URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 12	V LJUBLJANI, dne 4. aprila 1968	Cena 1,50 dinarja	Leto XXV
vsebina:
8«j. Odlok o ustanovitvi skupne komisije vseh zborov Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja.
87.	Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov skupne komisije vseh zborov Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja.
88.	Zakon o spremembah zakona o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih ob jektov.
89.	Sklepi in priporočila za izpopolnitev sistema družbene skrbi za predvojne revolucionarje in borce NOV.
90.	Odlok o razrešitvi in imenovanju direktorja Zavoda za planiranje SR Slovenije.
91.	Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1988.
92.	Odločba o imenovanju glavnega republiškega vodnogospodarskega inšpektorja.
93.	Odločba o imenovanju predsednika in članov odbora za podeljevanje Žagarjevih nagrad.
9L Odločba o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svetu pedagoškega inštituta v Ljubljani, ki Jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
95.	Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Urbanističnega inštituta SRS v Ljubljani.
96.	Pravilnik o postopku za potrjevanje učbenikov in priročnikov za osnovne in srednje šole.
97.	Pravilnik o postopku za potrjevanje učil za osnovne šole.
93. Navodilo o načinu dajanja podatkov občinskih upravnih
organov komunalnim zavodom za socialno zavarovanje v zvezi s potrjevanjem zdravstvenih izkaznic in dajanja podatkov o razmerju delitve prispevkov.
— Popravka.
86.
Na podlagi prvega odstavka 175. člena ustave Socialistične republike Slovenije so republiški zbor, gospodarski zbor in organizacijsko-politični zbor na seji dne 12. februarja 1968, prosvetno-kulturni zbor na seji dne 27. marca 1968 in socialno-zdravslveni zbor na seji dne 27. marca 1968 sprejeli
ODLOK
o ustanovitvi skupne komisije vseh zborov Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja
1
Ustanovi se skupna komisija vseh zborov Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja (komisija za ustavna vprašanja) z nalogo, da prouči vprašanja, pomembna za uresničevanje ustave SR Slovenije ter pripravi gradivo in predloge za, nadaljnji razvoj ustavnega sistema.
2
Komisijo za ustavna vprašanja sestavljajo predsednik, podpredsednik, sekretar in določeno število članov.
Predsednik in podpredsednik se izvolita izmed republiških poslancev, člani komisije se izvolijo oziroma imenujejo izmed republiških poslancev in javnih, znanstvenih in strokovnih delavcev, sekretar komisije pa se imenuje iz vrst strokovnih delavcev,
3
Komisija za ustavna vprašanja pri svojem delu obravnava tudi mnenja in predloge občinskih skupščin ter družbeno-političnih, delovnih in drugih organizacij o vprašanjih v zvezi z ustavo.
4
Komisija za ustavna vprašanja sestavi po obravnavi in proučitvi dosedanjih izkušenj pri* uresničevanju ustave poročilo o svojem delu, ki ga predloži Skupščini SR Slovenije; v poročilu da pobudo, da skupščina obravnava posamezna vprašanja, ki so po-nicmbna za uresničevanje ustave in pripravi predloge, da se sproži postopek za spremembo ali dopolnitev Posameznih določb ustave.
5
Strokovno službo za potrebe komisije za ustavna vprašanja opravlja sekretariat izvršnega sveta za zakonodajo.
6
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 111-54/68
Ljubljana, dne 27. marca 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
87.
Na podlagi drugega odstavka 175. člena ustave Socialistične republike Slovenije so republiški zbor, gospodarski zbor in organizacijsko-politični zbor na seji dne 12. februarja 1968, prosvetno-kulturni zbor na seji dne 27. marca 1968 in socialno-zdravstveni zbor na seji dne 27. marca 1968 sprejeli
ODLOK
o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov skupne komisije vseh zborov Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja
V skupno komisijo vseh zborov Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja se izvolijo:
za predsednika:
Sergej Kraigher, predsednik Skupščine SR Slovenije;
za podpredsednika:
dr. Jože Brilej, podpredsednik Skupščine SR Slovenije;
za člane:
Janez Breznik, sekretar univerzitetnega odbora ZSJ. Ljubljana,
dr. Darko C e r n e j . sodnik Ustavnega sodišča SR Slovenije,
Janko Cesnik, podpredsednik zakonodajnopravno komisije Skupščine SR Slovenije,
f
ing. Rado Dvoršak, direktor kmetijske zadruge Črnomelj,
Lojze Filipič, poslanec prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije,
dr. Josip Globevnik, predsednik pravnega sveta Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Nerino G o b b o , direktor tovarne igrač in kovinskih izdelkov »Mehanotehnika« Izola,
dr. Jože Goričar, redni profesor pravne fakultete v Ljubljani,
dr. France Hočevar, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Albert J a k o p i č, predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije,
Mirko Jamar, predsednik odbora republiškega zbora Skupščine SR Slovenije za proizvodnjo in promet,
Radoslav J o n a k , poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije,
