 1 in pol leta st»rl kom. 3500—4000 K, 1 kg žive teže 66 K.
g Lesni trg. Hrastovi hlodi I. od 3000 do 4500, II. od 1600 do 2400, hrastovi hlodi ra furnirje od 4000 do 4500, fin hrastov les od 10 do 12 tisof, doge za sode od 180 do 220, francoske doge za sode 1000 kosov od 4C80 do 6000, jesenovi hlodi od 1600 do 2400, javorjevi hlodi od 1800 do 2500, hrastovi brzojavni drogi od 1060 do 2000 In bukovi pragi od 90 do 110 kron, bukov les za kurjavo je veljal od 6501 do 9000 kron.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I, nadstr.
posluje ob nedeljah od VjlO.—1/211 - ’3re in ob četrtkih od Vs19.—Vz20. ure
Mladinski oddelek ob sobotah od 18 d« '9. ure.
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega
FRANJA
na zadnji poti iskrena zahvala. Prav posebno pa urad-ništvu, zastopnikom Olepševalnega društva za mesto Maribor, visokošolcem in drugim pevcem za častno spremstvo in ganljivo slovo, kakor tudi darovalcem krasnih vencev.	1467
Ohranite pokojnega v blagem spominu!
Žalujoča rodbina Mlakar.
Rt, ran %
»T A B U R «
Marmor, 74 avpiisfa 1^22,
Bernhard Kellermann:
PREDOR.
Roman.
:• (Dalje.)	(41)
Poleg tega so nastale 'denarne tegobe. Pripravljalna (Storila, .vijugavice na Bermudi, oboje je pogoltnilo innogo večje vsote, nego je proračuni!. A pred sedmim gradbenim letom, najraneje šestim po nikakem ni bilo misliti na drugi trimilijardni zajem. Ne bo dolgo, pa bo primoran, začasno unapredovati predor na velike dalje enorovno, kar bo gradbi silna zavira. Kako bo ob eno-rovni gradnji mogoče, izpravljati hribino, to hribino, Ki narašča in nabreka in že danes grozi, da bo rove zadušila? Povsod'leži med tiri, po .vprcčnjakili in posfaj-nicah m vlaki ječe pod naklado.
_ Allan se je mudil v predoru mesece in mesece, da iznašel spešnejše delovne postopke. Po ameriških rovih so preizkušali sleherni stroj, sleherni novi izu-mek in izboljšek, preden so ga jeli uporabljati po ostalih delaviščih. Tukaj so vadili delavce, »peklence« in »vičane«, da jih potem razsade po ostalih delaviščih ko pacemakerje. Prav polagoma so se morali privajajti besnemu hitenju in pekoči .vročini. Neprivajenega bi zrušilo ,vi »peklu« prvo uro.
Vsak še tako mal posegljaj jc Allan izkušal obaviii ) čim neznatnejšo potrošnjo moči, denarja in časa. U-Veljavil je nadrobno porazdelitev delovršbe, tako da je sleherni delavec vršil leto za letom ista opravila in jih naposled obavljal samogibno in svojpot hitreje. Imel je svoje posebne strgkovnjake, ki so delavske postati urili in sukali, dokler niso stvarjale rekordov, (na pr. v raztovoritvi železniškega voza), in ti rekordi so se potem zahtevali ko normalna delovršba. Zapravljene sekunde nikoli več ni moči zajeti, nikoli, in velja premoženje v času in v denarju. Ako zapravlja posameznik od minute le eno sekundo, je to pri vojski 180.000 mož, od katerh jih dela brez prestanka 60.000, na en sam delovni dan 24.000 delovnih ur! Allan je uspel, pospešiti izvrševalnost od leta do leta za pet odstotkov. Kljub vsemu je šlo prepočasi!
Zlasti je Allana hudo skrbel naprednjak. Povse nemogoče je bilo, nagnati v prednjih pet sto metrov kaj več mož, drugač se bodo drug drugega buhali v kolena. Poskuševal je z najraznovrstnejšimi raznesili, končno je našel tvarino — »predor 8« —, ki jc razganjala hrib y še dosti enakomerne, zlahkoma odstranljive balvane. Ure in ure je poslušal razložitve svojih inženjerjev; ne da bi se kdaj utrudil, je razpravljal njih predloge, preudarjal, preizkušal.