Sveto Kobal, republiški sekretar za gospodarstvo,
Boris Kocijančič, predsednik zakonodajnopravne komisije Skupščine SR Slovenije,
Vera Kolarič, predsednica organizacijsko-poli-tičnega zbora Skupščine SR Slovenije,
ing. Miha Košak, predsednik mestnega sveta Ljubljana,
Martin Košir, politični sekretar občinskega komiteja ZKS Kranj,
Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije,
dr, Ivan Kristan, asistent pravne fakultete v Ljubljani,
Vladimir Krivic, predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije,
Tone Kropušek, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
Ermin Kržičnik, pomočnik direktorja inštituta za ekonomska raziskovanja, Ljubljana,
Milan Kučan, član predsedstva CK Zveze mladine Jugoslavije,
Franc Kuhar, predsednik skupščine občine Novo mesto,
dr. Gorazd K u š e j, redni profesor pravne fakultete v Ljubljani,
Andrej L e v i č n i k , predsednik skupščine občine L j ubl j ana - Center,
Vlado Logar, generalni direktor združenega podjetja »Iskra« Kranj,
Boštjan Markič, profesor na Visoki šoli za politične vede, Ljubljana,
Stane Markič, predsednik volilne komisije pri republiški konferenci SZDL Slovenije,
dr. Rastko Močnik, samostojni pravni svetovalec Skupščine SR Slovenije,
Jože P e r n u š , predsednik Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani,
dr. Ernest Petrič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Lojze Piškur, predsednik Vrhovnega sodišča SR Slovenije,
Zoran Polič, zvezni poslanec in član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije,
Ivan Ros, predsednik odbora republiškega zbora Skupščine SR Slovenije za organizacijsko-politična vprašanja,
ing. Jože Szabo, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije,
Lidija Sentjurc, član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije in član sveta federacije,
dr. Makso Žnuderl, redni profesor pravne fakultete v Ljubljani,
Jožko Štrukelj, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije,
Stefan Toth, predsednik skupščine občine Murska Sobota,
dr. Joža Vilfan, predsednik republiškega zbora Skupščino SR Slovenije,
Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL Slovenije,
Milan Vižintin, predsednik skupščine občine Nova Gorica,
Vlado Vodopivec, samostojni svetovalec pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije,
Olga Vrabič, predsednica skupščine občine Celje,
Mirko Žlender, predsednik skupščino občine Maribor;
.sekretar:
dr. Branko P r e m r o u , sekretar sekretariata za zakonodajo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
St. lll-Sšv'GS
Ljubljana, dne 27. marca 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
88.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objektov
Razglaša se zakon o spremembah zakona o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seii cosnodarskcea zbora dne 27. marca 1968.
St. 402-92/68
Ljubljana, dne 27. marca 1968.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objektov
1.	člen
V zakonu o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objektov ^Uradni list SRS, št. 42-214/66) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»Posojilo vplačujejo uporabniki družbenih sredstev ob vsakem izplačilu za investicijska vlaganja, 1° sicer v času od 1. januarja 1967 do 15. aprila 19e8 v višini 2,5 “/o, v času od 15. aprila 1968 do 31. decembra 1969 v višini 5 ‘/o, v času od 1. januarja 1970 do
31. decembra 1970 pa v višini 3 u/o od zneska izplačila za investicijska vlaganja.«
2.	člen
Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da glasi:
»Splošna gospodarska banka mora sredstva iz 1. člena tega zakona vrniti vpisnikom posojila najpozneje v 15 letih, računano za posojila, vpisana v času od
1.	januarja 1967 do 31. decembra 10b9, od 1. januarja 1970, za posojila, vpisana v času od 1. januarja 1970 do 31. decembra 1970, pa od 1. januarja 1971. Posojila se vračajo v enakih letnih zneskih, v katerih so vračunane 6-odstotne letne obresti, ki se obračunavajo od 1. januarja naslednjega leta, ko je bilo posojilo vplačano.«
3.	člen
Elektrogospodarska organizacij	je investitor
elektrogospodarskega objekta, ki siPiinancira iz sredstev, zbranih po tem zakonu in po- zakonu o dopolnilnih sredstvih za linanciranje elektroenergetskih objektov v letih 1966 do 1970 (Uradni list SRS, št. 24-140/66), ter uporabnik družbenih sredstev, ki je vplačal posojilo ali deponiral sredstva po določbah teh zakonov, se lahko dogovorita, da se na podlagi teh zakonov vplačana sredstva preoblikujejo v združena sredstva za graditev elektroenergetskega objekta po določbah 8. ter 63. do 64g člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 17-299/61 in Uradni list SFRJ, št. 31-450/67).
Banka, pri kateri so bila vplačana sredstva na podlagi navedenih zakonov, je dolžna po prejšnjem odstavku sklenjene pogodbe izvesti v svojih poslovnih knjigah.
Podrobnejše določbe o načinu knjižne izvedbe preoblikovanja sredstev oziroma izvedbe pogodb po prejšnjih dveh odstavkih in o dokumentaciji, ki je za to potrebna, predpiše republiški sekretar za finance.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
89.
SKLEPI IN PRIPOROČILA za izpopolnitev sistema družbene skrbi za predvojne revolucionarje in borce NOV
Skupščina Socialistične republike Slovenije je na seji republiškega zbora in na seji socialno-zdravstve-nega zbora dne 27. marca 1968 razpravljala o aktualnih problemih predvojnih revolucionarjev in borcev NOV ter
ugotovila
— Materialni in družbeni položaj borcev smo v naši republiki urejali že vsa leta po osvoboditvi. Pomemben napredek smo dosegli s sprejetjem zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne, zakona o zdravstvenem varstvu kmetov-borcev NOV in njihovih družinskih članov ter s priporočilom o stalnih Priznavalninah bivšim borcem NOV. K izboljšanju hiaterialnega položaja borcev NOV in vojaških vojnih mvalidov bodo prispevali tudi predpisi, ki jih je zvezna skupščina sprejela decembra 1967. Se vedno pa niso zadovoljivo rešeni nekateri materialni problemi, predvsem pokojnin, priznavalnin, invalidskega dodatka in stanovanj.
— Poleg materialnih problemov obstajajo tudi družbeno-politični problemi, ki so posledica premajhne skrbi za varstvo predvojnih revolucionarjev, udeležencev oktobrske revolucije, španskih borcev, borcev za severno mejo in nekaterih primorskih borcev ter predčasnega upokojevanja borcev in njihove zaposlitve na neustreznih delovnih mestih.
— Materialni položaj upokojenih borcev se je v zadnjih letih poslabšal. Tudi s prevedbo pokojnin po 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki je bila izvedena v začetku letošnjega leta, nismo rešili osnovnega problema pokojnin borcev. Z omenjeno prevedbo se večini borcev, ki imajo poleg redne pokojnine še republiški borčevski dodatek, skupni pokojninski prejemki niso povečali ali pa le neznatno. Pri prevedbi se je namreč z ustreznim količnikom povečala le redna pokojnina, ne pa tudi republiški borčevski dodatek. Ker je borčevski dodatek zajet v pokojninsko osnovo, se je zaradi prevedbe zmanjšala obremenitev republiškega proračuna.
— Priporočilo o stalnih priznavalninah borcem NOV, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije leta 1965, se dosledno ne izvaja. V 27 občinah še vedno izplačujejo priznavalnine, ki ne dosegajo predlaganega minimuma 100 din. Zmanjšuje se število stalnih priznavalnin, hkrati pa povečuje število enkratnih. Se vedno obstajajo med posameznimi občinami razlike v kriterijih za podeljevanje priznavalnin, čeprav je Skupščina SR Slovenije na ta problem že večkrat opozorila. Obstajajo dileme o tem, ali je možno z republiškim predpisom določiti enotne kriterije.
— Na področju invalidskega zavarovanja je najbolj pereč problem invalidski dodatek. Ta ni prilagojen ekonomskim razmeram v naši republiki, saj znaša pri osebnih invalidih maksimalni dodatek 267 din, pri družinskih invalidih pa 242 din. Zaradi strogih cenzusov — 160 din mesečno na družinskega člana pri osebnih invalidih oziroma 145 din mesečno pri družinskih invalidih, pri slednjih celo 55 din, če posedujejo zemljo — uživa ta dodatek le ozek krog invalidov. Mnogi invalidi, zlasti pa družinski invalidski upravičenci, zaradi tega živijo v težkih gmotnih razmerah.
— V preteklem obdobju je družba posvečala veliko pozornost stanovanjskemu vprašanju borcev. Imamo pa še vedno precej borcev, ki nimajo ustreznih stanovanj. Mnoge delovne organizacije niso zaposlenim borcem pred upokojitvijo rešile njihovih stanovanjskih problemov. Tudi občinske skupščine in stanovanjska podjetja niso vedno prioritetno reševala stanovanjskih zadev že upokojenih borcev.
— Dodatek za zaposlene udeležence NOV je sicer učinkovit instrument za reševanje njihovega materialnega položaja, vendar obstajajo mnogi predlogi, da se spremeni sedanja ureditev borčevskega dodatka, ker ne vpliva dovolj stimulativno na delovne organizacije.
— Zdravstveno varstvo borcev je, z izjemo zdravljenja v naravnih zdraviliščih, za sedanje razmere primerno urejeno. Sprejeti ukrepi namreč otežkočajo zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Borci lahko koristijo takšno obliko zdravstvenega varstva pod Istimi pogoji kot ostali zavarovanci, in sicer če je podana medicinska indikacija za nadaljevano oziroma nadomestno bolnišnično zdravljenje v zdraviliščih. Za to obliko zdravstvenega varstva pa so zagotovljena skromna sredstva. Klimatsko-topliško zdravljenje je zagotovljeno le še vojaškim vojnim invalidom. To zdravljenje pa se ne financira iz skladov zdravstvenega zavarovanja, temveč iz proračuna.
— Izpopolnitev sistema družbene skrbi za predvojne revolucionarje in borce NOV je pogojena z ustrezno evidenco o njihovem številu, o njihovem materialnem in družbenem položaju ter, o zdravstvenem stanju. Obstoječe evidence so nepopolne in neažurne ter se zbirajo na različnih mestih.