Nepričakovan, kakor da je vzplaval iz morja, se je oojavil na Bermudah. Schlosser je odletel. Premestil ga ie v konstrukciske urade v Mac Cityi. Mlad, jedva tridesetleten Anglež, ki se mu je reklo John Farbey, je stopil na njegovo mesto. Allan je sezval tnženjerje, ki so bili zaposleni že od sedanje brzovršUnosti, in jim je dal na znanje, da morajo delovršbo pohitriti za četrtino. Morajo! Zakaj on, Allan, se mora držati svojega roka. Kako to učinijo, je njihova stvar . .
Nepričakovan sc je pojavil na Azorih- Posrečilo se mu je, dobiti za to gradilišče nekega Nemca, Mihaela Miillerja, ki jc bil nekaj let zaposlen na vodilnem mestu pri gradnji Prelivskega predora. Miiller je tehtal dva stota in petdeset funtov, in jc bi! splošno znan po imenu »tolsti Miiller«. Svojim ljudem se je kmalu priljubil — deloma zgolj po svoji debelušnosti, ki je povzročevala marsikaj smešnega — in je bil neutrudljiv delavec! Miiller je prodiral s svojimi rovi prav sedaj celo hitreje nego sta napredovala Allan in Harriman v New-verseyju. Miillerja, tega svojpot veselega, hropajočega mastnjaka, je sreča takorekoč zasledovala. Njegovo gradilišče je bilo geološki najzanimivejše in s pridelki najbogatejše ter je dovoljno svedočilo, da so bili ti oceanski predeli v prejšnjih dobah kopnina. Zadel je na močne plasti kalija ter na železne rude. Pittsburg-Smcl-ting and Refining Company, ki si je svojčas ulastila pravico, predelavati po topilnem postopku vse izprav-ijeninc, je zahvaljevala njegovo rečo, da e je njenim papirjem cena vzdignila za 60 odstotkov. Pri tem ji ni bilo treba izdati za izpravljanje niti centa; njenim inženjer-jem je bilo amo poznamenjevati odbrane vagone, pa so jim jih izločevali. In vsak dan, vsako uro je drhtela od pričakovanja, da se ji utegnejo v naročaj usuti neslišani zakladi. V zadnjih mesecih se je Miiller nameril na pet metrov debel premogov sloj, na »prekrasen premog«, je dejal. A to ni bilo vse. Ta sloj sc je prosti-ral prav na smernici rovov in je bil brezkončen. Miiller je skozi hrib lomastil. Njegov edini protivnik, njegov zakleti protivnik, je bila voda- Njegovi rovi so bili sedaj osem sto metrov pod morskim dnom, pa se je vendarle po njih cedila voda- Miiller je postavil baterijo mamu-tovskih vrtinčastih črepalnic, ki so potiskale brez pretanka v morje mogočno reko umazane vode.
Allan se je pojavil v Finisterri in Vizcayi ter je ondi izjavil kakor na Bermudi, da se mora držati svojega roka in da zahteva pospešeno delovršbo. Glavnega in-ženjerja francoskega gradilišča, monsieura Gaillarda, belolasega, elegantnega Frncoza velikih sposobnosti, je odžagal in ga nadomestil z nekim Američanom, Stepha-aom OUn-Miihlenbergom, ne da bi se zmenil za kričanje francoskega časopisja.
Kakor da je vzrastel iz ta!, se je pojavil Allan zdaj v. tej, zdaj v oni silovnici in nikjer mu ni ostalo prikrito prav nič ne, niti najneznatnejša podrobnost ne, in in-ženjerji so si oddehnili tu kakor tam, ko je odšel in jim ic še ostala njih pamet.
Allan se je pojavil v, Parizu in časniki so priobčevali po več stolpcev dolge članke o njem in zlagane razgovore ž njim. Osem dni kesneje se jc razvedelo, da je dobila neka francoska družba pravico, zgraditi brzo-vozno železnico Paris-Vizcaya, da bodo mogli potemtakem predorski vlaki voziti do samega Pariza. Hkratu so poplavil' vsa evropska velika mesta lepaki, razkazujoči eno izmed Hobbvjevih bajnih mest: predorsko postajališče »Agora«. Hobbyjcvo vilinsko mesto je r>o-
.vzročilo onstran slično nevarno zmajevanje z glavami. \ slično oduševljenost, kakor svojčas ono čarovito mesto’ po Ameriki. Zopet se je bila poigrala Hobbyjeva domi- j selnost. Posebno začudenje pa je vzbudil narisek v vo- j galu orjaškega lepaka, kjer sta bila očrtana prvotni in j bodoči obseg v rabo vzetega sveta. Sindikat st je pri-; svojil plaso otoka San Jorga, poleg tega nekoliko malih' otokov in skupino peščenih kleči. Črez malo let pa se! je v rabo vzeti svet početveril. Otoke so zvezali med j sabo po ogromnih, širokih nasipih, kleči so spojili z j glavnim skupom. Prvi hip ni nikdo pomislil, da Allanu s ni bilo težko, na tem gradilišču v morje izvrniti štiri; tisoč dvojnih kilometrov hribine (in več, ko bi ga bilo j volja) in da je torej povsem lahko ustvaril ta čudno ] oblikovani .veliki otok . . ,
(Dalje prihodnjič.)