Glede na omenjene ugotovitve ter z namenom, da pospeši rešitev problemov s področja varstva predvojnih revolucionarjev in borcev NOV, sprejema Skupščina SR Slovenije na podlagi 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije
I.	SKLEPE
1.	Skupščina SR Slovenije naj že v aprilu ustanovi komisijo, ki bo sistematično spremljala problematiko predvojnih revolucionarjev in borcev NOV, koordinirala prizadevanja družbenih činiteljev in v sodelovanju z njimi predlagala ukrepe za izpopolnitev sistema družbene skrbi za te osebe. Posebej naj komisija v sodelovanju z izvršnim svetom, pristojnimi upravnimi organi in z republiškim odborom ZZB NOV prouči možnost kodifikacije vseh pravic borcev.
2.	Skupščina SR Slovenije bo v letu 1968:
—	z zakonom uredila status primorskih borcev, ki so v določenem roku po 9. 9. 1943 stopili v NOV, s katerim bodo tem borcem pod določenimi pogoji zagotovljene enake pravice kot borcem pred 9. 9. 1943;
—	z zakonom uredila status in določila pravice borcev za severno mejo;
—	sprejela zakon, na podlagi katerega bo pod določenimi pogoji predvojnim revolucionarjem, španskim borcem, udeležencem oktobrske revolucije, nosilcem »■Spomenice 1941«, najzaslužnejšim borcem NOV in borcem za severno mejo zagotovljena republiška priznavalnina. V zakonu bodo določena tudi načela za podeljevanje občinskih priznavalnin;
—	do konca junija 1968 sprejela predpise s področja invalidskega varstva, za katere je pooblaščena z zveznimi predpisi. Omiljeni bodo kriteriji za pridobitev pravice do invalidskega dodatka, maksimalni invalidski dodatek pa bo zagotovljen v višini 350 din od
1.	julija 1968 dalje;
—	se zavzela za pooblastilo, na podlagi katerega bo z zakonom določila delež sredstev delovnih in drugih organizacij, zbranih s 4 %> stanovanjskim prispevkom, ki jih je treba namensko uporabljati za reševanje stanovanjske problematike borcev NOV in za to, da se tudi z uporabo sredstev iz tega zakona rešijo vsi pereči stanovanjski problemi borcev NOV najkasneje v treh letih.
Izvršni svet naj čimprej, najkasneje pa do 31. maja 1968, predloži Skupščini SR Slovenije osnutke omenjenih zakonov in predpisov s področja invalidskega varstva. Pri 'pripravi teh aktov naj predlagatelj sodeluje s komisijo zvezne skupščine za vprašanja borcev NOV ter z republiškim odborom ZZB NOV Slovenije.
3.	Republiški organi se bodo še nadalje zavzemali pri zveznih organih za:
—	ureditev položaja vdov po invalidih I. in II. kategorije ter podprli predlog, po katerem naj bi se tem vdovam dodelila invalidnina vsaj v višini sedanjega dodatka za nego in tujo pomoč;
—	nadaljnje usklajevanje invalidnin osebnih vojaških vojnih invalidov z rastjo osebnih dohodkov delavcev in življenjske ravni;
—	nadaljnje prenašanje pristojnosti na področju varstva borcev NOV od federacije na republike.
4.	Izvršni svet naj v sodelovanju s samoupravnimi organi republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev prouči in sprejme konkretne rešitve, da najkasneje s 1. oktobrom 1968 odpravimo razlike med pokojninami borcev, ki so pogojene z vsakoletnimi Spremembami osnove za priznavanje republiškega borčevskega dodatka, vštetega v pokojninsko osnovo. Potrebna sredstva za odpravo teh razlik bodo zagotovljena v republiškem proračunu.
5.	Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo naj v sodelovanju z republiškim odborom ZZB NOV:
—	do 15. septembra 1968 prouči, kakšne spremembe bi bile potrebne v sistemu borčevskega dodatka;
—	do konca junija 1968 poskrbi za enotno, popolno in ažurno evidenco o številu ter materialnem in družbenem položaju predvojnih revolucionarjev, španskih borcev, udeležencev oktobrske revolucije, nosilcev »Spomenice 1941«, narodnih herojev in borcev za severno mejo, glede drugih borcev NOV pa do 31. decembra 1968, da bi lahko uspešneje organizirali in izvajali sistem družbene skrbi za te borce.
6.	Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo naj okrepi službo varstva borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, da bi učinkoviteje opravljala svoje naloge. V ta namen je treba sekretariatu zagotoviti sredstva iz republiškega proračuna za leto 1968, namenjena za nove namestitve in za reorganizacijo v republiški upravi in pravosodju.
II.	PRIPOROČILA
Občinske skupščine naj:
—	dosledno izvajajo priporočilo Skupščine SR Slovenije iz leta 1965 o dajanju stalnih priznavalnin borcem NOV;
—	v sodelovanju z organizacijami Zveze združenj borcev NOV, republiško skupnostjo socialnega zavarovanja delavcev in s stanovanjskimi podjetji intenzivneje rešujejo stanovanjske probleme upokojenih borcev.
Delovne organizacije naj:
—	v sodelovanju s stanovanjskimi podjetji prioritetno rešujejo stanovanjske probleme zaposlenih borcev. Pri reševanju teh problemov se ne bi smele omejevati le na sredstva, zbrana s stanovanjskim prispevkom, marveč bi se morala tudi v bodoče usmerjati na koriščenje sredstev sklada skupne porabe.
Občinske skupščine in delovne organizacije naj:
—	v sodelovanju z občinskimi organizacijami ZB NOV povečajo skrb za otroke umtTih borcev in predvojnih revolucionarjev ter jim zagotovijo ustrezno šolanje, usposobitev za poklic oziroma primerno zaposlitev;
—	pri podeljevanju štipendij ob enakih pogojih dajejo prednost otrokom predvojnih revolucionarjev in borcev NOV;
—	izpopolnijo lastno evidenco o predvojnih revolucionarjih in borcih NOV ter s tem pripomorejo k zagotovitvi popolnejše evidence v republiki.
St. 59-2/68
Ljubljana, dne 27. marca 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
UUADNi LIST SRS
St. 12 — 4. TV. !%8
Stran 325
SO.
Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena in ISO. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 27. marca 1968 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju direktorja Zavoda za planiranje SR Slovenije
1.	Inž. Tone Tribušon se razreši dolžnosti direktorja Zavoda za planiranje SR Slovenije.
2.	Za direktorja Zavoda za planiranje SR Slovenije se imenuje Jože N o v i n š e k , vodja službe za kmetijstvo in gozdarstvo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije.
St. 111-6/68
Ljubljana, dne 27. marca 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
91.
Na podlagi 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 10-83/65 in št. 24-202/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	i
ODLOK
o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne v letu 1968
I
Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu 1968 znaša 993 dinarjev.
II
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
St. 59-5V64
Ljubljana, dne 26. marca 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik:
Dr. France Hočevar I r.
92.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) in na predlog republiškega sekretarja za urbanizem je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
Karel Puppis. diplomirani gradbeni inženir in do sedaj vodja študijsko-projektivnega sektorja splošne vodne skupnosti Drava—Mura v Mariboru, se imenuje za glavnega republiškega vodnogospodarskega inšpektorja.
St. 111-15/63
Ljubljana, dne 26. marca 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik:
Dr. France Hočevar 1. r.
93.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o nagradah Staneta Žagarja (Uradni list SRS, št. 26-292/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
Ker je potekla mandatna doba predsedniku in elanom odbora za podeljevanje Žagarjevih nagrad, ki so bili imenovani z odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 113-12/65 z dne 29. oktobra 1965 (Uradni list SRS, št. 31-335/65, se imenujejo v odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad za dve leti:
za predsednika:
Marija Zupančič, članica predsedstva CK ZK Slovenije;
za člane:
dr. Marija Bergant, izredni profesor na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani,
— Ciril Brezovec, profesor pedagoške akademije v Ljubljani,
— Zvone C a j n k o, predavatelj na pedagoški akademiji v Mariboru,
— Jože Deberšek, predsednik skupščine občine Mozirje,
-r- Drago Glogovšek, pedagoški svetovalec v zavodu za prosvetno pedagoško službo, Maribor,
— Lojzka Gostenčnik, pedagoška svetovalka v zavodu za prosvetno pedagoško službo, Celje,
— Boris L i p u ž i č , namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo,
— Dušan Šinigoj, ravnatelj šolskega centra za blagovni promet v Novi Gorici,
— Milojko Vidmar, sekretar komisije za delo s pionirji pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
— Slavica Zirkelbach, ravnateljica osnovne šole »Franceta Prešerna« v Kranju.
St. 113-12/65
Ljubljana, dne 26. marca 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik:
Dr. France Hočevar 1. r.
94.
Na podlagi 4. člena zakona o ustanovitvi pedagoškega inštituta (Uradni list SRS, št. 10-90/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
Ker je potekla mandatna doba predstavnikov druž- ' bene skupnosti v svetu pedagoškega inštituta v Ljubljani, ki so bili imenovani z odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 022-26/64 z dne 13. januarja 1966 (Uradni list SRS, št. 1-3/66), se imenujejo ža dve leti kot predstavniki družbene skupnosti v svetu pedagoškega inštituta v Ljubljani:
1.	Anton G o 1 č a r , direktor gimnazije, Ravne na Koroškem;
2.	Milan Marušič, direktor gimnazije, Koper;
3.	Oton Pungartnik, direktor zavoda za prosvetno pedagoško službo, Celje;
4.	Jože Valentinčič, strokovni sodelavec v Zvezi delavskih in ljudskih univerz Slovenije, Ljubljana.
St. 022-26/64
Ljubljana, dne 26. marca 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik:
Dr. France Hočevar 1. r.
95.