Glavni urednik: Ra div oj Rehar. Odsovorni urednik: Rudolf Ozim.
Zobozdravniški In zobotehnični atelje
Med. dr. Harald C. Rotky
GRAZ, MandelSstrasse 15. um
OIjrftTiiavn brez bnleStn. Vstavlja krone, mostiče, zobovje na plovali, posamezne zobe In opravlja sploh Tsa zobo-zdraTniSka dela prvovrstno. Izrršiter tndl v enem dnem.
VSS PRODUCENTI OBISKUJEJO NA
DUNAJSKEM
e*
• VELESEJMU
£Wieoer Internationale Hesse)
©d	'23. sept@raSsira 12922
Zavod za straženje zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto straženja v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje železniških vozov. — Pojasnila v pisarni: Koroška cesta št 15.	*
ti
ODDELEK IM
SIROVEMg-POLFABRSKATE
Vsa pojasnila daje: Wiener Mcsse A.-G. \Vien VII_ Mcssepalast, kakor tudi častno zastopstvo v Mariboru. „Celeritas“, Jugoslovansko transportno društvo z o. »•
BuMiuminmnimu i nan«ii-j.uji.m«r.
anszEsa mama mmammmmmssmamm
VIL. g|
riboni:	g	3
7. O. Z. 11
Podpirajte slovanske tvrdke
©mo, sflasmo, drva, fcroircpEr, sadje in sžfms©
P3“»(£2©8?1*5 kupuje in prodaja £& M ©SET, Mairafeor, Aleksandrova
št. 57. Telefon št. 88.
ara
nnmiiniiiiinn11 mm Mmm	®
Zahtevajte povsod ,TABOR'!
BUgUBUSllBlSI H Ma oznanila
Banka v provinciji
išče knjigovodjo, korespondenci0 praktikanta za takojšnji nastop. Ponud
s 3
pod „Banka" na upravo lista.	146»	5"
8
Učenca, pridnega in močnega, za trgovino r meSanim blagom sprejme Alojtii Ploj, Kala ob Dravi.	1*49	3—2 ; |
Mlad uradnik se v<ame na stanovanje in hrano v bliž ni kolodvora. Naslov v upravi »Tabora".	1*66
Stroj za skobljanje (Dickten-hobslmaschine), 600 mm, nov, nerabljen, »e proda. Naslov v upravi.	1*5*	2—1
Dobro mleko in drugi mleini izdelki se dobijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ni. 16.
1411 10-6
Gospodična išie večjo neopremljeno sobo, če mogoče s separatnim vhodom. Ponudbe pod .Samostojna" na upravo .Tabora".	1*54	3—2
Boljle gospade ali gospodične
se sprejme na dobro hrano. Naslov v upravi 14o3
Vsled odhoda prodam pohištvo za eno sobo in kuhinjo. Ogleda se od 13. do lo. ur« popold. v Linhartovi ulici St. li. 1*45 3 —3
IVoda se ali zamenja hlSa z tremi stanovanji in vrtom
v Studencih z kmetskim posestvom, ne preoddaljenim od Maribora. Naslov pove uprava • 5-5
Pristopajte k Jugosloienski Matici,
TRGOVSKA BANKA dd.
podružnica Maribor
sprejme TP®
4 praktikante(infe) oz. mlajše uradnike in izvežban. samostojnega likvidatorja s strokovno trgovsko predizobrazbo za takoj«
-o- šnjl nastop. -o-	i*«s	*"1
Prošnje s prepisi Izpričeval in referencami je nasloviti na ravnateljstvo Trgovske banke d*
SBSs
fcastaik ln izdajat.«1 V Eo&^aroij »Tabor«.	Tiska: MariboH^a tiskarna d. d.,