Na podlagi 4. člena zakona o uskladitvi republiških aktov o ustanovitvi znanstvenih zavodov z zakonom o znanstvenih zavodih (Uradni list SRS, št. 13-65/ /66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
I. V zbor delovne skupnosti Urbanističnega inštituta SRS v Ljubljani se imenujeta kot predstavnika družbene skupnosti:
1.	dr. Vladimir Klemenčič, izredni profesor filozofske fakultete Univerze v Ljubljani;
2.	ing. Marko Šlajmer, direktor biroja za regionalno prostorsko planiranje, Ljubljana.
II. V zbor delovne skupnosti Urbanističnega inštituta SRS v Ljubljani delegirajo po enega predstavnika družbene skupnosti:
1.	Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
2.	fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani;
3.	Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani.
St. 022-62/68
Ljubljana, dne 26. marca 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik:
Dr. France Hočevar 1. r.
96.
Na podlagi drugoga odstavka 24. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68) in 26. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, številka 18-138/67) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o postopku za potrjevanje učbenikov in priročnikov za osnovne in srednje šole
1.	člen
S tem pravilnikom se določa postopek za potrjevanje učbenikov in priročnikov za osnovne in srednje šole (v nadaljnjem besedilu: šole).
2.	člen
Učbenike, priročnike za učence, pomožne učne knjige in skripta (v nadaljnjem besedilu: učbeniki) potrdi republiški sekretar za prosveto in kulturo potem, ko dobi mnenje komisije za učbenike republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (v nadaljnjem besedilu: komisija),
3.	člen
Komisijo za učbenike sestavljajo predsednik, tajnik in devet članov. Predsednika, tajnika in člane ime-
nuje republiški sekretar za prosveto in kulturo iz vrst strokovnih in javnih delavcev.
Komisija dela na sejah; seje komisije sklicuje in vodi predsednik komisije.
4.	člen
Komisija zlasti:
—	proučuje potrebe po učbenikih ter daje predloge in sprejema pobude za izdajo novih učbenikov in za izpopolnitev učbenikov, ki so že v uporabi;
—	razpisuje natečaje za učbenike oziroma predlaga odobritev prevoda in prilagoditve ustreznega učbenika, ki je v uporabi zunaj SR Slovenije
—	organizira posvete o izdaji novih učbenikov;
—	daje mnenje o tem, ali naj se učbenik potrdi ali potrditev učbenika zavrne;
—	organizira recenzijski postopek za potrjevanje učbenikov;
—	objavi razpis za natis odobrenih učbenikov in določi pogoje razpisa;
—	skrbi za natis učbenikov;
—	poroča republiškemu sekretarju za prosveto in kulturo o stanju in problematiki izdajanja učbenikov in predlaga ukrepe za izboljšanje oskrbe šol z učbeniki ;
—	skrbi za objavo odločb o potrditvi učbenikov v -»Objavah«, glasilu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo.
Komisija sprejme poslovnik o svojem delu, ki ga potrdi republiški sekretar za prosveto in kulturo.
5.	člen
Tajnik komisije opravlja organizacijsko in administrativno delo komisije, organizira recenzijski postopek po navodilih komisije, zbira ocene in mnenja za odobritev ali zavrnitev učbenikov in skrbi za izvršitev sklepov komisije
6.	člen
Ko komisija ugotovi potrebo po učbeniku za določen predmet, presodi, ali jo potrebno objaviti razpis učbenika ali pa je mogoče prevesti določen učbenik, ki je v uporabi zunaj SR Slovenije.
7.	člen
Objava razpisa učbenika obsega: vrsto šole, razred, predmet, ki mu je učbenik namenjen, naslov učbenika, rok prijave pisca na razpis, rok za predložitev rokopisa učbenika, število izvodov rokopisa, ki jih je treba predložiti, in znesek nagrade za pisca potrjenega Učbenika.
8.	člen
Rokopis učbenika mora ustrezati zahtevam, Id jih glede učnega načrta, obsega in metodske zasnove določi komisija v sodelovanju z zavodom za šolstvo SR Slovenije.
Slovenski prevod v drugem jeziku pisanega učbenika, mora biti ustrezno prilagojen učnemu načrtu, ki velja v SR Sloveniji.
9.	člen
Rokopis učbenika mora biti pred potrditvijo pregledan in ocenjen v strokovnem, pedagoškem in jezikovnem pogledu. Pregled in oceno rokopisa poveri komisija dvema ali več recenzentom, ki jih predlaga zavod za šolstvo SR Slovenije.
10.	člen
Po opravljenem pregledu izroči vsak recenzent komisiji pismeno obrazloženo oceno glede strokovne, pe-
St. 12 — 4. IV. 1968
UHADNI LISI SRS
Stran 223
dagoške in jezikovne ustreznosti rokopisa učbenika in mnenje, ali naj se rokopis potrdi ali potrditev rokopisa zavrne.
Ce komisija ugotovi pomanjkljivosti v rokopisu učbenika, ki jih je mogoče popraviti, vrne rokopis avtorju z naročilom, da ga v določenem roku popravi.
11.	člen
Na podlagi pregleda, ocene in mnenja recenzentov in ocene zavoda za šolstvo SR Slovenije sestavi komisija svoje obrazloženo mnenje o tem, ali naj se učbenik potrdi ali pa potrditev učbenika zavrne.
Komisija predloži učbenik, ocene in mnenja v odločitev republiškemu sekretarju za prosveto in kulturo.
12.	člen
Ce se nihče pravočasno ne prijavi na razpis učbenika, če prijavljenec pravočasno ne predloži, učbenika ali če ni potrjen noben od prijavljenih učbenikov, komisija ponovno razpiše učbenik. Ce je tudi drugi razpis neuspešen, lahko komisija poveri sestavo učbenika enemu ali več strokovnjakom.
13.	člen
Potrjeni učbenik se uporablja v šolah praviloma dotlej, dokler ni za isti učni predmet izdan nov potrjen učbenik; republiški sekretar za prosveto in kulturo pa lahko odloči, da se potrjeni učbenik že pred izdaio novega učbenika ne sme več uporabljati v šolah.
14.	člen
Potrjeni učbenik se založi na podlagi razpisa. Učbenik založi tisti ponudnik, ki na razpisu ponudi najugodnejše pogoje glede cene, roka izida in tehnične opreme učbenika.
Z najboljšim ponudnikom sklene republiški sekretariat za prosveto in kulturo pogodbo, ki obsega zahteve iz prejšnjega odstavka.
O izidu razpisa obvesti komisija vse založbe, Id so se udeležile razpisa.
15.	člen
Po odločitvi republiškega sekretarja za prosveto in kulturo lahko izjemoma založi učbenik zavod za šolstvo SR Slovenije brez razpisa za natis.
16.	člen
Na potrjenem učbeniku mora biti natisnjeno besedilo: -Učbenik je potrjen z odločbo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št.... z dne .. Priimki in imena recenzentov in lektorja, ki je opravil jezikovni pregled ter prodajna cena učbenika.
17.	člen
Republiški sekretar za prosveto in kulturo s posebno odločbo določi plačilo za delo članov komisije in recenzentov.
18.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o potrjevanju šolskih učbenikov in priročnikov (Uradni list LRS, št. 21-125/58).
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v “Uradnem listu SRS-«.
St. 610-36/67
Ljubljana, dne 20. marca 1968.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo:
Tomo Martelanc 1. r.
97.
Na podlagi drugega odstavita 24. člena zakona o osnovni šoli (Uradni ust SRS, št. 9-51 68) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
PRAVILNIK
o postopku za potrjevanje učil za osnovno šolo
1.	člen
S tem pravilnikom se določa postopek za potrjevanje tistih učil, ki jih avtorji oziroma proizvajalci proizvajajo za prodajo in splošno uporabo v osnovnih šolah v SR Sloveniji:
2.	člen
Republiški sekretar za prosveto in kulturo potrdi učilo potem, ko dobi mnenje komisije za učila republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (v nadaljnjem besedilu: komisija).
3.	člen
Komisijo sestavljajo: predsednik, tajnik in sedem članov. Predsednika, tajnika in člane imenuje republiški sekretar za prosveto in kulturo iz vrst strokovnih in javnih delavcev.
4.	člen
Komisija zlasti:
—	proučuje potrebe po učilih, daje predloge in sprejema pobude za izdelavo novih učjl in za •izpopolnitev učil, ki so že v uporabi;
—	predlaga v potrditev ustrezna učila, ki so v uparabi zunaj SR Slovenije;
—	organizira posvete o izdelovanju novih učil;
—	organizira recenzijski postopek za potrjevanje učil;
—	daje mnenje o tem, ali naj se učilo potrdi ali potrditev učila zavrne;
—	daje avtorjem in proizvajalcem učil napotke glede strokovnih zahtev in kakovosti učil;
—	poroča republiškemu sekretarju za prosveto in kulturo o stanju in problemih izdelovanja učil In predlaga ukrepe za izboljšanje;
—	objavlja odločbe o potrditvi učil v -Objavah«, glasilu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo.
Komisija lahko sprejme poslovnik o svojem delu.
5.	člen
Izvod prototipa, sliko ali načrt učila mora avtor oziroma proizvajalec prijaviti in predložiti v pregled in potrditev komisiji za učila.
6.	člen
Prijava učila iz prejšnjega člena obsega:
—	naziv učila,	'
—	opis učila,
—	način uporabe učila pri pouku,
—	podatke o avtorju in proizvajalcu učila.
7.	člen
Tajnik komisije opravlja organizacijsko in administrativno delo komisije, organizira recenzijski postopek po navodilih komisije, pripravlja mnenja komisije za odobritev ali zavrnitev učila in skrbi za izvrševanje sklepov komisije.
8.	člen
Učilo mora biti pred potrditvijo pregledano in ocenjeno v strokovnem, pedagoškem in tehničnem pogledu. Pregled in oceno učila poveri komisija dvema
ali več recenzentom, ki jih predlaga zavod za šolstvo Sil Slovenije.
3.	člen
Napisi in druga besedila na učilih, ki se smejo uporabljati v osnovnih šolah, morajo biti v slovenskem jeziku, v osnovnih šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom v italijanskem oziroma v madžarskem jeziku, v dvojezičnih osnovnih šolah pa v slovenskem jeziku in v jeziku ustrezne narodnosti.
10.	člen
Po opravljenem pregledu izroči vsak recenzent komisiji pismeno obrazloženo oceno glede strokovne, pedagoške in tehnične ustreznosti učila in mnenje o tem, ali naj se učilo potrdi ali potrditev učila zavrne.
Ce komisija ugotovi pomanjkljivosti učila, ki jih je mogoče popraviti, vrne učilo avtorju oziroma proizvajalcu, da ga popravi.
11.	člen
Na podlagi pregleda, ocene in mnenja recenzentov in ocene zavoda za šolstvo SR Slovenije sestavi komisija svoje obrazloženo mnenje o tem, ali naj se učilo potrdi ali potrditev učila zavrne.
Komisija predloži učilo, ocene in mnenja v odlo-čitev republiškemu sekretarju za prosveto in kulturo.
<12. člen
Na vsakem potrjenem učilu mora biti besedilo: "Učilo je potrjeno z odločbo republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, št.... z dne...« (Okrajšava: Potrjeno, RSPK, št___datum ...).
13.	člen
Republiški sekretar za prosveto in kulturo s posebno odločbo določi višino plačila za delo članov komisije in recenzentov.
14.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v ►»Uradnem listu SRS«.
St. 610-35/67
Ljubljana, dne 20. marca 1968.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo:
Tomo Martelanc 1. r.
98.
Na podlagi 28. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 43-336/67) izdaja republiški sekretar za finance
NAVODILO
o načinu dajanja podatkov občinskih upravnih organov komunalnim zavodom za socialno zavarovanje v zveži s potrjevanjem zdravstvenih izkaznic in dajanja podatkov o razmerju delitve prispevkov
1
Za dohodke pristojni organ občinske skupščine mora za zavezance, ki so dolžni plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje vsako leto do 5. aprila dati podatke o stanju obveznosti, ki jih zavezanci plačujejo iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. V ta namen pošlje komunalnemu zavodu za socialno zava-
rovanje en izvod obrazca letnega zaključnega računa dohodkov — pregled dolgov in preplačil zavezancev za prispevke in davke na dan 31. decembra preteklega leta (Obr. Cr-3), in sicer tisti del, ki se nanaša na zavezance prispevka od kmetijstva.
Za zavezance, ki so imeli v pregledu dolgov in preplačil na dan 31. decembra dolg na prispevkih, je treba na omenjenem pregledu izkazati še vsa vplačila oziroma odpise v razdobju od 1. januarja do 31. marca tekočega leta.
K pregledu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti seznam vseh zavezancev prispevka od kmetijstva, za katere teče postopek za ugotovitev neizterljivosti prispevnih dolgov.
2
Za dohodke pristojni organ občinske skupščine mora poslati komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje ključ, po katerem se obveznosti, vplačane na zbirni-prehodni račun prispevkov in davkov občanov, delijo na posamezne račune. Ključ o delitvi je treba poslati komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v treh dneh od dneva, ko se je začel uporabljati. To velja tudi za vsakokratno spremembo ključa.
3
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v "Uradnem listu SRS«.
St. 420-7/68
Ljubljana, dne 28. marca 1968.
Republiški sekretar .	za finance:
Riko Jerman 1. r.
POPRAVKA
Pri primerjanju prečiščenega besedila zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68) z izvirnikom, se je ugotovilo, da je v prečiščeno besedilo navedenega zakona pomotoma uvrščeno besedilo tretjega odstavka 62. člena, ki ga je treba črtati.
St. 61-11/68
Ljubljana, dne 2. aprila 1968.
Iz zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije
V zakonu o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov (Uradni list SRS, št. 10-57/68) je treba popraviti tiskovne napake, in sicer:
—	v 4. točki 2. člena in v drugi alinei drugega odstavka 6. člena namesto »30 kW« pravilno »30 KV«;
—	v prvem odstavku 20. člena se popravi citacija in vstavi namesto »18. člena« pravilno »17. člena«;
—	v 6. točki 21. člena se popravi citacija in vstavi namesto »20. člena« pravilno »19. člena«;
—	v prvem odstavku 26. člena se popravi citacija in vstavi namesto »12. člena« pravilno »11. člena«;
—	v prvem odstavku 29. člena se popravi citacija in vstavi namesto »14. člena« pravilno »13. člena«;
—	na koncu prvega odstavka 30. člena se popravi citacija v oklepaju in vstavi namesto »27. člen« pravilno »26. člen«;
—	na koncu prvega odstavka 31. člena se popravi citacija v oklepaju in vstavi namesto »30. člena« pravilno »29. člena«;
—	v 32. členu se popravi citacija v oklepaju in vstavi namesto »30. člena« pravilno »29. člena«, namesto »29. člen« pa pravilno »28. člen«. Uredništvo
Izdaja Časopisni zavod -Uradni list SRS- — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta TomiSiža-vsi v Ujubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjie ■ vodstvo: 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60